'f Izhajajo vsako sredo po celi poli po pošti pa ; Veljajo v tiskarni ei j emane za celo leto 4 gold za pol leta 2 gold., za ěetrt leta 1 gold eelo leto 4 gold. 60 kr., za pol leta 2 gold. 40 kr., za ěetrt leta 1 gold. 30 kr siljane ** -^v i- > -r.v-v■ . it ♦V . • t »• .4 Ï.AL1 Vk. 2Pr i . ■ : 9 i • » -J /> - ».v é v _ v & * & ^ Ljubljani v sredo 9. avgusta 1882. O b 8 e g : O gospodarstvu v gozdih na Krasu. Nekaj o ajdi in njenem pridelovanji. (Konec.) O novi obrtnijski po- stavi, pisi. Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881 (Dalje.) » Kaj bo s Trstom? Naši do Novičar. Gospodarske stvari gospodarstvu v gozdih na Krasu. št. mihelskim gozdnim lubadarjem z vso postavnostjo ne bode zabranilo, v puščavo spremenil ! akoravno se v Vsi ti nizki in visoki gozdi VSI 11 niZKl lil V1SU&.1 gUSUI »ploh, aRuiairuv t njih živina ne pase, so pa v silno slabem stanu. Veliko Spisal . . . er golih prostorov, xv«vw* « — ----0— 0--—— plevelom zaraščeni , in novih golosekov z leskovino in velike bezgom zaraščenim, se nahaja v teh gozdih kateri so s travo in drugim gozdnim Gozdarstvo je ploh posebno pa na Krasu y važnosti. Res je, gozdar mora imeti veliko ljubezen do gozda in vedno na občni blagor misliti, ker, če se po- malokdaj vživa sad od semena, katerega je Ako hočemo, da še ti gozdi ne zginejo, treba je y misli sam v zemljo djal navdušiti umno ž 1 mi Obči gospodariti, in sicer: katere imajo skup gozde naj gle y da se more za njegovo d go j . • v UvlUU y rv 1 W 1UJ w J V O 7 J O dajo na to, da se ti gozdi pravilno trebijo gozdnega plevela in bolnega drevja. Da se goli prostori zopet z Pa iz hvaležnosti do obstoječega gozda, če pre- 'drevjem y v zkih gozdih s smreko in hoj zasadé Da vdari, da ima vse od gozda y kar potrebuje, in da so gozdi j le p vsake dežele in pospesite »osti zemlje, kako se posamezni bolj duši za gozd dovit ne- se v grab živina ne pase in listj po takih krajih se zarod ne pokončuje. Veči ali manjši del gozda na golo posekati je zoper gozdarsko postavo in ponosno ozira na cele, ne še izsekane gozdne dele in v druščini se kaj rad pobah y da jegovo premo se ostro kaznuj Vse to občine, veljá tudi za posamezne go 1 • 1 _ • __ X _ A r\f\ __ _ J „ ! U JnLn í žeoje polovi več vredno, kakor sosedovo imata enako polj , travnikov itd., ako y čeravno spodarje in to 'tembolj, ker je uže 400 gozdnih delov y pa um nima ce- najvec posameznih, na golo posekanih leg gozda. In ko išče bogati ženin neveste, poprašal bode naj- pač samo prej pri onem y kateri je na da dobro z gozdom Nasledki takega neumnega gospodarstva se bodo dotičniki ali njihovimi nasledniki kruto Mi bi radi nasadili ali maščevali gospoda zlat domá y ker ženin vé y giaou, Ut» uvw» V " ft"----- da tam bode tudi cesarski nasejali naše Cujem ugovarjati gole prostore v gozdih y pa nimamo niti Večinoma imamo na Krasu tako imenovane nizke sadik niti semena. Ako to naročimo iz daljnih krajev veliko stane in se med potom večkrat pokonča nas gozde To so taki gozdi so se če davnim časom y hoj y ml , i^Jcl ou oc, j^i«» bukve in smreke posekale prav pred Večkrat se pa primeri y da še za denar ne dobimo Ci enakih prostorih živina pasla, belo in tako vničil visoki gozd , po za nov zarod se ni skr- tajte toraj naslednj smrecno 80 Iz bukovih, gobrovih in drugih štorov in iz korenin polagoma mladike pognale in tako so nizki gozdi, Hoj seme naj se v j njim posejejo ali posadé bukovo, hrastovo in drugo nabira in spomladi goli prostori ž Prehodi svoi del in našel boš na enem kraj J ______- « . « « « # 1 + Kar se nahai kakoršnih je zdaj na Krasu a gozdov doline, čez Bistrico in jemo, v ,,lozi jveč, nastali gosto janih gozdnih sadik, izkoplj y kar jih je pre a do Famelj, *) vse to y po gričih košanske več, in posadi gole orostore ž njimi malo iz- pa uže visokih bukovih ali hrastovih gozdov , kateri se pravi naj ahajajo tudi v siromašnem stanu nizki gozd. jev gozdno drevesnico Za košansko dolino , Bistrico in Senožeče nain umnih gospoda y eden tamošnjih bogatejih Ravno tako za vipavsko dolino y Dalj skoro vsi gozdi vipavskega sodnijskeg ^okraj«, -----,---- Št. Vid, Javornik blizo Postoj oziroma Nanoa, Kovk, Križnog itd izvzemši lepega visokega gozda vasi Slap, Vodice itd., na Nanosu, so le Vip y y kakor tudi za nizki gozdi Dotičnemu gospodarju kateri bode imel gozdno Ako pogledamo konečno še v postojnski sodnijski drevesnico Le v Ja vorniku in Nanosu je še nekaj dobrega visokega gozda, -j- - večinoma je pa uže tako izsekan, posebno postojnski v krajih, je gotovo okraj, je tudi tukaj večinoma nizkih gozdov sam zá y se dosti bod e trud s tem poplačal, ---- dik in druge bode prodajal. Da bodo da bode imel gospodarji raji tukaj sadike kupovali kakor v J BĆIU.IKC JJLUJJU V <»ll , Da bodo pa spet rajši golj daljnih nasa- Javorniku in št. mihelski na Nanosu da se bode tudi ta v nizki gozd, in kasneje, ako UOU y ua OV-» KJKJKA.KJ se tem postojnskim in jali kakor pa kaznovani bili y resnično. Komur je V logaškem c. kr. okrajnem glavarstvu je uže ad * Govorim le o okrajnem glavarstvu postojnskem. 600 gozdnih delov na golo posekanih mar da se gozdarstvo na Krasu zboljša naj napravi UJO.I. , VJ.C* OCř guůuaioivu lick iviaau ZiUUiJSit y Lia J nap] gozdno drevesnico, sebi in drugim v največo korist. med plevami ostane; zavolj tega se pa te toliko ko ljani Imamo paô veliko in izvrstno drevesnico v Ljub- , iz katere pa sadike ri8tneje v moko za oblodvo porabiti morejo le oni dobi, kateri hoče Kras Po nekaterih krajih pogozditi. Za pogozdovanje goljav v gozdih se tam sa potem s kosami kosé ) jo pusté nekoliko dni tako v rdéh ležati, da se delom osuši, na kar jo v male pke povežejo, po dva dike le takrat dobé, kedar se ne morejo za pogozdo- enega druzemu nasproti — v vrste pokon vanje Krasa porabiti, kar se pa redko primeri Nekaj ajdi in njenem pridelovanji. si postavijc kar potem pusté po dva do tri tedne*na njivi tako stat da in dobro spravijo in prec se, če je med tem časom ugodno vreme, popolnoma pod posusi, na [onee.) pa na iivah omlatijo. jo iz nji naravnost Na povedani način more Si strajno lepem vremenu dobro Aid nam služi za zgodnjo (pomladansko) pozno (poletno) setev Kar zadeva pripravljanja njive za pa za sušiti; ob deževji in strajno slabem vremenu bi se s tem nič ne opravilo. — Najbolje more se pa ajda go preorje] navadni kmetovalci setev najmanj po pomladansko setev. Pri dvojnem oranj po enkrat, napredni pa tovo v kozolcih bolj rahlo v bra naložena posusiti nego na prostih tleh njive, posuši se tudi razo 7 dvakrat, kar veljá sosebno