D;
štev. 24.
Pritain* plačana t gotovini.
Ljubljana, 17. junij
17. ,
Leto XII.
Iihaja vsake sredo. — Naročnina: u celo leto 30 Din, u pol leta 15 Din, u inozemstvo la eelo leto 50 Din. — Inserati po tarifa. — Pismenim vprašanjem naj g« priloži mamko aa odgovor. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
Rokopisi s« ne vračaj«. — Plač* in toši s« v Ljubljani. — Uredniitv« in uprava je v Ljnbljani v Kolodvorski nliei St. 7. — Telefon inter. 8t. 33-59. __Račnn pri poStni hranilnici St. 14.194.
2>c osmih lotih.
Dne 14. junija je poteklo 8 let od smrti Aleksandra Stambolijskega. Pozabiti Stambo-lijskega in preiti molče preko dneva, ko je prenehal telesno živeti, pomeni pozabiti in prezreti enega največjih kmetskih voditeljev, enega najmočnejših agrarnih ideologov, prvega Jugoslovana in borca za ujedinjenje vseh Jugoslovanov, najmarkantnejšo miroljubno osebnost sedanje Evrope, državnika in javnega delavca prvega reda.
Aleksander Stambolijski
Veličastna figura Aleksandra Stambolijskega je začela sijati šele po njegovi smrti. Izraz življenja, ki je popolnoma skladno s stvarnostjo, izraz idealov in interesov najštevilnejšega dela ljudstva, osebnost Stambolijskega od dne do dne višje raste, da postane nekoč osnovni kamen v podstavku človeškega miru.
Započel v vaški kolibi, šel preko dijaških klopi osnovne šole, gimnazije ter strokovno-kmetijskih šol, Stambolijski se ni niti za trenotek oddaljil od one sredine, katera ga je stvorila in ohranila. On ne pozna ne senzacije, ne fantazije. Ustvarjen sredi prirode živi z njenim najprirodnejšim življenjem.
Njegova reformatorska dejnost ne gre za zamenjavo te ali one teorije, skovane v kakem kabinetu, za ta ali oni sistem z drugim, skovanim po sili nenormalnih razmer, ali pa zmešanih človeških naziranj, temveč za tem, da stvori skladnost med zakoni razuma in zakoni prirode. In če se moramo danes pohvaliti z ogromnim napredkom, ki ga je zapustil za seboj, se moramo zahvaliti izključno njegovi realistični prirodi.
Kot ideolog agrarizma in tvorec istega po-kreta je pa Stambolijski še veličastnejši. Na tem polju je razvil vse sile svojega znanja.
Dela brez odmora z nevideno energijo. Njegov duh je duh kmeta, duh dela proti militarizmu, proti mračnjaštvu in izkoriščanju. Osvobojenje kmetov od gospodarskega in političnega suženjstva postaja njegov ideal in prvi cilj v življenju. Na tem polju je ostal kot državnik in javni delavec še do danes nedosegljiv.
Plod te njegove dejnosti se danes močno kaže ne samo v mejah njegovega rodnega kraja bolgarskega, marveč po celi Evropi. Edino njemu se moramo zahvaliti za najmočnejši in od nikogar premagani agrarni pokret v Bolgariji. Njemu se moramo v prvi vrsti zahvaliti za ustanovitev mednarodnega agrarnega urada v Pragi, one mednarodne organizacije, katera tvori danes največjo sigurnost svetovnega miru in ki je postala najmočnejša obramba proti belemu in rdečemu militarizmu. Na tem polju je Stambolijski že v svoji zgodnji mladosti spremenil meje nacionalizma v prepričanje, da leži rešitev sveta v njegovem mednarodnem organiziranju in pobratimljenju, zasnovanem na miroljubnih načelih agrarnega ideala.
Kot Jugoslovan in Slovan je dosegel Stambolijski vrhunec svoje slave. Prepojen s čisto slovansko krvjo koraka že v svoji mladosti po poti k jugoslovanski Golgoti. Njegov drugi cilj življenja postaja ujedinjenje vseh Jugoslovanov. Ze v dijaškem poletu obravnava vprašanje vseslovanstva in se ne more nikakor pomiriti s položajem, ki je ponižal najštevilnejšo raso v Evropi in jo tiščal nazaj. Njegovo vseslovanstvo pa ni šlo za zasužnenjem tujih narodov, niti za izkoriščanjem, temveč za upoštevanje in enakopravnost Slovanov v Evropi.
Prepričan pa je bil, da ne more biti govora o vseslovanstvu brez predhodnega jugo-slovanstva. Zato ga vidimo kot najvnetejšega borca za ujedinjenje vseh južnih Slovanov.
Njegove zgodvinske besede: »Jaz nisem Srb, niti Bolgar, jaz sem Jugoslovan« so bile povod najljutejših napadov bolgarske šovinistične klike, ki ga je v skupščini označila za izdajalca.
Danes, po 8 letih telesne smrti je ime A. Stambolijskega kot borca za ujedinjenje Jugoslovanov mnogo bolj popularno, kakor je bilo kdaj preje. Njegova jugoslovanska dejnost je danes predmet ne samo istokrvnih bratov, temveč tudi državnikov in političar-jev tujih držav. Dokaz temu je mnenje grofa Sforze, enega najuglednejših diplomatov vojne in povojne Italije, ki piše v svoji knjigi: »Obrazi sedanje Evrope«: Južni Slovani bodo morali priznat^ Stambolijskega kot predhodnika svojemu edinstvu. Vsebina Stambolijski-jevih misli je dovolj svetla, da se ga smatra za enega izmed predhodnikov miroljubne Evrope.
Osebnost Stambolijskega pa tu ne konča, niti se s tem izčrpava. Ona nam daje še mnogo več.
Razbil je pogrešno naziranje o slojnem izvoru in slojnem interesu. Razrušil je tradicionalno naziranje, da ni kmetski sloj za ničesar sposoben. Osebnost Stambolijskega nam kaže, da more postati zdrav vaški organizem, ki daje hrano celemu svetu, element miru in da more nuditi s svojim zdravim razumom temu svetu najboljši družabni ustroj.
Stambolijski je dal prvi udarec plemiški diplomaciji in njeni tajni politiki, ki je bila izvor vseh vojsk. Ker se je drznil dvigniti svojega brata kmeta iz suženjstva in ga napraviti za človeka, ker je dal bratsko roko svojim jugoslovanskim bratom, je izzval proti sebi vse mračne sile, ki se niso plašile izvesti svoj peklenski načrt in ga ubile.
Toda vsi so se zmotili. Danes po 8 letih živi Stambolijski bolj kot kdaj preje v srcih vseh Jugoslovanov, a njegova ideja koraka zmagonosno po celem svetu.
Dr. Janže Novak:
tistim, ki jo obdelujejo, dela tistim, ki ga iščejo.
V uvodu k svojim izvajanjem moram ponovno, kakor že na lanskem občnem zboru, iznesti statistiko zemljiške posesti v Sloveniji. Po tej statistiki sta dve tretjini slovenskih obdelovalcev zemlje mali kmetje. Že po statistiki iz leta 1902. je bilo od 144.688 lastnikov obdelovalne zemlje na slovenskem ozemlju 107.554 takih, ki so imeli manj kot 10 ha zemlje, od teh pa jih je imelo 81.980 celo manj kot 5 ha zemlje. Kljub temu pa, da je vsa naša gospodarska politika stremela za tem, da se število malih kmetij skrči in da nastanejo mesto njih srednje kmetije, kljub temrt se je v letih od 1902. naprej razcepilo mnogo srednjih in večjih kmetij v male kme-
tije, tako da smo danes Slovenci kljub nasprotni gospodarski politiki bolj malo kmetski narod, kot smo bili kdaj preje. Tudi izvedba agrarne reforme je pomnožila število malih kmetij. Že po dosedanjih zakonih pa tudi po načrtu o končni likvidaciji agrarne reforme dobe veleposestniško zemljo le oni subjekti, ki imajo prav malo ali prav nič svoje zemlje. Za koliko je v letih od 1902 dalje napredovala v Sloveniji cepitev v malo posest, bo pokazalo novo ljudsko štetje. Poznavalci razmer so mišljenja, da se je malokmet-ska posest v tem času zelo pomnožila.
Razlogi za nastajanje malokmetske zemljiške posesti so sledeči: Izseljevanje v Ame-
riko in tudi v druge države je skoro nemogoče vsled brezposelnosti, ki je zavladala po vsem svetu. Tako smo Slovenci prisiljeni živeti na svoji zemlji. Tudi po naših mestih in industrijskih centrih vlada brezposelnost, vsled česar so se ljudje zatekli k zemlji, ki vsaj preživlja, če tudi ne daje prihodkov. To ostajanje na zemlji je eden od razlogov za nastanek malozemljiške posesti.
Drugi vzrok za nastanek malih kmetij pa je v tem, da je mala kmetija pod gotovimi pogoji v današnji krizi najprimernejša gospodarska oblika. Glavni pogoj te prinosnosti je v tem, če je malokmetskim družinam na razpolago mezdni zaslužek bodisi v obrti, bodisi v industriji ali drugod. Vsled ugodnosti prometnih razmer (bicikel, železnica, avtobus) prevladuje v Sloveniji mezdni delavec, ki prihaja^ z male kmetije. Tak delavec je po svoji družini, po svoji zvezi z zemljo in po svojem delu po mezdnem urniku mali kmet. Tak mali kmet služi dvojno mezdo: prvo z obdelovanjem svoje male kmetije, drugo v mezdnem zaslužku. Obe mezdi, če tudi sta obe mali, vendar zadoščati. Z mezdnim zaslužkom v obrti, industriji in drugod prihajajo v to ma-lokmetsko gospodarstvo denarna sredstva, ki jih večja kmetija ne more dobiti s prodajo svojih proizvodov, ki so brez cene. Tak kmet-delavec _ spodrinja čistega proletarca, ki bi moral živeti samo od ene mezde, ki pa sama za preživljanje in za blagostanje ne zadošča. Tako vidimo, da v Sloveniji vsaka nova prilika za mezdni zaslužek povzroči nastajanje novih gospodarskih edinic, kf združujejo v eni osebi malega kmeta in delavca. Vsled takih razmer je tudi naš srednji in večji kmet zadovoljen, 'če more preskrbeti svoje sinove na ta način, da jim da košček zemlje in zgradi hišo in jih osposobi za delo v obrti ali drugod. Samo na delavski poklic se naš človek vsled neurejenih delavskih razmer ne zanese. On čuti tla pod nogami le, če ima svojo njivico in svojo streho nad glavo.
