knjižnica sevnica Trg svobode 10 8290 SEVNICA adio ) 96.7 . IOS.4 'teVilka 72 Leto 3 Cena 240 SIT 23. januar 2003 naslednja šteyiuca bo izšla 6. februarja 2003. Kam s 400 delavci? Krško - Vipap Videm bo konec letošnjega leta zaprl obrat ce-uloze. Tako sicer predvideva leta 1997 začrtan in dve leti kasneje Spolnjen program ekološke sanacije podjetja, toda Občinski svet ^ Tipapovih dimnikov se bo prihodnje leto manj kadilo. ^ško in sindikat podjetja sta na vlado naslovila pobudo, naj dovoli ^daljšanje obratovanja celuloze do 2006 pod enakimi pogoji kot Via Cj' Pomcn‘ brez plačevanja takse za obremenjevanje voda. "da je pobudo te dni obravnavala in zavrnila, češ, da ni zakon-Podlag za oprostitev takse in ne za dodatno spreminjanje sa- Vlada skih acijskega programa. Poleg zaposlenih bo zaprtje celuloze prizadelo tudi lastnike sl rr°V’ *esne trg°vce in prevoznike. Gozdarji opozarjajo na po-v (ace neizrabljene manj kakovostne lesne mase, vlada pa odgo-rJa’ da za njeno izkoriščanje že poteka program na ravni države. 4 ukinjanjem obrata celuloze konec letošnjega leta bo v Vi-Pu blizu 400 presežnih delavcev. V podjetju pripravljajo pro-j() dl prezaposlovanja in celo leto intenzivno sodelujejo z Zavodi za zaposlovanje, kot je dejal direktor Oldrich Kettner, pa 'okujejo, da se bodo v reševanje problema bolj vključila tudi °ma ministrstva. ...na strani 2 Pišečki šolarji v novo šolo Jljv ece ' Odprtje novozgrajene šole Pišece je bilo 26. okto-„. ani> vendar je bilo že takrat jasno, da se učenci še ne Preselili v novo stavbo. Zdaj je šola pridobila dovol- jedja, v ponedeljek bo pouk prvič stekel v novi šoli. seljtv °tr°kse končno veseli pre-Selje e’ Saj poteka postopno pre-°Preme> ki je učitelji delje^n° ne potrebujejo. V pone- dutelT naJ bi po besedah rav-^0lh 7 5artina Dušiča s pou-Sev Zaceb v novi šoli. Svet star-^dnan13®3 sebtvi, ob koncu 0prem ° P°lekala še selitev dela b e iz stare šolske kuhinje. sk0rajvnatelj Dušic napoveduje Te, (.1,SnJ' Prehod na čiste oddel-Ptedv: ? da novi šolski prostori, Ha rv,i edi za 105 otrok, ne bodo , ofeni L^dna t i e m°dema, nadstan-bili Ve - e °vadnica. Tako so doline ^d.ainenski prostor za šte-■ i^eČanlrec?rive> ki povezujejo lH kraii,6’ Privabljajo obiskovalce vdihnejo življenje. Vodja oddelka za družbene dejavnosti na Občini Brežice Anica Hribarje pojasnila, da so bile odpravljene še zadnje pomanjkljivosti. Pridobili so še soglasje požarnega inšpektorja, ki je manjkalo za pridobitev uporabnega dovoljenja. Sledili bodo še kakovostni pregledi, ki bodo potekali v naslednjih mesecih po vselitvi v objekt. Na dvorišču novega objekta ob podpornem zidu na SZ strani objekta pa potekajo geomehanske raziskave, ker seje ob koncu podpornega zidu sprožil plaz. Ta sicer objekta ne ogroža. Po raziskavah bodo do druge polovice februarja izdelani še projekti, ki bodo pokazali, kako bodo plaz sanirali. Suzana Vahtarič Otroka nista bila žrtvi nasilja Krško - Prirojene lise po zadnjici in hrbtu na letu in pol starem fantku in leto starejši sestrici so v vrtcu zmotno ocenili kot posledice pretepanja. Zaplet je stopnjevala prva zdravniška ugotovitev, da so lise posledica fizičnega nasilja nad otrokoma. Kriminalisti in socialna služba so se odločili, da otroka začasno zadržijo v nadomestni družini. Mati otrok kriminaliste v postopku ugotavljanja ni uspela prepričati, da imata prirojene t.i. mongolske lise. Starša nekaj ur nista vedela, kje sta otroka, med policijskimi zaslišanji jim tega niso pojasnili. Direktorica Centra za socialno delo Krško meni, da so bile delavke v veliki dilemi, kljub temu so presodile, da se otroka isti dan vrneta družini. Prinesli naj bi ju pomanjkljivo oblečena, mokra in lačna, trdi oče. Naslednji dan so menda na centru za socialno delo od matere zahtevali, da podpiše, daje otroke res pretepala. Tako Vrtec Krško kot center za socialno delo menita, da sta ukrepala pravilno. Oče pa je prepričan, daje nekdo prekoračil pooblastila in zato napoveduje tožbo. ...na strani 3 Prirojene lise na telesu dveh otrok so zavedle delavce krškega vrtca in ostale pristojne službe. Brežiški župan ima “zavezane roke” Brežice - Župan mag.Andrej Vizjak tarna, da bo letošnji proračun bolj sanacija poplačil dosedanjega nespametnega investiranja brez pokrivanja podedovanih finančnih obveznosti. Na Občini Brežice načrtujejo, da bodo proračun za leto 2003 sprejeli v prvi polovici marca. Lanski, v višini 3 milijarde SIT, je luč sveta ugledal sredi aprila, letošnji je ovrednoten na 3,5 milijarde SIT. Od države pričakujejo okoli 430 milijonov SIT. Občina Brežice bo velik del proračuna morala nameniti sanaciji “starih grehov več reda v tej ustanovi pa župan pričakuje tudi s prihodom novega direktorja občinske uprave. Kljub temu, da naj bi proračunski porabniki stisnili pasove, je tretjina sredstev namenjena že dogovorjenim investicijam. Župan verjame, da bo več reda z zasedbo mesta direktorja občinske uprave; po pravnomočnosti sklepa že čez deset dni za svojo desno roko pričakuje Aleksandra Denžiča. S 1. februarjem pa napoveduje tudi kadrovske spremembe na oddelku za gospodarsko infrastrukturo, vodja oddelka in njegov namestnik naj bi zamenjala mesti. Vsak oddelek pa bo tudi pravno podprt. Tako naj ne bi prihajalo do prodaj “pod mizo”, kakor seje to zgodilo pri gradu Mokrice, ko je v proračun pricurljajo manj od pričakovanega. ... na strani 2 Telekomunikacijam “da", železnicam “ne” Slovenija, Posavje - Pobudniki referenduma o lastninskem preoblikovanju Slovenskih železnic niso uspeli, medtem ko je pobuda združenja upravičencev do vračila vlaganj v telekomunikacijsko omrežje dobila prepričljivo podporo volivcev. Pri referendumu za železnice je po neuradnih izidih Republiške volilne komisije proti pobudi železničarskih sindikatov glasovalo skoraj 51 odstotkov volilnih upravičencev, za pa jih je bilo 47 odstotkov. Na referendumu o telekomunikacijah je vseslovensko združenje upravičencev podprlo nekaj manj kot 77 odstotkov, proti njihovemu predlogu pa jih je glasovalo dobrih 22 odstotkov. Med volilnimi enotami je udeležba v 6. volilni enoti za 6 odstotkov presegla republiško povprečje, saj beležijo skoraj 37-odstotni odziv. Po končnih neuradnih podatkih okrajnih volilnih komisij je bila najvišja udeležba na referendumu v Sevnici in sicer 46,55 odstotka, v Brežicah 34,31 in v Krškem 31,24 odstotka. Za vračilo vlaganj v telekomunikacije je v Sevnici glasovalo 88,72 odstotka udeležencev referenduma, v Brežicah 83,54 in v Krškem 82,11 odstotka. Na referendumu o železnicah je bilo “za” 53,33 odstotka Brežičanov, 51,97 Krčanov in 51,67 odstotka Sevničanov. Na področju države je zabeleženih 19 kršitev molka, od tega en primer tudi v Krškem. Predhodna zakonodajna referenduma sta v skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi za zakonodajalca zavezujoča, kar pomeni, da državni zbor mora upoštevati njun izid. S.V. Bodo v Stillesu stavkali? Sevnica - Podjetje Stilles, ki ni klasična tovarna pohištva, znani so namreč kot opremljevalci elitnih prostorov, se mora reorganizirati, da bo konkurenčnejši na trgu. Uprava družbe je naredila program, po katerem naj bi bilo čez čas od sedanjih 185 delavcev zaposlenih le 128. Direktor Aleksander Hatlak je povedal, da bo število presežkov na koncu odvisno tako od pogajanj v kolektivu kot od namere lastnikov. Reorganizacija je namreč vezana na investicijska vlaganja, ne le na krčenje števila zaposlenih. ...na strani 3 ^'4 Aleksander Hatlak .če želite postati vidni, če želite postati brani, pišite, fotografirajte, oglašujte v našem časopisu... pokličite 07/4991 250 POSAVSKE HVSlCE Zima, zima bela. V tej rubriki ne kaže izgubljati besed o vremenu, četudi je to zima, ki nam je pred dnevi nasula obilico snega. Prav snežna belina z debelo odejo pa zna marsikomu zagreniti življenje. Zlasti starejšim, ki nimajo dovolj moči ali zdravja, da bi se spoprijeli s snežnimi gmotami. Bodimo določnejši: vse več je primerov v mestnih središčih in na podeželju, ko ostajajo hiše zametene, do glavnih vhodov vodi le ozka gaz in poti do garažnih vrat ostajajo neočiščene. Nikogar ni, ki bi ostarelim pomagal skidati sneg do vrat in okrog hiše, ga odstraniti z razmajanih streh ter pripravil in prinesel kurjavo. Saj so tudi lepe izjeme, a bi ob pomanjkanju solidarnosti in soseske pomoči kazalo storiti kaj več. Tudi na pobudo centrov za socialno delo, mladinskih centrov, javnih del, Rdečega križa ali Karitas. Da ne bodo ljudje osamljeni in v strahu pred jutrišnjim dnem. Tisti starejši občani, ki si še lahko pripnejo tekaške smuči, nikjer v okolici Brežic tudi nimajo urejene proge. Glavno da imamo Športno zvezo in Zavod za šport. Pa še ena na račun letošnje zime in čiščenja snega, tokrat o prometnicah. Kako dolgo so bili po večjih posavskih krajih za-meteni pločniki, je obče znano, posebej pa se kaže spotakniti na dva primera. Vse predolgo je bila neočiščena sprehajalna pot od Čateža do Čateških Toplic, tako da so pešci morali hoditi po zoženi in nevarni cesti. Tako kakor v Cerkljah ob Krki, kjer so lani dobili najsodobneje urejen prometni režim z obojestranimi pločniki, ki pa so bili še kar teden dni po snežnih padavinah neočiščeni in neprehodni. Kdo bi moral poskrbeti zanje? Samo toliko o letošnji zimi. Krožišča in križišča Že pozimi pa o bolj tehtnih prometnih rešitvah razmišljajo v Krškem. Medtem ko so pri Podbočju s krožiščem že rešili nevarno križišče Križaj, zdaj občinski svetnik Ivan Petrišič Ivan Petrišič opozarja na še eno nevarno točko pri nakupovalnem središču v Žadovinku. Smotrnost njegove pobude potijuje huda nesreča, do katere je prav na tem mestu prišlo ob odprtju novega zdravstvenega doma. Petrišič meni, da bi kazalo poiskati vsaj začasno rešitev s postavitvijo semaforja. Njegov je tudi predlog, da bi moral iz starega Krškega do Žadovinka voziti manjši avtobus s cenejšimi vozovnicami in popusti za otroke in starejše. Zdaj je namreč pod Leskovcem novo krško središče s trgovinami, zdravstvenim domom in dializnim centrom. Medtem naj bi v Krškem poskrbeli še za ureditev mirujočega prometa, izločitev tovornjakov in avtobusov ter zaposlitev komunalnega nadzornika. Nič manj pomembna ni rešitev ceste med Brestanico in Vidmom, ki razpada in je vse nevarnejša. Se bo moral zaradi podrte varovalne ograje kdo znajti sredi železniških tirov? vnosti - Stanko Preskar (LORKS) naj bi zamenjal Lado Križman (SLS) - ter nekaj nesoglasij znotraj strank, denimo v SLS ali SDS, sta v opoziciji le liberalna demokracija in Lista za razvoj KS (LORKS). Stane Ra-danovič (SNS) in Rok Kržan Begros - zavožena naložba Sicer pa kar dvoje krožišč nestrpno pričakujejo tudi v Brežicah. Novi župan Andrej Vizjak zagotavlja, da bo še letos prvi rondo urejen v Trnju, v načrtu pa je še krožni promet na Črncu. “Kje so naše ladje” Sploh Vizjak optimistično obljublja razrešitev mnogih zagat, zlasti v občinskem središču. Soseske