za zgodnjo ali * ) ni njive •d bešena na ostrvi Omlati naj se ajda še redkokrat pridelek dvakrat, da! tudi celó trikrat tako bogat, kot bil bi samo pri enkratnem ali enoj- obii nem oranji. Za mali trud še enkratneg posušila sklada potem, ko v a oranj gotovo se je dobro snopji naj se nikoli na podih kupoma ne v takih dalj časa stati ne pušča, ker se njena prav težavno popolnoma posuši obilno in veliko plačilo , na čemer moralo bi tudi vsakemu poljedelcu vse ležeče biti. slam vlažnem vremenu rada volhka i suha pa o in plesnije Toraj kar Ako y sgodaj" bodeš zeló dobro postregel, če njivo, na katero pomladi, ali, kakor pravimo j^ivouij^« loiaj y rvcu tudi vselej sproti omlati se postane, se potem ogreje , naj se na pod dovede sejes jo sejati nameravaš, celó trikrat preorješ preorji: prvikrat v jeseni kolikor moreš gikrat y yy Ajd daj prav dobro tečno moko za žgance Tako njivo pomladi zgodaj, zadnjikrat pa ob setvi globoko, dru Se ve da, ako ajdo na strnišče (ozimišče) sej štruklje, za primeso med kruh, in tako zvane ,,krap kateri so po nekaterih krajih na Gorenjskem kot krepka jed za težake v navadi itd. se za to prekoristno poljsko rast- Le škoda je, da ne mores preorati, da njo dotične njive več nego en samikrat seme prej v zemljo pride in se rast njena poljedelci š preveč v pozno jesen ne zavleče ter da gledé pridelka oškodovan ne bodeš olj tega lino po nekaterih krajih mile domo celó nič ne brigajo. Mali trud za njeno oskrbovanj jim z obilnim pridelkom prav dobro in hvaležno povra- v I f • • « mm m * « . _ 1 bi a za tako Zem l j priredi, kakor setev naj se pripravi in pri čala ali pa tudi drugo ter bi jim marsikak goldinar y ker ga za tu se obdeluje za ječmenovo setev. Po nekaterih krajih Angleške tako prirejajo močno plevel- nate njive ter jih obdelajo , kot bi na nje nameravali ječmen posejati, a vsejejo mesto tega ajdo, ker ječmen žito v živež leto za letom izdajati morajo, za druge vsakdanje potrebe v žepu prihranila. M. Rant, národni učitelj. v plevelu ne plenja, ajda pa plevel sama popoln čisto zaduši. Najboljši čas za zgodnjo ajdo sejati zadnje dni v mesecu maji in prve dni kar imenujemo zadnjo pomladansko setev kmetov; mladi a novi postavi. > tudi gotovo velike koristi daj sej raste bolj pa obilnejšega pridelka krepko, ako junija meseca in ta je za se prej pose pa poaneje, (Dalje.) Pri Ce postavi se videlo y da treba oblig torične zadruge obdržati. To se je tudi zgodilo, se ve silnim trudom, ker je manjšina na vso moč zago- da s Aid se nikakor ne sme pregosto sejati; semena za trdneg jala svobodne zadruge. Toda obrtnijstvo potrebuj reda da bode moglo napredovati, potrebu) setev potrebuje se za celo polovico manj nego za enaki vsestranske vredbe, in te zamorejo dati le obligatorične prostor rženega, to pa zato, ker se ajd sosebno dobro obdelani in prirejeni zemlj in če bila prego8ta ne mogl kov (vršičev) delati in pravilno razvijati ter obilneg in bogatega pridelka dajati. obrtnijske zadruge. Le na ta način bode mogoče do močno razrašča, biti pravo zastopništvo obrtnijskega stanu, kateri ima bi kobuljic in izrast- pri dosedanjih kupčijskih zbornicah jako malo zavetja ker ečina kupčijskega oddelka del gleda na svoje Koj bila a enkrat posejana, potem ne zahteva koristi, ki so koristim obrtnijskim dostikrat ravno na- od kmetovalca do časa dozoritve nobene postrežbe sprotne. Ko bodo obligatorične zadrug osnovane se nikakoršnega del w[------------O uouu v au^ y oo bode samo po sebi pokazalo, da se morajo obrtnijske Ajd f ker se pred plevelom sama brani, kamore ločiti od kupčijskih in osnovati same zá cvete neenakomerno, zato pa tudi dalj časa, zarad ker ustava kupčijskim cesar njeno zrnje ravno tako neenakomerno dozoreva ljuje lastne zastopnike v deželnih obrtnijskim kamuram dovo Zavoljo tega moremo pa tudi na enoistem ajdovem vr- bode obrtnijski stan državnem zboru ku saj zares v teh dveh postavoda zrel zeleno zovati. Zavo liko kobuljici ob enem uže popolno zrelo , na pol jalnih zborih imel svoje zaupne može. Tako bodo toraj sno, še le pričeto zrnje in cvetje skupaj opa- obligatorične zadruge za obrtnijski stan najboljša vo tega se pa z ajd časa čakati, da bi vse žetvijo ne sme to- lilna prememb ki zrnje popolnoma dozorelo si jo zamorejo misliti, ker ne bodo ker poizgubilo, ter bi se zdatni pridelek zmanjšal in po se s tem veliko najboljšega semena otreslo y prišli nikdar v nevarnost, da bi zarad drugih volilcev njihovi kandidatje ostali na ceddu delec bil bi kodova takrat praviloma koristno prične, kedar naj se z ajdovo žetvijo večina zrnja jedro več mlečno ter se dro- mnogo pripoznalo dobila temno barvo biti dá, to je, ko je ajda dobro dozorela Po tem takem se vé, da se bode nahajalo med omlačeno ajdo tudi nekoliko lahkega semena, katero risi svoj Da morejo pa obrtnijske zadruge delovati na ko brtnijstvu, imeti morajo poleg svojih dolžnosti tud pravice. V novi postavi se jim je takih pravi< dokazih Govoriti imajo med drugim: Pri razsodbah o obrtnijskih podvzetj l.) ----------- ------»r— r—j— v»- pri da je kdo zmožen za samostojno rokodelsko y obrtnijstvo (§. 24), pri določevanji obsežka in uživanja obrtnijskih pravic (§. 36) in maksimalnih tarifov (§. 49) njim pripada vravnava razmer med mojstri in pomočniki, kakor tudi razmer rokodelskih učencev, določevanje učnih in pomočniških let, potrebnih poskušenj, potrjevanje spričeval itd.; dalje smejo napraviti zaloge ali skladišča potrebnega blaga in ga prodajati svojim družbenikom, vstanovljati posojilnice in prodajalnice za zadružne izdelke itd., prepire med mojstri in pomočniki reševati po razsodiščih ali prostovoljnih sodnijah (§. 114) itd. Druga glavna zahteva obrtnikov je bila, da mora vsakdo na postavno določeni način dokazati, da se je rokodelstva izučil in ga kot pomočnik več let izvrševal, ako ga hoče pričeti na svojo roko. Taka zmožnost se tirja od odvetnikov, uradnikov, duhovnikov, vojakov itd., samo obrtnik je smel dozdaj vsakdo postati, dasiravno je bil za obrtnijstvo morda tolikanj sposoben, kakor zajec za boben. Pa tej določbi je delala manjšina še veče zapreke, kakor obligatoričnim zadrugam, ki jih je sprejela, ker so bile določene uže v dosedanji postavi m jih je vlada odločno zagovarjala. Pri tem vprašanji pa vlada ni hotela reči ne bev ne mev, in manjšina se ]e menda zopet zbala za svoje zveste privržence, ter si je na vso moč prizadevala ohraniti dosedanjo obrtnijsko svobodo. Ko se je reč razpravljala v pododseku, propal je moj nasvet in sprejeta je bila določba, da je tak dokaz nemogoč, dasiravno sem se ponudil v prihodnji seji staviti o tem natančne predloge. Po razrešitvi pododsekov je večina skupnega odseka ta sklep k sreči zavrgla v §. 