To so vzroki, ki nujno izzivajo cepitev večje zemljiške posesti v malo zemljiško posest in so ti vzroki jačji, kot pa nasprotno teženje naših gospodarskih politikov.
Odgovoriti moramo na vprašanje, če imajo prav ti gospodarski krogi, ki so proti takemu razvoju v Sloveniji. Glavni njihov razlog proti malokmetski posesti nahajajo v tem, da se po njihovem da večje kmetije naprednejše obdelovati, ker omogočujejo uporabo strojev. Ta razlog pa ni prepričevalen. Pirvič radi strojne obdelave ne moremo še bolj obrezposliti in proletarizirati našega ljudstva, drugič pa je strojna obdelava v hriboviti Sloveniji mogoča le v manjšem obsegu. V tem manjšem obsegu pa si lahko nabavijo stroje potom strojnih zadrug tudi mali kmetje. Razen tega pa tudi uvedba strojne obdelave ne daje upanja, da bi slovensko poljedelstvo postalo konkurenčno na svetovnem trgu. Slovenci delamo predvsem za domačo potrošnjo, mala kmetija pa celo samo za neposredno domačo potrošnjo. Tudi drugi razlog, češ da se z malimi kmetijami ustvarja siromake, ker se samo od male kmetije ne da živeti, tudi ta razlog ne drži. Tudi če je res, da se samo od male kmetije ne da živeti, je pa res, da se da živeti od male kmetije in od mezdnega zaslužka. Ne moremo imeti torej za svoj politični cilj odvzemanje zemlje malemu človeku in stvarjanje srednjih kmetij, temveč moramo imeti za cilj naše gospodarske politike, kako dati našemu malemu človeku čimveč prilike za mezdni zaslužek.
Z ozirom na razvoj slovenskih gospodarskih prilik in z ozirom na položaj Slovenije v tej državi, moremo imeti samo ta cilj pri naši gospodarski politiki. H klicu po zemlji za vsakega našega človeka pridružujemo torej svoj klic po delu za vsakega našega malega človeka, ki ga išče. Mala kmetija pomeni v
gospodarskem pogledu neposredno potrošnjo proizvodov naše zemlje, v kulturnem in moralnem pogledu omogočuje mala kmetija našemu človeku ohraniti neposredno zvezo z zemljo, ki je za fizično zdravje in za vzgajanje novih naraščajev neprecenljivega pomena. Ta malokmetska Slovenija pa nujno zahteva, da jo industrijaliziramo. Za industrijalizacijo Slovenije nudi prav ta mala kmetija dobrih in cenenih delavcev, naša zemlja pa druge tehnične predpogoje. Vsakdo mora priznati, da pomeni razvoj v tej smeri boljšo bodočnost Slovenije.
Tudi ne smemo izgubiti iz vida dejstvo, da ravno malokmetska posest v dobi takih kriz, kot je današnja, rešuje narod, ker najde v svojem koščku zemlje potreben eksistenčni minimum. Sprečena emigracija in današnja brezposelnost bi drugače pomenila za slovenski narod tako krizo, ki bi glodala naravnost na njegovem obstanku.
Mol napredek naše* ga malega polje" delca in Živinorejca.
, ^ Tudi kot obdelovalci svojih malih kmetij se čutimo samo za delavce. V svoji njivici in hišici ne vidimo kapitala, ki bi izkoriščal druge. Tudi na svoji njivici imamo samo stalno zaposlenje in proizvodi tega dela so samo plačilo za vloženi trud. Kakor hočemo, da je naše delo v obrti in tovarni primerno plačano, tako hočemo, da je plačano tudi naše delo na zemlji, hočemo torej da imajo pridelki zemlje svojo vrednost. Veliko nam je ležeče na tem, da nam naša njiva da čim več pridelka, da nam naša kravica da čim več mleka, naša prašičereja čim več uspeha. Tudi mi mali kmetje hočemo torej napredek naše male kmetije. Ugotavljamo pa, da se do danes za napredek gospodarstva na mali kmetiji ni zadosti storilo. Skoro vse izobraževalno in pospeševalno delo tako oblasti, kakor raznih društev je stalo na napačnem stališču, češ da se napredno kmetijstvo začne šele pri srednji in večji kmetiji. In tako se je zgodilo, da je od približno 165.000 krav, kolikor jih Slovenci približno imamo, bilo okrog 100.000 krav, ki stoje po 1 in dve v malih hlevih, prezrtih, vse pospeševalno delo pa je bilo posvečeno ostali manjšini, ker so se nahajale v hlevih na večjih kmetijah. Temu primeru enako se je godilo tudi vsem drugim panogam, čeprav je statistično dokazano, da je slovensko poljedelstvo in slovenska živinoreja v pretežni večini malokmetska. Na tem občnem zboru zbrani mali kmetje kličemo zato k uvidevnosti, da Slovenci smo in bomo v pretežni večini malokmetski in pozivamo, da vsi javni činilci posvete vso pažnjo pri izobraževalnem in pospeševalnem delu slovenskega gospodarstva našemu malemu poljedelstvu in živinoreji. Le tu je mogoč resen napredek in resno povečanje narodnih dohodkov.
Slovenci ne smemo prezreti, da more samo malokmetska in industrijalizirana Slovenija živeti v tej državi. Tudi je treba zaklicali vsem tistim državotvorcem, ki ovirajo industrijalizacijo Slovenije in ki ščitijo tukajšnje veleposestnike: Naš narodni teritorij in naša narodna bogastva treba za vsako ceno v celoti, posebno tudi kar se tiče gozdov, izročiti našemu malemu človeku. Gozdove in rudnike posredno potom javne uprave v smislu resolucije našega lanskega občnega zbora kot splošno narodno rezervo v korist narodnega starostnega zavarovanja, obdelovalno zemljo s pašniki pa v korist našega malega človeka, v korist pašnjiških zadrug in imovnih občin. Likvidirajmo srednji vek — to je naš klic, pospešimo razvoj Haših gospodarskih prilik v smeri, ki nam obeta blagostanje.
P© svetu
Danes se kaže vedno bolj jasno, da je glavno vprašanje velike evropske oziroma svetovne politike
VPRAŠANJE NEMŠKE VOJNE ODŠKODNINE.
Pogajanja in prizadevanja za ugodno rešitev tega vprašanja se vlečejo kot rdeča nit skozi vse politične akcije, čeprav se te niti ne vidi vedno.
V najnovejšem času pa se je rešitev tega vprašanja zelo poostrila zaradi silne gospodarske krize, ki tlači ves svet. Kriza je zadela seveda tudi Nemčijo in Nemčija je znala spretno izrabiti zanjo precej ugoden položaj.
Gospodarska kriza se ne da rešiti brez sporazumnega gospodarskega sodelovanja evropskih, držav. Za to sodelovanje pa stavi Nemčija pogoje: Ali zveza z Avstrijo — ali pa znižanje oziroma brisanje reparacij — ali pa oboje.
Svoj težavni gospodarski položaj, ki ji ne dovoljuje več plačevanja reparacij, je hotela Nemčija praktično dokazati s tem, da je silno znižala svoje državne izdatke, obenem pa razpisala nove ogromne davčne dajatve. Teh dalekosežnih ukrepov pa ni sklenil parlament, ampak so jih uveljavili z zasilnimi odredbami. Proti tem odredbam pa se je pojavil v mnogih mestih oster odpor in ponekod je prišlo do krvavih izgredov.
V ŠPANIJI
traja boj med republikansko vlado in med Cerkvijo naprej. Najnovejša poročila, ki prihajajo iz Španije, pa dokazujejo, da ta boj ne velja toliko veri, ampak da gre v prvi vrsti za agrarno reformo, ki bi težko zadela zlasti bogate samostane. V verskem oziru bo ostala ogromna večina ljudstva verna kot je bila doslej.
Tudi
SPOR MED VATIKANOM
in med rimsko vlado še ni poravnan. Kakor poroča uradno vatikansko glasilo, nastopajo fašisti proti voditeljem katoliške akcije še vedno silno ostro.
ZA NAŠO DRŽAVO
je naj več j »ga pomena zveza s Francijo. Prijateljstvo z mogočno Francijo je bilo te dni znova potrjeno ob priliki obiska jugoslovanskih bojevnikov v Franciji. Pri raznih sprejemih in slavnostnih prireditvah so govorili tudi odlični in merodajni francoski državniki, ki vedo, kaj govore, in vsi so izjavljali, da ostaneta obe državi zvezani v prijateljstvu, bodisi v sreči ali v nesreči.
Prijateljstvo s Francijo pa se je obneslo tudi v praksi. Kako zelo nas teži agrarna kriza, to vemo vsi, posebne težave nam dela izvoz naših poljskih pridelkov v tujino po primernih cenah. Francija je prva država, ki nam gre tudi v tem oziru na roko in ki nam daje možnost izvoza naših pridelkov v Francijo. Tozadevna pogajanja sicer še niso končana, poročajo pa, da zelo ugodno napredujejo, tako da je opravičeno upanje, da bomo mogli vsaj prihodnjo žetev prodati v Francijo po razmeroma ugodnih cenah.
NA OGRSKEM
se vrši sedaj volilni boj. Vlada bo dobila seseda ogromno večino, zato pa je dovolj, če poznamo na Ogrskem le to, kar pravijo vodilni državniki. Ti bodo pa ostali kljub novim jvolitvam isti. Politika teh državnikov gre edino za tem, da se revidirajo mirovne pogodbe, to je da dobi Ogrska nazaj to, kar je v vojni izgubila.
V zvezi s temi političnimi cilji ogrskih državnikov je zanimivo omeniti tudi vest ne-katerh listov, da se bo Oton Habsburški, sin bivšega cesarja Karla, zaročil z najmlajšo hčerko italijanskega kralja.
Majdica že zna to.
Mala Majdica gre posebno rada sama nakupovati. Nedavno ji je hotel dati trgovec mesto Schichto-vega Radiona nekaj baje »prav tako dobrega". Ali Majdica s tem ni zadovoljna, ker se ona že spozna v tej stvari. ,Jaz in moja mamica jemljeva samo Schichtov Radion; nekaj boljšega sploh ne morebiti", odvrne ona trgovcu in vse žene v trgovini ji smehljajoč pritrdijo.
SCHICHTOV
RADION
PERE SAM IN VARUJE PERILO ZAJAMČENO BREZ KLORA
Mladina zboruje.