odnose med Bužančičem in Rimcem naj bi pripeljal do ugodnega razpleta. Tudi sramotna stara šola naj bi se umaknila, nasproti nje bi lahko zgradili novo pošto s podzemnimi garažami, trgovska šola bi služila za višješolsko središče in s stavbo upravne enote bi zaokrožili novo mestno središče. Z nekaj menjalnimi pogodbami med državo oziroma različnimi ministrstvi ter občino bo morda mogoče pridobiti prostore za regijski center za obveščanje, za knjižnico in visokošolsko središče ali obmejno policijo. Vizjak pa dodaja, da bo treba poravnati tudi podedovane dolgove, denimo za osnovno šolo Pi-šece, za številne ceste, vodovod v Krški vasi in še kaj. Župan zdaj nujno potrebuje pomoč sodelavcev. Prvega februarja prihaja na mesto direktorja Aleksander Denžlč, marsikaj pa lahko prispevajo tudi novi podžupani. Videti pa je, da jih bo Vizjak predlagal šele po sprejemu letošnjega občinskega proračuna, torej šele marca, ko se bo lahko prepričal v trdnost koalicije. Podžupani naj bi bili Milena Jesenko (ZLSD), Janez Vogrinc (SLS) Črna nočna sečnja in varnostniki Brežiška občina je turistična, ima pa tudi veliko turističnih dejavnikov. Občinska turistična zveza je že pred upokojitvijo tajnika Viljema Pavliča izgubila mnogo pristojnosti in denarja. Predsednik Tone Jesenko je bil primoran sedež preseliti v opuščene prostore nekdanje mestne hiše, “sfižila” seje novost v obliki Lokalne turistične organizacije s sedežem v Termah Čatež, kjer je tudi sedež Zavoda za turizem. Po odhodu direktorice Sabine Ži-bert na študij v Anglijo, jo je nasledil Toni Horžen, sicer že direktor Razvojnega centra Brežice. Če zato vleče dve plači, ni bilo mogoče preveriti. Seveda pa se medtem s turizmom amatersko ukvarjajo društva in na njihovi „ i h jr * n H * (1 Si m ili \ Santa Lucia - totem s špranjo in Ivan Molan (SDS). Dotlej bo verjetno znano, kdo bodo vodje posameznih oddelkov. Med drugim tudi, če bo na gospodarskem oddelku Bojana Tičarja res zamenjal Roman Matjašič? Koalicijska razmerja pa so v Brežicah medtem že urejena. Če odmislimo zagate, do katerih lahko pride v odboru za družbene deja- zvezi tajniške posle nekaj ur na teden opravlja Milena Vranetič, vsi pa se sprašujejo, v kateri vreči ponikne več deset milijonov turistične takse! Kot se Ivan Tom-še, predsednik mestnega društva, sprašuje, kdo bo zaustavil razrast lokalov s tujimi imeni, kot so Aquarius, Olimp, Bolero, Cug pub, Italia, Santa Lucia ali ta čas naj- popularnejši Hacienda. Bo kaj storilo Društvo za oživljanje mesta, ki bi lahko poleg krajevne skupnosti in komunalnega inšpektorja preverilo, kdo je pred kratkim ob enih ponoči blagoslovil podiranje okrasne slive nasproti občinske stavbe! Kaj res lahko vsak zasebnik na svojo roko ordinira sredi mesta? Nič čudnega zato, daje Dušan Božič-Dule na občini že povprašal, če lahko tudi on podre slivo pred Kavarno Žagar. (DeSUS) sta namreč z Vizjakom podpisala ločeni pogodbi. Nekoliko manj idilično je strankarsko življenje v Krškem, kjer zlasti v liberalni demokraciji prihaja do različnih pretresov. Stranka se je medtem odrekla Ivanu Navoju in Silvani Mozer, Ivan Urbanč pa je sam odstopil z vodilnih položajev. Nekdanji predsednik LDS Andrej Božič medtem lobira za podžupansko mesto in njegov naslednik Vojko Sotošek nima nič lepih časov. Vprašanje je, če bodo Božiča podprli Sivi panterji, ki sicer na kongresu LDS nameravajo za predsednika predlagati Toneta Ropa. Bojan Berkovič Bomo poleg komunalnega inšpektorja za ohranitev dreves poslej v mestu potrebovali tudi varnostnika? Tako kot na Bizeljskem, kjer je Rok Kržan z varnostnikoma na volilno sejo krajevne skupnosti vstop preprečil trmastemu krajanu Bojanu Ber-koviču? Pa se je na naslednji Ivan Tomše seji vseeno zapletalo in skoraj polovica svetnikov seje odrekla položaju. Bodo zato na Bizeljskem kmalu potrebne nove volitve? Pa kaj, saj smo ob številnih referendumih že vajeni hoditi na volišča! Komu mar, če se tekstilcem in celulozaijem še letos Ivan Kastelic obeta odpuščanje več sto delavcev, ko Mercator zapira še zadnje trgovine in je v stečaj zašel megamarket Begros. Na dan prihajajo packarije pri rudniku Senovo v zapiranju in krajani se sprašujejo, kdo “drži štango” direktorju Hermanu Kuneju! Za Ivana Kastelica, kustosa pedagoga v Posavskem muzeju Brežice se ve, da je to direktor Tomaž Teropšič. Menda se ljubezen med njima celo poglablja in Kastelic postaja muzejski vicedirektor. Vlado Podgoršek Vlada razočarala papirmcarje Krško - Na izrednem zasedanju Občinskega sveta Krško f jeseni 2002, ko so obravnavali problem prenehanja proiZ' vodnje celuloze v Vipapu konec letošnjega leta, so razprav* ljali o možnosti, da bi se lahko ta proizvodnja pod enakim1 pogoji za podjetje obdržala do leta 2006. Takšen predlog sta na vlado naslovila sindikat podjetja in občina Krško v pričakovanju njenega odgovora konec oktobra 2002. Via' da, ki je o pobudi razpravljala sredi januarja, zavrača želje Krčanov z utemeljitvijo, da za nadaljevanje proizvodnje celuloze po starem postopku brez plačila visoke takse za odpadne vode ni pravne podlage. V skladu s 64.členom zakona o varstvu okolja podjetju ni možno več kot enkrat spreminjati odrejenega sanacijskega programa. Vipap je program ekološke sanacije izdelal konec leta 1997, leta 1999 pa gaje dopolnil s projektom dopolnitve in spremembe programa ekološke sanacije, ki ga je Ministrstvo za okolje in prostor tudi potrdilo. Bonus dovoljenega spreminjanja programa je torej izkoriščen in po mnenju vlade ni zakonskih osnov, da se podaljša obratovanje celuloze do leta 2006. Podjetje Vipap mora po sanacijskem programu do ŠO.junija 2006 doseči okoljske parametre, s katerimi bodo emisije v okolje usklajene z evropskimi predpisi. To je osnovni pogoj za nadaljevanje proizvodnje v podjetju in za pridobitev integralnega okoljskega dovoljenja, ki ga zahteva direktiva IPPC. Podjetje je na osnovi izvajanja sanacijskega programa oproščeno plačevanja takse na odpadne vode. Sestavni del programa je tudi nadomestitev obstoječe proizvodnje vlaknin z delovno manj intenzivnim termomehanskim postopkom predelave lesovine po letu 2003. Nadaljevanje starega postopka proizvodnje celuloze, ki je sedaj glavni povzročitelj obr°' menjevanja voda, bi za Vipap p°' menilo v naslednjih treh letih d° 50 milijonov evrov taks, na kal podjetje ne pristaja, ker bi ga 13 strošek uničil. In kot je razvide0 iz obrazložitve vladnega sklep3’ ta ne pristaja na podaljšanje ob' dobja za oprostitev takse na od' padne vode. Z ukinjanjem obrata celuloz konec letošnjega leta bo v Vipap11 blizu 400 presežnih delavcev. ’ podjetju pripravljajo progran’ prezaposlovanja in celo leto i®' tenzivno sodelujejo z Zavod ob1 za zaposlovanje, kot je lani pok' ti dejal direktor Oldrich Kettn°r pa pričakujejo, da bi se v rešev3' nje problema bolj vključila še I®' soma ministrstva. Vlada v izjavl za javnost sedaj napoveduje, da bo Ministrstvo za delo, druži®0 in socialne zadeve predlagal0 ustanovitev delovne skupine 'P pripravo programa reševanj3 presežnih delavcev v Vipapu.v kateri bodo centralne služb0 Zavoda za zaposlovanje, obm°' ne službe Sevnica, Ministrstva z5 gospodarstvo in Agencije za gionalni razvoj Posavja, ki ®3J problem presežnih delavce' vključi v regionalni razvojni pf0' gram. vse* Branka DernoVi1 Proračun že vnaprej “zabetoniran” Brežice - Proračun občine Brežice za leto 2003 naj bi spre jeli v prvi polovici marca. Župan mag.Andrej Vizjak v'elj, jame, da mu bo to uspelo in da ne bodo ponovno života1’1 po dvanajstinah. Z letošnjim proračunom naj bi poravfl3 zatečene obveznosti. Letošnji proračun je ovrednoten na 3,5 milijarde SIT. In to kljub temu, da je bil dosedanji način gospodarjenja slab in neustrezen, pravi župan Vizjak. Tako so letošnje finance po njegovih besedah “vnaprej zabetonirane”. Zato ne bo mogoče realizirati novih investicij, teh je sicer za tretjino proračunske vrednosti, vendar so v večini opredeljene že v minulem letu. ili' Med ključnimi večr®1^ jonskimi investicijami, ki se bo letos pričele so izvedba kroži® Trnje, sanacija izvedenega v°° . voda Krška vas ter čistilni napfa Obrežje in Brežice. Ob že ot®0 •• ->af jenih družbenih dejavnostih P izpostavil še usklajevanje pr°s “ -* - . skih aktov z novo zakonodaj0 področju prostorskega planira®^ Krajevne skupnosti bodo Živ^ na običajno odmerjenih sredstv Od nakupa grajskega kompleksa Mokrice bi naj občina Brež(c od družbe Terme Čatež dobila 1,2 milijarde SIT. Prodaja s nanim stvarnim vložkom Term kot dosedanjim najemnikom Je občinsko blagajno prilila le 98 milijonov SIT. Občina je naročila kompletno revizijo postopka, revizija p3 podala tudi predloge, kako ravnati vnaprej. Medtem seje , Brežice s Termami Čatež uspela dogovoriti, da bodo Terme > kupec poravnale davek. Ker tega ni bilo v pogodbi, bodo k p0®0?, bi po predhodnem sklepu občinskega sveta dodali aneks. Vis1 davka od prodaje še ni odmerjena. , - Z državnega naslova bo občina Brežice prejela 230 milijonov in še dodatnih 200 milijonov SIT z naslova taks. Ob tem pa je dodal, da bo zato, da bo proračun občine uravnotežen, potrebno najeti kredit za ključne investicije na področju družbenih dejavnostih; za šoli Kapele in Bizeljsko ter osrednjo knjižnico. Za šolo Bizeljsko sicer še ni državnega sklepa o sofinanciranju. nekatera področja pa bodo P . prli. Med prioritetami v prora° m 2003 bo več denarja za PotLoj prostorskega planiranja in i■aČ,j> podjetništva, subvencion® obrestnih mer za kredite, °° v--bo več dobila stanovanjska ^ nost za nakup in adaptacij10 v mladi za projekte, usmerjen zaposlovanje. Suzana Vah,l,l> sta: 'o< vili Prii v0j le gle Sto; 'gr Pie, 0\ “pi >ol tor Ts 1 °db JPd) Pad % %r; M' S; Pop H siro stijr Posl % \\ tl! Mr M % S Ml Neupravičen dvom o nasilnem dejanju nad otrokoma v Krškem Starša “osumljena” zaradi prirojenih lis Krško - V vrtcu so zaradi suma, da imata bratec in sestrica podplutbe zaradi nasilja, poklicali kriminaliste in socialno delavko. Starša nekaj ur nista vedela, kje sta otroka, prestala sta policijska zaslišanja. Zgodba se je zapletla, saj je tudi Pravnica na urgenci zmotno ocenila, da so podplutbe, ki so otrokoma prirojene, posledice pretepanja. AMKETA Se bomo odločali po svoji vesti? Posavje - Vladna koalicija je prejšnji teden, potem ko so propadla pogajanja z opozicijo, da bi dosegli soglasje o razpisa referendumov, sklenila, da bo vložila pobudo za razpis posvetovalnih referendumov o vstopu v EU in NATO, ki naj bi bila 23. marca. Premier Anton Rop je napovedal tudi podpis posebne izjave, s katero bi se zavezali k spoštovanju izidov referendumov. V tokratni anketi nas je med drugim zanimalo tudi, ali bi morebitni napad na Irak, vplival na odločitev ljudi, ko se bodo odločali o vstopu v NATO? v Ravnatelj vrtca Dušan Toma-*in je pojasnil, da mu je vzgoji-,eljica že 13. decembra lani na dečku, starem leto in pol, pokaza-'a številne podplutbe po