24,, da mora vsakdo, ki hoče pričeti samostojno rokodelstvo, s spričevalom dokazati, da se ga je učil, in ga kot pomočnik tudi več let izvrševal. In da bi mojstri takih spričeval ne mogli dajati za dober denar, določeno je, da morajo biti dotična spričevala podpisana tudi od zadruškega predsednika in občinskega predstojnika tistega kraja, v katerem biva mojster. To je jako previdno in prevara je skoraj nemogoča, ker ne moremo misliti, da bi se dala z mojstrom podkupiti tudi zadruški načelnik in občinski predstojnik. Nedavno je bil obrtnijski shod v Brnu na Moravském, in poslanec Lôblich je pri tej priliki izrekel, da četrta točka §. 24. to zahtevo nekako zopet uničuje, ker določuje, da učensko spričevalo nadomestuje tudi spričevalo obrtnijskih ali strokovnjaškib šol. Pa ta strah se mi ne zdi opravičen ; ker določeno je v postavi, da imajo to veljavo samo spričevala takih šol, v katerih so imeli učenci poleg teoretičnega poduka tudi priliko, se obrtnij3tva praktično izučiti. Razen tega se bode po mojem mnenji tudi pri njih zahtevalo spričevalo, da je dotično obrtnijstvo kot pomočnik tudi dejansko izvrševal. Tako si je toraj odsekova večina prizadevala vsaj v glavnih rečéh, kolikor mogoče vstreči željam in zahtevam obrtnikov. V mnogih drugih zadevah, ki so se povdarjale pri obrtnijskih shodih in razmh peticijah državnega zbora, pa so ji bile zvezano roke, ker z njimi obrtnijska postava nima nič opraviti, ampak jih vrav-navajo posebne postave, katere bode treba premeniti, ako se hočejo izpolniti želje obrtnikov. Tako na pr. posebna postava vreduje zaznamovanje obrtnijskih izdelkov in havzirsko pravico, pri kateri premembi bode treba celó porazumljenja z ogersko vlado. Enaka je s colninsko postavo, ki ima braniti domače izdelke vnanje konkurence z davkarskimi postavami in z delom po kaznilnicah in posilnih delavnicah. Pa večina državnega zbora in obrtnijskega odseka si je tudi te reči vzela k srcu in po svoji moči skušala vstreči željam obrtnikov. Kolikor je mogla , sprejela je potrebne določbo v postavo, kakor na pr. gledé zaznamovanja izdelkov v §. 43., n naslednjih, gledé pomožnih in bolniških blagajnic v §§. 114 in 121. Drugim zahtevam je zopet vstregla s posebnimi postavami, kakor na pr. s colninsko postavo in s postavo o volilni premembi, v kateri se je volilna pravica pripoznala vsaj njim, ki plačujejo po 5 gold, direktnega davka. Za splošno volilno pravico, ki jo obrtniki močno zahtevajo, so pa razmere tako neugodne, ne sicer pri nas, ampak v drugih deželah, na pr. na Gališkem, da se ná-njo sedaj pač še ne more misliti. Gledé drugih zahtev pa je vsaj v posebnih resolucijah vladi priporočila, da naj se po mogočosti ozira na želje obrtnikov. Tako na pr. ji priporoča 8. resolucija pri ponovitvi čolne zveze z Ogersko gledati na to, kako bi se dalo havziranje primerno sedanjim razmeram predrugačiti. Gledé popotnih razprodaj se vladi v 9. resoluciji priporoča, da naj domače obrtnike pred takimi razprodajami varuje s tem, da bode strogo izvrševala določbe o nakladanji primernega davka, in 10. resolucija vladi na srce poklada, da naj pomožne in bolniške blagajnice, zadruške prodajalnice in skladnice kolikor mogoče oprosti davka. (Konec prihodnjič.) Spomini na veliko slavjansko romanje v Rim leta 1881. Spisuje Jos. Leviěnik. (Dalje.) Prostor, kjer so stale mamertinskeječe, namreč v neposrednji bližini glavnega sodišča rimljanskega, kaže dovolj očitno, da so v nje zapirali najglasovitejše prestopnike njihove postave. Biii ste ječi dve in to pod zemljo, ena pod drugo; pobožnost kristijanska poznejših časov pak ji je spremenila v cerkvici, na površje pa postavila še eno, tako, da stojijo tri ena nad drugo. Zgornja je zeló nizka, vendar prijetna. Iz nje se gre v spodnjo po stopnicah, kakor v klet. Tukaj je altar, katerega zavoljo slabe osvečave nisem mogel bolj natančno pogledati; menim pa, da predstavlja sv. apostola Petra in Pavla v ječi. Uže ta nekdanja ječa bila je strahovit kraj , ker ni imela nič oken, razen če je od površja obokovega dohajala kaka pičla svitloba v njo. Se strahovitejša pa je bila spodnja. Vidi se še zdaj v sredi oboka okrogla luknja, skoz katero so nesrečne jetnike spuščali v pravi živi grob brez dnevne svitlobe in čistega zraka. Zdaj se pride v spodnjo, nekdaj ječo, zdaj cerkvico, po moderniziranih stopnicah. Kazal se nam je vrh teh stopnic kamen z všibnjenim mestom, kamor je nek sv. Peter naslanjal svojo glavo. Groza, strah, otožnost in sočutje posili človeka, ko pride v spodnjo, komaj dober seženj visoko ječo. In v tej bila sta prvaka aposteljnov zaprta! Poleg nizkega altarca stoji ob levi strani pri zidu kamniti steber z debelimi železnimi róči, na katere so jetnike priklepali. Kjer stoji altar , ondi je nek sv. Pavel podučeval dva jetni- čarja in okoli 40 jetnikov v sv. veri, in ker ni bilo vode, da bi jih bil krstil, storil je Bog na prošnjo sv. Petra čudež, da je izvirati začel iz zemlje hladen virček, s čegar vodo so bili vsi krščeni. V poveličanje Božje vsemogočnosti daje ta virček še zdaj hladno vodo, katera nek tudi o največi suši nikoli ne vsahne. Hvala Bogu ! tudi mi smo se okrepčali z njo, ker se vsakemu obiskovalcu piti ponudi. V to strahovito ječo, ali bolj prav reči: v ta živi grob zapirali so, kakor sem uže zgoraj omenil, najbolj glasovite jetnike; in še se kaže v skalnato steno vdolb- ljeno mesto, kjer so bili zloglasni puntar Katilina in * njegovi sodrugi pritisnjeni ob steno in zadavljeni z stavlj velikanskih kosov rezanega marmelj y oza- vrvijo lišani z napolzvisanimi (basrelief) kipi, predstavljajoči V steni altarcu nasprotni nahajajo se velike, močne, laauo uu^uuuc v^jo^a, . železne duri. Odtod so bila napeljana podzemeljska pota katerih so se postavili zmagovalcem slavoloki razne dogodb j ská zmag slavnih Činov itd v druge mestne ječe , kamor so trinogi uboge jetnike vlačili to tako . da na kako tev razun poseb pomoči Božj kopan v ta ni bilo misliti nikomur » kdor bil po zarad neko posebno umetnostjo so morali družiti pri teh stavbah kamen kamenu, da se po tolikih preteklih stoletjih tako trdovratno ustavljajo zobu časa. To se vidi zlasti pri grob. In v tej ječi sta bila zaprta dr- slavoloku Konštantinovem, ki je jako dobro ohranj žavna prvaka apostolov dolgih devet mesecev od tod sta bila pelj tudi v smrt Enaka trdnost občudovati je tudi pri Koloseju, ki HHBMHHBÉMMMHUHriMfeÉÉM^ ročal na tem žalnem