Zveza društev kmetskih fantov in deklet bo imela dne 21. junija t. 1. svoj redni občni zbor. Potrebno je, da pred tem pogledamo nekoliko okrog, da si jasno povemo iz obraza v obraz, da konstatiramo samo eno: »Velik uspeh kulturnega delovanja Z. D. K. F. in D.
Predvsem — največji uspeh, ki ga zveza more zabeležiti je, da ima okrog sebe cvet slovenske kmetske mladine; ima jedro naroda - -tiste ljudi, ki so vedno in povsod merilo kulture in izobrazbe. Danes je združeno v zvezi tisoče fantov in deklet, tiste mladine našega kmetskega naroda, ki gre brez ozira na levo in desno svojo edino pravo pot — »za najvišjo izobrazbo kmetskega naroda; hoče biti in je steber državi in kralju. Priznati moramo, da so to tisti mladi ljudje naše grude, ki niso nasedli raznim tujim naukom, hujskanju gotove klike — ampak, ti ljudje so vzrastli iz slovenske zemlje, njih dub je samo slovenski-jugo-slovanski. Njihova težnja je: Zdrav, kulturen kmet, bodi steber sebi in domovini, bodi orožje naše Jugoslavije.
Prepričani smo, da je danes še veliko ljudi med nami, ki gledajo to mladino z negodovanjem. Tem ljudem je ta mladina naravnost zoprna, jo sovražijo, dasi se zavedajo svoje krivice — gredo preko tega. Njihova želja je ona tiha, mirna, slepo pokorna mladina, ki nima svojega poleta naprej. Vrinjajo ji tuje misli in delovanje, ki ne more nikdar roditi dobrega sadu na naših tleh. No, pa nič ne de! Mladina! — to je tvoje orožje — to je ona gonilna sila, ki bo, enkrat za vselej pometla s tisto miselnostjo, ki je napravila toliko škode v razvoju naše nacionalne države. Samo po tej poti bomo zmagali. Čas gre naglo in — mladina — zmaga se bliža!	—u—c
Tekma koscev.
Za tekmo koscev, ki jo priredi v nedeljo 21. t. m. Zveza kmetskih fantov in deklet so določene sledeče izredne nagrade:
1. nagrada: darilo g. bana dr. Drago Marušiča:
2.	nagrada: brzoklepalnik, darilo tvrdke Prid. Kralj, Stražišče pri Kranju; 3. nagrada: darilo Kmetijske družbe; 4. nagrada: darilo »Zveze slovenskih zadrug; 5. nagrada: darilo »Kmetskega lista; 6. nagrada: darilo tvrdke »Centra«; 7. nagrada: darilo »Grude«; 8. do 12. nagrada: darilo firme Globočnik, Tržič; 13. do 16. nagrada: darilo Schneider in Verovšek, Ljubljana; 17. do 19. nagrada: darilo firme Breznik in Fritsch, Ljubljana; 20. in nadaljne: darilo dnevnika »Jutro«; ter sledeče nagrade »Zveze kmetskih fantov in deklet: 1. nagrada 200 Din; 2. nagrada 150 .Din;
3.	nagrada 100 Din; 4. nagrada 50 Din; 5. nagrada 50 Din; 6. do 13. nagrada po 25 Din.
Prebivalstvo Dravske banovine.
Dravska banovina šteje 1,120.584 prebivalcev.
Po sumarnem pregledu, ki ga je sestavil banski popisni odbor, je štela Dravska banovina v noči med 31. marcem in 1. aprilom 1931. v celoti
1,120.584 prebivalcev.
Od teh je bilo 540.175 moškega 580.409 ženskega spola. Inozemskih državljanov imamo 15.631.
Po narodnosti je Jugoslovenov 1 milijon 091,814, Nemcev 21.208, Madžarov 3748.
Po maternem jeziku je Slovencev 1 milijon 064.122, Srbohrvatov 17.725, Nemcev je 26.654, Madžarov 7.679.
Po veroizpovedi je rimskokatoliške vere 1,087.916, pravoslavne 5307, evangeljske vere 25.028 in židovske 761. Ostalo odpade na razne narodnosti, odnosno veroizpovedi.
Vojaška obrtna šola v Kragujevcu sprejme letos 50 gojencev na državne stroške. Sprejmejo se mladeniči v starosti 12 do 15 let, ki so naši državljani in so s prav dobrim uspehom dovršili osnovno šolp ali kak razred srednje šole z dobrim uspehom. Natančnejši razpis prinaša v 21. številki »Vojnega lista«. Prošnje naj se do 5. avgusta vlože pod naslovom: Upravniku vojno-zanatlijske škole zavoda »Obiličevo«, Kruševac.
Velik uspeh v boju zoper raka.
Rak je ena najtežjih bolezni, ki ogrožajo dandanes človeštvo, to pa predvsem iz dveh razlogov: prvič, ker se slučaji te bolezni od leta do leta bolj množe, tako da postaja rak naravnost splošna ljudska bolezen, in drugič, ker je zdravniška veda proti njemu skoro brez moči. Baš radi tega se zdravniki celega sveta trudijo, da bi spoznali, vzroke te strašne bolezni in dobili proti njej učinkovito sredstvo za kar so bile porabljene že ogromne vsote denarja, žalibog brez zaželjenega uspeha.
Alojzij Poljšak
Pred par leti pa je našo javnost presenetila časopisna vest, da se je posrečilo strok, učitelju Alojziju Poljšaku v Celju sestaviti sredstvo, ki izleči to bolezen pri zunanjih obolenjih tudi tedaj, kadar je že tako napredovala, da sta odpovedala celo operacija in obsevanje, sicer najuspešnejši sredstvi zdravniške vede. Najprej se je zdela ta vest skoro neverjetna, saj je bil Poljšak lajik (ne zdravnik) in je bilo človeku težko verjeti, da se je posrečilo njemu to, kar se ni posrečilo celi armadi zdravnikov-specijalistov. Toda prvim vestem so sledili opisi posameznih slučajev, ko so z njegovim sredstvom ozdraveli ljudje, ki so leta in leta zaman iskali pomoči pri zdravnikih doma in v tujini. Človek je začel verjeti. Tedaj pa se je začela proti Poljšaku srdita borba: po časopisju se ga je slikalo kot mazača, ki mu je treba to mazaštvo za vedno zabra-
niti, tožilo se ga je, sodišču, delalo hišne preiskave, proglašalo uporabo njegovega sredstva za smrtno nevarno itd. Nekateri zdravniki so bili tudi kaznovani, ker so odkritosrčno priznali, da so videli pri uporabi novega zdravila uspehe. Zato ni preostalo Poljšaku drugega, kakor da je zapustil domovino in šel v inozemstvo.
Poteklo je od tedaj par let in skoro smo že pozabili na Poljšaka in njegovo sredstvo, ko so pred dnevi prinesli vsi dunajski listi senzacionalno vest, da je cela vrsta odličnih zdravnikov-znanstvenikov, ki uživajo sloves svetovnih avtoritet, priznala Poljšakovo »ma-žo« kot izredno uspešno sredstvo zoper zunanjega raka, pa tudi zoper razne druge težke bolezni, kakor so iupus in kožna tuberkuloza. V času po Poljšakovem odhodu iz domovine so namreč ti zdravniki preizkuševali njegovo sredstvo v nekaterih dunajskih bolnicah in dosegli pri tem tako presenetljive uspehe celo pri slučajih, ki so se smatrali za izgubljene, da bo sedaj ustanovljen na Dunaju poseben zavod za zdravljenje raka, v katerem bodo Poljšakovo metodo še nadalje proučevali in v katerem bodo imeli tudi drugi zdravniki priložnost, seznaniti se z novim načinom zdravljenja.
Bliskoma se je razširila ta vest po svetu in bila povsod z veseljem sprejeta, saj pomeni za ogromno število največjih revežev življenjsko rešitev. Nas Slovence pa veseli ta vest še toliko bolj, ker je Poljšak, ki je dal trpečemu človeštvu to uspešno sredstvo za pobijanje raka, naš človek, naš kljub neumevanju, ki ga je bil baš v domovini deležen.
Konjska dirka v Št. Jerneju na Dolenjskem. Dne 29. junija na sv. Petra in Pavla dan se bo, kakor običajno vsako leto, tudi letos vršila konjska dirka vozačev in jahaeev v Št. Jerneju. Ta prireditev obeta biti bolj zanimiva zlasti, ker bodo to pot nagrade za r'ir-kače-zmagovalce višje kakor v prejšnjih dirkah. Želeli bi samo, da bi bilo ob tej priliki vreme ugodno. Pri teh tekmah bomo lahko zopet opazili plemenito pasmo vročekrvnih konj, katero so gojili in jo še gojijo naši ko-njerejci, Saj je širom Slovenije in preko_ njenih meja znan sloves dolenjske konjereje. V dobi dolgih let se je ta plemeniti rod več ali manj čist do danes pri nas ohranil. Na^vsak način pa bi zaslužil naš konjederec več pozornosti pristojnih činiteljev s tem, da bi se mu za njegov trud in prizadevanje pri vzreji plemenitih konj priskočilo na pomoč s primerno podporo. Kmetje — tovariši — konjerejci uvažujte pomen te prireditve in pridite, pohitite v polnem številu k udeležbi. Prijazno vabimo vse ljubitelje lepih konj, da ne zamudijo te prilike. Sodelovalo bo godbeno društvo iz Novega mesta.
4 ......—	- - — KMETSKI LIST -
Dlouicc
Kraljevska rodbina na Bledu. V nedeljo je prispela v Slovenijo kraljeva rodbina. Princi so prispeli na Bled z dvornim vlakom že dopoldan. Nj. Vel. kralj in kraljica pa sta se pripeljala iz Zagreba z avtom popoldne.
Predsednik vlade g. Peter Živkovic je prispel v soboto v Zagreb, kjer je nadzoroval razne urade potem pa je bil sprejet od Nj. Vel. kralja.
Zahvala za udanostno brzojavko Njegovemu Veličanstvu Kralju. Za Zvezo slovenskih agrarnih interesentov je prejel njen podpredsednik g. Prepeluh Albin sledečo zahvalo od uprave policije: Po nalogu Kance-larije Njegovega Veličanstva Kralja mi je prijetna dolžnost, izjaviti Vam zahvalo za pozdravno brzojavko, ki ste jo poslali Njegovemu Veličanstvu Kralju o priliki rednega občnega zbora Vašega društva, ki se je vršil dne 7. junija 1931 v Ljubljani.