zadnjici ln hrbtu. V dilemi, kaj storiti, je vZgojiteljici naročil, da pozorno °Pazuje, če bi bil otrok še kdaj v ^em stanju. Ravnatelj Dušan Tomažin: Nisem predvideval, da imata Wroka zdravstvene indikacije, lahko povzročijo modrice po telesu. V vrtcu s temi posebnostmi nismo bili seznanjeni, Ceprav ob vpisu otroka o tem ^terše najprej povprašamo. ^rav tako nas o tem niso ob-Vestili, čeprav so bili dolžni to storiti. Poleg tega smo imeli travniško potrdilo pediatra, ki Je bilo brez posebnosti”. Sam pravj da je sklepal, da če > arši niso odgovorni za modrice, odo jazloge za poškodbe odpra-j; Če pa je v družini dejansko vnslo do grobega ravnanja, pogo- z njimi ne bi bil koristen, ker | ^bi pristali na zdravniški pre- tn ostale ugotovitvene po- ntopke in bi bil otrok še naprej °teožen. praznikih je v vrtec po dvo-j,^Sečni bolezni prišla tudi deč-. Va leto dni starejša sestrica. Vzgojiteljica je ponovno na obeh opazila številne podplutbe. Ravnatelj je povedal, da si 6. januarja, ko je na otrocih videl modrice, teh ni znal razlagati drugače, kot da gre za nasilje. Deklica je menda takrat v običajnem jutranjem pogovoru z vzgojiteljico povedala, daje bila pretepena. To je bil za ravnatelja signal, da ukrepa. Kriminalisti so bili v roku ene ure v vrtcu, obvestili so center za socialno delo, s katerimi seje ravnatelj že pred tem posvetoval, otroke pa so v spremstvu vzgojiteljice odpeljali na zdravniški pregled. Kriminalistka Sonja Molan je v ravnateljevi prisotnosti poklicala mater in starša pozvala na pogovor na policijo. Mati je kriminalistki pojasnila, da so lise prirojene, vendar ni zaleglo. Takoj je odšla v vrtec, kjer je pričakovala moža. Ravnatelja so takrat obvestili, daje zdravnica mnenja, da so podplutbe posledica pretepanja in daje nekaj svežih. Zato so se službe odločile, da center za socialno delo otroka začasno zadrži. Ravnatelj o nadaljnjih dogodkih ni bil več natančno obveščen, meni pa, daje vrtec ravnal v skladu z vsemi predpisi in po priporočilih stroke. Po mnenju kriminalistke vrtec stori kaznivo dejanje, če suma nasilja ne prijavi. Ravnatelj Tomažin pravi, da je to v sedmih letih drugi primer, prvi je bil žal upravičen. Staršem so se opravičili, pravi pa, da bodo tudi v prihodnje pozorni na znake grobega ravnanja pri otrocih in bodo presojali, kako ravnati. “Zgodba” se je nadaljevala Starša sta bila še isti dan pred 15. uro na policiji, pravi oče Ze-fir N. Z ženo Rezijo sta čakala v nevednosti, kje sta otroka in kaj je z njima. Čez pol ure je oče sam po mobilnem telefonu poklical kriminalistko. Dobili so se, sledila so zaslišanja vsakega posamezno, po dveh urah sta bila h kriminalistom poklicana skupaj. Povedali so jim, da jima otroka ne bodo vrnili, dokler ne prineseta zdravniškega potrdila, da so lise prirojene. - Oče Zefir ob tem pravi, da so jima okoli 17.30 otroka le prinesli domov, pomanjkljivo oblečena, lačna in mokra. Naslednji dan sta ju nameravala odpeljati v vrtec, pravita starša, vendar je zapadel sneg in nista mogla nikamor. Otroka sta nato zaradi nezaupanja izpisala iz vrtca. Starša pravita, da je to zanju velika prelomnica. Ne zaupata več v državne ustanove in pou-daijata neprofesionalnost sociale, vrtca in ostalih ustanov. Otroka so jima odpeljali brez potrdil in pojasnil, ne vesta, kje sta bila. Po posvetu z odvetnikom bosta po sodni poti iskala krivce, saj sta prepričana, da so službe prekoračile pooblastila, enako oče napoveduje pritožbo na ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Popoldne sta pri pediatrinji opravila pregled in dan po neljubem dogodku vsem službam dostavila zdravniška potrdila. Mati Rezija še pravi, da sta se pri njej doma oglasili delavki s socialne službe in jo prepričevali, naj podpiše, da otroke pretepa, ter jih da socialni službi. Dan kasneje sta morala otroke ponovno odpeljati na zdravstveni pregled, kjer sta ju še enkrat pregledali obe zdravnici, tako pediatrinja kot zdravnica, ki je zmotno menila, da so prirojene mongolske lise posledica pretepanja. V minulem tednu sta pridobila še mnenje specialistov v Splošni bolnišnici Celje. Direktorica Centra za socialno delo Krško Marijana Sečen je prepričana, da so socialne delavke zaupale staršem, s tem ko so jima otroka vrnile, čeprav se je mnenje zdravnice in staršev razlikovalo. Enako meni, da je Vrtec Marijana Sečen Krško ravnal pravilno in opozarja, da so vse osebe, ki se srečujejo s sumom nasilja to dolžne sporočiti pristojnim službam, ki so dolžne izvesti vse ukrepe za zaščito otrok. Sečnova še pravi, da center v tovrstnih primerih stori vse, da otrok ostane v družini, pomagajo z vrsto ukrepov in družini nudijo psihosocialno pomoč z delavko, ki dva do trikrat tedensko družini pomaga. S takšno obliko se izogibajo ukrepom odvzema otrok. V dveh do treh letih imajo na področju občine Krško navadno po en odvzem otroka, precej pa je oblik pomoči, kjer obstajajo sumi nasilja nad otroki, predvsem osnovnošolskimi. Suzana Vahtarič Stilles - misel o stavki spet aktualna jj 6yhiea - V Stillesu je zaposlenih 185 delavcev, podjetje se “rešuje” s prisilno poravnavo, Pravi pa je nadzorni svet naložil, da organizira poslovanje tako, da bo konkurenčno na hištvenem trgu. Sindikat podjetja je dobil predlog uprave za zmanjšanje števila zapos-. na 128, torej bo 57 delavcev v režiji in proizvodnji odpuščenih. Delavci se sprašujejo, * bo podjetje z manj zaposlenimi kos realizirati večja naročila. Hkrati se jezijo na direk-i ja Aleksandra Hatlaka, ki je takoj po zaključenih pogajanjih s stavkovnim odborom 11 enega od dogovorov. ji^ted novim letom je stavkovni jij j r v sevniškem Stillesu direktor--he postavil zahteve o izplačilu j^bei __________ .___________ Preostanka regresa, potnih Uv0v ter zahteval transparentni hr^n stimulacije. Do 18.decem-ru ^2, za katerega je bila v primete edoseženih pogajanj napovedni ltav'ca> s° v podjetju delavcem So nadure in regres, ostala pa %,,‘telprtu pogajanja glede potnih stin^m načina obračunavanja Postelje. Sindikat je za rešitev dijjJte*' rok 15.januar 2003. Sin-zaupnik v podjetju Andrej povedal, da so 13.januar-l djj.v'110 zaključili pogajanja in se Aleksandrom Hat-obrax dogovorili o kriterijih za %05kUn stimulacije. Glede potnih da Se°v Pa je bil sprejet dogovor, evaf Počnejo z januarjem izpla-iaj j,: V v’šini 80 odstotkov, z julijem Prešli v 90-odstotno izplačilo in proti koncu leta v 100-odstotno izplačilo. Sindikat namreč upošteva trenutno težko situacijo v podjetju. Dva dni po zaključenih pogajanjih je med delavci ponovno završalo, saj so na plačilni dan ugotovili, da se stimulacija ni obračunavala v skladu z dogovorom oziroma sprejetim pravilnikom, po katerem jo vsakemu delavcu predpisuje njegov predpostavljeni. Ti so se dogovora držali, po besedah sindikalnega zaupnika pa je direktor odredil drugačen način obračuna. Delavci resno razmišljajo, da bi ponovno napovedali stavko, če se ne bodo spoštovali vsi, na pogajanjih sprejeti sklepi. Branka Demovšek Se Si S bi Direktor Aleksander Hatlak je glede obračuna stimulacije povedal, da je popolnoma v skladu z dogovorom s sindikatom oziroma s pravilnikom. Predpostavljeni poda za delavca osebno oceno, ki je ena faza obračuna, za drugo fazo pa je osnova masa sredstev, mesečno (na osnovi poslovnih rezultatov) določena za izplačilo stimulacij. O programu predvidenega zmanjševanja števila zaposlenih pa je pojasnil, daje ta v soodvisnosti z investicijskimi vlaganji, ki naj bi se fazno izvajala, tako kot predvidena odpuščanja. Omenjeni programje osnova za začetek pogajanj s sindikatom, ni nepreklicno dejstvo. Od različnih dejavnikov je odvisno, kolikšen bo na koncu spisek trajnih presežkov v Stillesu. Jutranjka v prisilni poravnavi Radna - Nad družbo Konfekcija Jutranjka Sevnica d.d. je bil 23.decembra 2002 uveden postopek prisilne poravnave. Od 17. januarja, ko je bil sklep objavljen v Uradnem listu RS, teče 30-dnevni rok, v katerem morajo upniki prijaviti svoje terjatve. Kot je v izjavi za Savaglas zapisala direktorica uprave Jutranjke mag.Zdenka Marčič, v družbi pripravljajo načrt finančne reorganizacije, ki bo vseboval predlog prisilne poravnave terjatev upnikov ter metode finančne reorganizacije in vpliv teh metod na odpravo likvidnosti. Kot ukrep za racionalizacijo proizvodnje firma predvideva tudi zmanjšanje števila zaposlenih, zato bo k načrtu finančne reorganizacije priložen tudi program prenehanja delovnih razmerij. B.D. RmGbs Ružiča Donjič, delavka iz Krškega: Danes še nimam dokončnega mnenja o tem, ali sem za vstop Slovenije v NATO ali ne. Na mojo odločitev ne bo vplival eventuelni napad Amerike na Irak, ki ga sicer obsojam, ker menim, da ne more ena država “komandirati” ves svet, ampak podatki, kaj za našo državo članstvo v NATU pomeni. Mislim, da moramo zaradi prihodnosti vendarle poskrbeti za neko obliko varovanja države. Tomaž Žnidaršič, tehnik iz Leskovca: Ta trenutek še nimam dovolj argumentov ne za ne proti vstopu Slovenije v NATO. Mislim, da vstop v zvezo ne bi bil slab za nas. Osebno menim, da na odločitev ljudi na referendumu grožnja Amerike Iraku ne bo vplivala. Precej državljanov je namreč že opredeljenih. Osebno bom do referenduma še bolj spremljal informacije na to temo. Roman Novšak, vodja Območne geodetske uprave Sevnica: Meni osebno je najbližja nevtralnost, a vem, da ta ni možna. Zato je najbolj sprejemljiva varianta NATO, ki pa ni idealna. Mislim, da grožnje o napadu ali morebitni napad na Irak ne bodo vplivali na odločitev ljudi o vstopu v NATO. Sicer pa podpiram posvetovalni referendum in mislim, da je politika toliko zrela, da bo upoštevala voljo ljudi. Davor Lipej, snemalec TV Vaš kanal iz Šentlenarta: Slovenija hoče ali noče mora v NATO. Neposredne povezave z grožnjami napada ZDA na Irak ne vidim, posredne bi vsekakor bile, če bi bili v tem trenutku že v organizaciji. Je pa manjši odstotek tistih, ki osebno stojijo za puško. Mislim, da bodo grožnje žal uresničili, zaradi nafte, strateških interesov in zato, da preizkusijo opremo, nova orožja in taktike. ^ Andrej Bobek, inšpektor na Policijski upravi Krško: Mislim, da se Slovenci ne bodo odločili za NATO, še posebno, ko bodo spoznali, da se bodo morali naši vojaki boriti za tuje interese. Sem za Evropsko unijo, sem pa proti NATU. Ko bo Evropska unija postala gospodarsko močna in konkurenčna Ameriki, bo prišlo do razkoraka med Evropsko unijo in Ameriko, s tem pa bo pod vprašajem tudi NATO. Kupnina za krški hotel ni skrivnost Krško - Družba Pacific iz Krškega, za katero stoji Milan Senica, je kupila 100-odstotni delež družbe Mercator Sremič. Gospod Senica ne skriva v pogodbi določene kupnine, ta je 255 milijonov SIT. Novi lastnik prevzema zaposlene in dolgove družbe. V sklopu družbe Pacific delujeta poleg istoimenskega lokala v Krškem še dva v Novem mestu, dva lokala na Dolenjskem pa še odpirajo, je povedal Milan Senica. Na vprašanje, ali bo v 37-članskem