Književna poročila. i23
Književna poročila.
Mifička August: Trestni prdvo hmotne. čkst obecna i zvlaštni. Publlkacž Vsehrdu č. 28. Nakladem Spolku češkoslovinskych pravnikfi. Str. 414. Praha, 1934.
Popolnoma v enaki zasnovi in opremi, kot »Trestni pravo procesni« (gl. moj prikaz v SI. Prav. 1933., str. 38, 39) je Hifička izdal, poldrugo leto pozneje, svoje »Trestni prdvo hmotne«, to pot pa je v predgovoru omenil, da publicira to knjigo »na kraju svojega aktivnega akademskega delovanja«: Izšla je že »Spomenica k njegovi sedemdesetletnici« . . . Kar sem svojčas pisal o načinu obdelave v citirajiem prikazu avtorjeve knjige o formalnem kazenskem pravu, vse to velja tudi za to knjigo. Gre v prvi vrsti za učbenik, šele v nadaljnl vrsti za kažipot v praktični justici. Teoretičnih razglabljanj prinaša vobče primeroma malo, največ tedaj, ko gre za pripravo k preosnovi kazenskega zakonika; saj je projekt iz 1. 1926. v glavnem njegovo delo. Od podkarpatskih in slovaških zakonov je govora samo v splošnem delu, če se ra.zlikujejo od češko-moravskih-šlezijskih zakonov; da gre za tako posebno snov, je že na zunaj označeno, ker se uporablja manjši tisk. Pregled literature je inače skrbno pripravljen, a za Jugoslavijo se navaja tu samo Šilovič: Ka-zneno pravo, 1920., in Dolenc: Tolmač k. z. 1929. Pri zgodovini mate-rijalnega kazenskega prava gre avtor nekoliko dlje nazaj kot pri procesnem pravu: Tu od 1. 1707., tam poseže nazaj do CCC (1532. 1.). Menda smem glede obsega novejše knjige omeniti naključje, da šteje M i f i-č k o v sistem kazenskega prava za Cehoslovaško 414 strani, sistem Dolenc-Maklecova za Jugoslavijo pa za eno stran več ... — Treba navesti še to, da trdi Mifička, da je reforma materijalnega kazenskega prava v čehoslovaški republiki sicer došla do viška želja, da pa se mu vendarle zdi, da je spričo gospodarske krize potlsnena v ozadje. To ga opravičuje, kakor pravi šegavo, da bo njegova knjiga dotlej »žal« vendarle
224 Književna poročila.
izpolnjevala svojo svrho. V podporo tega njegovega pričakovanja, zlasti da pokažem vsaj nekoliko mest iz knjige, ki zaslužijo posebno pozornost, dovolil bi si sledeče pripombe': Brez olepšavanja ali opravičevanja opozaija Mifička (str. 25.), da je še danes avtentično besedilo deloma nemško, deloma madžarsko; izjemo tvori le avstrijski zakon o raznesilnlh snoveh iz 1. 1885., čigar tekst je bil v zakonu o zaščiti države na češki jezik preveden in za avtentičnega proglašen. Vprašanje dopustnosti analogije rešuje avtor, kakor v našem pravu, pravilno, toda z dodatkom (str. 24.), da se mora po analogiji ustanoviti, kaj je zločinstvo, kaj prestopek, kaj prekršek, ako je zakonodajec pomotoma to določiti prezrl; lahko pa tudi zakon sam navaja, da dopušča analogijo. Glede zmanjšane vračunljivosti, ki jo smatra de lege lata (scil. v Čehoslovaški zakonodaji) samo za fakultativno olajševalno okolnost, priznava avtor (str. 50.), menda baš zato, ker so nemški nacijonalni socijalisti ta pojem zavrgli, da zakonodajec sme z njim operirati. Bolezenski goni (n. pr. homoseksualnost) se ne smejo šteti med primere skrajne sile, pač pa se utegnejo upoštevati kot afekt najviše potence (str. 86.). Glede krivdnih oblik >preludira« Mifička k osnutku za bodoči kazenski zakonik, ko postavlja trodelni tip krivde, naklep »umysl«, (sedaj še v smislu »namena« = »obmysl«), zavestno krivdo = »vina vSdoma« in malomarnost = »ned-balost«. O konstrukciji eventualnega dolusa, ki ga imamo mi, pravi, da je de lege ferenda nevzdržen (str. 53.). Razumemo njegovo stališče, saj prav zbog tega uvaja pojem zavestne krivde. Ali pripomnili bi, da se po naših vprašanjih krivdna oblika eventualnega dolusa v praktičnem pravosodju kaj dobro razumeva in uporablja, a to je za nas glavno. Nove vidike otvarja Mifička glede izključenja protipravnosti. Poleg silo-brana, skrajne sile smatra, da je protipravnost izključena v primerih dovoljene samopomoči, v pravnem redu naloženega izvrševanja dolžnosti, izvajanja disciplinskih pravic (pravo karne), resničnega poročanja o dogodkih v zakonodavnih zborih, in pa »ob drugih socijalnih smotrih, ki so po pravnem redu priznani.« Med zadnje primere šteje amputacije, perforatio foetus, operacije, ki so same po sebi utesnitev svobode, dalje žalitve po branilcih, pa tudi obdolžencih (str. 90.). Navajam vse to, da pokažem, kako lepo in praktično se da vsa ta razblinjena materija pospraviti v določbo, ki smo jo mi dobili šele pri zadnji redakciji našega k. z., t. j. § 23. Evtanazija je obdelana po avstr. k. z., temu nasprotno pa tudi po ogrskem k. z., a Mifička, ki se je s tem problemom bavil svojčas v posebni monografiji, se izreka v tem smislu, da naj se usmrtitev iz usmiljenja kaznuje blažje (str. 91.). Da problem še ni tako izčrpno rešen, kot pri nas, leži na dlani. Agent-provokater je dobil precej obširno razlago. Avtor se protivi občnemu mnenju Janke, Lammascha, R i 111 e r j a itd., da je za kaznivost le-tega kot soudeleženca potreben naklep, usmerjen vsaj na formalno izvršitev kaznivega dejanja. Pri tem se sklicuje na § 27. zak. o zašč. republike in na § 25. (prej: avstr.) k. pr. r.; toda vobče se mi zdi njegovo stališče prestrogo. Zelo umestno je, da se avtor ozira tudi na stek »justičnih« in »administrativnih« zakonitih določb (str. 113), kar bo za nas instruktivno, ko se bodo reševala vprašanja o steku norm po k. z. in po bodočem zakonu o prekrških, ki bo predvidoma odkazal prekrške obči upravni oblasti prve stopnje, toda z izjemo prekrškov mlajših maloletnikov. Vogrskem k. z. uvedeno »zastaranje povrat-ka« = »promlčeni zpčtnosti« obravnava Mifička dodatno k nauku o