Ban g. dr. Drago Marušic bo kumovai novemu praporu, ki ga razvije sokolska župa v Mariboru dne 28. t. m.
Zakon o kolonizaciji Južne Srbije. Nj. Vel. kralj je na predlog kmetijskega ministra in po zaslišanju predsednika ministrskega sveta predpisal zakon o naseljevanju v južnih krajih.
Ljubljanska carinarnica. V soboto so na slovesen način blagoslovili temeljni kamen za novo carinarnico v Ljubljani.
Pravilnik za izvoz sadja je predpisal trgovinski minister v sporazumu s kmetijskim ministrom.
Živinozdravnik Filip Kulterov je bil premeščen k sreskemu načelstvu v Konjicah.
Prispevek Vinarskemu društvu v Mariboru. Kmetijsko ministrstvo je nakazalo Vinarskemu društvu v Mariboru podporo za pokritje stroškov, ki jih je imelo društvo z vinsko razstavo in sejmom.
fodlbtet?
■!■	mrn^mmm
Jifi Wolker:
Ilda.
(Konec.)
Proti jutru so peli pri orožniški postaji streli. Moje slutnje me niso varale. Beli mož je prišel po mene. Pritisnil sem se k zemlji in prisluškoval zateglim odmevom strelov.
Ko so potihnili, sem krenil v dolino. Po triurni hoji sem naletel na naše predstraže. Te so me prinesle v Plevlje. Moje moči so bile izčrpane v trenutku, ko sem se zavedel, da sem rešen.
Ležal sem v bolnici.
Dolga dvorana z umazanimi posteljami. Tri sestrice, ki so se neprestano zaradi nečesa pričkate. Duh po karbolu, znoju in slabih obedih.
Gledal sem v strop, ki se je odpiral kakor nebesa. Bil sem utrujen in miru potreben. Vsled tega so se mi na stropu prikazovali an-gelji, ki so peli:
»Mir ljudem dobre volje!...«
Komaj so odpeli, so se spremenili v Ildo in vpraševali:
»Si plakal, fantek?«
Grabil me je nervozen jok, ki ga je zamenjaval vročičen sen. V njem sem neštetokrat preživljal Ildina objetja. In po njih se je klatil beli mož z grozečimi očmi. Tretji dan
Srečke, velike kmetijske efektne loterije
kmetijske podružnice v Vojniku so dobile ta teden nekatere kmetijske podružnice v naši oanovini v svrho razprodaje. Katere podružnice bi jih še hotele, naj pišejo po nje Kmetijski družbi v Ljubljani. Kupujte srečke, ker jih je majhno število in jih morda pozneje ne bo mogoče dobiti.
Nov pravoslavni župnik v Ljubljani. Pretekli teden je prevzel službo od dosedanjega župnika Dimitrije Jankoviča novi pravoslavni župnik Georgije Budimir.
Drzna tatvina je bila izvršena v trgovini Korinšek v Senovem pri Rajhenburgu. Vlomilci so odnesli za kakih 50.000 Din raznovrstnega blaga.
Najbolje kupite
nogavice, damske in moške rokavice, damsko in moško perilo Bengerievo, puloverje, telovnike (vestje) žepne robce, kravate, ovratnike, srajce, sifone, giote, čipke, vezenine, gumbe, DMC pre-lice, ročne torbice, aktovke, dežnike, športne ter toaletne potrebščine le pri
(OSIP PETELINC,Ljubljana
blizu Prešernovega spomenika, ob vodi
Amerški rojaki v domovini. Koncem t. m. prispe v Jugoslavijo večja skupina ameriških Jugoslovanov na daljši obisk.
Kongres Zvezo jugoslovanskih mest se bo vršil 20. t. m. v Sarajevu.
»Pomoč delavcem« se glasi knjižica, ki jo je spisal g. dr. Jože Bohinjec za člane OUZD. Knjižica pregledno obravnava pravico delavcev do zakonitih prejemkov ob obolenja, porodu, nezgodi in smrti in jo mora poznati prav vsak delavec, ki'je zaposlen v zavarovanje podvrženem delu. Dobi se pri OUZD v Ljubljani, cena Din 4.
Kobilice so v milijonskih rojih napadle nekatere kraje v okolici Mostarja. Oblasti in
sem si" toliko opomogel, da sem sedel na postelji in pojedel nekoliko krompirjeve kaše. Ta dan je baš dospel nov transport ranjencev. Večji del lahko ranjenih. Nastanili so se v naši sobi in jo napolnili z nenavadnim tru-ščem.
Zvečer, ko :je v kotu — dva sanitetna vojaka sta brezkončno igrala partijo šaha — brlela petrolejka — sem čul tale pegovor: Bradat domobranec z obvezano roko je razlagal svojemu sosedu, ki je bil zaradi rane na hrbtu obsojen, da leži na trebuhu:
»—... ja — ko smo lovili te komite — pridemo, veš, na nekakšno ravnico in tu je stala bajta iz desk. Stopim v to barako, nekaj se je tam svetilo — pogledam bližje — in kruti! — na tleh ženska, odprtih ust in v glavi luknjo kakor vrata. Nekdo jo je treščil iz samokresa baš pri ušesu. Toda bila je menda vražje lepa. In gosposka. Imela je fino obleko, da sem ji jo takoj slekel in shranil v culo. Vendar mi ne gre iz glave — kaj je ta ženska tam delala.«
»Hudič je s temi ženskami,« je pritrjeval drugi, ki je ležal na trebuhu.
Zleknil sem se na postelji in zamižal; hotel sem kričati, pa nisem mogel. Čutil sem, kako se mi izlivajo oči in se mi solze cede po licu. Krog mene je bilo tiho, kakor na zapuščeni zvezdi. —
— Potem sem ozdravil, šel zopet na bojišče, se bil na raznih frontah in se končno vrnil domov.
Moji živci niso v redu. Neprestano se mi zdi, kakor bi čakal. Včasih srečavam belo gospo. Mraz me spreleti, če zagledam na cesti pred seboj ženo v beli obleki, z obrazom v okvirju črnih las.
prebivalstvo pokončava golazen z raznimi sredstvi in so jih ponekod deloma uničili. — Tudi v Besarabiji so preplavile milijarde kobilic obširna polja.
Zle|t vseh Šokolskih društev kamniškega okrožja bo 21. junija 1931. v Dobu na vrtnem telovadišču brata podstaroste Drolke. Začetek ob pol 3. uri popoldne. Javna telo- » vadba prične ob 4. uri popoldne. Po telovadbi velika vrtna veselica s koncertno glasbo, plesom, prodajo cvetja itd. Sodelujejo vsa Sokol, društva kamniškega okrožja in igra polno-številna ugledna Domžalska godba. Vstopnina 5-— Din, otroci 2-— Din, Sokoli v kroju prosti.
Tri sokolske domove bodo zgradili v Beogradu.
Strahovito neurje je divjalo pretekli teden nad nekimi kraji Dolenjske. Najhuje je bila prizadeta okolica Trebnjega. Debela toča je uničila skoro vse poljske pridelke in sadje.
Strela je ubila pod nekim kozolcem v bližini Unca ženo delavca Kavčiča, ki je imela v naročju triletnega otroka. Oba sta bila na mestu mrtva.
Mali darček, lepo prosimo, pošljite usmiljenega srca za zgradbo novega sirotišea, na katerega čaka toliko siromašnih, revnih in * zapuščenih otrok iz cele Jugoslavije. Dom za zapuščene otroke Zagreb, Vrhovac 35.
Cerkveni rop. V studeniško župno cerkev pri Poljčanah je neznani zločinec vlomil in pokradel iz tabernaklja dva ciborija in mon-štranco ter nato brez sledu pobegnil. Upati je, da bo naše vrlo orožništvo tatu kmalu za petami.
Pri prehlajenju, hripi, vnetju v vratu, oteklih mandljih, živčnih bolečinah, trganju v udih storite dobro, če poskrbite za vsakdanje izpraznjenje črevesa s tem, da popijete pol čaše naravne »Franz Josefove« grenčice. Po sodbah univerzitetnih klinik se odlikuje »Franz Josefova« voda zaradi sigurnega učinka pri prijetni uporabi. »Franz Josefova« voda se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in I vseh špecerijskih trgovinah.
Ilda, si mislim. Potem se spomnim rane v sencih in svetiljke v bolniški sobi. In grem dalje.
Nočem misliti, kako sva se ljubila. Včasih ponoči uzrem pred seboj vse, kakor v resnici. Proti svoji volji. Navadno mi to naznanja napad.
Nočem misliti na Ildo, ker je mrtva. Nočem je ljubiti, ker je nimam. Vem, da je slabotno in slabo, ljubiti mrtve, in jaz trpim, ker se ne morem tega rešiti.
Mož, ki zares ljubi, je lahko nezvest svoji ljubici njej v prid. Vse žene, ki se jih le dotika, ga prepričujejo o vrednosti one, ki jo ljubi. Primer podvoji njegovo ljubezen in on se vrača k svoji dragi, ne samo, da bi jo še bolj ljubil, pač pa, da bi jo tudi cenil.
Mnogo žen objemam in poljubljam. Njih slabotna naročja me vedno le spomnijo, kaj je bila Ilda in kakšen je bil njen hrabri objem. Toda k njej se ne morem vrniti, ne morem je poljubljati; — samo trpim lahko zaradi nje.
Nekdo je dejal, da je žena čudež —, nekdo, da je vse na svetu čudež. Mislim, da čudežev ne dela bog, pač pa človeško srce. Vse, kar ljubimo, postane čudež. In za nas vsled tega najbolj žena.
* * *
Končal je. Ko se je zbudil iz napete otrp-njenosti, ga je bilo sram, da je preveč govoril. V zadregi je zakgšljal in se sklonil nad svojo čašo kakor prej.
Nekaj časa je vladala tišina. Potem so vsi razsodili, da bi bilo dobro, zaliti jo.
(Konec.)
Obesili so pretekli teden v Gnjilanah kmetico Zorko Pavič in njenega ljubčka Os-mana, ki sta bila obsojena na smrt zaradi umora Zorkinega moža Trajka Paviča. Ko je zadrgnil rabelj Zorki zanjko okrog vratu, je še zakričala: Verujte, Osman ni kriv, jaz sem vsega kriva, pustite njega.
Nogo si je zlomil. Dne 27. maja si je zlomil levo nogo tovariš Andrej Jesenek, predsednik »Društva kmetskih fantov in deklet Detelja« v Dramljah. Ponesrečeni tovariš se zdravi v celjski bolnici. Želimo mu hitrega zdravja.