kolektivu družbe Mercator Sremič prišlo do kadrovskih sprememb in odpuščanj, novi lastnik še ni mogel dati odgovora, saj nima do podrobnosti izdelane reorganizacije poslovanja hotela. Ima pa v načrtu nujno obnovo kuhinje in strehe hotela. Dodal je, da na trgu dela dobrih gostincev primanjkuje, zato se tistim, ki imajo potrebne kvalitete, ni treba bati za službo. Medtem ko ima Senica v načrtu hotel zapolniti s čim več najemniki, saj je 6000 kvadratnih Milan Senica metrov površin samo za hotelsko dejavnost v majhnem mestu odločno preveč, je picerija, ki prav tako sodi v družbo Mercator Sremič, že naprodaj najboljšemu ponudniku. B.D. mnenja, odgovori, popravki... Sporočilo bralcem! Bralce vabimo, da s svojimi mnenji, stališči in komentarji sodelujejo v rubriki Mnenja, odgovori in popravki. Vsi prispevki za rubriko morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev,...) in s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Na podlagi Zakona o medijih (Url35/2001) si uredništvo pridržuje pravico do objave ali neobjave in krajšanja prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki, ki po zakonu ne smejo biti spremenjeni in dopolnjeni. Bo ravnateljica zdržala cel mandat? Ravnateljica razveljavila ocene SavaGlas, št. 71 Popravek k članku Bo ravnateljica zdržala cel mandat in Ravnateljica razveljavila ocene ter k informaciji v dnevnoinformativni oddaji o sevniški šoli z dne 30.12.2002. Predstavitev dogajanja na OŠ S. Kladnik Sevnica je bila 9.1.2003 bralcem predstavljena le z enostranskega vidika, zato podajam popravek dogajanja z drugega vidika in sicer kot ravnateljica javnega zavoda. Prvi in največji problem je ocenjevanje prof. Klenovška, ki je v nasprotju s pravilnikom o preverjanju in ocenjevanju znanja ter napredovanju učencev v osnovi šoli (UL RS št. 29/ 96). Prenova učnega procesa pomeni ločevanje preverjanja od ocenjevanja, pomeni, da mora učitelj veliko preverjati, in to pred, med in ob koncu posredovanja novih učnih vsebin. Ocenjuje se šele, ko so učne vsebine utrjene in preverjene. Zato je ocen manj, je pa veliko načinov in oblik preverjanja usvojenega znanja, na osnovi katerega učitelj ugotovi, koliko časa je potrebno še snov utrjevati, da bo lahko ocenjeval. V obvezni osnovni šoli naj ne bi bilo učencev, ki bi razred ponavljali, ampak je potrebno delo individualizirati in znati učence aktivno vključiti v učni proces. Zamera strokovnih delavcev, ker nisem podprla načina ocenjevanja prof. Klenovška v primeru pritožbe na zaključno oceno, ki jo je podal eden izmed staršev, je čustvena reakcija. Pričakovanja, da bom podprla g. Klenovška, bi pomenila kršenje šolske zakonodaje. Ravnatelj pa je postavljen za zakonito izvajanje tudi vzgojno-izobraževalnega dela. Kljub ugotovitvi in odločbi inšpektorja za šolstvo, da je delno ocenjevanje kršenje navedenega pravilnika, je učitelj g. Klenovšek z delnimi ocenami ocenjeval tudi v tem šolskem letu. Kdo lahko učitelju dovoli, da dela v nasprotju s šolsko zakonodajo? In še enkrat: učitelju je bilo dokazano, da je kršil pravilnik, saj na te ugotovitve inšpektorata ministrstvo ni ugovarjalo, odločba inšpektorja za šolstvo pa je dokončna. Prav tako je prof. Klenovšek kršil pravice učenca (in s tem vsem lanskim osmošolcem), saj po 24.5.2002 ni vprašal za oceno nobenega učenca več. Šolsko leto se namreč zaključi s 15.6. in naloga vseh strokovnih delavcev je, da učenci pridejo z lastno aktivnostjo do osvojenega znanja do uradnega zaključka šolskega leta. V odločbi inšpektorja za šolstvo je zapisano, da je učencu, ki se je na oceno pritožil, učitelj D. Klenovšek dolžan zaključiti pozitivno oceno. Nadalje je zapisano, da je ravnateljica dolžna v skladu z določbo 17. in 18. alinee prvega odstavka 49. člena ZOFI zagotoviti izvršitev te odločbe. Prof. Klenovšek si je dovolil zavajati učence (in s tem tudi starše), saj so po njegovi izjavi soglasno sprejeli način ocenjevanja z delnimi ocenami. Učitelj, ki je strokovnjak za nekatera področja, še ni strokovnjak za preverjanje in ocenjevanje. Pravilnik je namreč postavila stroka, držati pa se ga morajo vsi učitelji. Navajanje, da je učitelj prejel odločbo o razveljavit- vi ocen, je igranje z besedami (učitelju sem namreč izročila poziv). Starše, ki bi zaradi navedenih težav prepisali otroke na drugo šolo, naj pomirim z dejstvom, da se o kršenju pravilnika zdaj pogovarjamo toliko, da do ponovnega kršenja ne bo več prihajalo. Vsem staršem bom preko roditeljskih sestankov predstavila prenovo osnovne šole, ki pomeni večjo aktivno vlogo učencev, ki pomeni, da se učenci ne bodo več učili samo za ocene, ki pomeni, da se je potrebno prilagoditi posamezniku, da smo dolžni v šoli ogromno preverjati in šele po ugotovitvi, da smo snov utrdili, lahko pridobljeno znanje ocenjujemo, da v obvezni osnovni šoli ne bi smelo biti več ponavljdlcev, da bomo omogočili vpogled v pisne preizkuse znanja tako, da bodo učenci prinašali preizkuse domov. To je nova kvaliteta šole, ki je že našla svoje domovanje v devetletki. O vseh drugih navedbah (harmonika vrata...) pa se kot o kršitvi dela lahko govori, ko se zadeve dokažejo. Sindikalna zaupnica ni organ, ki bi presojal pravilnost ali nepravilnost ravnateljevega dela, še manj pa organ, ki bi smel dajati uradne izjave v javnih medijih. Pravilnost ali nepravilnost ravnateljevega dela presojajo ustrezne inšpekcijske službe, pa tudi svet šole. Po mnenju pravne službe šole je sindikalna zaupnica prestopila svoje pristojnosti (o tem je obveščen krovni sindikat). S takšnimi izjavami blati ugled in avtoriteto ravnatelja in neposredno zavoda, ki ga ravnatelj zastopa, kar zakonodaja opredeljuje kot hujšo kršitev delovne obveznosti. Ravnateljica Jelka Slukan, prof. — I —------------ Koliko je vredna poštenost? Ja, koliko je vredna poštenost, prav gotovo ve gospa najditeljica debele denarnice gospoda K.A. iz Arnovega sela. Sigurno gospod K.A. tega ne ve, ali pa se mu ne zdi zahvale vredno. Ko je izgubil debelo denarnico z nekaj bančnimi karticami, jo je po srečnem naključju našla poštena gospa. Najditeljica je takoj obvestila lastnika in vse pošteno vrnila soprogi K.A. Gospod, kakršnega poznamo, pa ni našel niti lepe besede zahvale. Vprašajmo se, koliko kdo ceni poštenost. Koliko bi gospoda stala nova dokumentacija? In koliko zna gospod ceniti poštenost. Ocenite bralci sami. Erika Žerjav Milavčeva 102, Brežice Togrel pred stečajem SavaGlas, št. 70, stran 5 Druga plat zgodbe o Togrelu Delo bi lahko nadaljevali, plače delavcem izplačali in se usmerili k razvojnim nalogam, tako pa nova uprava nadaljuje s strategijo interesov posameznikov, ki so s svojimi početji Že v preteklosti povzročali težave v poslovanju in razvoju družbe Togrel. Ko je bil sprejet program dokapitalizacije družbe Togrel v višini565milijonov SIT, kot posledica ugotovitve, da je potrebno Togrel posodobiti z modernejšo opremo in tehnologijo, je bil Kostakpri dokapitalizaciji pripravljen sodelovati samo s stvarnim vložkom, ne pa s sredstvi, ki bi omogočala realizacijo investicijskega načrta. Kmalu je novomeški Begrad postal večinski lastnik družbe Kostak, predvsem z veliko podporo občinske politike. V času, ko je bil Togrel v 100-odstotni lastik družbe Kostak, so me prav njegovi vodstveni ljudje imenovali za glavnega direktorja. Kasneje je Kostak sprožil obdobje sporov in nesodelovanja ter preko sodišča, z obtožbami, izvršbami, grožnjami, prekinitvami pogodb, nepo-ravnavanjem obveznosti do Togrela, dopisovanjem vsem dobaviteljem in še čim, povzročil vrsto težav v poslovanju. Tak pritisk pa so s strani družbe Kostak samo še stopnjevali. Skupaj s člani ■ uprave in drugimi sodelavci smo kljub vsemu uspeli pridobivati posle, redno izplačevali plače, s krajšimi zamiki poravnavali obveznosti do dobaviteljev in podizvajalcev. Kostak pa Togrelu ni poravnaval svojih obveznosti! Ker lasmiki niso uspeli doseči nobenega izvensodnega dogovora, se je Togrelu povzročala ogromna gospodarska škoda, nam kot upravi pa silne težave pri vodenju družbe. Poslovanje je bilo tudi v letih 2000 in 2001, ko so sodni spori bili svoj vrhunec, kljub vsemu pozitivno. Izguba, kot jo navaja nova uprava, nikakor ni realna, res pa je, da Kostak kot lastnik z nevestnim odnosom ni povzročil le kapitalske neustreznosti družbe Togrel, temveč je bilo na ta način povsem onemogočeno normalno poslovanje in konkuriranje na javnih razpisih za pridobitev del. Pogodbe, ki sem jih kot glavni direktor sklepal z naročniki, niso bile škodljive, saj smo pred vsako odločitvijo z vsemi strokovnimi službami ugotavljali ustreznost pogodb. Začeli pa so nastajati problemi pri izvajanju naših obveznosti, saj direktor proizvodnje očitno ni bil kos nalogi, zato sem predlagal njegovo zamenjavo. Pokazalo se je, da je bila odločitev dobra. Sredi preteklega leta me je v prizadevanjih za doseganje še uspešnejših rezultatov ustavila bolezen, posledica te pa je bila in še je, tudi moja daljša odsotnost. Nikoli nisem zahteval izplačilo plače za čas moje bolniške odsotnosti, temveč so mi v upravi pripravili obračun za odsotnost zaradi bolezni, ki ga je vsak delodajalec tako ali tako dolžen narediti za vsakega zaposlenega. Kako se lahko nekateri v medijih norčujejo na račun dolgotrajne hude bolezni drugega ali na račun hudih telesnih poškodb tretjega? Je tako norčevanje v interesu javnosti ali celo interes javnosti? Meseca oktobra je Kostak razrešil staro in imenoval novo upravo. Ta je na nezakonit način zasegla vso dokumentacijo. O zasegu le-te sem bil obveščen istočasno s sprejetjem vabila za primopredajo. Takoj so prekinili pogodbe, ustavili delo in delavcem niso izplačali plač. Začela se je gonja proti meni, nekaterim članom uprave in posameznikom. Namerno je bil povzročen spor z investitorjem le tri dni pred izplačilom plač; z vrsto laži, ki krožijo v javnosti, pa so blatili mene osebno, moje sodelavce in prikazovali nerealno in neresnično stanje. Za vse Togrelove težave so izključni krivec sodni epilog in lastniki Kostaka. Izdejavnosti, kijih plačujemo občani, Kostak drago plačuje odvetnike, skupščine, notarje in ljudi, ki uničujejo Togrel, s tem pa povzročajo škodo predvsem 151 zaposlenim delavcem. Ivan Navoj, nekdanji glavni direktor družbe Togrel Bo ravnateljica zdržala cel mandat? Ravnateljica razveljavila ocene SavaGlas, št. 71, stran 1 in 3 Prebrala sem članek o sporu med ravnateljico ga. Jelko Slukan in profesorjem Dušanom Klenovškom. Skupaj s svojimi vrstniki, nekdanjimi učenci in učenkami OŠ, sem mnenja, da je bila predstavljena le ena plat zgodbe, jaz pa bi rada kot nekdanja učenka omenjenega profesorja predstavila Zgodbo tudi iz našega zornega kota ter podala mnenje o napisanem članku. Zelo sem bila pretresena nad nastalo situacijo, saj sem mnenja, da v takšnem kolektivu, kot je šolski, kjer mora vladati timsko delo in podpora, ne bi smelo priti do tega. V članku sem zasledila, da