kraji njuni mogočni prošnji sebe in vse moje velike potrebe, dušne in telesne tihih zdihih sem pripo- se v ogromni velikosti dviguje prec naprej tje pa tudi roki tranj Stopiva, dragi bralec, v duhu tje v prostore, da vidi » kaj nama kaže njegove zno- osredje te vse moje ljube, žive in mrtve Vračajočim se iz teh podzemeljskih nekdanjih ječ dajal nam je pri vhodu sedeči vratar slike vječenih sv. Petra in Pavla v dar, za kar smo mu dajali povolj starodavno, začrnelo-rujave razvaline. (Dalj prihodnjič.) denarno vračilo. (Menim, da se podelit opirala na praznik sv. Pavla, ki se obhaj > teh slik kakor je Politične Htvari. znano, 30. dan rožnika. Pospremil sem bil namreč en- krat še poznej nekatere slovenske soromarj kraj razkazalo se nam je radovolj vse, a ta sveti slike ni >s Kaj bo Trstom?" dobil nihče v dar.) prašale so „Novice" v predzadnjem listu na str. 238. .da Podajmo se v duhu zdaj še naprej po razvalinah ter so sklepale dotični članek s prepričanjem jodličnejših krajev starega Rima Tik slavoloka Ma- bodo predstojeće svečanosti še dosti prilike dale spre ksima Severa, pod katerim je peljal pot na stari kapitol govoriti katero: kaj bo s Trstom In res, le pre Pelj viadukt čez razvaline starega y Konec viadukta suče cesta pot po njej ima obiskovalec k levi roki še vedno ostanke desni pa se vzdi Foro Romano", hitro se je vresničilo naše prerokovanje ali bolj prav Nadaljevaje svoj rečeno . naša sodba o tem, kar v Trstu prav naravno zgoraj omenjenega Foro Romano" : k dozoruje. Da, res imamo zabiležiti dve dogodbi, kateri nam podajate uže popolnem dozorjen sad dosedanjega guje grič, na katerem j stala palača tarodavnih rim- vladanja v Trstu. Preteklo edelj skih vladarj Od le-tod tedaj so šla povelj na ves teden imelo je biti domo- Rimljanom podjarmljeni svet; tu stolovali so grozoviti pregan Kristusove vere in jenih poznovalcev tu slovesno blagoslovljenje zastave novega laškeg ljubnega, delavskega društva, pa eno uro pred svečanostjo odtrgali in vkradli so Lahoni zastavo ; preteklo so Nero, Dioklecijan itd. umišljevali strašanske muke, sredo 2. dne t. m. zvečer pa gel iahon petard 8 katerimi bi zatirali in udušili kristij njihovo In kaj je ostalo od vsega tega? Razvalinski grič y s težavo in velikim trudom zasleduj lopata ^bombo) med veterane, ki so šli po véliki tržaški cesti „korso" z bakljado slavit nadvojvodo Karola Lu- dovika , in bil onim prostorom in dvoranam, koder se je napihoval ir piril ponos mogočnih vladarjev. Tudi razvaline dru zih sluvečih starodavnih zgradeb, tempelj itd PuJeJ se tu na okrog in okrog kakor sem izko zad vsled tega koj usmrten mlad 141etni Angelo Forti, več oseb pa težko in lahko ranjenih. Oba ta čina tržaških lahonov kažeta, da „irreden-tovci" dobro napredujejo, ker prestopili so od pasivne aktivni, dejanski upornosti zoper avstrijsko-patrijo njic omenil, vse to močno spommj kur »cm U A. C a<\w- mu.vj.tu>, ~ ~ J — " ~ ~ - ~r -------------r — ^ . * " . na ostanke mest tične svečanosti, katere zdaj praznujejo zvesti Irzačam. » • ^ • • y Herkulana in Pompejev, po ognjeni gori Vezuvu za- Lahonom tedaj ne zadostuje ogibati se samim vdeleže sutih vanj svečanosti, oni hoče) Naprej gredé postane cesta nekoliko napeta in pelje da bi se potem ne smelo krivo braniti to tudi drugim, soditi, da je tržaško pod slavolokom cesarj Tit Kakor je znano y on ua Ui BG pUlCLU UG OliJClU ,,1*1.1*^ , j- -------- prebivalstvo druzega mnenja, kakor njegov lahonski zmagal uporne Jude in postal spolnovalec Kristusovega zastop prerokovanja s tem, da je razdjal Jeruzalem. V lavolok ta spo ki In kakošna sredstva so si uže Lahoni izbrali zdaj min postavljen mu je bil ta velikanski videti tako trden, da bi utegnil stati do konca sveta Abrucarska sredstva, tolovaj v Abrucih in tolovaji v Trstu ljubijo enako orožje, bodalo ali petardo, napadajo Kakor se sploh pripoveduje, Jude še zdaj nek ta slavolok tako zbada v oči, da nihče izmed njih noče iti vštric Titovega slavo- od ceste, stoji na razvalinah svoje žrtve enako zavratno laški zgodovini zadnjih ali pa se voziti pod njim. N loka, nekoliko vkraj k levi dveh paganskih tempelj pr 30 let so bodala in petarde postale nekako zgodovinsko narodna orožja , katera so novej snemati nihilisti različnih dežel. čaa začeli še po cerkev sv. Frančiške Ro Tako daleč tedaj je moralo priti s Trstom z „naj manske. (Obiskal gledal sem jo bil o drugi priliki.) Na tem mestu je nek hotel o času cesarja Ner ča zvestejšim mostom" , da se prav po 201etni sistemi go jena, Slovencem za gospodarja postavljena stranka pre rovnik Simon vpričo njega, postolo Petra in Pavla drzne vsem zvestim Avstrijanom v obraz biti, Avstnj in velike množice ljudstva čudež Jezusovega Vnebohoda > nom, od katerih velikanske podpore zahtevati in preje posnemati. Uže se je bil povzdignil toda na gorečo molitev sv. nik od tal po8tolov, naj bi Bog za y mati se ne sramuje » Vso Avstrijo, reči smemo, vso Evropo, prešinila je rudecica jeze, vsakemu poštenjaku branil to grdo goljufij pnil je Simon na tla i se ubil. V tej cerkvi, ki je stara uže okoli tisoč let, leži i kri, ko je cul to najnovejo lahonsko predrz nost; in, hvala Bogu! smemo reči, tudi vse zveste Tr zavrela pod glavnim altarjem trupi Frančiške Romanske, žačane, v prvi vrsti slovenske okoličane prešinila so Kmalu naprej od Titovega slavoloka se spusti cesta zopet polagoma navzdol, in dva nova predmeta stopila sta mi pred oči: slavolok prvega krščanskega ^cesarj Konštantina in ogromne razvaline Kolo sej enaka čutila tud • • kri zavrela in iz vsega, kar vi- cuaiva ouuia , UJIUÍ j^ » • — — — o se je godilo po osodepolni bakljadi pretekle srede dimo, da državi zvesta večina tržaškega mesta in y oko- Kar za- lice noče več služiti pod lahonskim jarmom, da se ga dene vse tri omenjene slavoloke (Sept. Severovega, Titovega in Konštantinovega), naj bo povedano, da so se- hoče za zmiraj otresti , ne gledé na predolg časa me rodajne migljeje in naredbe tistih, ki so vse zakrivili, kar zdaj v Trstu zori. Nikdo sicer ne odobrava, kar ae protipo8tavnega godi, toda nagibi k patrioticnim demonstracijam in krogi, zoper katere so se obračale, pri- likah ne dá pristopa, da taki gospodje ne izvedo res- nice y kako da prav za prav narod misli. Pri velikem obedu pri „pošti" so bili Slovenci tudi čajo nam, da zvesti Tržačani dobro poznajo zatišja La- popolnem izključeni, kar je zopet krivično, pa kjer je bonov; te dosrodbe so nam pa tudi poroštvo, da Trst r_r__ __ .— -j-----, — —y —---—v.