Književna poročila. 225
povratku (str. 115.), ne da bi se izrazil o upravičenosti omenjenega instituta, ki ga imamo tudi mi, po vrh pa še »ponavljanje!« Kdor se hoče informirati o vprašanju pogojne obsodbe, pa tudi o utesnitvah uporabljanja tega instituta po čehoslovaški zakonodaji, se bo s pridom okoristil, zbitega pregleda (str. 119—^125), ki sloni na najnovejših zakonih iz 1. 1919. in 1924. ter dotičnih izvršnih naredbah. Ne bom navajal še drugih splošnih, še manj pa vprašanj iz posebnega dela; saj se že iz navedenih primerov vidi, kako je oznanjena knjiga temeljito, pa vendar za učne svrhe pri-kupljivo pisana. Od severnih Slovanov nam je politično najbližji čehoslovaški narod. M i f 1 č k o v sistem kazenskega prava nudi izvrstno pomoč za spoznavanje kazenskopravnih norm med Cehi; študij te knjige se priporoča sam po sebi, pa tudi po osebnosti njenega avtorja, nestorja med čehoslovaškimi kriminalisti, poznanega in priznanega po vsem svetu. Za trdno pričakujemo, da tudi po sedemdesetletnem jubileju ne bo. umolknil: Saj je poklican, da sprovede unifikacijo čehoslovaškega kazenskega zakonika kot glavni činitelj in voditelj. Dr. Metod Dolenc.
Poeta k sedmdesatjTH narozeninam univ. prof. Dra Augusta Mificky.
Ndkladem československe společnosti pro pravo trestni. V Praze. 1933. Str. XIII. + 469.
Pričujoči zbornik je izšel o priliki sedemdesetletnice češkega kriminalista, profesorja Karlove univerze v Pragi dr. Avgusta Mifičke. Znanstveni sloves prof. Mifičke sega daleč preko meja njegove ožje domovine. Prof. Mifička se ni udejstvoval samo kot profesor, dekan in rektor Karlove univerze, kot pravi član češke akademije znanosti in predsednik komisije za preosnovo kazenskega prava v Čehoslovaški republiki, temveč tudi kot zastopnik čehoslovaške v celem nizu mednarodnih kongresov in komisij v Londonu, Bernu in drugod. Na zadnjem X. mednarodnem kongresu za kazensko pravo v Pragi 1. 1930. je Mifička zavzemal častno funkcija predsednika (gl. SI. Pr. 1930, str. 268).
Njegova znanstvena dela, zlasti izvrstna monografija o oblikah krivde, ki je izšla v češčini in v nemščini, njegove številne in tehtne razprave, učbeniki in komentarji ter po njegovih navodilih izdelan načrt čehoslovaškega k. z. so utrdili njegov sloves kot najavtoritativnejšega predstavnika kazenskopravne vede na čehoslovaškem. Vodilno idejo svojega znanstvenega udejstvovanja je prof. Mifička sam označil s temi-le besedami francoskega socijologa Gabriela Tardea: »Le maximum de securite sociale atteinte par le minimum de souffrance individuelle pour le coupable.« (Gl. Actes du Congres pčnal et pčnitentiaire de Prague. T. I. Str. 22.)
V zborniku, ki je bil izdan o priliki njegovega jubileja, se je združilo več kot trideset odličnih sotrudnikov. Predsedstvo Mednarodne komisije za kazensko pravo in kazenske zavode (gg. Bumke in Simon van der Aa) je na čelu zbornika priobčilo zahvalno pismo, kot vidni znak mednarodnega priznanja čehoslovaškemu kriminalistu. Med inozemskimi sotrudniki zbornika so kriminalisti iz Francije (Roux, Mosse), Nemčije (von Weber), Poljske (Rappaport), Jugoslavije (dr. Toma Živanovič in dr. D. Subotič), Avstrije (Rittler), Rumunije (Teodorescu) in Grčije (Megalos Coloyanni). Članke so prispevali nadalje vsi čehoslovaški kriminalisti: Kallab, Milota, Solnaf, Rališ, Scholz, ga. Vesela in dr.; poleg njih pa tudi znanstveniki iz drugih pravnih panog. Med njimi so profesorji Hermann-Otavsky, Baxa, Stieber,  Svoboda, Rauscher,  Hoetzel,  Sommer, Hobza, Kapras, Punk,
16
226 Književna poročila.
Drachovsky in dr. Tudi nemška univerza v Pragi je zastopana po profesorju Foltinu.
Vsebina zbornika je zelo zanimiva in pestra. Priobčene razprave obravnavajo vprašanje o predmetu in metodi kriminologije (Kallab), o pojmu mednarodnega delikta (Hobza), o normativnem pojmu krivde (Milota), o vzročni zvezi (Solnaf), o pojmu protipravnosti (ga. Vesela), o kaznivih dejanjih, storjenih z ra.zglasom po radiju (Scholz), o izročitvi maloletnih delinkventov (Kroneberg), o vojaškem kazenskem pravu (Lepšik), o sterilizaciji (Hernritt) in dr. Izmed prispevkov inozemskih avtorjev omenimo zlasti članke dr. D. Subotiča (La nouvelle legislation penale et penitentiaire en Yougoslavie), prof. T. živanoviča (Le projet tchecoslovaxjue de Cods criminel au point de vue de la tripartition), Rouxa (Le systeme repressif de 1'Avant-Projet de Gode penal frangais), Rappaporta (Les etapes des tendences d'evolution en droit penal International). K člankom v francoskem jeziku je priložen češki, k češkim člankom pa francoski resume. (Str. 449—469).
Vzorna zunanja oprema knjige, ki jo krasi slika prof. Mifičke v rektorskem ornatu, povsem ustreza slavnostnemu namenu zbornika.