ravnateljici Jelki Slukan očitajo nedemokratičnost, kar je skregano z logiko, saj po tem takem ne bi prišlo do spora in bi vsak delal po njenih ukazih, kot je bilo v času mandata ravnateljice Anice Pipan. Ker pa je ravnateljica Jelka Slukan prisluhnila vsaki želji, vzpostavila demokratičen odnos, so marsikateri pozabili na svoj podrejeni položaj, ki jim še vedno pripada. Mislim, da so pravilniki o preverjanju in ocenjevanju znanja napisani z namenom, da jih vsi profesorji spoštujejo in se po njih ravnajo. Več let sem bila učenka prof. Klenovška in lahko podam svoje mnenje na izjavo profesorja, ki je dejal, da se s plusi in minusi bori proti kampanjskemu učenju. Zame in za večino učencev je takšno ocenjevanje izguba časa, saj so plusi in minusi premajhna motivacija za učenje nasploh. Iz lastnih izkušenj in izkušenj svojih vrsmikov lahko povem, da pri takšnem ocenjevanju ni prisotnega niti kampanjskega učenja. Učenci bi lahko takšno ocenjevanje poimenovali kot igra na srečo, saj si rečeš:' “Eh, bo pač minus danes!" Posledica takšnega ocenjevanja pa je tudi slabo predznanje za nadaljnje šolanje. V pravilniku preverjanja in ocenjevanja zttanja je podan tudi člen, da je treba znanje, preden ga profesor oceni, tudi preveriti, kako so ga učenci osvojili, vendar tega učenci s strani prof. Klenovška niso bili deležni. Lahko bi omenila tudi agresivno reagiranje omenjenega profesorja do nekaterih sošolcev, predvsem tistih, ki so imeli težave s koncentracijo. Večkrat se je do njih obnašal nasilno in v njih metal predmete, kot so kemični svinčniki, krede in podobno. Mislim, da takšno obnašanje s ptrani profesorjev, ki naj bi bili zgled učencem, ni upravičeno, saj je šola tudi vzgojna inštitucija. Pogosto sem dobila tudi občutek, da je ustno ocenjevanje prof. Dušana Klenovška nekorektno in pristransko. Vsak profesor mora dobro poznati pravilnik o ocenjevanju in njegova naloga je, da se na podlagi njega ravna ter odgovarja za vse napake, ki niso v skladu s pravilnikom, zato je bil prof. Klenovšek tudi upravičeno predan pod drobnogled inšpektorja. V članku časopisa SavaGlas sem zasledila tudi ime Gizele Škoda in ker je bila ona prav tako moja profesorica, bi podala tudi kratko mnenje o njenem pouku tehnike. Učence je večkrat pošiljala zunaj šole po nakupih predmetov za svoje osebne potrebe. Tako so bili učenci večkrat nepotrebno izpostavljeni zunanji nevarnosti, čeprav so jih starši zaupali učiteljem in do takšnega ravnanja ne bi smelo priti. Rada bi podala tudi pohvalo večini učiteljev sevniške osnovne šole, ki se trudijo in si prizadevajo za dober potek pouka ter za čim boljše delovno vzdušje v razredu. Zelo smo jim hvaležni za vso osvojeno zttanje, ki so nam ga tekom let uro za uro nazorno predstavljali in nas tako zelo dobro pripravili na nadaljnje šolanje. Prav tako pa bi rada v tem primeru čestitala ravnateljici Jelki Slukan, ki je v naših očeh popolna moralna zmagovalka, saj se kljub takšnemu nezaupanju svojih kolegov bori za dobrobit učencev in spoštuje pravni red. Zelo vprašljivo je tudi brezplačno zastopanje sevnškega odvetnika Franca Pipana in mislim, da vsi vemo, kam “pes taco moli". Spustimo se na realna tla in se vprašajmo: “Kateri odvetnik pa nam danes naredi kaj brezplačno?" Nekdanji učenci in učenke, Adrijana in Branka Virtič, Sevnica Varstvo otroka dražje od delavske plače Krško - V minulem šolskem letu je predšolsko varstvo v Krškem delovalo s 24 oddelki, v maju 2002 so na Oddelku za družbene dejavnosti občine, ki ga vodi Jadranka Gabrič) izračunali, da bodo z odhodom ene generacije vrtec lahko organizirali z 19 oddelki. Manjši jesenski vpis od načrtovanega zahteva ponovno krčenje oddelkov, sicer bodo prisiljeni ceno vrtca zvišati za 10 odstotkov. O tem je razpravljal Občinski svet Krško in podprl ukinitev še enega oddelka. Predvideno je bilo, da se septembra 2002 v vrtec vpiše 281 otrok, dejansko se jih je vključilo 262 in letošnjo jesen zopet ne bo vpisanih predvidenih 306, temveč le nekaj nad 270. Za tolikšno število pa se lahko varstvo organi- Jadranka Gabrič žira v 18 oddelkih. S tem postaneta višek dve vzgojiteljici in ena pomočnica vzgojiteljice, vendar omenjenim ne bi bilo potrebno ostati brez zaposlitve. Zaradi up°' kojevanja namreč ta čas primanjkujejo pomočnice vzgojiteljic in obe vzgojiteljici se lahko zaposlita - seveda na nižje delovno mesto, če sprejmeta takšno rešitev. Občinski svet je predlog 0 spremembi sistemizacije delovnih mest v Vrtcu Krško potrdil; saj je ukrep nujen, če želijo vsaj še nekaj časa zadržati že tako visoko ceno. Ta znaša preko 70.000 SIT na otroka, glavni vpliv na ceno ima namreč število zaposR' nih in organizacija dela. Plače predstavljajo 80 odstotkov cene-materialni stroški le 20 odstotkov Starši pokrivajo 25 odstotkov cene vrtca (po plačilnih razredu1 v sorazmerju z višino njihovi!1 prejemkov), razliko zagotavlja proračun. Taje lani za predšolske dejavnost namenil 520 milijon0' SIT, letos je predvidenih 550 mik' jonov SIT, kar je 12 odstotko' občinskega proračuna. B.D. Potrjen osnutek proračuna Krško - Letošnji proračun občine Krško je planiran v višin1 5,2 milijarde SIT na odhodkovni in 4,9 milijarde SIT h11 prihodkovni strani. Primanjkljaj dobrih 258 milijonov Sl’!' bodo premostili s kreditom. Investicijski odhodki so planirani v višini 47 odstotkov proračuna. Za 800 milijonov SIT je prispelih faktur s časom plačila v prvi polovici letošnjega leta, za 700 milijonov SIT je že sklenjenih pogodb, v bistvu je prostih le 600 milijonov SIT z možnostjo predobremenitve v višini 1,4 milijarde SIT za leto 2004. Letos naj bi dokončali šolo Senovo, naredili več na obnovi Valvasorjeve hiše, knjižnica potrebuje dodatne prostore, ob koncu leta bi pristopili k adaptaciji starega hotela za potrebe glasbene šole, v infrastrukturi je v načrtu reševanje treh prometno nevarnih križišč, ni še zaključen koncept vodooskrbe v občini, ustrezno finančno pozornost pa morajo dobiti tudi programi & razvoj gospodarstva, je razl°zl župan Franci Bogovič. OmenilJ tudi, da je imela občina na 31 .december 2002 poravnane v* obveznosti iz tekoče porabe in za 30 milijonov SIT drugih nepk čanih računov. Občina je ZA dolžena za 540 milijonov SlT0 tega znaša 330 milijonov SIT k0. goročni kredit, od katerega le*. zapade v plačilo 70 milijonov SL Delovna telesa in odbori, k11 obravnavali osnutek proračun^ so ga podprli s pripombo, naj ^ v prihodnje planirajo nižje pIL’j; obremenitve. Podprli so ga svetniki, ki imajo sedaj 10 dm sa za vlaganje pisnih pripomb osnutek. B.D. , Aprila volitve romskega svetnika Krško - V občinskih službah tečejo priprave na volKye romskega svetnika. Glede na proceduro bodo te najv®f' jetneje v aprilu. Občina bo v zakonitem roku pripravi^ vse potrebno, vprašanje pa je, če bodo Romi v svojih stah uspeli nagovoriti nekoga, ki bo pripravljen kandm’ rati za svetnika in kasneje prevzeti odgovornost funkcije. Kot smo izvedeli, se tisti, ki bi bili funkciji k°s’ ne želijo izpostavljati. Občina Kr ško je na decembrski seji občinskega sveta sprejela trebno spremembo statuta, da se lahko izvedejo volitve za romske^ svetnika. Predsednik posebne volilne komisije je Andrej Sluga, n0., formirana 6. volilna enota za te volitve pa obsega celotno območje Krško. Volitve mora razpisati občinski svet v 30 dneh po objavi n° . liranega statuta v uradnem listu po določbah, ki veljajo za prede35 volitve. Kot je povedal Tomaž Petan iz Občine Krško, objava sp membe statuta še ni izšla v uradnem listu zaradi velikega števila zad ki čakajo na objavo. Ko bo ta objava realizirana, bo v uradnem *L[, potrebno objaviti tudi razpis volitev in nato bo stekel postopek priprav za volitve. Te bodo najverjetneje komaj v aprilu. Volilni imenik za romske upravičence mora biti narejen na dan litev. Enega so že imeli pripravljenega za datum lokalnih volitev bra lani, tako da ga bodo ponovno pregledali in po potrebi popravili- r lilni upravičenci v 6. volilni enoti so namreč samo tisti Romi, ki s° prijavljeni v občini Krško in ne le, da na njenem območju živijo. 2 S S 1 r r t t 2 ' t C j' S 1 F 5 \ si S1 P S1 S' s< n, ta sl 3. P' c< di iti Pl B Ž< P Pr 1e, h h Pl Sv ža Pc oc Pl ni že str Pc Pa gc ce Pi: ke Pti A: tel op va do P>( lia vo str sle Pit Delavci Trona delali zastonj Krško - Podjetje Tron, svetovanje in trgovina d.o.o. po znanih dogodkih zadnjih let z najeto tujo delovno silo in škodo zaradi poplavljenih nasadov jagod ob koncu leta 2000 delavcem ni več poravnal osebnih dohodkov. Ob predlogu za stečaj se je lastnik Peter Jankovič zavzemal za prisilno poravnavo. Ker ta na sodišču ni uspela, je bil decembra 2001 uveden stečaj. Tistim delavcem, ki so ostali v podjetju do konca, zdaj izplačujejo smešno nizke zneske. Območni sindikat Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je za nekdanje delavce prijavil neprednostne terjatve, ki jih je stečajni upravitelj Zdravko Groboljšek i tudi priznal. Terjatve delavcev so Znašale okoli 10 milijonov SIT. Vendar so delavci kljub temu os-I tali praznih rok. “Po dobrem letu j °d uvedbe stečaj a v teh dneh prejemajo poplačila teijatev, ki pa so stnešno nizka,” pravi sindikalist Lado Rožič. Delavci namreč dobijo v Poplačilo le 1,2 odstotka terjatev, Lar znaša od 4 do največ 15 tisoč SJT. Dva vodilna, direktor Jankove in Andreja Brence, pa vsak po 1,4 milijona SIT. Celotno poplačilo v znesku osebnega dohodka dobita še dva zaposlena. Ti štirje so - od nekoč 32 zaposlenih - v podjetju ostali do konca in so lahko uveljavili prednostna poplačila. Rožič pravi: “Osnutku glavne razdelitve zakonsko nimamo v čem oporekati, vendar pa ostaja veliko moralno vprašanje. Saj tisti, ki so odvisni od mesečne plače in jim je ta denar pomenil preživetje, niso dobili niti miloščine in so praktično v omenjenem podjetju delali zastonj”. Suzana Vahtarič Po osnutku glavne delitve je 9 delavcev dobilo izplačila nepre-i dnostnih terjatev. Za 7 zaposlenih kljub priznanim povprečno od 900.000 do 1.2 milijona SIT terjatev izplačila pomenijo od 10 do I 14 tisočakov. Jankovič in Brencetova imata priznana 100-odstotno poplačilo Prednostnih terjatev in še 1,2 odstotka neprednostnih, vsak dobi uekaj več kot omenjenih 1,4 milijona SIT. Kratko so potegnili tudi °stali upniki, domače in tuje gospodarske družbe in banke, med upniki so tudi vsi trije posavski zdravstveni domovi. Dražje komunalne storitve Krško - Obvezno komunalno javno službo opravlja družba Ko-stak, v kateri ima občina 21-odstotni lastniški delež, zato njene službe Trernljajo izvajanje in načrtovanje te dejavnosti. V Kostaku je za Področje komunale zadolžen Jože Leskovar, na občini pa program sPremlja Rafko Jurečič. V programu dela za letošnje leto, predstavljenem na seji občinskega SVeta, so bile obrazložene nujne podražitve komunalnih storitev, saj s° bile nekatere cene nespremenjene od leta 1997. Izgubo, ustvarjeno Ua tem področju, je