-------r—----, ------ gosp. De pretiš , tam za „ščavo" ni mesta. Ta mož De- še ni zgubljen, da Trst ostane naš, in osebno pretiš je tudi z Ritterji v žlahti. Ravno zdaj je leto dni zanimanje cesarjevo za tržaške dogodbe nam kar je na svojem potovanji po Istri le blaženi jezik je poroštvo za to, da bo prav kmalu odklen- „irredente" povsod priporočeval in po tooainskih hribih kalo dosedanji tamošnji sistemi in vsemu, kar jo je držalo. Upamo, da je pred tednom dni vržena petarda dosti glasno govorila tistim, ki do zdaj niso hoteli slišati! pa le vse „hochdeutsch". žal Meni je za ljudi po bombi vnesrečene v Trstu zeló ta je Dorn, urednik zloglasne razun za enega , in > t Naši dopisi. --------^ — —~ 7 - — ,j~ « 1 " y ,Triesterice", ker ta človek je grdil, kjer je mogel Slovence, „irredento" pa branil in zdaj mu dá rano ravno „irredenta". To je gotovo kazen božja! Trsta 5. avg Gorice seca videti je bilo nenavadno Uže zadnje dni preteklega me- živo gibanje pri nas in avg Ker so ravno zdaj pasji dnevi to je rastlo od dne do dne ter vrhunec svoj doseglo „irredento", začnem tudi jaz svoj dopis z vre- z odtvorjenjem naše razstave. O tem podam vam tukaj , cesarjev brat nadvoi- « . « ' i/ voda Karol Ludovik, pripeljal se je 1. dne t. m. zju- ) nekaj črtic: Pokrovitelj razstave za pse in menom. Zadnjih 10 dni imamo tukaj tako vročino, ako ostane še ta teden tako , bode vse popolnem zgorelo. Prva turšica nam je zeló obilen pridelek pred 14 traj koj po 8. uri s hitrim nagličem ter so ga sprejeli dnevi obetala, a danes se je uže na pol posušila, ravno na kolodvoru c. k. namestnik, škof, drugi viši uradniki, tako je tudi s činkvantinom ; grozdje, namesto da mestni župan z mestnim zastopom, predsednik kupčijske zbornice itd. - - lepo debeli in zori, se je počelo sušiti, in ako ne do- zbornice itd. — Pred kolodvorom pa so čakala raz- bimo prav v kratkem dežja, bode šlo vse lepo upanje lična domoljubna društva in velika množica okoličanov vsaj na srednjo vinsko letino po vodi. goriški oko- kateri so nadvojvodo sprejeli z živahnimi živio-klici. 9 S > lici in na dolnjem Krasu uže tri tedne ni bilo dežja, kolodvora peljal se je nadvojvoda v namestniško palačo kar je za tako plitvo in zraven zeló peščeno zemljo kjer so mu bile predstavljene najodličnejše osebe, po-preveč. Po tominskih hribih je ravno narobe, ker gore tem je vzel nekaj zajutrka; ob 10. uri pa se odpelje imajo toliko dežja, da ljudje ne morejo sena sušiti itd. spremljan z velikim spremstvom, med tem nadvojvoda Da laška hidra v Trstu zopet glavo visoko vzdi- Salvator in Štefan, vrazstavo, kjer so ga pred cesarskim pavilonom pričakovali različni zastopi, uradniki in častniki, ter vabljeni gostje v praznični obleki, drug takrat še ni smel v razstavo. Ob 11. uri stopi nadvojvoda na balkon cesarskega guje, Vam je zadostno iz časnikov znano, zavoljo tega tukaj opustim njo Dne avgusta se je odprl historični muzej v stan Akvileji, kjer je bil tudi navzoč gospod nadvojvoda Karol Ludovik, grof Koronini, namestnik Depretis in balkona, kjer ga pozdravi predsednik razstave v laškem mnogo druge gospode, kakor tudi prostega ljudstva. govoru spominjaje se posebno Habsburžanov , vednih Gosp. nadvojvoda je potem prenočil v Monasteri, pokroviteljev in prijateljev Trsta, potem se zahvali za lepem posestvu goriškega Ritterja. je prišel s svojim spremstvom ob petek KsmM^u^M. », r ----------j - c—j----j —----y t------- --- t. m. pa milost, katero je skazal nadvojvoda Trstu s tem da ^XIV^V, —^ v^ r ««>«,««1 U«U»V/,YVU« ^XOUIA O mm y VAC* je prevzel pokroviteljstvo razstave, priporoča potem dina- ter~je odšel v gostilni „pri pošti", kjer ga je tudi z stiji to prvo trgovsko mesto ter sklepa z živioklicem na mnogo druge gospode gosp. nadškof Gollmayr pričakal, cesarja in nadvojvodo pokrovitelja razstave. /2 12. uri v Gorico, Za časa vožnje iz bližnje Podgore do gostilne streljali Nadvojvoda Karol Ludovik odgovarja ter izrazuje so iz kanonov na gradu; mesto je bilo še prilično z za- veselje, da je razstava sad duševnega in materijalnega fltavami okinčano, razun prijateljev naših nemškutarjev napredka , združena s slavnostjo 5001etnice , odkar je hiše ne. Po kosilu je obiskal nadvojvoda grob svojega Trst prišel pod vladařstvo njegove dinastije ter izreka, bi Trst po tej razstavi še bolj napredo- učitelja, ranjcega grofa Koroninija v sv. Petru, potem pa po vošcilu, da 4 grofa Koroninija v njegovem stanovanji. Sv. Peter je val, da je razstava odprta, bil jako zalo okinčan in je ljudstvo gosp. nadvojvoda zeló častno sprejelo. Zeló napačno je bilo ljudstvo za- Po tem pričelo se je streljanje z grada dol in z vojnih bark, navzoči gostje in ljudstvo pa skoraj ni ho- peljano Ijajo da y po čem? tega jaz ne vem, da ga je pozdrav- telo prenehati z „živijo"-, ,,hoch"- ) jy evviva"- in „elien a s samim „evviva a 9 namesto z „živijo" in to tako bil človek skoro mislil, da, smo v kaki vasi v Abruzzah". Sram Vas bodi Št. Peterci! Da so pa klici. veči Obiskal je po tem nadvojvoda najprej drugi 9 oddelek razstave, potem ogersko Čardo, dalje naj- U L \X £J Là C*t LX m KJ L C41U ▼ C* O UUU1 KJ ti* JL Utv>l * ^ « O ^ j-rc* ~ ~ — --- —------7 f ~ O — ~ ~ ~ 7 vasi okolo Gorice italijanskega duha več ali manj na- lezni pavilon, potem se je vrnil v cesarski pavilon ) 9 vzete, so krive nesrečne Ritterjeve tovornice v Hrašcah ker vsi Ritterji z vsemi uradniki so vse raiše. kakor v se vsod, se ve da, iz novega pozdravljam ze- po- 3 r&JSe , ii.aii.ur Ob ^ 2. podal se je uauvujvuua v aa» ai jj , jjvtcm da bi se kateri v hrvatski pavilon , pred tem pričakovala ga je velika nadvojvoda v akvarij potem prijazni našemu narodu JLlUQVULitl UM& VUU y UV lUSDJC P Čl f V%Vf V* W - ---------- naučil slovensko pošteno govoriti, čeravno vsi od pošte- deputacija 9 na čelu predsednik hrvatske trgovske cih slovenskih žuljev živé. Sploh so Vam Ritterji naj- zbornice gosp. Grahor, ki je nadvojvodo pozdravil naj- veči skriti sovražniki Slovencev na Goriškem in meni prej nemško, potem hrvatsko. skoro ljubša „irredenta", ker ona vsaj odkritosrčno Vsi navzoči bili so zeló zadovoljni s hrvatsko razgovori, kaj da hoče imeti, kar pa ti tajni rovarji zakri- stavo, posebno zanimal se je za-njo nadvojvoda Štefan, vajo na itd. Ob Dunaj. ki gladko govori hrvatsko, uri se je gospod nadvojvoda zopet odpeljal Nadalje ogledali so zeló zanimivi pomorski ter bo Na kolodvoru se je zbralo prilično veliko sensko-hercego vinski oddelek. Krog 4. ure podal se je barko „Pelagos" ter se ljudstva, da skaže čast in udanost najvišemu prestolu, nadvojvoda s spremstvom na Pri spremstvu gosp. nadvojvode