A. Maklecov.
Le Fur Louis, Medjunarodno javno pravo. S francoskega prevedli dr. V. N. Dimič, dr. B. S. Markovič in dr. M. M. Radojkovič. Predgovor sta napisala Le Fur in dr. Mileta Novakovič. Biblioteka javnega prava XI. Beograd, Geca Kon, 1934, 750 strani.
Knjiga »Precis de droit International puhlic«, ki jo je L. Le Fur izdal 1. 1931. in ki je medtem izšla že v drugi izdaji (Pariš, Ed. Daloz, 1933), je obče priznana kot eden najboljših, manj obsežnih sistemov in učnih pripomočkov sedaj veljavnega mednarodnega javnega prava. L. Le Fur se je odlično uveljavil v področju filozofije prava obče in posebno mednarodnega prava zlasti s številnimi razpravami v odnosih med naravnim pravom, ki ga on označuje kot objektivno, in pozitivnim pravom, a kot profesor zaporedoma na več francoskih univerzah, sedaj na pravni fakulteti v Parizu, si je pridobil temeljito znanje pozitivnega mednarodnega prava in je zato v prvi vrsti bil poklican, da napiše to delo. Sicer to delo zdaleka ni tako obsežno kot n. pr. Oppenheimovo ali Fauchillovo, toda zbog svojevrstne metode, objektivnega prikaza in upoštevanja najnovejšega razvoja mednarodnega javnega prava je to knjiga, ki jo bo s pridom vzel v roke vsak, ki bi želel na kratko pregledati in vpogledati v to sicer najmlajšo, vendar bolj in bolj važno pravno panogo. Zgoraj navedena knjiga je prevod L. Furove knjige II. izdaje na srbski jezik. Knjigo so lepo prevedli pisateljevi bivši učenci dr. V. N. Dimič, dr. B. S. M a r-kovic in dr. M. M. Radojkovič, od katerih sta poslednja docenta za mednarodno javno pravo in obče ter nacijonalno diplomatsko zgodovino na beograjski pravni fakulteti. Posrečeno je, da so prevodu dodali besedilo pakta Zveze narodov s spremembami in dopolnitvami, prav posebno pa, da so upoštevali jugoslovansko literaturo in prakso kraljevine Jugoslavije s tem, da so v obliki opomb navedli podatke o najvažnejši literaturi, ki so jo v posameznih vprašanjih napisali v domačem ali v tujem jeziku naši pravniki, in da so navedli mednarodne pogodbe, ki jih je sklenila kraljevina Jugoslavija. Dr. I. Tomšič.
Dr. Pržič Ilija A., Novo medjunarodno pravo. Beograd, Geca Kon, 1934, 290 strani.
Književna poročila. 227
Ni to sistem novega mednarodnega prava, ampalt le zbirka razprav in člankov, ki jih je P. napisal svojedobno v raznih revijah, predvsem v beograjskem Arhivu, kot kroniko mednarodnih dogodkov in ki so v tej knjigi le ponatisnjena in zbrana v tri poglavja: Zveza narodov, mednarodno pravosodstvo in mednarodni problemi. Uvodoma je pisec v kratkih obrisih očrtal razvoj in najnovejše težnje mednarodnega javnega prava. Kakor prej naznanjeno knjigo, tako bo tudi to vzel vsak pravnik s pridom v roke. Dr. Ivan Tomšič.
Dr. Stefanovič Emil, Ustavni načrt staleške države. Samozaložba, 1933. Str. 67.
Knjižica, katero uvaja nekaj besedi dunajskega družboslovca in propagatorja stanovske države, Othmarja Spanna, je razdeljena na tri dele. Prvi del tvori besedilo načrta stanovske države s kratko obrazložitvijo. Ta načrt je izdelan po naši ustavi z dne 3. IX. 1931 in naj tvori vzorec ustavne ureditve naše kraljevine po načelih stanovske države. Državni narod naj bi se delil na stanove, in sicer na: 1. zemljoradnike, 2. poljedelske nameščence in delavce, 3. industrijce, 4. industrijske nameščence in delavce, 5. trgovce, 6. trgovske nameščence in delavce, 7. obrtnike, 8. obrtniške nameščence, 9. javne nameščence, 10. privatne nameščence, 11. verske predstavnike, 12. svobodne intelektualne poklice, 13. svobodne poklice rokodelcev, 14. brezposelne. Vsak državljan bi obvezno pripadal svojemu stanu. Stanovi bi pa imeli obsežno avtonomijo ne samo glede svoje notranje organizacije, temveč tudi v gospodarskih, finančnih, socijalnih, strokovnih, zdravstvenih in upravnih vprašanjih. Posamezen stan bi bil organiziran po občinah, srezih, banovinah in po vsej državi. V občini bi stan volil svoj stanovski občinski odbor. Ti odbori bi v vsakem srezu konstituirali sresko stanovsko organizacijo, sreske organizacije v banovini bi konstituirale banovinsko stanovsko organizacijo, banovinske organizacije v državi bi konstituirale najvišjo, vsedržavno stanovsko organizacijo.
Zakonodavno oblast naj bi vršila kralj in stanovsko predstavništvo. To bi tvorili delegati posameznih vsedržavnih stanovskih organizacij. Predvidena, vendar popolnoma neizvedena sta ostala narodna inicijativa in referendum, kar je razumljivo, saj sta to dve radikalno demokratični instituciji, ki ne sodita v okvir države, ki naj bi bila urejena na ekskluziv-nem stanovskem federalizmu. Upravno oblast bi izvrševal kralj po odgovornih ministrih, ti pa bi se smeli rekrutirati samo iz posebnega kolegija, narodnega sveta. Narodni svet, ki naj bi bil tudi posvetovalen organ ministrskega sveta, naj bi sestojal iz strokovnjakov, ki naj bi jih po deset volile sledeče institucije letno: kasacijsko sodišče, državni svet, vsaka univerza, predvideno najvišje ustavno sodišče in posamezne vsedržavne stanovske organizacije. Izvoljeni člani ne bi smeli pripadati institucijam, ki so jih izvolile. Načrt predvideva tudi banovinsko in občinsko samoupravo na stanovski podstavi.