Kostak pokril s sredstvi iz drugih dejavnosti. S aLšno prakso ne more nadaljevati, saj se mora izvajanje komunalne s'užbe organizirati tako, da ne bo ustvarjalo ne izgube ne dobička. V marcu se bo za 15 odstotkov zvišala cena odvajanja odplak, za odstotka odvoz smeti oziroma ravnanje z odpadki, ki se bo Podražilo še junija za 3 odstotka, v aprilu bo 15 odstotkov zvišanje ^ Pogrebnih storitev in uporaba tržnice, v juliju pa bo za 3 odstotka aražja voda. . Poleg vlaganja v projekt ločenega zbiranja in ravnanja z odpadki Kostak v načrtu obnoviti vodovodni sistem Senovo, za kar so Planirali 90 milijonov SIT. B.D. Milan Bokalič iz Gornjega Lenarta je v Tronu delal dve leti, od marca 1999 do decembra 2000. Pravi, daje v podjetju vladalo vzdušje “tiho bodi pa delaj, če ne lahko greš”. Zadnja plača, ki jo je prejel, je bila maja 2000 v višini nekaj več kot 58.000 SIT. Po znanih dogodkih seje v začetku leta 2001 želel prijaviti na borzi, pa so v delavski knjižici odkrili, da ima delovno razmerje vpisano do decembra 2001. Zato so ga napotili nazaj v podjetje. Direktor mu je v knjižici popravil datum iz 2001 v 2000, kar je prijavil delovni inšpektorici. Naknadno je po njeni intervenciji dobil sklep o prenehanju delavnega razmerja, ker se pet dni ni pojavil na delu in ni sporočil razloga odsotnost. Pravi, da to ni res. Ko se je oglasil na Tronu, so ga “nadrli” in poslali domov z obrazložitvijo, da ga bodo poklicali, ko ga bodo potrebovali. Na sklep se je v individualnem sporu pritožil na Delovno in socialno sodišče na oddelek v Brežicah. To je tožbo zavrnilo, enako se je zgodilo na višjem sodišču. Zdaj je po 30 letih delovne dobe nezaposlen in živi od socialne pomoči. Ob krivici pa ga pestijo še finančne težave, saj nima od česa plačevati kredita in se utaplja v zapadlih obrestih. Na Križaju krožišče do maja Kostanjevica na Krki - Rekonstrukcijo križišča Križaj na regionalni cesti Cerklje ob Krki - Šentjernej - Novo mesto izvaja Cestno in gradbeno podjetje Novo mesto. Investicijska vrednost rekonstrukcije obstoječega križišča v krožno križišče znaša dobrih 88 milijonov SIT, so pojasnili na Direkciji RS za ceste. Vodja Oddelka za komunalno infrastrukturo na Občini Krško Rafael Jurečič je pojasnil, da država financira celotno izvedbo osnovnega cestišča Pločniki, javna razsvetljava ter kolesarska steza in avtobusna postajajališča na vseh krakih pa so v tem primem v breme občine. Ta z dodatno prestavitvijo komunalnih vodov, ki so bili tik ob cesti bremenijo proračun Občine Krško za 29,9 milijona SIT. Sicer do sedaj izvedena dela obsegajo asfaltiranje vozišča ter izvedbo javne razsvetljave. Izvedeni so še robniki za pločnike in postavljena je prometna signalizacija. Dela bodo v celoti zaključena maja letos. S.V. KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica Evropska unija posega tudi na področje nepremičnin Ježice - Na področju dela z nepremičninami, projektiranjem in tehničnim svetovanjem na širšem posavskem področju Peto leto reže svoj del pogače podjetje Minfos d.o.o.. Direktor Mihael Ogorevc meni, da ima delo pretežno na področju °savja tudi prednosti. Taše p0(ijetje se ukvarja z ne-«'ničninami, projektiranjem in ^ ničnim svetovanjem. Katere ,°nkretne storitve nudite strankam? .Ovajamo celotni management J1 Prometu z nepremičninami, ^ ^hijemo o ceni, pogojih posla, inskih omejitvah in strokovno 0 .^dujemo pri prodaji, nakupu, ^.^Ji, najemu ali menjavi nepre-nj,Cnin. saj zaposlujemo posred-a 2 licenco Informacijske bor-s. nepremičnin. Dejansko smo anki na razpolago do konca Ha r sPremljamo jo pri postopku sJuVenem uradu in overitvi po-ce • Pr' notarju. Izdelujemo tudi njjltVe sodno zapriseženega ce-jCeCa in izvedenca gradbene stro-ž opravljenim preizkusom pri Asyškem združenju cenilcev tU11^0 pri projektiranju in °Dr 'Cnem svetovanju za stranke v^imo inženiring pri pridobi-dov r §ra da je pri poslovanju z nepremičninami za stranko bolje, če se obrne na tovrstne agencije. Je to prilivanje vode na vaš mlin? Res da se v Sloveniji s posredovanjem nepremičnin ukvarja vsak, ki v tem poslu vidi obetaven dobiček. Strankam pa svetujem, da kljub temu posle prepustijo agencijam. Vsekakor naj se pred tem informirajo o agencijah. Dejansko mora agencija zagotavljati strokovno opravljen posel. Stranki bo tako prihranjenih veliko skr- bi in nepotrebnih poti. Ko prepoznamo želje stranke, izberemo tisto, kar želi, dogovorimo se za ogled ter zanesljivo izvajanje sklenjenega posla ter pravno uredimo dokumentacijo v najkraj- šem možnem času. Kaj se zgodi, če pri svojem posredovanju storite napako in nastane škoda? Storitve v prometu z nepremičninami imamo zavarovane v višini 10 milijonov SIT. V vašem hipotetičnem primeru bi zavarovalnica do te višine stranki škodo povrnila. Na srečo pa tovrstnih spodrsljajev nimamo, saj delamo podkrepljeni z znanjem in sprotno spremljamo domačo in tujo zakonodajo. Enako delamo pretežno na področju Posavja, kjer nas ljudje poznajo in v tem je prednost pred številčnimi agencijami v večjih mestih, čeprav je tržni delež manjši. Omenili ste zakonodajo; s prvim januarjem 2003 je začelo veljati več novih zakonov, povezanih z nepremičninami, predvsem kot posledica usklajevanja z zakonodajo EV. Kako ti vplivajo na vaše delo? Res so novosti številne, z Zakonom o graditvi objektov, Zakonom o urejanju prostora tudi Stvamopravnim zakonikom. Slednji na primer prinaša novo ureditev etažne lastnine. Prav tako tudi Zakon o davku na dodano vrednost. Vsak izmed njih prinaša kaj novega. V tem trenutku bi omenil samo ukinitev lokacijskega dovoljenja, skrajšanje postopka za pridobitev gradbenega dovoljenja, ukinitev plačila spremembe namembnosti, plačilo 20-odstotnega DDV pri prometu z nezazidanimi stavbnimi zemljišči, če se izvede med pravnimi osebami. Vsekakor svetujem strankam, da se z zakoni seznanijo. Nepremičninski posredniki ob tem težko pričakujete Zakon o nepremičninskem posredovanju, da bi “prevetril” poslovanje z nepremičninami v državi. V tem poslu ga težko pričakujemo, saj naj bi temeljito uredil nepremičninsko področje, s čimer bi dosegli tri cilje; varstvo pogodbeno šibkejše stranke, zaščito javnega interesa na tem področju in skrb za razvoj in strokovni ugled nepremičninske stroke. Predlog zakona določa pogoje za opravljanje storitev nepremičninskega posredovanja in obveznosti nepremičninskih družb, ureja pa tudi zdiuževanje v Zbornico nepremičninskih posrednikov Slovenije ter zavarovanje njihove odgovornosti. Suzana Vahtarič Za manj denarja več “muzike” Slovenija -13. januarja so se povsod po Sloveniji začele posezonske razprodaje obutve in tekstilnih izdelkov, ki bodo trajale do 2. februarja.Trgovine bodo tako “očistile” police in pripravile prostor za pomladanske kolekcije, kupci pa bodo poceni prišli do želenega blaga, kar je v času, ko standard pada, še kako dobrodošlo. Kupovanje na razprodajah je priljubljena oblika kupovanja, saj so cene tudi do 50 odstotkov nižje kot običajno, najboljša in največja ponudba pa je prvi in drugi dan. Seveda je bilo pričakovati gnečo in vrste pri blagajnah. Zimske posezonske razprodaje se v različnih državah različno začenjajo; v Italiji in Avstriji takoj po novoletnih praznikih, v Nemčiji zadnji teden januarja, v Sloveniji pa so se zimske posezonske razprodaje, ki ne smejo trajati dlje kot do 2. februarja, začele 13. januarja. Letos se je lahko prvič začela razprodaja obutve in tekstila hkrati, nekateri trgovci pa so sočasno znižali tudi cene zimsko športne opreme. Uradni začetek razprodaje zim-sko-športne opreme namreč odslej ni več predpisan, prav tako ne razprodaja drugega blaga -denimo bele tehnike. Pri vsaki sezonski razprodaji se morajo trgovci natančno držati zakonskih pravil, ki jih določa Zakon o varstvu potrošnikov. Predvsem je pomembno, da trgovec blago, kije na razprodaji, pra- Andreja Žvar, prodajalka v Metroju v Sevnici: V naši trgovini, ki že tako slovi po nizkih cenah, smo cene znižali do 40 odstotkov. Razprodaja bo tudi pri nas potekala do 3. februarja. Prvi in drugi dan razprodaje je bila gneča velika. Tudi tisti, ki so si prišli blago samo malo ogledovat, so nekaj kupih. Sedaj se je naval polegel, pričakujemo pa, da bo še nekaj obiska. V teh dneh bomo dobili tudi nekaj novih artiklov, tako da se kupcem še splača priti naokrog. Anica Gunstek, upokojenka iz Boštanja: Sem redna obiskovalka razprodaj. Grem malo pogledat, če mi je všeč, vzamem. Letos še nisem nič kupila, vzela sem le nekaj, da bomo doma pomerili. Vidim, da ljudje množično hodijo na razprodaje, saj se splača. Sedaj so police že bolj prazne; kupci so najprej pobrali tista bolj modna oblačila, kar je ostalo, je bolj staromodno. Sicer pa jaz kupujem malo konfekcije; imam namreč svojo šiviljo, kupim blago in je bolj ugodno. Priložnostno pa kaj kupim v trgovini, če je ugodna cena in če mi je všeč. vilno označi; poleg stare cene mora biti napisana tudi nova, nižja cena. Ta oznaka mora biti točna, jasna in nedvoumna. Sicer pa so trgovci tisti, ki določajo, katero blago bodo prodali v razprodaji in za koliko. Tudi obseg in količina blaga sta v celoti prepuščena trgovcem. V treh tednih, kolikor bodo trajale zimske posezonske razprodaje, bodo intenzivno na delu tudi tržni inšpektorji, ki skušajo poskrbeti za zaščito potrošnikov. Pozorni bodo predvsem na to, poudarja glavni republiški inšpektor Roman Kladošek, ali ni oglaševanje razprodaje zavajajoče. Kazni za trgovine in odgovorne osebe, ki z objavami zavajajo potrošnike, so namreč zelo visoke. Zato se trgovci v večini primerov na razprodaje dobro pripravijo že nekaj dni prej. Nanjo pa se mnogokrat pripravijo tudi potrošniki, saj si že pred razprodajo ogledajo, kaj bodo kupili potem, ko bodo cene znižane. Nada Černič Cvetanovski Plinski kotel v Vipapu poskusno obratuje Krško - V Vipapu so 16. januarja pričeli z enomesečnim poskusnim obratovanjem novega plinskega kotla. Gre za lani realizirano investicijo v vrednosti 4 in pol milijona evrov. Plinski kotel je namenjen proizvodnji pare, po investicijskem načrtu pa naj bi mu čez dve leti dodali plinsko turbino, tako da bi ta energetski objekt poleg pare proizvajal še električno energijo. Poskusno obratovanje je namenjeno odpravi morebitnih pomanjkljivosti. Pred zagonom pa so prepihovali cevovode na kotlu. Postopek je trajal tri dni in v tistem času so bil dvakrat dnevno po pol ure okoliški krajani izpostavljeni prekomernemu hrupu. Podjetje je preko Regijskega centra za obveščanje javnost o tem pravočasno obvestilo. B.D. Smeti nazaj v Dobovo Brežice - Med Občino Brežice in Krajevno skupnostjo (KS) Dobova je bil sklenjen aneks k pogodbi glede ponovnega odlaganja smeti na deponiji v Dobovi. KOP Brežice je po dveh mesecih odvažanja smeti v Novo mesto s 1. januarjem komunalni odpad ponovno začel voziti na tamkajšnjo deponijo v Dobovo. Dobova je na prevzem smeti pristala pod določenimi pogoji; predsednik