so bili videti Italijani odpeljali v namestniško palačo, kjer je nadvojvoda do in Nemci, samo nobenega Slovenca nisem videl. ker m «ciiiui, ottLiiu uuucuc^ mocni viu^i, ure sprejemal različne deputacije, potem je bilo ko- Šlovencu laško-nemška gospoda pri tacih in enacih pri- silo za 40 oseb. Na večer bila je razsvitljava v raz- stavi na bližnjih hišah in na barkah; morje ie bilo čarobno razsv: Vsem tem za trud in prizadevanje, a zunanpm da takega še ni IU |1U liiOUU JU U(f UW1 UkMJLi «) UJViJ V I V M4* V ' ^ ^ ^ " -----------------J / ř tljeno od velikanskih ognjemetov ; pravijo, vdeležencem pa za čast in spodbudni izgled izreče red i j bilo avg videti Kramar v kratkih besedah najtoplejšo in preisk za (Vabilo k veselici), katero pri- hvalo. Na to pojasni on na kratko svrho in namen " » gledé Ptuja „ , ... mariborski abiturijenti v prostorih „Narodnega enacih kmetijskih shodov, kakoršni so v drugih doma" dne 13. avgusta Začetek ob Vspored >> Dijaška zbor Grbič uri zvečer, racijonalneg předka v kmetijstvu naprednih krajih G m deželah uže zdavno v navadi in so zeló važni > ker Ouvertura k operi ,.Freischutz u C. M. pl. Weber 9 pravemu razvoju in predku veliko pripomorejo igrate na glasoviru gospodični Cučkovi. 4. „Pri ok sva molčé slonela", čveterospev, pojó čitalnični pevci Ko je bil s takim primernim vvodom pri kraj prične pretresovati nekatere posamezne stroke kmetij r A. Hajdrih. 5. „Slovanski brod", zbor Leban. stva prav po domače, popula lahko umlj Naj 6. „Sirota1', zbor z „Spoved", zbor bariton solom K. Mašek. y A. Hajdrih. Lahko noč" , cvete prvo omenil bil je nekoliko o sadjereji, kate a pa rospev J. Kocijančič. 8. „Na straži Dr pozneje se krat med razgovorom na vrsto prišla y Gledé te opazil j a tukaj dobra, ker se sak zbor z bariton-solom Ples. f pojó talnič pevci in dijaki di. kar se Prem 24. junija.*) (Kmetijsko predavanje in še mar- Vendar pripravni prostorček s sadnim drevjem pa po drugih krajih mile domovine le prepogosto pogreša pa pri svojem dvodnevnem opazovanji tu i mel Je vrli sika j druzega.) Preteklo nedeljo dne 18. maj tukaj na Premu deželni popotni učitelj kmetijstva gosp. Ernest Kramar, kmetijsko predavanje. Dasiravm bile so ta dan v bližnji okolici razne cerkvene sloves v Knežaku sv. misijon, v Podstenjah in na Ostrož kajšnjih krajnih in kmetijskih razmer tudi pri sadjereji še nekoliko pak pazil, radi katerih se ta se tako ne rentira, kot bi se mogla, katere naj bi se pa popol dpravile napake pregosti nasad na nosti noma nem mestu, premalo in prepovršno snaženje drevja stal lll/Ofci} V a KA o y « ijjioi J v/ju, * a v\aowviijmju um vgvi v« uvlu j j' - ^ — - —--p-- ---------— i j nembrdu pa cerkveni shod , katerih se je tudi od tod pa popolno opuščanje gnojenja tistemu. Ilustriral je po veliko število ljudstva vdeležilo, bil je vendar pri vsem tem na kratko omenjenih napak slabe nasledke ter po tem tudi naš kmetijski shod prav dobro, obilnoštev obiskan in zastopan; vseh vdeležencev bilo je do nad kazal, kako bi se dale na)lože in izdatno odpraviti Potem se prične razprava o domači živinoreji. 200 ljudi. Razun domačih, za napredek vnetih in uka- Gledé te pravi Kram y da se more in dá tukaj še željnih gospodarjev opazovali smo med vdeleženci kmet- precéj koristnega izvršiti ter kraju primerno pri sej skeg shoda radostnim srcem tudi več h n. gospodov in naprednih posestnikov. Naj mi bode do pomanjkljivosti sedaj obstoječih glavnih pogojev živinoreje — tudi izdatno in koristno napredovati. Najprej volj Ti-1 drugim v posnemo tukaj njihova imena navesti, govori L/y UX UgilU V IU»C*J JU jiUV T Uf lUJViJUl • VJUi/, so: gosp. Juraj Strucelj , c. kr. okrajoi sodnik o hlevih, kakošni rajo biti, da bodo ne smejo in kakošni pa mo živini primerna in zdrava stanovanja Aleksander Ličan, trgovec, župan, posestnik in obrtnik; Kar je za človeka dosti prostorno, čisto Ivan Tomšič y oče y sin prvega; Josip Valenčic, c. kr Josip Špilar, posestnik in oštir I v V/V^ j/uuuu tultt. IU vui. vui J j v » ' obrtnik in posestnik ; Ivan Tomšič, ter suho stanovanj y soko y to je pravilni in dobro na poštar in posestnik; pravlj hlev Ako se pa v hlevu kmetijam primerno y strice; Jakob Ferjančič nadučitelj Ivan Okorn, učitel) vsi iz ilirske Bi duh. pomočnik; Martin Zarnik vsi iz Trnovega število goved imeti hoče, mora biti tudi zadosti dobre in zdrave krme, kakoršne se pa tukaj na brežinastih travnikih gotovo v primerni meri pridelovati ne more y Vilhar z gospo, veliki posestnik na Kalcu; Alojzij Do- ker je v tak namen dotični prostor sploh na vse strani micelj poštar, trgovec in posestnik iz Zagorja; premalo obsežen, na katerem se za goveda sladko seno j , iji ait |;uc3tai , ngvvtiij ni ^uototuia i a ^ pi^tuc* Sabec, trgovec in šmibeljski župan od sv. Petra ; pridelj Hrabroslav Legat, učitelj v Košani ; Leopold Dekleva, okom Temu bi se dalo pa s tem precéj dobro v nraDrosiav l^egai, ucneij v xvosani ; i^eopoia L/eKieva, okoiii priti, da »c uvij vjuu^cuo uji»g, posestnik in obrtnik ter vrhovni župan košanskih občin ; vanje za poljske pridelke posestnikom skoraj več stro se bolj oddal njive katerih obdelo J. Dekleva, sin iz Buj 5 Matij Ambrožič. Jakob Valen škov kot dohodkov prizadeva, z deteljo lucerno obse čič in Pavle Renko, posestniki in obrtniki iz Reke dola jejo, katera, o pravem Času poko y daj prav dobro Vsem tem gospodom naj bode s tem iskrena in svežo in tudi suho govejo krmo. a to pa v obilni meri, srčna zahvala za nam izkazano čast in spodbudni izgled ker se dá v tem po podnebji ugodnem kraji na leto tukaj izrečena in zabilj Ker bila vdeiežba za tukajšnji kraj res velika po večkrat nego drugod, kositi Nekatere mlake ob in obilna, se ni moglo pod streho zborovati, nego na y prostem, namreč na prav pripravnem prostoru v prijetni dajali sladko vodi, katere dajo sedaj kislo travo za konjsko seno, dale bi se z malimi stroški osušiti in v travnike, ki bi travo, za govej krmo spremeniti Tu P adnega drevja na zeleni trati tukaj stare graj treba po leg in mokroti primerno število zadosta ščine, kar bilo je res vse skupaj prav naravno , zani- globokih jarkov proti glavnemu odtoku napraviti, pa mivo in za opazov Okolo % na 4 oziroma predavanj* s prijaznim pozdra ca mikavno uro popoludne prične zborovanj se potrebna voda poizgubila. Ti jarki bil i z debelim kamenjem zadelani in pokriti, da se tako no- popotni učitelj g. E. Kramar bena ped mlj brezkoristno ne gub Tudi kislo deležencem ter izreka radost in konjsko seno se dá dobro za govejo krmo s tem pnre « • 'A m a • « « A A A % w • á I V