V	Savi sta utonila učiteljiščnik Fran Jer-nejčič, ki se je kopal v Tomačevem in poslovodja Alojz Zidar, ki se je kopal v Radečah.
Wilsonova vdova poseti Jugoslavijo. Vdova bivšega velikega ameriškega predsednika Wilsona namerava priti letos v Jugoslavijo na poletne počitnice.
Pod vlak se je vrgel v bližini Brega pri Ptuju brezposelni trgovski pomočnik Karol Lesnikar iz Ptuja. Dejanje je izvršil iz obupa.
Smrt dveh pleskarjev pod brzovlakom. Na železniškem mostu pri Laškem je 10. t. m. povozil brzovlak pleskarja Ivana Koširja iz Dola pri Hrastniku in Alberta Bahovca od Št. Pavla v Sav. dolini. Vzrok nesreče je bilo križanje vlakov na mostu. Delavca sta bila ves dan zaposlena s pleskanjem mostu. Ko je popoldan, okrog 4. ure, privozil od Zidanega mostu osebni vlak, sta se delavca umaknila na drugi tir. V istem hipu je pa pridrvel brzovlak, ki je oba delavca usmrtil in jih strahovito razmesaril.
Cigan Rado Trivo v Vel. Bečkereku je prodajal zmes cinka in bakra za zlato. Nekemu lahkomišljenemu trgovcu je prodal kg take zmesi za 8000 dinarjev. Ciganova sleparija pa je prišla kmalu na dan, cigan pa v luknjo.
Bivša cesarica Žita pri papežu. Pretekli teden je papež sprejel v Vatikanski palači bivšo avstrijsko cesarico Žito. Baje je bil obisk Zite v zvezi s poroko njenega najstarejšega sina Otona z italijansko princeso.
Na smrt je bil obsojen na Francoskem zdravnik Laget, ker je dve ženi zaporedoma zastrupil in nazadnje poskušal usmrtiti s strupom tudi svojo lastno sestro.
Slovanski ženski kongres je bil otvorjen pretekli teden v Varšavi.
V	Vladivostoku se je potopila ruska podmornica »Hrabri« z vso posadko. Poskušali so takoj z reševalnimi deli in dviganjem podmornice toda, do sedaj brezuspešno.
Nesreča na morju. V bližini izliva reke Loire na francoski obali se je v nedeljo potopil izletniški parnik s 442 potniki. Nesreča se je pripetila radi tega, ker so se vsi potniki podali na levo stran ladje, ker so na desno stran udarjali veliki valovi razburkanega morja. Na levi strani preobtežena ladja se je vsled tega prevrnila. Na ladji je bilo 500 izletnikov, od Katerih je 442 utonilo.
Francosko ladjevje v naših. vodah. Te dni je obiskala eskadra francoske vojne mor-narnice splitsko luko.
Novi predsednik francoske republike je koncem preteklega tedna prevzel posle od starega predsednika.
V	Ameriki je bilo zadnji čas zopet več bančnih polomov. 27 bank je ustavilo plačila.
Kitajska ima po najnovejšem ljudskem štetju 473,418.000 prebivalcev.
Potopljena podmornica. V kitajskih vodah se je pretekli teden potopila največja angleška podmornica »Poseidon« z vsem moštvom. Nekaj mornarjev se je rešilo s posebnimi napravami, 18 jih je pa ostalo v podmornici.
Švica bo odpravila smrtno kazen z novim kazenskim zakonom.
Poroka princese Ileane. Rumunska princesa Ileana se bo poročila 25. t. m. v kraljevskem gradu Sinaji z bivšim nadvojvodom Antonom Habsburškim.
ar
mlaBostn a
svežo si i
naj struji iz Vaše kože in naj navduši Vas in Vašo okolico. Negujte Vašokožo zElidaFavorit milom, da si prisvojite ta čar. Elida Favorit milo se obilno peni, diši decentno in fino.Vsled izdatnosti je posebno pripravno za vsakdanje negovanje kože.
LIDA^^MIL
Krvavi izgredi v Nemčiji. Nemška vlada je izdala te dni odredbo po kateri hoče občutno zmanjšati podpore brezposelnim. Proti tej Viladini nameri so se dvignili brezposelni delavci po vseh mestih in ponekod je prišlo do krvavih spopadov s policijo. Vladino odredbo so najbolj izkoristili komunisti, ki so pognali delavce na ulico.
Novo ogromno letalo bodo zgradili na Angleškem. Letalo bo imelo 6 motorjev po 1000 Kis. Največja brzina bo znašala 230 km. na uro.
Okusna in zJrava še
»Kolenska kava«
Tri bolgarske razbojnike je prijela te dni pariška policija. Ti razbojniki so izvršili v Bolgariji in Jugoslaviji nad 20 težkih zločinov, med katerimi je tudi nekaj umorov. Posrečilo se jim je pobegniti v Francijo, a tam so padli v roke pravice.
Letalo brez motorja. Nemški letalec Groenhof je preletel te dni Alpe v višini 4200 metrov z letalom brez motorja.
Izgon španskega kardinala. Španska vlada je izgnala iz Španije kardinala Seguira.
Čigav je »sveti zid« v Jeruzalemu. Angleška vlada je svojčas imenovala odbor, ki naj preišče in odloči, komu pripada takozvani zid žalovanja v Jeruzalemu. Za lastnino so se potegovali mohamedanci in Žid je. Odbor je prišel do sklepa, da je zid izključna last mo-hamedancev. Židje pa imajo vsak čas pristop k zidu, da lahko tamkaj molijo.
Rusija bo napravila po uspelem prvem petletnem gospodarskem načrtu drugi petletni načrt. V tem načrtu bodo zasigurane velike olajšave delavstvu, ki je moralo za prvi načrt doprinašati velike žrtve.
O a nd h i gre v London. Narodna indijska stranka je sklenila, da se udeleži prihodnje indijske konference v Londonu tudi Gandhi. Ta sklep pa pomeni, da bo angleška vlada ob tej priliki le ugodila glavnim zahtevam Gan-dhijeve stranke.
Velike slavnosti v Romuniji. V Romuniji so te dni sla vili obletnico po-viatka kralja Karo-la v domovino na zelo svečan način. Na sliki vidimo kralja Karola in njegovega sina Mihaela pri veliki vojaški paradi. (Slika na levi.)
Vhod v gradič Clie-quers. Pred vhodom v gradič čakajo časnikarji, poročevalci in fotografi. (Slika na desni.)
Pristopajte h
KMETIJSKI MATICI!
Spomenik potopljenim na ladji »Ti-tanic«. 15. aprila 1. 1912 je zadela »ledena gora« ob veliki parnik VTitanic«. Parnik se je potopil, ž njim vred pa tudi 1563 potnikov. Spomenik so postavili ob reki Toto-mac, odkril pa ga
je predsednik Zedinjenih držav
Hoover. (Slika na desni.)
Nemška državna ministra Schatze) in Gučrard in pruski minister za pravosodje Schidt so se udeležili procesije na dan sv. Re-šnjega telesa v Berlinu. (Slika na levi.)
Dr. Viljem Exner +. Na Dunaju je te dni umrl dolgoletni predsednik tehniškega poskusnega zavoda in vodja tehnološkega obrtnega muzeja dr. Viljem Ex-ner v visoki starosti 91 let. — Pokojnik je bil zelo znan tudi med našo starejšo obrtniško generacijo. (Slika na desni.)
Angleški torpedni rušilec »Winchester«, na katerem sta se peljala nemški državni kan-celar dr. Bruning in nemški minister za zunanje zadeve dr. Curtius v Chequers v Angliji na pogajanja o velevažnih političnih vprašanjih.
Renkin, vodja belgijskih katoličanov, je po odstopu prejšnjega ministrskega predsednika Jaspar-a sestavil novo vlado v Belgiji.
Menih ravna cestni promet. V inestu Detroit ob Michiganskem jezeru (Zedinjene države) obiskuje ob nedeljah službo božjo v tamošnji frančiškanski cerkvi toliko ljudi, da se promet zaradi gnječe večkrat ustavi. To nepriliko so odpravili s tem, da so določili nekega frančiškana, ki odkazuje ljudem prostore za avtomobile in ki sploh ravna ves promet okoli cerkve.
Andrew Mellon. Finančni mini ster Zedinjenih držav Andrew Mellon obišče v kratkem Evropo, kjer bo proučil evropske-gospodarske razmere.
Muslimani so poslali oster protest na Društvo narodov proti nečloveškemu postopanju Italijanov proti Arabcem v Tripolisu. V pritožbi navajajo, da so Italijani 80.000 Arabcem z družinami vred pregnali iz Cirenaike v puščavo Sirte in da sploh postopajo z Muslimani tako kakor da bi ne bilo nobenega mednarodnega prava več. Nasilno zganjajo Arabce z njihove dobre zemlje, katero potem razdeljujejo med italijanske koloniste. Ob priliki zasedbe afriške oaze Kufra so italijanske cele pobile 70.000 domačinov. Tako našteva pritožba zločin za zločinom in poziva na koncu Društvo narodov, da zaščiti afriške Muslimane pred italijanskimi grozodejstvi.
Gospa, najlažje prištedite na perilu in na denarju, ako perete dosledno le s pravim terpentinovim milom Gazela. Pričnite s šted-njo takoj!
Zdravniški tarifi.
Banska uprava je predpisala sledeče cene, ki jih sme zdravnik zaračunati bolniku:
Za manj premožne in za one, ki plačujejo manj kakor 1000 Din neposrednega davka, in za državne, banovinske in samoupravne uslužbence veljajo nastopne postavke: za bolnikov pregled v zdravnikovem stanovanju 20 Din; za bolnikov pregled v bolnikovem stanovanju v kraju, kjer stanuje zdravnik, 40 Din; za bolnikove preglede ponoči od 20. do 7. ure se računa dvojna pristojbina; izdaja zdravniškega izpričevala 30 Din; za ob vezan je manjših ran brez operacije 20 Din; šiv rane z obvezo 40 do 70 Din; za mavčevo ali drugo stalno obvezo z materialom vred 70 do 130 Din; uravnanje izpahnjenega uda 50 do 100 Din; izpiranje ušes 20 Din; podkožna ali medmišič-na injekcija (vbrizg) 20 Din (pri tem je všteta tudi snov za injekcije); puščanje krvi 40 Din; prerez tvora 30 Din; pregled grla, nosu in ušes z zrcalom 20 Din; odstranitev tujega predmeta iz ušesa ali nosu 30 Din; izdrtje zoba 10 Din z injekcijo pa 30 Din; prisotnost pri porodu 60 Din; pomoč pri porodu z operacijo 200 do 400 Diin.