KS Mihael Boranič meni, da se stvari po volitvah normalizirajo in bo kmalu spregovoril tudi o tej tematiki. S.V. SOLSTVO, ZDRAVSTVO — 'i Zgodba o sevnišem rdečem križu dobila epilog Kost obrana, še preden je bilo meso kuhano Sevnica - Območno združenje Rdečega križa (RK) Sevnica je sklicalo izredno skupščino, ki je bila nasploh prva skupščina v mandatu predsednice Anke Dernač. Za sklic skupščine so se odločili zato, ker jim je občina Sevnica kot proračunskemu porabniku zaradi nekaterih, zlasti moralno spornih dejanj vodstva, začasno ukinila dotacije, dokler v svojih vrstah stvari ne razčistijo. Afero RK je sprožilo anonimno pismo, ki ga je prejel sevniški župan, in je kazalo na domnevne nepravilnosti pri delu Območnega združenja RK Sevnica, ki ga vodita predsednica Anica Dernač in zaposlena sekretarka Andreja Stegenšek, življenjska sopotnica njenega sina. Po sklepu občinskega sveta je bila opravljena revizija poslovanja. Finančna izvedenka Brigita Tomažin Gabrič je ugotovila, da je plača sekretarke na zgornji meji dovoljenega, da ji je bila po priporočilu tedanjega generalnega sekretarja Mirka Jeleniča izplačana 13. plača, dvakrat je dobila stimulacijo v višini 40 odstotkov redne plače, kar sicer Pravilnik o plačah dovoljuje. Predsednica Dernače-va prejme vsak mesec nagrado v višini 25 odstokov neto mesečne plače sekretarke, poleg tega pa ji je bilo izplačano 25 odstotkov 13. plače sekretarke in 25 odstotkov sekretarkinih stimulacij; mesečno dobi še kilometrino za 100 km Anica Dernač, Sevnica: Ko sem prišla na Rdeči križ za predsednico, sem dobila popotnico, daje treba sekretarja odsloviti. Jaz nisem vedela, da je zaposlen za nedoločen čas; tudi nisem vedela za denar na računu; še ključev od pisarne mi niso dali. Toda vedno sem delala za dobrobit ljudi in se nisem okoriščala.To, kar so mi naredili, je bilo hudo, vsa družina je trpela.Toda življenje je pravičen razsodnik! ne glede na to, ali jih prevozi ali ne. Vse to je sicer v mejah zako- Jelka Skoporec, Razbor: Kazniva dejanja Demačevi niso bila dokazana, imajo le moralno težo. S tem je naredila veliko škodo organizaciji, saj seje o tem veliko govorilo; ljudje so obrali kost, še predenje bilo meso kuhano. Sedaj toliko govorimo o tej fasadi, če bi slučajno pripravljali predlog za priznanje, bi ji ureditev fasade po zelo ugodni ceni šteli za pozitivno. Nisem za odstop predsednice. rojstva v porodnišnici brežice Tokrat smo v brežiški porodnišnici spoznali mamico Ingrid Savnik iz Pesjega in njeno Nino. Deklica se je rodila s carskim rezom 17. januarja in je ob rojstvu tehtala 3550 gramov, velika pa je bila 51 cm. Doma na mamico, ki je po poklicu medicinska sestra, in malo Nino čaka očka Miran Blažič. Nini in mamici Ingrid se je tokrat ob fotografiranju pridružila tudi glavna sestra oddelka Metka Glogovšek. Od 6.1. do 20.1.2003 Dečke so rodile: Olga Glogovšek iz Dovškega, Petra Lesički z Jesenic na Dolenjskem, Ivanka Simončič iz Velikega Mraševega in Simona Habinc z Ledine. ^ Deklice so rodile: Sergeja Habinc z Velikega Kamna, Mira Iljaš iz Brežic, Natalija Žibert iz Dolenjih Skopic, Andrejka Žičkar iz Glogovega Broda, Ingrid Savnik iz Pesja in Cvetka Hudorovac z Gorice. cije Zabukovje, ki so našteli kar devet izvirnih grehov Demačeve, ki so po njihovem mnenju dovolj težki, da bi se morala umakniti s položaja. Pri tem gre že za zloglasno fasado, za katero niso zbirali ponudb, ker - kot je dejala Dernačeva - je župan rekel, da to ni potrebno; za odpustitev prejšnjega sekretaija Stoparja, ki so ga postavili na cesto brez pravniškega znanja in se jim je to kasneje maščevalo, saj so morali po sklepu sodišča plačati več kot milijon SIT, pa do tega, kako si izplačujejo dodatke, čeprav je obseg dela RK manjši, saj nimajo več krajevne organizacije Bučka in tudi beguncev ne. Dernačeva se ne čuti ne materialno ne moralno kriva in njen odgovor v zvezi z vsemi izplačanimi dodatki je: “Zakaj bi mi delali drugače kot cela Slovenija?” na in ni osnove za kazenski pregon, gre pa za moralno sporna dejanja, za katera naj bi v humanitarni organizaciji, kakršna je RK, ne bilo prostora. Revizija je odkrila še nekatere druge pomanjkljivosti. Če bi predsednica Anica Dernač po priporočilu župana Kristijana Janca odstopila z mesta predsednice RK, da ne bi bilo omajano zaupanje v humanitarno organizacijo, občina ne bi ukrepala. Ker pa Dernačeva ni odstopila, je občina začasno zaprla proračunsko pipico in sicer dotlej, da se razmere znotraj organizacije razčistijo. Dan obračunaje nastopil na izredni skupščini, razpravljalce pa bi lahko razdelili v tri skupine; tiste, ki so zagovarjali Dernačevo in njeno delo, tiste, ki njenega dela ne poznajo povsem, a menijo, da gre za nekaj napak pri delu in za moralno sporna dejanja, in tiste, ki so odločno nastopili proti takim dejanjem predsednice RK. Pri tem so bili najbolj odločni predstavniki krajevne organiza- Marija Žvegllč, Zabukovje: Razočarana sem, da sem danes prisotna na seji s takim dnevnim redom. Pisec anonimnih pisem, ki so razkrila, kaj se dogaja na Rdečem križu, pa bi se moral podpisati, zato da bi mu lahko čestitali! Po večurni razpravi so prisotni z veliko večino ugotovili, da je dosedanja predsednica Anica Dernač, ki se ji mandat izteče maja, dobro delala in da napake, ki jih je naredila, nimajo take teže, da bi jo morali zamenjati z mesta predsednice. Da bi se izognili napakam, se bodo na RK poslej pri zahtevnih zadevah posluževali pravne pomoči, prav tako pa naj bi skupščine sklicevali vsaj enkrat letno, so menili aktivisti. In sicer aktivisti, ki še danes delajo v duhu volonterstva, pa naj gre za Zabukovje, Šentjanž, Krmelj ali katero drugo sredino; gre za aktiviste, ki brezplačno, s svojim avtomobilom in bencinom, ter v svojem prostem času zaradi srčne kulture in ne zaradi denarja skrbijo, da njihovim bolnim, revnim ali kako drugače ogroženim sokrajanom polepšajo življenje in pri tem čutijo zadovoljstvo. Tega občutka plačani funkcionarji pač ne bodo imeli možnosti doživeti. Nada Černič Cvetanovski Janez Podlesnik, Zabukovje: Da si prav humanitarna organizacija privošči, da si deli 13. plačo! To je, kot bi revežem jemali denar. Zame je to sporno. Jaz si tega denaija ne bi upal vzeti. Zakaj pa lahko na podeželju delamo zastonj? Janko Šuštaršič, Šentjanž: V naši krajevni organizaciji je 46 krajanov, starejših od 80 let, in vse smo pred novim letom obdarili. Jaz sem prišel s svojim avtom v Sevnico po pakete in sem jih skupaj s kolegi razvozil ali raznosil po kraju. 46 ljudi sem obiskal, pa nisem nič razmišljal o tem, da bi mi kdo moral kaj dati. Veliko hrupa za nič Slovenija, Posavje - Z novim letom je stopil v veljavo zakon o zdravniški službi, ki ureja pravico zdravnikov do dnevnega in tedenskega počitka. Spremembe zakona pravzaprav sploh ne prinašajo novosti, temveč zgolj uzakonjujejo sedanje stanje. Novela zakona o zdravniški službi, ki posega v delovni čas zdravnikov, je v zadnjih nekaj mesecih burila duhove tako v zdravstvenih kot političnih sredinah. Kot kaže - vsaj v Posavju -pa novela zakona ni bistveno posegla v delovni čas zdravstvenih ustanov.V zdravstvenih domovih so že doslej delali v izmenah in imajo dovolj popoldanskih ambulant. Umiki ambulant so tako večinoma ostali nespremenjeni. Vsi trije posavski zdravstveni domovi so sledili priporočilom ministrstva za zdravje, ki pravi, da zdravstvenim domovom, v katerih imajo pacienti dostop do zdravniške oskrbe do 20. ure zvečer, ni potrebno spreminjati de- lovnega časa. Delo v izmenah poteka v vseh treh zdravstvenih domovih, zato delovnega časa zaenkrat niso spreminjali. Novela zakona o zdravniški službi j e nekaj sprememb prinesla le brežiški bolnišnici. Začetek delovnega časa so pomaknili za eno uro - prej so v bolnišnici začeli delati ob sedmih, po novem letu pa ob osmih. Glede na to spremembo so zamaknili tudi delovni čas v ambulantah; po večini za eno oziroma za pol ure. Zaradi spremenjenega delovnega časa ni prišlo do nikakršnih zapletov, saj so paciente prenaročili, javnost pa o spremembi obvestili preko medijev. Nada Černič Cvetanovski Nov objekt uradno zaživel Krško - Pred dnevi je v Krškem potekala uradna slovesnost ob odprtju novega Zdravstvenega doma Krško in Lekarne Krško. Uradne otvoritvene slovesnosti so se med drugimi gosti udeležili tudi župan občine Krško Franci Bogovič, magistra farmacije in predsednica lekarniške zbornice Slovenije Andreja Čufar ter magistra farmacije in direktorica Javnega zavoda Lekarna Pavla Janc. Kot je znano, so priprave na investicijo izgradnje novega zdravstvenega doma po- potekala tudi uradna otvoritvena slovesnost doma. Celotna vrednost investicije je znašala 1.325.000.000 SIT. Direktor Zdravstvenega doma Krško dr.Rudolf Ladika je ob odprtju dejal, da jih vsi sprašujejo, kaj zanje nov objekt pomeni-Pravi, da odgovora na to vprašanje še sami v zdravstvenem domu ne vedo točno, kajti če bi v tem Župan občine Krško Franci Bogovič in direktor ZD Krško dr.Rudolf Ladika pred vhodom v stavbo tekale že vse od adaptacije starega objekta. Novozgrajeni objekt, ki se nahaja v neposredni bližini Doma starejših občanov na Griču v Leskovcu pri Krškem ima pet etaž, skupna površina objekta pa znaša 4773 m2. Objekt ima urejene tudi parkirne prostore za preko 140 vozil. Z gradnjo novega zdravstvenega doma so začeli 27. oktobra leta 2000, ko so bile podpisane izvajalske pogodbe, gradnja pa je bila zaključena 18. oktobra lani. Pred dnevi je objekt, v katerega so se uslužbenci postopoma selili že vse od 15. decembra lani, pridobil tudi uporabno dovoljenje, dva dni kasneje pa je trenutku rekel karkoli, bi to lahko bilo preveč patetično in nabito s čustvi, verjame pa, da bo to pokaj zal čas. Prepričanje, da so največ pridobili pacienti, ki končno pri' hajajo v normalno stavbo ter v normalne razmere in pogoje-Dr.Ladika pa je prepričan, da bo dan odprtja novega zdravstvenega doma in lekarne zagotovo ostal v spominu tako mlajšim kot starejšim generacijam, kajti prepričan je, da je zelo malo takšnih generacij, ki bi doživel6 odpiranje dveh “hiš“ v času svojega dela in bo najbrž spet preteklo veliko časa do novega odprtju-Karmen Mole'1 ozara V društvo Ozara, Pisarno za informiranje in svetovanje, f vključujejo ljudje s težavami v duševnem zdravju, prav tako se oglasij0 tisti, ki se znajdejo v stiski. Mnogi izmed njih dobijo podporo, s ka' tero lažje premostijo težave. Ob tem smo priča različnim življenj skri11 zgodbam in izkušnjam. V tokratni številki vam predstavljamo prisp6' vek članice skupine za samopomoč. Nobeno jutro Ob devetih zjutraj sem vstala in počasi, počasi začela dojema& kaj seje zgodilo. Svobodna bom, lahko bom šla na Krko, se zlekttu v travo in lovila sončne žarke. Prej tega nisem smela. Ne morem j več zamisliti, da se intelektualno dekle lahko spusti tako pod nivo, d jo neki fant ustrahuje, ji ne dovoli na sprehod s psom, češ, dom bodi, saj imaš kaj delat. Pa je ta fant Musliman? Počasi si kuham kavo, misli se podijo po glavi. Kako drugačno J to jutro. Zaklepam se v hišo, strah me je. Velik odmerek kave spijern' Mama me roti: “Ne kadi, saj veš, da je to neumnost! ” Svetuje mi, n 1 grem na društvo Ozara. Kličem, kličem, zasedeno. Dobro, da imas>s «©» j «v-4ksš!