Drugi del tvori kritiko in odklonitev današnje strankarsko organizirane države. Kot rešitev današnje socijalne in ekonomske problematike proglaša državo, organizirano po stanovih, ki izražajo realne družbene interese, katere so zato tudi stanovi sami najbolj sposobni urediti potom konce-dirane jim obširne samouprave. Tretji del tvori ponatis piščeve razprave o istih problemih, ki jo je že objavil avgusta meseca 1. 1928. v reviji »Bankarstvo«. — Knjižica, ki je pisana poljudno za realno političen
16*
228 Književna poročila.
namen, je značilen pojav današnjega časa in vredna, da jo prebere vsakdo, ki se zanima za živa politična in socijalna vprašanja, čeprav ni dala povoljnega odgovora na osredno vprašanje, kako bo mogoče vzdržati državno enotnost in doseči obljubljeno socijalno uravnovešenost, če bo država urejena izključno na nekem federalizmu stanov, katerih del predstavlja ostro si nasprotujoče družabne razredne interese.
Dr. Gorazd Kušej.
Dr. Schaffstein Friedrich: Die Nichtzumutbarkeit als allgemeiner ubergesetzlicher Schuldausschliessungsgrund. A. Deichertsche Verlags-buchhandlung Dr. Werner Scholl, Leipzig, 1933. Str. 82.
O iSahaffsteinovem prvencu smo poročali v Si. Pr. 1928, str. 183. Takrat se je bavil z raziskavanjem krivdnih oblik in označil definicijo eventualnega naklepa po avstrijskem in jugoslovanskem kazen-ekena pravu za najbolje usipelo. Sedaj je privatni docent v Gottingenu. Njegovo tu naznanjeno delo kaže, da stoji v prvih vrstah mlajSe generacije nemških kriminalistov, če smo že v letu 1928, zapisali, da odseva iz njegovega dela prvenca nemška temeljitost, velja to še bolj za njegovo najnovejše, ki se tiče najmodernejšega problema. Označili bi ga na kratko kot poskus prenosa relativitetne teorije na kazensko pravo: Pri kaznivem dejanju naj ne bo govora o krivdi, čim sodišče pride do zaključka, da ni misliti o storilcu, da bi bil mogel drugače ravnati, kakor je. Ta nemisljivost drugačnega delovanja (Unizumutbarkelt), ki jo hočejo nekateri postaviti iznad zakon kot krivdo izključevalni razlcg", je dobila vSchaffsteinu ostrega, odklonjevalnega kritika. Naj samo poudarimo, da se je prav posebno potrudil izklesati pomisleke zoper to pojmovno novoto raz stališče generalne in specijalne prevencije. Njegovih razglabljanj ne moremo na kratko prikazati; so prekomplicirana. Pač pa naj omenimo, da je lepo razvil misel, da pomeni pripoznanje nemisljivost! za krivdo izključujoči raizlog samo dogmatično nadaljevanje kurve odmerjanja kazni, ki se čedalje bolj znižuje. Če naj bo pravni red voditelj za povprečno zadržanje državljanov, naj se hrbtenica sodnikom na ta način ojači, da jim dd pravni red na roko merila, ki se dajo samo na eno stran tolmačiti. Ako pa naj sodnik presoja pravni položaj preko zakona, ni pravni red voditelj, ampak sodnik vodi njega. Schaffstein se bavi če posebej z odločbami državnega sodišča v Lipsiji, ki so že priznale v govoru stoječi prekozakonitl krivdo Izključevalni razlog. Njegova polemika s temi odločbami je prepričevalna. Ml bi dodali samo še vprašanje, kam naj vede odstopanje od zakonito ustanovljene norme na označen načm, če ne gre za kakšno cause celebre, ampak za primere čisto navadnih žalitev, tatvin, pretepaštev i. pod., ki tvorijo .»vsakdanji kruh« vseh sodišč vsega sveta. Po našem mnenju se da Izhajati tudi brez ne-misljivosti kot prekozakonitega krivdo Izključevalnega razloga: 1. če se uvede pravo porotniško pravosodstvo, ker je porota najboljši barometer za pravno zavest, ,2. če se za ostalo pravosodstvo študiranih sodnikov uvede pojem »posebno lahkih primerov« in da sodnikom pravico^ da smejo zategadelj oprostiti od vsake kazni.
Dr. Metod Dolenc
Dr. Gerland Heinrich: Der Rechtschutz gegen politische Unehrlich-keit. Liebmann Otto, Berlin 1931. Str. 51.
Znano je dejstvo, da se povprečni državljan nekako fanatično identificira z vsebino svojega časnika. Manj znano pa je, kako nastaja tista.
Književna poročila. 229
vsebina časnika, zlasti če gre za politicum. Gerland si je že leta 1931. nadel nalogo, da razbistri problem pravne zaščite zoper politično nepoštenost, ki ima ponajveč vprav v dnevnem časopisju .svojo glavno oporo. Letnico smo poudarili, ker Gerland tedaj še ni stal v vrstah protagonistov nacijonalnosocijalistične ideologije; takrat mu je bU program nacijonalnosocijalističnlh politikov samo »interesanten«. Takrat je pisal, da nepošteno politično dejanje po svoji vsebini, torej v resnici ni »politično dejanje« (str. 12.). Pač pa je ugotovil, da je torišče poUtične nepoštenosti — v Nemčiji! — pri parlamentarcih. Volitve se ne vrše v redu, izročitve zaradi deliktov se ne dovoljujejo. Imuniteta poslancev gre predaleč: klasična država parlamentarizma,. Angleška, ne pozna Imunitete poslancev, ne v materijalnem ne v procesualnem pogledu. Gerland preiskuje posamezne tipe politične nepoštenosti, predvsem podmi-čenje tiska. Tu zahteva, da naj se strogo kaznuje dajanje ali jemanje inozemskih »subsidijsklh« novcev. (A tuzemskih?) Parlamentarci ne smejo biti odgovorni uredniki časopisa. Glede volitev zahteva čistost; tu istr. 33.) se zgraža nad politično nepoštenostjo poljskih uradnih obla-stev, ki da so volilno tajnost izpremenill v farso, a volUno svobodo zamenjali z volilnim terorjem. Zvijačna pridobitev mandata, pasivno in aktivno podkupljevanje poslancev v državnem in v deželnih zborih, indi-rektno pogodovanje poslancev s podelitvijo nadzorstvenosvetniških mest v gospodarskih podjetjih (»rein dekorative Aufsichtsra,te mit ihren stel-lenvsreise recht erfreulichen Tantlemen«, str. 43.) je ogledalo, ki ga stavi Gerland pred politični svet in daje nasvete, kako naj se vse te politične nepoštenosti na kazenskopravnem polju pobijajo (str. 44. nasl.), dasi se je v svojih uvodnih izvajanjih (str. 16.) Izrazil zelo skeptično o kazenskopravni pomoči. Vsekakor bo zelo zanimivo opazovati nadaljnji razvoj borbe zoper politične nepoštenosti v nacijonalnosocijalistično orientirani Nemčiji, čije vneti zagovornik je postal tudi Gerland. Hlc Rhodus . .. Dr. Metod Dolenc.