Če nastane spor zaradi računov, odloča o njem po zaslišanju Zdravniške zbornice sre-sko načelstvo. Za zdravniški pregled več bolnikov ene rodbne, ki stanujejo v istem stanovanju, sme zdravnik zahtevati polno nagrado le za pregled prvega, za pregled drugih pa polovico določene pristojbine. Če gre zdravnik k bolniku iz kraja nad 2 km in mu ne pošlje stranka vozila, sme zaračunati zdravnik kilometrino (po 4 Din za kilometer), katera pripada banovinskim nameščencem, in odškodnino za izgubo časa po 25 Din od ure. Če pa stranka preskrbi voz, izostane seveda »kilometrina. Če je mogoča vožnja po železnici ik bolniku, pripada zdravniku vozovnica II. razreda in 25 Din od ure za izgubo časa.
Ako poseti zdravnik v istem kraju dva ali več bolnikov, sme zaračunati le enkratno kilometrino in odškodnino za izgubo časa, in to oni stranki, ki ga je prva pozvala. S pristankom prizadetih strank pa se sme ta vsota razdeliti med vse prizadete. Prav tako so mora postopati tudi, če gre zdravnik iz kraja, kamor je bil prvotno poklican, še v kak oddaljenejši kraj; torej tudi v tem primeru ne sme zahtevati še enkratne cele kilometrine, odnos-no odškodnine za izgubo časa, temveč le razliko v razdalji. Za premožnejše bolnike, to je za take, ki plačujejo nad 1000 Din neposrednega davka, se smejo te zdravniške pristojbin ne zvišati največ za 50 odstotkov. Občine so dolžne preskrbeti občinskim zdravnikom sezname teh članov. Ta banska odredba je že stopila v veljavo.
Teorija in praksa gospodinjstva mora biti znana vsaki gospodinji, tudi če ji ni potrebno, da opravlja hišna dela osebno! Vendar je dobro, če more podučiti posle in pojasniti perici: »Samo Zlatorog milo varuje in ohrani perilo!«	14
mtsm^
iAZELA
teroentincvo milo Stedi Vase perilo!
V vojaško glasbeno šolo v Vršcu bo letos sprejetih do 120 mladeničev v starosti od 14 do 16 let ki so dovršili najmanj štiri razrede osnovne šole. Prošnji za sprejem se mora priložiti pismena obveza starišev ali varuha, da so voljni poravnati vso materialno škodo, ki bi jo morebiti sin ali varovanec povzročil šoli ter povrniti stroške za šolanje, ako bi sin ali varovanec bil odpuščen iz šole zaradi slabega zadržanja. Gojenec se mora tudi obvezati, da bo po šoli služil v vojaški muziki dvakrat toliko let, kolikor jih je provedel v šoli. Za sprejem naj se gojenci prijavijo ka-pelniku najbližje vojaške muzike. Šola traja štiri leta.
jpoobt
Šmartno pri Litiji. Odcepitev podobčine Jablanica iz občine Litija ter pristop v občino Šmartno. Po prečitanju »Pojasnilo k sklepu ministrskega sveta z dne 11. decembra 1930« katerega je prečita! g. župan E. Drčar, na občinski seji občine Šmartno pri Litiji, dne 35. jan. 1931, se je na predlog občinskega svetn. J. Strmana, ki mu je bilo znano, da je že dolgoletna želja cele Jablanske doline, da pristopijo v občino Šmartno, vzelo enoglasno na znanje, kar je tudi občinski urad tozadevno sporočil banski upravi. Ko so občinarji podobčine Jablanica zaznali za sklep seje, so: takoj podvzeli tozadevne korake. Pobrali so podpise vseh hišnih posestnikov v vaseh: Gra-diški Lazi, Gradišče, Zelene, Spodnja in Gornja Jablanica, Selšek, Jablanski Lazi in Bu-kovica. Vseh, ki so se podpisali, je bilo 72 posestnikov s podpisi za priključitev v Šmartno. 6 posestnikov pa se iz gotovih vzrokov ni hotelo izraziti ne za Litijo in ne za Šmartno. Po abiri podpisov je šla dne 13. marca 5-članska deputacja iz omenjenih krajev k g. banu dr. Drago Mlarušiču s prošnjo vseh podpisanih posestnikov. V nedeljo dne 7. t. nu se je vršila seja občinskegt odbora v Litiji, kjer je bilo na dnevnem redu tudi to vprašanje. Po debati, ki se je razvila, se je seveda izglasovalo, da morajo spadati omenjeni kraji v Litijo. Da je do tega prišlo, je povsem logično. Odbor ima 25 odbornikov, od katerih so samo trije od gori navedenih vasi, vsi drugi pa so od drugod, vsled česar je glasovanje v njih koristi izpadlo. Pripomniti bi še imeli k temu: vas Breg, ki spada sedaj pod kat. občino Jablanica, gravitira pa bolj na Litijo, naj bi se odcepila ter bi se dala vas Cerovca, ki spada sedaj pod kat. občino Liberga k katastralni občini Jablanica ter vse to pod občino Šmartno, s čimer bi bilo vsem ustreženo. Da se zadeva obrne v korist tukajšnjega ljudstva, prosimo ponovno kraljevsko bansko upravo, sresko načelstvo, in vse merodajne faktorje, da nam
gredo v tem pogledu na roke, kajti mi spadamo le v Šmartno in ne v Litijo, kar je potrdil tudi enoglasno odbor občine Šmartno na svojih sejah. — Prizadeti.
Karteljevo pri Novem mestu. Dolgo je bil naš lepi kraj kar nekam zaspan. Letos pa se pridno giblje pevski zbor naših fantov in deklet. Požrtvovalno so zbirali prispevke za oder, ki bo stal v šoli in ga nam slika naš šol. upravitelj. Vsem darovalcem na tem mestu najlepša hvala! Najizdatnejše prispevke je dala vas Karteljevo. Naš zavedni gostilničar Fr. Žagar in posestnika Ant. Starič in Fr. Strgar so dali z obilno vsoto korajžo še drugim. — V nedeljo ob priliki žegnanja bo prva igra. Nastopijo naši fantje in dekleta in naši dovzetni šolarčki. Pridite, ne bo Vam žal!
Oplotnica. Na binkoštno nedeljo zvečer je šel posestnikov sin Rok Tič iz Pregrada pii Oplotnici k svojemu dekletu v vas. Vzel je za slučaj kakega napada cepec seboj. Med potjo ga je nekdo brez povoda udaril s palico po glavi. Kakor se je pozneje dognalo, je bil to Rok Smogovc. Tič se je postavil v bran in pobil Smogovca s cepcem na tla in nadaljeval svojo pot proti domu. Ker ga je pa ven dar skrbelo, kaj je z napadalcem, se je vrnil pogledat, a Smogovca ni več našel. Smogovc je namreč prej prišel k zavesti in šel domov, kjer je po par urah izdihnil. Obdukcija umrlega je dognala, da je imel Smogovc lobanjo razbito. Rok Tič se je sam prijavil orožnikom, ki so ga odvedli v konjiške sodne zapore, da se dožene, ali gre za napad ali silobran. Ljudstvo pozna, da je bil Rok Tič vedno miren in pameten fant. - Frankolovo. Dne 4.. junija je bil ob lepi udeležbi občni zbor »Kmečke hran. in pos.c Letni računski zaključek hranilnice in posojilnice izkazuje porastek denarnega prometa in prav lepi čisti dobiček za dobrodelne podpore (kakor za gasilce itd.). Med drugim se je sklenilo, da se na jesen pošlje enega kmečkega fanta v Ljubljano v zadružno šolo. Prav z veseljem smo sprejeli poročilo delegata od občnega zbora Zveze slov. zadrug, ki nam je obrazložil glede garancijskih vlog, ki so bile pri celjski zadružni zvezi ter glede zbiranja pomožnega sklada pri Zvezi slov. zadrug. Delegat je tudi priporočal, da se naj ves odvišni denar nalaga le pri zvezi, kajti s tem pomagamo zvezi k boljšemu delovanju. — Dne 1-3. t. m. je na stala huda nevihta nad Frankolovem. Med gromenjem je treščilo v gospodarsko poslopje g. Franca Koštomaj. V kolarnici so pa ravno tisti čas kosci malojužinali, in je strela med tem tudi ubila tukajšnjega posestnika Janeza Petelinška, posestnika Ivana Komplet je pa omamila. Drugim koscem se k sreči ni nič zgodilo. Gospodarsko poslopje je pogorelo do tal, kljub temu, da je prihitela na pomoč požarna bramba iz Novecerkve in Vojnika. Posrečilo se je rešiti lesno skladišče polno suhega lesa lesnega trgovca Matija Medveda. Ta požar je zopet pokazal, kako je potrebno, da si na Frankolovem čim prej ustanovimo požarno brambo.
Frankolovo. Društvo kmetskih fantov in deklet na Frankolovem in Prostovoljno gasilno društvo v Socki priredita dne 29. t. m. ob 3. uri tekmo koscev in sicer v Socki pred gostilno >Bolč« (Pintar). Po tekmi govor o kmečki prosveti. Po govoru pa prosta zabava v gostilni Bolč. Ker je čisti dobiček namenjen za postavitev gasilskega doma v Socki, ki bo ob enem tudi dvorana za razne prireditve in sestanke, vabimo vse prijatelje napredka kmečke misli, da se prireditve obilno udeležijo. Potrebno je, da pride društvo kmetskih fantov in deklet do lastnega lokala.