M _ ___ __ _ elje nad tako obilno vdeležbo, ker s tem so najbolj diti da se z razno žitno w «in, ou ~ -----^mo pomešano _—r-J kmetijstva zanico poreže, potem popari in nekoliko se slano vodo kupaj v re- da pokazali « resnično zavzeti so za Da predek in zboij bil ta shod tako mnogobroj obiskan, gre v prvi vrsti zasluga tukajšnjemu visokoč poškropi, kar daje živini tečno in redilno hrano, katero Je z dušeno prav rada • t je, a se po nji tudi dobro redi gosp. župniku Antonu Zgurju , kateri besedo bil osem dni prej ljudi domače fare k temu Bevk (Konec prih.) spodbudil, kakor tudi gospodom županom tukajšnje fare, ivi«b «uu ^ r — • .............. kateri so ta shod ljudem še posebej po hišah bili na- gospod župnik so nam uže nekaj dni prej naznanili, da krat bilo avg v Veselje, kakoršno je le redko-deljo 30. u. m. pri nas. Prečastiti li in j?m prigovarj y se ga obilno vdeležiti se bode obhajal na dan spomina cerkvenega posvečen] * Prav lepa hvala za mično tudi spomin sto ustanovitve duhovnij v Bevkah smo Yam naznanili uže zgubljeno; k obširno poročilo, katero Minulo je s přetečením mesecem sto let 9 kar so bili sreči se je vendar našlo. Vredništvo. Jožefu II. menihi, kateri pregnani iz Bistre po cesarji so potem podarili naši soseski zlat kelih in zlato mon štranco. Od tiàtega časa tedaj , ker so naši predniki takrat précej duhovna dobili, se uže sto let v tej h ši božji, katera je pred letom dni bila v zaslugo našim vasčanom in poâebao v zaslugo ča3t. gospodu župniku dobro popravljena in pobarvana, dan za dnevom služba božja opravlja. Hoteli smo se toraj z duhom in telesom spominjati istega veselega dneva, ko so naši gotovo marljivi predniki dosegli to east in veselje, prvikrat v domači svoji cerkvi pri daritvi sv. maše pričujočim biti. Uže na vse zgodaj omenjenega dne naznanjalo je streljanje z možnarji vsi okolici, da se ima v tej vasi kaj posebnega obhajati. Iz cerkvenega zvonika so plapolale zastave, radost in veselje vaščauov naznanjajoče. Pa kaj se? Ne le, da je bila cerkev znotraj nenavadno lepo okinčana, uže pri vhodu vzdigovala sta se ponosno dva ma]čka , olepšana z mnogimi zastavami in z lepo zelenim venčkom preprežena, v sredi tabla z napisom: „V spomin stoletnice ustanovitve duhovnije". Daljna še važnejša slavnost, s katero se je stoletnica proslavljala, je bila ob 9. uri slovesna sv. maša, katero so naš zasluženi g03p. župnik z lepim in z vzvišenim glasom peli in pri koji se je odlikoval tudi naš kot na deželi izvrsten organist g. L. Rozman, ki je jako nježno spremljal z orgijami sicer domače, vendar za naše kmete izvrstno in čvrsto petje naših bevških pevk. Pa to ni bilo še vse. Pokazali so tudi naši mladi fantje , da imajo navdušenost do take reči, da nočejo pozabiti z lepa tega za vse važnega ter veselega praznika. Vsi enega duha ter v največi slogi so se zbrali ter napravili veselico. V ta namen dal jim je hišni po sestnik gosp. S. Petkovšek prostorno in primerno hišico kjer se je vršila v najvećem miru veselica. Dasiravno se še v naši nikakor ne majhni soseski, kaj velicega na znanstvenem polji do sedaj ni doseglo, upam vendar kmalu kaj za narod naš slovenski zanimivega Vam, drage „Novice", sporočiti. Iz Ljubljane. — Vse dogodbe preteklega tedna so za Avstrijo in še posebno za nas Slovence malo pomenljive memo tega, kar je danes teden zvečer storila v Trstu tamošnja lahonska stranka. — Petarda na tržaškem „korso" vržena v prve vrste dolge trume, katere so šle pod okna cesarjevega brata pokazat tam slovesno in očitno svoje avstrijsko domoljubje, ona petarda je glasen protest tržaških lahonov zoper tamošnje domoljubne svečanosti, zoper našo dinastijo in državo! — Na tem, da je tako, ne bo dvomil nihče, kdor ni slep in gluh za tržaške dogodbe preteklih 30 let, — ne bo dvomil nihče, kdor vidi vedenje lahonov v Trstu zdaj zadnji teden. Tudi iznenadila ta dogodba nas ni, ki tržaške dogodbe neposredno opazujemo in poznamo, vsaj lahonska stranka sama ne prikriva, kaj hoče; ne navzočnost 17 lahonskih mestnih odbornikov pri Beji, v kateri se je sklenilo obžalovanje o tej dogodbi, tudi govori dosti glasno. — Kaj odgovorijo Slovenci na to lahonsko predrznost? Tržaški Slovenci uže so krepko odgovorili z besedo indjanjem: živila Avstrija! — Odgovor vseh Slovencev pa je uže zdav- nej znan vladi, glasi se: dajte nam enakopravnost, dajte nam vsaj združeno nekdanjo Ilirijo! in*konec bo ,.ir-redente". -- Ali bo vlada zdaj sprevidela, da je bilo dosedán j e vladanj e na Pr imors ke m, posebno v Trstu in v Istriji, nepretrgana vrata napak? Ali bo uže zavoljo državnega obstanka enkrat konec igranju z gadom? — Karol grof Hohenwart, naš državni poslanec, prišel je preteklo soboto v Ljubljano ter je pri tukajšnji c. kr. deželni vladi slovesno prisegel kot vrhovni dedni pristolnik za Kranjsko in vindiško marko.^— Znano je, da imajo ob cesarjevem prihodu v deželo častni dvorni poslovniki biti pri cesarjevem dvoru. — (Odborová seja kmetijske družbe) bila je preteklo nedeljo 6. t. m. in obravnavali so se ti predmeti: Vsled sklepa zadnjega občnega zbora doposlalo se bo vsaki podružnici po več iztisov društvenega sklepa računov in proračuna. Sklep občnega zbora glede dež. postave za pogozdenje Krasa odda se nasvetovalcu g. gozdnemu nadzorniku V. Gol-u, da izdela načrt predloga za deželni odbor. — Sklepi gledé podpore za vipavsko sadje-rejsko društvo in za sirarsko društvo na Nanosu rešeni so uže po dotičnih ministerskih naredbah, enako tudi sklep gledé tamošnjega podučevanja v sirarstvu. — Poročilo g. odbornika Vi čel na o nakupu novega kovaškega orodja za kovaško šolo na Poljanah in opravičenje, da se je dotični proračun prekoračil za 24 gld. 79 kr., se odobri ter se plačilo nakaže, ob enem pa se sklene, ves inventar na podkovski šoli nemudoma pregledati ter potem podkovskemu učitelju v navzočnosti odboroví nadrobno izročiti ter inventar redno pregledovati. Šo-larj em na Studencu, kateri so po poročilu tamošnjih učiteljev pokončali letos 1.394.587 različnih hroščev, privoli se nagrada 15 gld. — Dunajska ,,Frucht- und Mehi- Borse" vabi k vdeleženju pri 10. mednarodnem žitnem trgu in ž njim združeni razstavi pridelkov in strojev za poljedelstvo in dotičnih industrij, — kar ima biti prve dni prihodnjega meseca (6. ali 7. sepetmbra). To vabilo poslalo se je podružnicam; ker pa ni pričakovati, da bi se naša dežela one razstave vdeležila, odpade tudi potreba voliti posebnega zastopnika, ter se sklene vabilcem to z zahvalo naznaniti. — Gospodu župniku Mesarju nakaže se po privoljenji ministerstva