Annuario di diritto comparato e di studi legislatlvi. Roma.
O peti in četrti knjigi tega zbornika, ki ga izdaja i>Zavod za zakonodajne študije« v Rimu, smo poročali v tem časopisu 1. 1931., str. 51. Od tega časa so izšli že popolnoma trije novi letniki, dočim četrti novi letnik (IX. knjiga) pravkar izhaja. Vse ogromno gradivo, ki je zbrano v debelih knjigah, je zbral, kakor poprej, z občudovanja vredno doslednostjo ordi-narij neapeljske univerze, profesor Salvatore G a 1 g a n o.
Šesta knjiga je izšla po vzorcu prejšnjih v treh debelih zvezkih (645, 900 in 436 strani). Obsega v vseh treh zvezkih skupno 32 člankov in razprav, katerim so predmet sicer po največ novi italijanski zakonski načrti. Prezrte pa niso tudi druge zakonodaje kakor n. pr. avstrijska, danska, španska, kitajska, češkoslovaška, estonska in švicarska. Iz jugoslovanske je prispeval dr. E. P a j n i č svoj znani obris o reformi in unifikaciji kazenskega prava v Jugoslaviji. Dalje prinaša ta knjiga 34 raznih krajših vesti in recenzij, 7 juridičnih bibliografij, italijansko, avstrijsko, belgijsko, francosko, holandsko, romunsko in angleško ter 5 pregledov o pravosodstvu (angleško, avstrijsko, francosko, italijansko in švicarsko).
S sedmo knjigo je bil način izhajanja in notranje ureditve nekoliko preurejen. Vsa snov je bila tudi zunanje podeljena na štiri oddelke: doktrina in recenzije, bibliografije, pravosodstvo in zakonodavstvo. Prvi
230 Književna poročila
trije oddelki so počeli izhajati hkratu s točno oddelitvijo na znotraj v dvomesečnih snopičih, tako da je postal iz letnika dvomesečnlk. Ohranjen pa je bil značaj letnika za izdajo zakonodavstvev, ki so izšla vsa hkratu v enem skupnem letnem zvezku. Ta način izhajanja je ohranjen tudi še pri sedaj izhajajočem devetem letniku. V sedmi knjigi, ki je Izhajala še s precejšnjo zamudo, prinaša prvi del na 515 straneh 18 znanstvenih razprav (9 od teh o Italijanskem načrtu za italijanski civilni zakonik). In 28 recenzij. DrugI zvezek obsega na 84 straneh šest bibliografij v naslednjem vrstnem redu: jugoslovansko 1929 (od podpisanega poročevalca), romunsko, grško, holandsko, estonsko in špansko. Tretji zvezek prinaša na 509 straneh bogato komentirano nemško, francosko In belgijsko judlkaturo. četrti zvezek, ki je popolnoma samostojno izšel, ima za vsebino deset zakonodajnih pregledov, in sicer: italijanskega, avstrijskega, češkoslovaškega, jugoslovanskega 1929 (od podpisanega), letonskega, litvan-skega, poljskega, švicarskega, nemškega in ogrskega. Obsega 426 strani.
Osma knjiga je Izhajala že v redu 1. 1933., samo četrti zakonodajni zvezek je izšel šele letos. Prvi zvezek šteje to pot le 263 strani in prinaša 9 člankov, ki se bavljo z načrtom italijanskega civilnega in pomorskega zakonika. Poleg tega ima še 13 recenzij. DrugI zvezek šteje 8 bibliografij (avstrijsko, angleško, francosko, švicarsko, špansko, norveško, ogrsko in jugoslovansko 1930 od podpisanega) na skupno 236 straneh. Judikatura je priobčena v tej knjigi sicer samo iz treh držav, je pa neobičajno bogata (536 strani) in kakor poprej obširno komentirana, četrti zvezek je posvečen kakor v osmi knjigi zakonodajnim pregledom. Teh je na 401 strani devet: avstrijski, estonski, japonski, angleški, jugoslovanski 1930 od podpisanega, letonskl, romunski, švicarski in ogrski.
Od letošnje, devete knjige so izšli doslej štirje snopiči. Iz vsebine prvega zvezka prinašajo 9 razprav (ločitev in razvod braka po italijanskem in češkoslovaškem načrtu, iz splošnega dela švedskega obligacijskega prava, tri razprave o Italijanskem pomorskem zakoniku in o zavarovanju po francoskem in italijanskem pravu, o razsodišču med Zedlnjenimi državami in Egiptom v 1. 1931/32 ter o predlogu za pregled statističnih podatkov o bračnih pogodbah), dalje 11 knjižnih poročil. Iz drugega zvezka je doslej šest bibliografij: avstrijska 1931, angleška 1931, belgijska 1930, romunska 1931 in švicarski za 1. 1930 in 1931. Jako obširno je že doslej obdelana judikatura, obsega namreč nemško 1930, francosko 1930, angleško 1930, zvezno švicarsko za leti 1930 in 1931 in italijansko 1931. Dr. R. S.
Zbornik znanstvenih razprav. X. letnik. Ljubljana, Izdaja profesorski zbor jurldlčne fakultete. 1934. Str. 218, cena 50 Din.