Cerkljani! — Na Vidovo nedeljo — dan pred sv. Petrom in Pavlom se vrši v Cerkljah praznik vsega jugoslovanskega naroda. Glasbena Matica iz Ljubljane odkrije na Jan-četovi hiši spominsko ploščo našemu slavnemu rojaku, skladatelju Davorinu Jenku, ki je zložil, uglasbil slovensko narodno himno
»Naprej zastava slave« in državno himno »Bože pravde«. Udruženje igralcev iz Ljubljane pa vzida spominsko ploščo na rojstni hiši Ignaca Borštnika, slovečega gledališkega umetnika in pisatelja. Slavnosti se vrše o priliki šolske proslave 140-letnice prve ustanovitve, 70-letnice šolskega poslopja in 30-letnice prizidave. Cerkvene obrede opravijo bivši učenci cerkljanske šole. Šola razvije novo zastavo, priredi zgodovinsko razstavo in popoldansko šolsko proslavo v Društvenem Domu. Ob ti priliki bodo zbrani v Cerkljah zastopniki vlade, razna društva in nebroj ljudstva. — Cerkljani! Vaš domačin nam piše iz Trebnjega: »Želim, da bi se Vam posrečilo prireditev kar najbolje organizirati, da bi se z isto dvignil ugled šole in sploh cerkljanske fare na tisto višino, katero pred svetom zasluži.« Tako vaš rojak! — Šola je storila vse, kar je mogla, ne da bi vas kaj obremenila. Storite še vi svojo malenkostno dolžnost. Pokažite gostom, da znate ceniti, kar ceni izobraženi svet! — Zberite se polnošte-vilno k šolski in cerkveni prireditvi in popoldanskim slovesnostim! Goste prijazno sprejemajte,, dajte vasi svečano lice! Okrasite jo z zastavami in mlaji! Zgodovino cerkljanske prosvete vam opisuje šolska izdaja spomenice: »Od Ilirije do Jugoslavije«. Samo s to malenkostno nabavo nas gmotno podprite, ker vse ostale stroške nosimo sami, vam, vašim otrokom in občini v prid. — Šolsko upraviteljstvo v Cerkljah pri Kranju.
Tudi klobučarjem gre slabo.
Dandanes vse stoka nad slabimi časi, posebno pa so prizadeti ljudje, katerih zaslužek je odvisen od mode.
Tudi klobučarji so odvisni od mode, pa ne samo zato, ker zahteva moda vsako leto drugačne klobuke, ampak dandanes posebno zato, ker moški klobukov skoraj več ne nosijo, ampak hodijo zlasti po mestih kar gologlavi okrog. Dokler »gologlave« mode še ni bilo, si je služilo v mestu Esperayu na Francoskem okoli 6000 klobučarjev svoj kruh. Danes pa je tam 3000 klobučarjev brez posla, drugi pa, ki še delajo, delajo komaj po nekaj dni na teden. Iz Pariza so še 1. 1929. izvozili v Ameriko za 800 tisoč dolarjev klobukov, 1. 1930 oa le še za polovico toliko. Tudi v Italiji je danes nad 3000 klobučarjev brez dela, 13.000 jih pa dela le po nekaj ur na teden! Še bolj kakor klobuki so prišli ob veljavo Slamniki.
V gospodarskem oziru je revmatizem ljudem še bolj škodljiv kakor jetika. V Nemčiji se nahaja med bolniki, ki so zavarovani pri bolniških blagajnah, štirikrat toliko revmati-kov kakor pa je jetičnih ljudi! In ker revma-tiki ne mrjo tako naglo kakor jetični, zato obremenjujejo blagaj»o mnogo bolj kakor je-tičniki. Dunajski profesor Wenckebach je ugotovil, da je med onimi vojnimi invalidi, ki niso invalidi vsled ran, ampak vsled bolezni, 50 odstotkov takih, pri katerih je temeljna bolezen revmatizem. Na Angleškem pa pomrje (po uradnih podatkih) vsako leto po 10—12 tisoč šolskih otrok na oslabljenju srca, vzrok srčnega oslabljenja pa je zopet revmatizem. V Nemčiji stanejo revmatiki razne bolniške blagajne po 250 milijonov mark na leto, ali v našem denarju nad 4 milijarde dinarjev!
Gospodarske posledice revmatizma so torej zelo Občutne, še hujše pa so posledice bolezni kot take. Bolečine se javljajo sicer zelo različno, vsem pa je skupno to, da se pokažejo na enem ali drugem delu naših gibal, to je na nogah, na rokah, na živcih itd.
Dokler napada revmatizem samo mehke dele našega telesa, se bolezen na zunaj nič ne pozna. Človek čuti samo silne (bolečine, ni pa videti od zunaj nobenega znaka bolezni. Zato pa mora tak bolnik dostikrat požreti očitek, da mu nič ni, češ, da se mu vendar nikjer ne ne pozna. Revmatizem napade dostikrat tudi ledja in temu napadu pravijo ljudje po nemško »»heksenšus« (Hexenschuss). Napade pa ■ tudi vrat tako, da mora človek držati glavo kar postrani.
Vzroka te bolezni učenjaki še niso ugotovili; mnogi mislijo, da povzročajo tudi to bolezen bacili kakor tudi nebroj drugih bolezni. Ne poznajo pa tega bacila ne; pravijo pa, da se naseli ta bacil rad v votlih zobeh in odtod da prehaja v telo. Drugi pa zopet smatrajo, da oboli večina ljudi na revmatizmu zaradi prehlajenja.
Za pobijanje te splošne bolezni so usta-, novili že v mnogih državah posebna društva, katerih naloga je, da pomagajo to bolezen pro-učavati in bolnikom pomagati. Zdravil, ki bo-, lečine olajšujejo, je precej, eno najboljših in j najcenejših zdravil pa je toplota in mir in primerna hrana.
Skrb za ljudsko zdravje na Angleškem.
Pretiran šport.
Nekdaj so ljudje silno precenjevali in pretiravali vrednost duševnega dela — danes pa splošno precenjuiejo telesno moč in spretnost. Odtod prihaja tudi današnja splošna gojitev športa.
Pravilna gojitev športa je za telo brez dvoma koristna. Šport krepi telo in živce. Proti pametnemu športu se nihče ne bori.
Kakor hitro pa gojimo šport samo zaradi »rekordov«, kjer izčrpavamo svoje telesne moči do skrajnosti, takrat je pa tudi šport škodljiv, ker je pretiran.
Kdor pretirava telesne vaje, ta telesa ne krepi, ampak ga oslabi, zlasti živce. Zato pa naj stariši pazijo na otroke, da jim šport ne bo več škodoval kakor koristil.
Revmatizem — ljudska bolezen.
Poleg jetike in raka se je razvila v najnovejšem času še ena bolezen, ki je za tisoče in tisoče ljudi prava šiba božja. Ta bolezen je revmatizem.
Revmatizem sicer ni bolezen, ki bi imela za posledico naglo smrt, pač pa razdira zdravje in uničuje telesno moč počasi in polagoma. Kuge ali1 kolere se bojimo, ker prinašajo naglo smrt, revmatizem pa je nevaren, ker nas uničuje počasi.
Pred 100 leti v Angliji še niso poznali nobenih javnih ustanov ali naprav za ljudsko zdravje, ampak je vse bilo prepuščeno privatni dobrodelnosti. Šele potem, ko se je začela razvijati industrija v silnem razmahu in ko se je pričelo delavstvo kopičiti v tesnih delavskih kolonijah, kjer je bil vsled tesnobe vedno tudi sedež vseh mogočih kužnih bolezni, se je začela premožna angleška javnost zavedati, kako važna je skrb za ljudsko zdravje, če hočejo preprečiti vsakoletne epidemije. Tako so 1. 1848. dobili na Angleškem prvi zakon »o pospeševanju javnega zdravstva«.
Vsa Skrb za ljudsko zdravje je danes osredotočena v ministrstvu za ljudsko zdravje (Ministry of Heatt). S tem pa skrb za ljudsko zdravje še ni centralizirana in to ministrstvo ni merodajno za vsako panogo. Ministrstvo za gospodarstvo nadzoruje n. pr. zdravstveno stanje rudarjev in uslužbencev trgovske mornarice; ministrstvo za prosveto pa skrbi tudi za zdravje šolarjev. Ministrstvo za notranje zadeve skrbi za higijeno v fabrikah, v kaznilnicah in pri izseljencih, neki poseben urad pa skrbi za umobolnice. Ministrstvo za ljudsko zdravje nadzoruje izdelovanje zdravil, vodi statistiko, skrbi za znanstveno raziskava-nje raznih bolezni; v njegovo področje spada tudi skrb za matere in dojence, skrb za bolne reveže in pa bolniško zavarovanje. Tudi nadzorovanje stanovanj je stvar tega ministrstva.
Ministrstvo za ljudsko zdravje ima 6424 uradnikov, ki veljajo na leto 518 milijonov dinarjev. To ministrstvo nadzoruje tudi občine, zlasti glede zdravstvenih naprav. Sodelovanje med občinami in tem ministrstvom je najtesnejše in ministrstvo po svojih močeh vedno prispeva za zgradbo raznih občinskih zdravstvenih zavodov. Ta sistem sodelovanja se je na Angleškem zelo obnesel.
Skrb za matere in dojence gre na Angleškem jako daleč in zato je na Angleškem umrljivost otrok razmeroma zelo majhna. Za jetične ljudi pa ne zidajo posebno dosti posebnih zavodov, atopak gledajo bolj na to, da ljudje jetike sploh ne dobe. To dosežejo v prvi vrsti z zidavo zdravih, solnčnih in zračnih stanovanj.
Važen del skrbi za ljudsko zdravje obsega bolniško zavarovanje. To zavarovanje pa se od našega precej razlikuje. Na Angleškem n. pr. ne poznajo sporov med bolniškimi blagajnami in zdravniki; taki boji so vedno na škodo bolnikov. Na Angleškem nimajo bolniške blagajne z zdravniki nič opraviti, kajti tam so bolniške blagajne samo blagajne za oskrbovanje bolniškega denarja, niso pa delodajalke za zdravnike.
Posebnost angleškega bolniškega zavarovanja je tudi invalidsko zavarovanje. Če je n. pr. zavarovanec 26 tednov bolan, potem mu začne teči njegova invalidska podpora.
L. 1929. je bilo na Angleškem zavarovanih za slučaj bolezni nad 15 milijonov oseb, to je tretjina vsega prebivalstva.
Posebno skrb pa obračajo na Angleškem na zdrava stanovanja. Po vojni so sezidali v Angliji že skoraj 2 milijona novih, zračnih stanovanj, vsako stanovanje pa ima kopalnico in vrtiček. Ravno z zgradbo zdravih stanovanj pa so najbolj dvignili splošno zdravje, kar pomeni pri izdatkih za bolnike ogromen prihranek.
Življenje po smrti.
Londonski časopisi poročajo, da je bogata Amerikanka Rut Rowland zapustila v svoji oporoki 120.000 dolarjev za ustanovitev zavoda, ki naj študira, ali človek po smrti še živi ali ne.