nagrada za nadzorovauje bohinjskih sirarskih družb in za podučevanje v sirarstvu. — Poljedelsko ministerstvo naznanja za konjerejski odsek, da se bo v kratkem nakupilo vecNorfolških žebcev, katerih trije so namenjeni za Kranjsko. — Gosp. L. Ko bič preskrbel je za tržaško razstavo garnituro mlekarskega in sirarskega orodja, kakoršno od nekdaj rabijo v Dolini na Gorenjskem; — izreče se mu za to zahvala in se naroči še vse potrebno, da se to orodje okusno sestavljeno razloži. — Predlog odbornika g. Kastelica, naj bi se deželna postava v brambo koristnih tičev raztegnila tudi na „véliko cipo;í, izroči se za zdaj strokovnjaku v pretres in poročanje. — Predsedniku sirarske drušbe v Podhomu sklene se naznaniti, da se bo tje oddana podpora, oziroma zá njo kupljeni kotel, oddal nemudoma drugam, ker una družba po preteku več kot 2 let ni začela delati. — Prošnja čebelarskega društva za državno podporo se je vladi gorko priporočila. — Za novo osnovo kamniške podružnice naprosil se je tamošnji g. dekan Oblak, za novo osnovo planinske podružnice pa g. Adolf Obreza v Cirknici. — V družbo sprejme se trgovska firma „Johann Pollak" v Novem mestu. — (Ženska v moški obleki.) V Ljubljani bilo je zadnje dni veliko govorjenja o ženski, katera se je v moški obleki s Trsta pripeljala v Ljubljano ter so jo tukaj zaprli. Spravljali so jo v zvezo s petardo v Trstu vrženo, drugi so zopet trdili, da je v zvezi z „irreden-tovci" in prišla v Ljubljano z namenom, umoriti tukajšnjo odlično osebo. Telegrami dunajskih časnikov prinašali so uže raznotere take mestne govorice. — Po-izvedeli smo o tej dogodbi iz uradnih virov sledeče: Pripeljala se je omenjena ženska preteklo soboto zjutraj z mešancem v Ljubljano, in prijela jovje ljubljanska policija vsled opozorenja tržaškega na Štajarsko popo-tujocega stražnika. V policijski sobi koj se je izdala, da ni moški in našli so pri njej velik nov kuhinjski nož z rudečim trakom. Potem pripeljana na policijo izpovedala je, da ji je imé Ana Czaj, da je 22 let stara se živi od šivanja, njen oče, pék, da je bil po turška vojska ne odide prej v Egipt, dokler se Turška Reki prej v Trstu zdaj je na iz Trsta zbežala pred moškim , ki se ji ponuja uze tri ima tri brate, in da je z Angleško ne zedini to se je zgodilo vsled žuganja Angleške y da hoče svojega zastopnika od konference leta, pa ga ne mara in da je zato žugal umoriti jo ; nož poklicati, ako Turška ne proglasi Arabi-paše za upor da je vzela boj y da bi ga trašil z njim, ako bi nika in ako ne sprejme po Angleški ponujanih pogojev bil hotel braniti odhod, petarde povedala je samo toliko Gledé uže omenjene tržaške za postopanje v Egiptu y m ter šla potem na korso gledat Na vprašanje v Trst do pondeljk pondeljek pa je prišel telegrafični ukaz preti da je čula jo počiti ker blizu tam stanuje Iz Pariza Novo ministerstvo sostavlj bilo v dgovora, Ano Czaj za- tako tranj predsedstvo in vnanje zadeve D y no zadeve Falliè y y ek pa je prisei leiegranum umû , -- ker je nekemu tamošnjemu zdravniku za zobe Duvaux, finance Tirard,^ e narstvo admiral J au r e q uib erry nauk vojni general B i 11 o t, mor pravosodstvo D L C ti , JCWtl. J ^ ^^"~-------J--# kradla 400 gold. Vsled tega izročila se je , posta tatica Cochéry, poljedelstvo Mahy, trgovino m P telegrafe tukajšnji deželni sodniji, videti pa ni y da bi s tržaško grand etardo imela kaj dotike, akoravno še zmiraj sum ijivo ostane pri nji dolgi nož. jdeni, brez držaj nad elj huj trdijo Iz Aleksandrij Angleški vojaki imeli so uže prasko z Arabi evimi jaki gleška poročila da je protnikov čuvi , au^iv/oivt. ^ ^ ~ ----- 300 mrtvih in ranjenih f (.Redek primerljej.) Letos je ljubljanski škofiji tudi Angleži imajo kaj mrtvih in 20 ranjenih redek primerljej kor duh 9 da posvečencev Je več 501etnih zlatomašnikov, ka Telegram od 7. t. m. naznanja Vojska Arabi-pa Iz leta gredó mašniki v ševa vtrjuj se med . Monkir-Ramleh in zapadnim bre , službo; zlato mašo pa obbaja sicer 26. julija jo je obhajal preč y in duhovnikov Jožef Skubic v gom sueškega kanala Včeraj približal se je železniški vlak z Arabi-evimi vojaki postaji Milaha z namenom, Ribn preč 5 30 preč Jurij Steurer 5 avgusta železnico pokončati t gleški topovi pa so ga kmalu od Janez Toman 9 gusta jo bo obhajal preč Trebnjem Kranj kanonik v Moravčah; 15. av- Janez Kovačič, dekan v . Anton Smrekar v gnali, da ni nič opravil ptembra pa prec XIII. izkaz doneskov Novičar iz domačih in tujih dežel. Presvitli cesar dal je ukaz do voj katerem je določeno, kako in komi e krivošjanskega in herce za spominek dr. Gospod Šrol Franc y . Bleiweisa vit. Trsteiiiškega župnik v tomeri 5 gld kr Dunaja. nega ministra, v se ima z ozirom na zatiranj yy ii Kukovec Janez v Ljutomeri s se C i p yy yy Jurkovič D v Ljuto govinskega upora všteti niki obširno poročaj 1882. kot J leto Cas slavnostih, s katerimi na Oger skem in Erdeljskem slavij cesarjeviča Rudolf m njegovo soprogo princesinjo Štefanij Najbolj pa se Je adnj dni zanimalo vse časništvo tukajšnj za trza yy iy iy yy ske dogodbe, vsi jih ojstro obsojujejo skušaj samo da levični krivdo obrniti na vlado Taaffe tudi „Pe 11 men Gomilšak Jože v Ljutomeri Ivančič Jože v Ljutomeri Kocbek Bostijan v Ljutomeri Šlamberger Anton, c. k. notar v Ljutomeri .... Fišer Ivan. notarski kan- iy 99 19 99 11 11 11 S V O p u o 11 11 in da obrniti na viaao » : ster Lloyd" je začel temu pritrkavati, rekši, da sedanj vlada različnim narodnostim preveč prostosti daje odtod izvira nezadovoljnost in veleizdajsko pocenjanje HI tCZcl-K sprotnega da v iy Odgovor na tako očitanj Lahov v Trstu grof Taaffe pustil je v Trstu svoji i vladi ces. namestnika, kolikor je tedaj grof Taaffe kriv i Pretiš tudi za čas njegovega vladanj je Primorskem s politiko Lahom preprijazno neprijazno , nadaljeval na iy 19 yy iy didat v Ljutomeri . . Mravljak Anton, Ljutomeri...... Simonič Janko v Ljutomeri iz sv. Križa iz sv. Križa Pečnik Janez, župnik v Pod il ii o 3 m* Sk » < M* k» « Šoštarič Ferdo dr. Lebar Josip i ii ii ii ii ii ii 19 '1 P 0 © 1 y Slovencem gorjah na Koroškem » 50 „ n M Janez i župnik v s takim vspehom , kakoršnega nam znaci tržaška petarda y v toliko bi en del očitanj letel tudi na osebo Taaffe-ovo, nikakor pa ne na njegovo sistemo, katera se žalibog le prepočasi vpeljava v dejansko ve- 11 Lipi na Koroškem Lesjak Valentin pnik ii ii v Dvoru Koroškem 1 „ 50 JI Iz Trsta Preteklo nedelj bil .Ie razstava uže Skupaj temu v zadnjem listu izkazanih 25 gld kr 1278 ii u zopet precéj dobro obiskan ker je bilo v n,i, razun abonentov, 3400 ljudi iiS.