Letošnja publikacija ljubljanske jurldlčne fakultete, s katero pred-njačl ostalim pravnim fakultetam v državi, dcBeti zbornik je urejen na sllčen način kakor prejšnji letniki. Prinsiša v celem osem razprav iz najrazličnejših gran pravne vede. Iz področja pravne zgodovine je dvoje prispevkov. V prvi, nazvani »Osebno- in rodbinskopravna vprašanja v pravosodstvu slovenskih ljudskih sodnikov« nadaljuje dr. Metod Dolenc vprašanja iz naše domače pravne zgodovine. Dr. Viktor Korošec poroča o Novih odlomkih »Gajevih institucij«, ki so bili odkriti 1. 1933. Pod naslovom >Bračna pravila srbske pravoslavne cerkve« razpravlja dr. Rado K u š e j obširno o teh lani objavljenih pravilih. Na važno vprašanje, kako naj se preurede »spori za mejo«, odgovarja dr. Stanko L a p a j n e. Kazensko pravo je zastopano z razpravo Aleksandra Maklecova »O-
Književna poročila 231
pojmu in nalogah kriminalne politike«. Iz pravne filozofije je dvoje tehtnih razprav, dr. Borisa F u r 1 a n a »Teorija pravnega sklepanja« in dr. Ev-gena Spektorskega »Nastanek konstruktivne metode v pravoznan-stvu«. Knjigo zaključuje prispevek dr. Ivana Tomšiča »O najnovejših naporih, da se odvrne vojna«.
Naznanjena vsebina ne bo odškodovala le že precej številnih članov društva prijateljev juridične fakultete, ki bo omogočilo nadaljnje izhajanje zbornika, temveč bo privabila, kakor smemo po pravici upati, še novih članov. Dr. B. S.
Sponienica Mauroviču. Serta Mauroviclana. Priloži posvečeni Ivanu Mauroviču od prijatelja, druigova i učenika o šesetogodišnjici njegova života. Prva knjiga. Beograd 1934, Štamparija Globus. Str. 555.
To leto je spolnil dr. Ivo Maurovič, profesor privatnega prava na zagrebškem vseučilišču, tudi prijatelj Slovenskega Pravnika, svoje šestdeseto leto. Po vzgledu, kakor so že davno v običajih pri drugih velikih narodih, izšel je pred nekaj časa, v poščaščenje prav tega življenjskega dogodka, prvi del Spomenice, ki jo je založil odvetnik dr. štefinovič. Knjiga predstavlja torej zbog raizloga, iz katerega je izšla, dogodek v naši pravniški književnosti. Temu primerna je tudi zunanja oprema knjige, s katero se druga naša izdanja niti z daleka ne dajo meriti, že izdani prvi del krasi slika škofa Strossmayerja, osnovatelja zagrebškega vseučilišča. Nenavadno velik pa je krog sodelavcev, ki so prispevali z razpravami in članki v navedeni namen, med njimi beležimo mnogo znanih imen tujih pravnikov. Vsebina prve knjige je naslednja.
1. Jovanovič M.: Naša nova kodifikacija. 2. Wolff K.: Scheinver-brechen. 3. Markovič L.: Nekoliko napomena o Jugoslovenskom gradjan-skom zakoniku. 4. Danic D.: O administrativnom ugovoru. 5. Markovič č.: Uverenje sudije kao merilo spomcg iznosa tražbine. 6. iSwoboda E.: Probleme der Neuordnung des Privatrechts. 7. Jovanovič SI.: Član 116 Ustava. 8. Krčmaf J.: Metody pravnickeho bddani s ptači perspektivy. 9. Gschnitzer F.: Contra bonos moreš — gegen die guten Sitten. 10. Muha M.: Prilog legislativnome uredjenju nadležnosti sudova drugoga i trečega stepena u gradjanskim pravnim stvarima osim parničnih. 11. Milic I.: lus sepulchrale na rimskim natpisima u Solinu. 12. Goršič F.: Po-rabna prava u stečaju. 13. Vukovič M.: Pravo trgovačke retencije. 11. Weiss E.: Rechtsvergleichung, Rechtsgeschichte und biirgerlicheg Recht. 15. Peric ž.: Prelivi (nianse) u Pravu. 16. Sperl H.: Grundschuld und Zwangsversteigerung. 17. Frank S.: O unifikaciji zakona 18. Peric N.: O zafciluidi, prevari, prinudi i men talno j rezervaciji. 19. šišič F.: Iz StrossmayeroVe kore)3Jponiden|Ciije 1862. 20, Bisner Bt: Privatnopravni položaj žene po današnjem pravu Jugoslavije i njegovo uredjenje u jedin-stvenom Gradjanskom zakoniku za Jugoslaviju. 21. Blagojevič V.: Berzanski prim i sudovi. 22. Ladaj St.: Budučnost gradjanskog prava. 23. Blagojevič O.: Advokatski Branič. 24. Arandjelovič D.: Izjednačenje gradjanskog prava u Rumuniji. 25. Hachenburg M.: Kritische Bemer-kungen zu den Bestimmungen iiber die Griindung von Aktiengesellschaf-ten nach dem Entwurfe/ eines jugoslavischen Handelsgesetzbuches. 26. Sa-jovic R.: Nove smeri v razsodnem postopku. Dr. R. Sajovic.
Dr. Bilimovič Aleksander: Wie konnen unmessbare psyhische Grossen in das Gleichungssystem des wirtschaftlichen Gleichgevvichts eingefiihrt
232 Književna poročila
vverden? Posebni odtisek iz Zeitschrift ftir Nationalokonomie, Dunaj 1934, V, sn. 2, str. 145—184.
Dr. Goršič Franja: Zaštita državine (poseda) u Srbiji sa posebnim obzirom na područje apelacionog suda u Beogradu. Posebni odtisek iz Randovega Spominskega zbornika. Praga, 1934, str. 35.
Dr. Krelt Gr.: Zur jugoslavisclien Zivilprozessordnung. Krltische Bemerkungen anlasslich des Goršičsehen Kommentars. Posebni odtisek iz Zeitschrift fiir Ostrecht Berlin, 1934, št. 3. Str. 177—191.
Dr. Kreli Gregor: Lastnina na divjačini. Posebni odtisek iz Spomenice Maurovlču. II. Beograd, 1934. Str. 68.
Mirkovič Dorde: Dve teoriji o pravnoj priredi trgovačkili društava. Posebni odtisek iz Arhiva za pravne 1 društvene nauke. Beograd. XXVin, str. 31.
Dr. Mirkovič Doijde: Javno trgovačko društvo kao pravno lice s naročitim osvrtom na srpsko zakonodavstvo. Arag. Gregorlč, Beograd, 1934. Str. 84.