Takega zavoda, ki bi se bavil s tem vprašanjem, do danes še ni. Vprašanje življenja po smrti je do današnjega dne ostalo zgolj stvar vere, znanost se ga pa ni dotikala.V najnovejšem času imamo pač na raznih zdravniških šolah oddelke, kjer preiskujejo tisto dobo človekovo, ko visi1 človek med življenjem in smrtjo, da bi ugotovili, kedaj se pravzaprav življenje neha in smrt začne — nimamo pa še zavoda, ki bi zlbiral in študiral jasne in točne pojave o življenju po smrti. To bo naloga zavoda, ki ga bodo šele ustanovili z denarjem bogate Američanke.
Mi imamo sicer na svetu precej »špiriti-stov«. To so ljudje, ki pravijo, da znajo priklicati »duhove« z onega sveta. Ker pa se je pokazalo, da je pri teh stvareh zraven tudi mnogo sleparije — če ne vse — zato si je danes znanost še zelo na nejasnem glede tega vprašanja.
Sejmi
21.	junija: Pekel pri Poljčanah, Buče, Vrenska gorca, Šmarje pri Jelšah, Moravče, Vel. Loka, Lašče, Gor. Lendava.
22.	junija: Sv. Jurij ob juž. žel., Sevnica, Šoštanj, Bučka.
23.	junija: Metlika, Teržiše.
24.	junija: Sv. Jurij ob Taboru, Konjice, Laško, Sv. Lenart v slg., Podsreda, Zetalo, Ljubno, St. Jur pod Kumom, Črmošnjice, Dr-novo, Škofja Loka, Bohinjska Bistrica, Rovte, Mirna, Češenca, Ribnica, Višnja gora, Murska Sobota.
•27. junija: Ponikva, Radeče pri Zid. mostu, Pri cerkvi, Beltinci.

A. «
v:<
v\





K




J* n

Kako prideZafi mnogo dobrega blaga?
Vzemimo u pomoč ona. tehnična sredstva, ki povzročajo večje ln boljša pridelke, obenem pa zmanjšajo pridelovalne stroške. Sno teh sred »te v je:
Apneni dušik, ki vsebuje 16 - 20*/, dušika in do 707„ apna. to ie skupno 80-90*/, rastlinske hrana. Apneni dušik vpliva blagodejno na vse posevke. Travniki dajo bujno in dobro seno. Na njivah, vinogradih in sadonosnikih povzroči apneni dnšik večji pridelek tako kakovostno kakor količinsko. Nltrofoskal-RuS« pa vsebuje vso potrebno rastlinsko hrano, dnšik, fosforno kislino, kalij ln apno. Valad tega nadomostnj« vsa ostala enostranska umetna gnojila in je prikladno za tm poaetve in vsako zemljo.
Apneni dušik hi Nltrofoskal-R»še •• lahko naroči pri »IKONOK-u", LJubljana, Kolodvorska al. 7, ali pa pri:
Tvornici za dušik d. d., Ruše pri Mariboru
ki raziskuje tudi zemljo in daje navodila za umno uporabo nmetnih gnojlL
Opeko in strešnike
▼aefa vrst, za zidavo hiš, iz znanih karlovsklh opekarn
JLOVAC"
dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah samo
GENERALNO ZASTOPSTVO ZA DRAVSKO BANOVINO
Kolodvorska ulica štev. 7
EKONOM
Vrhunec xnižania cen!
meter a Din llmetna svila najboljše vrste,
modni vzorci.......16—
Ostanki umetne svile ....	11-— Damast-platno za žimnice,
120 cm.........19—
Volneni delen s svilnatimi karo
vzorci..........19—
Bombažni delen za ženske
obleke..........6—
Čisto volneni, fini poplin v različnih gladkih barvah, širok 110 cm.........28—
13-
18—
meter a Din Švicarski etamin v črni, sivi, rjavi, modri, zeleni, oranžni in roza barvi, širok 110 cm . Velour baržun v gladkih bar-
V3ill o o • e • o • • o •<•
Češki štofi za moške
obleke.....od 45— do 85—
Prima angleški štofi že od 140
dinarjev naprej! Angleški poplin za srajce I. . 17— Jugoslovanski cefir za srajce
po 5— in 9—
ženske in moške nogavice, žepni robci itd. vse pod ceno!
Družba »COMMERCE« d. d., Ljubljana, Tavčarjeva ul. 2., I.nadsir.
če nas še niste obiskali, pridite in prepričajte se!
za prodajo šivalnih strojev, sepa.atorjev,
koles, gramofonov, elektrotehničnih predmetov i. t. d. pod zelo ugodnimi pogoji sprejmemo. ,,CENTRA" trgovina šivalnih strojev i. t. d.
Ljubljana, Poštni predal 248.
'•■■■••"■■■■■i.....iii"iinil".....I........'............ ......................................................
J črnko Cošnih
Ljubljana
Lingar jeva - Stritar jeva ulica.
Pozop?
Pred nakupom svojih potrebščin za pomlad in poletje, za ženske in moške obleke oglejte si mojo lepo zalogo najnovejšega blaga kakor: blaga za ženske obleke in plašče (montelne), perilne svile, žameta, de-lena in drugega. Za moške obleke: modno sukno (štof), ševiot od 6o Din naprej, modni kamgarn, ševiot Za modne in športne obleke od 100 D n napriv. Največja izhi a svilnatih, volne..ih šerp in rut,
Same češke in angleško blago?
Poštenost mojega podjetja je znana.
I.....I............................................... ...................................................„l»'"l|
Kovači!
Najboljši trdi i« mehki koks
t, kovaški premog
Vam nndi
Družba „1 LIRIIA" - Uubljana
Teletom 28-»
■ N
Dunajska casta 46.
Fabiani <£ Jurjovec
Ljubljana, Stritarjeva ulica 5
■=* Velika ealoga * SUKNENEGA BL4GA ta moške in ženske obleke. Lepa izbira svilenih rut in šerp. Krojači in šivilj«, pišite po veoraU
Kdor oglašuje,
ta napreduje!
Oblastveno koncesi-
ionirana š o f e r s k a šola G0IK0 PIPEIBACHER
Ljubljana, Gosposvet-ska cesta št. 12
Zahtevajte informacije
150 do 300
dinarjev
dnevno zaslužijo oni, ki imaio mnogo poznanstva! Za odgovor znamki! — Kosmos, Ljubljana, poštni pie-
dal 307.
Prva jugosl. razpošiljalna
svetovnoznanih
srebrnojeklenih z znamkami: „Narodna kosa", „Magneta" in „Dvojni orel z mečem"
Z garancijo jih razpošilja na vse kraje po najnižijh dnevnih cenah v vseh dolžinah
V. PI LIH V ŽALCU, Dravska banovina
Kose so ročno delo iz najfinejšega jekla, lahke, na las tanko izdelane, najlepše iive-
dene in v vseh legah uporabne Za vsako »Narodno koso" in „Magneto" se jamči. Ako katera kosa ne leže in se vrne franko, se po trikratnem klepanju zamenja z novo. Velika izbera in zaloga srpov, klepajev, kosirjev in vodirjev, lesenih in kositrnih. Brusilni kameni, pristni bergomaški, francoski, tirolski, rogaški, naravni turški in Karborundum.
Zahtevajte ceniki
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
Hranilnica in posojilnica za Kandijo in okolico
Ustanovljena leta 1898	I/ I— |_ i - ■___
y Rtandi|i v lastili nisi
- Sprejema hranilne vloge od vsakogar, jih obrestuje najugodneje, nudi popolno varnost, izplačuje točno -
Rentni davek plačuje sama iz svojega
ŠIVALNI STROJI
„GRITZNER" „ADLER" in kolesa,
najboljši materijal.
precizna konstrukcija, kresna oprema ter najnižja cena
so samo ori
Večletna garancija! Pouk v vezenju brezplačen!
cJ OS. 2Jef elinc, Ljubljana
ob vodi, v bližini Prešernovega spomenika
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah in posestvih daje svojim članom
»Jugrad"
Jugoslovanska gradbena ln kreditna zadruga r. z. z o. z. -V Llubljunl, Kolodvorska ul. 35 1-
Krajevno zastopstvo: Maribor, Aleksandrova 48
Pravila proti plačilu Din 5"— v znamkah. Za odgovor prosimo znamko. / Uradne ure od 8—12 in od 14—18.
Odkar je Zlatica gosposka dama, seve ne more vedno prati samu.
Zato perico brhko je najela in važno ji resnico razodela:
da milo Zlatorog mehča perilo,
prihrani truda in skrbi obilo___
Perica je vesela te novice — tako naj bi ravnale vse perice!
O j zlata Zlatica — glas gre okrog: nad vse je terpentinsko milo Zlatorog!
(Nadaljevanje sledi.)
Gorenjci I
Vseh vrst umetna gnojila, semena in
druge predmete dobite po najugodnejših cenah pri
A. Jeglič
Lesce pri Bledu
ZALOGA: stavbnega materijala, trboveljskegalcementa, zidne in streSne j>peke
£anono oljo —
FirnoZ	bialoku-
€mailno in ostalo laho Cljnato barvo pri Lanono tropino
EDIC-ZANKL
M —
I ■ Tovarne olja.firneža, laka in barv
LJUBLJANA - MEDVODE - DOMŽALE
Podružnica: Maribor, Novi Sad Lastnik: Franjo Medič
Ali si še član Kmetijske Matice?
Denar naložite najbolje in najvarneje pri domačem zavodu
Km&tski hmailni in posojilni dom
Rotim pošt. hranilnice št. 14.257	registr. zadruga z neomejeno zavezo	Brzojavl s „ KMETSKI DOM"
v LJ U B LJ A! I, lavčarjeva (Sodna) ulica 1	TeieU.284/
VLOGE na knjižice in tekoči račun obrestuje po	V
6 7,7« brez odpovedi, pri trimesečni odpovedi po	^ši^af^?^
77« kr»* odbitka davka na rente
Stanje vlog nad 30,000.000 dinarjev Rezerve nad 700,000 dinarjev
Jamstvo za vloge presega večkratno vrednost vlog
Vložne knjižice drugih zavodov sprejema kot gotovino brez prekinjenja obrestovanja. — POSOJILA daje proti poroštvu, na vknjižbo in proti zastavi premičnin in vrednostnih papirjev ter dovoljuje kredite v tek. računu pod najugodnejšimi pogoji BLAGAJNIŠKE URE: Ob delavnikih od 8 — 127, in od 3 — 47,, le ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8 — 127,
Podružnici v Kamniku, Glavni trg, in y Mariboru, Slomškov trg 3
Urednik: Milan Mravlje. — Izdajatelj: Ivan Pucelj. — Tisika tiskarna Merkur (predstavnik tiskarne: O. Miohžlek), Ljubljana.