Dr. Munda Avgust: Nemški zakon o sterilizaciji. Posebni odtisek iz Zdravniškega vestnika. Ljubljana, 1934, št. 4. Str. 5.
Dr. Sajovic Rudolf: Vermogensrechtliche Haftung aus obrigkeit-lichen Handlungen nach jugoslavischem Becht. Posebni odtisek iz Zeit-.-chrift fur Ostrecht, iBerlin, 1934, št. 3. Str. 158—176.
Zbirka raedjunarodnih ugovora godina 1933. Ministrstvo za zunanje posle, Beograd, 1934. Str. 45.
Staubs Konnmentar zum Allgemeinen Deutschen Handelsgesetzbuch. Ausgabe fiir osterreich. 7. in 8. snopič, čl. 85—122. Str. 385—512. Dunaj-M,anz, 1934. Cena za snopič š. 3.60.
Pavičevic M. Mičun: Črnogorske anegdote o Hrvatima. Posebni odtisek iz Etnologa VII, Ljubljana, 1934. Str. 100—106.
Vilovič Duro: Svijet bez kasta i bez staleža. Študija o Pavičevlčevim Cmogorcima. Lazovlč Vladimir. Zagreb, 1934. Str. 24.
Članki in razprave v pravniških časopisih. Arhiv, XXiV, št. 5: Spek-torski E.: Tri deklaracije. Frank iS.: Razvijanje nauke o normativnim obilježjima biča krivičnog djela. Solovjev A.: Privatno-pravni ugovori XVI. veka iz Poljičke župe. Mirkovič Dj.: Pravna priroda trgovačkih društava. Amar L.: O jeziku u zakonima i sudskim odlukama. Arandje-lovič D.: Primedbe na odgovor g. Amara. Pržlč I.: Grčko-francuski spor oko svetionika. Obradovič S.: Naši trgovinski odnosi sa Srednjem Evro-pom. — Arhiv, XLV., št. 6.: Tasič Dj.: Konstruktivna jurisprudencija u oblasti tumačenja. Kostič L.: Negativni (odrečni) upravni akt. Mirkovič M.: Sistem glavnog naslednika na seljačkom posedu. Vukčevlč R.: Meritorno rešavanje parnice na prvem, ročištu po Grpp. Prodanovič D.: Sastav krivičnih veča zbornog suda kad je u pitanju krivac stariji maloletnik. Kukoljac M.: Jedno sporno pitanje povodom primene st. 2 čl. 30. Ugrpp. Pržiič I.: Teorija rase ili generalizacija, zaštite manjma. Blagojevič V.: Neženjeni sopstvenici novih oslcbodjenih zgrada od poreza ne plačaju porez na neženjena lica. Perkovič L.: I. Jeidan slučaj prestanka službe zbog ubistva. II. Ponovno stupanje u službu posle poništenja osudne presude § 3 t. 11 C. Z. — Branič, št. 5: Tasič Dj.: Analogija. Jelič I.: Smlsao § 311 11. Kz. Plakalovič B.: Vrste presuda u gradjanskom procesnem pravu. Matijevič I.: Advokatsko zastupanje u ^radjanskim parni-cama. — Branič, št. 6: Goršič F.: Medjuprediog za utvrdjenje. Culinovič
Književna poročila 233
F.: Aberacija u krivičnom pravu. Plakalovič B.: Vrste presuda u gradjanskom procesnom pravu. Stojanovič M.: Pravnici i sudski odmor. — Branič, št. 7—8: Blagojevič V.: Anton Randa. Soldatovič D.: I po novom meničnem zakonu udata žena može se po menici obvezati samo po odobrenju svoga muza. Kostič L.: Odobravanje upravnih akata finansijskim zakonima. Sladovič E.: Holding-društvo u poreznom pravu. Kneževič D.: Nekoliko napomena o zakonu o pobijanju pravnih dela izvan stečaja i o njegovoj primeni. Tomaševič D.: Isplatni red potraživanja okružnih ureda za osiguranje radnika za slučaj stečaja. Kulaš J.: Princip kavzaliteta u krivičnom pravu. Subotič Dj.: Dokazna snaga zemlji.šnih knjiga. Terič G.: Rekurz. — Mjesečnik, št. 5: Milobar F.: RooseveiUov veliki eksperi-menat. Lederer ž.: Značenje londonske konvencije o definiciji napadača. Mijuškovič J.: Primjena § 21 Kz. Da li § 21 Kz. ima veze sa §§ 71 i 72 iKz.? Culinovič F.: Adhezioni ili pridružni postupak. Zuglia S.: Posljedice izostanka od prvoga ročišta za usmenu spornu raspravu u mandatnoiii, mjeničnom i porabnom postupku. — Mjesečnik, št. 6: Werk H.: Unifika-cija zakona zahtjeva jedan kasacioni sud. Milobar F.: Rooseveltov veliki eksperimenat. Mandič N.: Knjižni upisi kao posljedica krlvlčnog djela 73 i 74 Zzk.). Rucner J.: Povtačenje tuižbe d odricanje od tužbovnega zahtjeva. Mogan J.: O zastarjelosti pomorskega trgovačkoga zakona Magjer D.: Jesu li ratnd invalidi oslobodjeni cd kuluka? šeringer B.: Nad letžnost upravnih sudova u sporovima po zakonu o nužnim prolazima. — Mjesečnik, št. 7: Maurovič I.: In memoriam Antonina Rande. Devčič M. Da li je svečano obečanje dano po sivjedoctma u postupku pred sreskim sudom, kada otpada potreba zaklinjanja, ravno zakletvi. Passek N. S^parničarstvo i glavna intervencija po novom Grpp. Jeremič S.: Isto vjetnost osoba i tijela kod zemljišno-knjižnih upisa. Kiršner S.: Služben odnosi po za:konu o radnjama. Brichta M.: O sudskoj nadležnosti kod obročnih poslova. — Policija, št. 9—10: Subotič D.: Reforma krivičnoj zakonodavstva u Francuskoj. Lazič D.: Uredba. Pavlovič M.: Za nov socijalni poredak novo zakonodaivstvo. Vlaškalič M.: Siročadski stolovi i novi vanpamični postupak. Goršič F.: Da li je § 375a srp. k. z. u ce-losti stavljen van snage novim Grpp. Kecojevi-č S.: Domašaj | 37 zak. o tapijama. Nikičevič M.: Uspomena na Dr. čedomila Mitroviča i njegovo veUko ustaJaštvo na zaštiti i vaspitanju moralno posrnule mladeži. .Jovanovič Lj.: Različita timiačenja § 424 Kp. cd strane polic, vlasti. Stavrič M.: Zemljoradnički dugovi. Petrovič B.: Krivična odgovornost krivca — saučesnika s obzirom na propis stava 4 § 34 Kz. Terzijev K.: Državljanstvo maloletnika po našem zakonu o državljanstvu. Obrkneževič L.: Ne-jednaka primena propisa iz § 454 Grpp. kod prvostep. sudova u pogledu donošenja osud. rešenja po menic. sporO'vima. MUičevič S.: Nekoliko reči o predjašnjim polic, pisarima. Stanišič M.: Jezik u sudskim odlukama i praksa. Stankovič B.: Da li je i u koliko još u važnosti § 26 polic. Uredbe. Veiljkovič B.: Pactinn reservati dominii. — Policija, št. 11—12: Šilovič J.: Pobačaj se mora strogo kazniti. Škarja I.: Elektrifikacija zemlje. Alapov M.: Karakteristika kriminalne pedagogike kao nauke. Kecojevič S.: Uloga policije po novom Kp. Mijuškovič J.: Može li se po S 465 t. 6 u v. § 484 g. s. p. naplatiti egzekutivnim putem od prvog kupca, bez sudske presude ili rešenja, razlika kupovne cene izmedju prve i druge odn. treče javne prodaje, kada ta razlika (štet) prelazi visinu položene kaucije? Ocokoljič N.: Projekat zakona o gradskim opštinama. Djelo-
234 Književna poročila
ševič B.: O pravnim lekovima u kriv. delima. Vanredna revizija. Jova-novi<5 R.: Comparatio literarum — po novom. Grpp. Tkalčevič I.: Zakon
0 državnim polic, izvršnim službenicima. Pavlovič M.: O skitničenju (va-gabondažl) i prosjačenju s obzirom na moderno zakonodavstvo. — Policija, št. 13—14: Dr. Anton Randa. Kostič L.: Volonteri u državnoj službi, škarja I.: Elektrifikacija zemlje. Kecojevič S.: Uloga policije po novom Kp. Djeloševlč B.: O pravnim lekovima u krivičnim delima. Van-redna revizija. Andje]kovi<5 N.: Izvidjajne radnje policijskih vlasti. Ja-kovljevič A.: Zakonski konkubinat. Marinkovič B.: Otkaz pimomočija. Čošič F.; Nekoliko reči povodom mišljenja kas. Suda u Beogradu o primerni § 49 star. grd. s. p. Pavlovič M.: O skitničenju (vagabondaži) i. t. d. — Pravosudje, št. 5: iSoldatovič D.: Ako interes u menici, plativoj po vidjenju ili na odredjeno vreme po vidjenju, nije nikako ugovoren, onda on teče cd dana, kada se naplata kod suda traži, a ne od datuma izda.nia menice. Zlatanovič M.: Uredba o zaišCiti zemljoradmka. Vukovič B.: Da li su zadruge državnih silužbenika dužne plačati opštinsku trošarinu. Kom-nenovič M.: Slobodno sudijsko uverenje u rg.radjansldm parnicama. Zo-kovič A.: Zabilješka o presudi. Sardelič F.: O obrazloženju presude po Grpp. Blagojevič B.: TJticaj udaje na državljanstvo. Živkovlč R.: Još o odredjivanju nadležnosti suda na osnovu procene spornega predmeta od strane tužioca. šilovič J.: Pobačaj se mora strogo kazniti. Prodanovič D.: Pravni ilek braniočev. Popovič R.: Može U se krivična prijava uzeti na privatnu tužbu, te kako se sve greši pri podnašanju kao i pri oceni op-stojnosti i vailjanosti privatne tužbe. Ivanovič M.: Da 11 je postupak pred sreskim sudom oslabio kaznenu represaliju. Miletič R.: Iz sudske prakse. Politeo I.: Bivši suci kao advokati i adv. pripravnici. — Pravosudje, št. 6: Sladovič E.: Delikti preduzeča. Gradnik A.: Materijalni in procesualni položaj, če sodišče ni izdalo v preskusni dobi odločbe o prekinitvi odloga izvršitve pogojne sodbe. Gavela A.: Troškovi krivičnog postupka i osilobodjenje od kazne. Timoškin V.: O propisu § 87/11. Kz. Brankovič Dj.: Kako se u praksi primenjuje § 166 Kz. Geljfenbajn L.: Obustava kriv. post. i § 53 Kp. Nahmijas S.: Odlaganje izvršenja kazne
1 naknada štete. Brankovič S.: O krčmarskoj veresiji. Popovič S.: Nešto o apsolutnoj nadležnostii opštinskih sudova. Miletič R.: Nekoliko reči o drža vinskim tužbama i postupku po njima. Kukoljac M.: Utvrdji vanje vrednosti spornog predmeta po § 55 Grpp. Rul J.: Naši novi zemljišno-knjižni propisi. Kisel F.: Mandatni postupak i postupak po platežnim nalozima. Jovanovič iS.: Prva pu.na sednica Kasacionog suda. — Pravo, sudje, št. 7: Blaig.ojevič V.: Postupak posredovanja u teoriji i praksi. Brankovič S.: Pamična zavisnost. Leposavič J.: Oblik pamične puno-moči ako vlastodavac ne zna ili ne može pisati. Sardelič F.: Sudac pod zakonskim režimom slobodne ocjene dokaza u usporedbl sa sucem pod zakonskim režimom legalne dokazne teorije. Petrovič B.: Pojam o dejstvu kolektivnog ugovora u jugoslovenskom civilnom pravu. Halm J.: Pitanje seiljačkih mjenica u eskontu. Vesel J.: Jesu li novinari bez pravne zaštite na teritoriju Apelacionog suda u Sarajevu. Rukavina B.: Kohezija u svijetlu krivičnih prava. Kulaš J.: Položaj lekara i nadrilekara u našem krivičnom. zakoniku. Lasič I.: Ublažavanje kazne po § 71 t. 5 Kz. Zdravkovič Z.: Analiza jednog paragrafa krivičnog zakonika. Jovanovič S.: Gostovanje jugoslovenskih pravnika u Bugarskoj.