** sfesss®jsi*-j ss*saaB$e; * \ \ tmfšpsK teeafesž p pte [ -in pkarn ae Mate te. Issss, ae. i ssfe, teti, te? n Jšfesfe. A s i. sas. fe Jateife žMSfesSi* js&tefe na*: _ ______________________ tei£SS$? S SVAKI DAN M1MA M? te Sromlje u Sloveniji zave Rad« Brežice. Gm njq ispuoe giazDeru žeiju. a kotot Kiko njima zauzvrai pjeva preko mobitela Kokosi njega uopče ne zanimajo ... -i -■ • i fe ■ :U. T : Mimica s svojim petelinom Kihom in hrvaško Areno, v kateri so opisali zgodbo njenega življenja. ga petelina želela spoznati. Prišla je in se z njo pogovorila. Mimica je gostom zaupala, kakšno je njeno življenje, seveda pa nikakor ni pozabila povedati, da je redna poslušalka skupnega programa Radia Brežice in Radia Sevnica. Pravi, da ji je bilo najbolj neprijetno, ker je bila pokrita z ruto -bila je namreč nedelja in ravno se je vrnila od maše, ko je dobila obiskovalce, oni pa so jo fotografirali. Gostje so Mimico spraševali marsikaj, tudi to, zakaj živi sama in ali je bila poročena. “Nikoli se nisem poročila in ni mi žal boljše. Pa sem si kar sama naredila zdravila. Pripravila sem si kafro in si delam obkladke. Kar pomaga. Pa roke mi tako zelo zatekajo in drevenijo. Drugače pa sem zdrava, kaj je to glavobol, sploh ne vem,” se pohvali. Naredila je tudi posebno zdravilo iz drobljenega divjega kostanja, pravi, da ji tudi precej pomaga. In kako preživi? “Saj mi čisto nič ne manjka. Imam svoje živalce, drva imam, pa svojo hišico, ki si jo kar sama popravim. Ne, v dom pa ne bi šla nikoli, pa če se zgodi ne vem kaj. Tu je moj dom in tu ostanem, pa naj bo, kar hoče. Bom že kako,” je trdno odločena. Mimica prejema socialno pomoč, ki je do zdaj znašala okoli 35.000 SIT, zdaj pa upa, da bo pomoč res nekoliko višja, kot so obljubili. Vsakih šest mesecev obnovi vlogo in tako preživi. “Na Centru za socialno delo mi verjamejo na besedo, obiskali pa me niso še nikoli. Pa kaj bi me obiskovali”, dodaja in še enkrat pou- dari, da je dobro tako, kot je. Le ko je ne bi tako močno bolele roke in noge. Naša Mimica je s svojim življenjem zadovoljna in srečna in ne bi ga zamenjala. A vendarle se človeku, ki jo spozna, v duši zasidra vprašanje: “Le kaj bi bilo z Mimico, če bi resno zbolela, ali se poškodovala. Kdo in kako bi poskrbel zanjo, ko živi na težko dostopnem delu Krajevne skupnosti Sromlje. Bi pomoč prišla pravočasno? Kljub temu človeku odleže, ko spozna, da so okoli nje dobri ljudje, ki ne pozabijo stopiti k njej in jo povprašati, če kaj potrebuje. Se sreča, da je na tem svetu veliko dobrih duš. Karmen Molan Seniorji prevetrili svoje sklepe Krško - Združenje seniorjev Posavja je v preteklih letih sprejelo več pomembnih zaključkov, saj so se tvorno vključevali v različna regijska dogajanja in odločitve. Da bi ugotovili, kako se zdaj njihovi sklepi uresničujejo, se je takoj po novem letu sestalo vodstvo območnega združenja, pridružila pa sta se jim tudi krški župan Franc Bogovič in direktor nuklearke (NEK) Stane Rožman. zato!” Tako odločno je odgovorila in še enkrat opisala svojo zgodbo. Živela je s svojo mamo, ko pa je pred 19 leti umrla, je ostala sama. Pa zato ni nič nesrečna ali osamljena, saj jo obkrožajo dobri ljudje in prijazni sosedje. Eden med njimi - Vlado Hrastovšek, ki jo že kar “razvaja”, ji je za rojstni dan podaril čajno garnituro, je navdušeno pripovedovala in dodala: “Veste, imam rojstni dan na isti dan kot vaš radio, 28. oktobra sem dopolnila 65 let, vaš radio pa 39 let. Dobro vem, da bo letos okrogla obletnica radia”. Sosed Vlado ji je ponudil tudi, daji postavi domovanje nekoliko nižje, pa pravi, da ne gre nikamor iz svoje hišice. Čeprav je stara in se bolj kot ne podira, ne more zapustiti svojih živali - teh ima res veliko, kokoši, petelina, muce, psa, koze - pa tudi za elektriko in vodo ne ve, kako bi bilo, če bi se preselila nižje. “Vlado pa me je peljal s svojim velikim mercedesom tudi Posavski seniorji so se tokrat namreč pomudili ob meddržavni pogodbi o NEK, zadnjih dogajanjih okrog gradnje verige spodnje-savskih elektrarn in regionalizaciji. Kot je na seji povedal predsednik Edi Komočar, se želijo člani območnega združenja kot strankarsko neopredeljena organizacija s svojimi mnenji in stališči tudi v prihodnje vključevati v odločilna regijska dogajanja ter po svojih močeh prispevati k uresničevanju sklepov in pobud vseh posavskih organizacij- Zato so tokrat največ pozornosti namenili zloglasni meddržavni pogodbi o ureditvi statusnih in drugih pravnih razmerij, povezanih z vlaganjem v NEK, njenim izkoriščanjem in razgradnjo. Župan Bogovič je zelo podrobno razčlenil zadnje dogajanje vse od obiska pri premieru Antonu Ropu do naj novejših smernic Evropske unije, s katerimi so seznanili ministra Janeza Kopača. Unija je države z je- drskimi objekti obvestila, da bodo morali že do leta 2013 zagotoviti dokumentacijo za gradnjo končnega odlagališča RAO in pet let zatem še za skladiščenje izrabljenega goriva. To seveda skupaj z mnenjem ustavnega sodišča, da pogodba ni v nasprotju z ustavo,vnaša k ratifikaciji meddržavne pogodbe bistvene novosti. Tudi seniorji so zato podprli predlog občine Krško, naj Slovenija prevzame vse obveze za gradnjo omenjenih odlagališč in razgradnjo elektrarne, hrvaška stran pa naj za to zagotovi ustrezno finančno nadomestilo. V Krškem obenem predlagajo, naj lokalna ali regionalna skupnost, ki bi podprla izgradnjo trajnega odlagališča, dobi tudi ustrezno denarno nadomestilo. Posavski seniorji so poudarili, da dobivajo sklepi o škodljivosti pogodbe zaradi mnenja ustavnega sodišča in direktiv Evropske unije dodatno težo, zato bi država morala toliko bolj prisluhniti Posavju. Da bi stališča naletela tudi na ustreznejši odmev v Ljubljani, bodo posavski seniorji povabili medse vodilne ljudi Združenja seniorjev Slovenije. Nasploh so izrazili mnenje, da se republiško združenje preslabo odziva na pobude območnih, čeprav jim denar iz kolektivnih članarin zagotavlja pomemben finančni vir. V informaciji o gradnji HE Boštanj je Niko Galeša obnovil posavske zahteve za izgradnjo celotne verige in povedal, da imamo v Posavju zdaj kadrovsko ponudbo za obratovanje in vzdrževanje HE Boštanj. Opozoril je na vnovično premajhno zagnanost države za gradnjo ter nezadostno sodelovanje območne gospodarske zbornice. Veliko pozornosti pa so seniorji namenili tudi pokrajini danes in jutri ter v zadnjem času prvi in edini opozorili na nujnost sodelovanja in povezovanja med posavskimi občinami. Vlado Podgoršek Le koga bodo letos “pokopali”? Dobova - Letošnje pustne norčije se bodo odvijale šele v mesecu marcu, a “Dobovški fašjenk” se kljub temu že pospešeno pripravlja na ta dogodek. Člani Turističnega društva Dobova in sekcije Fašjenk so se zbrali na svojem prvem letošnjem sestanku ob organizaciji tradicionalne 10-dnevne prireditve “Dobovški fašjenk”. Seveda so priprave na prireditev že nekaj mesecev v polnem teku, kajti organizacija tako zajetnega programa zahteva skoraj celoletne priprave. Kot so nam sporočili organizatorji fašjenka, se bo pustovanje letos začelo zadnje dni meseca februarja, ko se bo, tako kot je v navadi, zgodil prevzem oblasti na brežiški občini, in izidom časopisa Pustne novice. Kar zadeva prevzema oblasti na občini, napovedujejo, bo fašjenški župan napel vse moči, da bo v desetih dneh svoje vladavine rešil čim več tegob, ki pestijo občane in državljane. Po prevzemu oblasti pa se bodo začele prireditve z vsakodnevnim pestrim in zabavnim programom, ki bo vrhunec doživel 8. marca, ko se bodo prireditve z velikim mednarodnim karnevalom, sežigom fašjenka in vrnitvijo oblasti končale. Za kom bomo “žalovali” tokrat, zaenkrat ostaja dobro varovana skrivnost. Mednarodni karneval ob zaključku dobovskih norčij pa letos slavi jubilej, saj se bo odvijal že petič zapored. Dobovški fašjenki se veselijo norčavih dni, ki so pred njimi, in čeravno opazovalci vidimo samo zabavo se fašjenki pri- Umi s() imeU opmvka , Bin Hladnom in Tele-reditve in progra- Bani; kdo bo letos mešal štrene, je še skrbno ma lotevajo skraj- varovana skrivnost, ki jo vedo le najožji no odgovorno in sodelavci organizacije “FiBil" in zato prisebno Da so vec tojnifašjenkL kot odločni, pa je dokaz, koliko povabil so že prejeli za sodelovanje na karnevalih tako doma kot v sosednjih državah, letos so še posebno ponosni na povabilo, kije prišlo iz Črne Gore kamor so vabljeni v letošnjem poletju. Sicer pa organizatorji “Dobovškega fašjenka” občanom na srce polagajo še posebno priporočilo. Ker se že zbirajo prispevki za letošnjo številko Pustnih novic, jih opozarjajo, da so v naslednjih tednih previdni pri svojem vedenju, v nasprotnem primeru bi se namreč lahko zgodilo, da bi se ista osebo v novicah znašla prevečkrat; hkrati pa vabijo vse zainteresirane avtoije prispevkov-da te pošljejo na naslov Turističnega društva Dobova. Kamen MolOn Priprave na sevniški karneval Sevnica - Pustni odbor, kije lani po dvajsetih letih spet obu^ sevniški karneval, že pridno snuje vsebino letošnjega-sodelovanju vabi ljudi z idejami in voljo za priprave. Vsega, kar bo šegavi pust letos prinesel na sevniške ulice, tokrat še ne bomo izdali. Lahko pa omenimo, da bo rdeča nit dogajanja zasedanje občinskega sveta, ki bo pač obravnaval aktualne točke, katerih vsebina ah zgodba bo predstavljena s primernimi kulisami na posameznih vozilih. Do sedaj znanih točk dnevnega reda je deset, nekatere bodo prava atrakcija. V pustnem odbom so v glavnem obrtniki iz Sevnice, Boštanja, Loga, Blance, mimske doline, vodi pa ga podjetnik Jani Šerjak. Lanska prireditev je nastala spontano, naj večji sponzorji so bili kar sami člani odbora. Karneval, kije duhovito in scensko zanimivo obdelal lokalne probleme, si je ogledalo veliko število občanov, organizatorji pa so si prislužili čestitke župana Kristija- na Janca. Takrat seje strinjal, da Jj si karneval, če se bo obdržal, zaslug tudi kakšen sponzorski tolar iz ° činskega proračuna in letos bo obli bo verjetno realiziral. , , Vrnimo se k vsebini letošnje^ karnevala. Kot rečeno, še ni čas, predstavimo vse točke dnevnega 1 da pustne seje občinskega sve Sklicatelj seje želi, da bi jih bilo c ^ več, zato pod točko razno vabi . tiste, ki imajo idejo in skupino, U se v karnevalu predstavila, k sode ^ vanju. Koordinator, kjer dobite informacij, je Zoran Zelič, v°dj%, ristične pisarne (tel. št. 81 -65-db kije v prostorih tržnice. j Letošnji karneval v Sevnici b° pustno soboto in ne v torek, tak0 bo lažje sodelovalo in si ga ogie lo čim več ljudi. Branka Dern° Pustni odbor se je sestal že tretjič-domislic o vsebini karnevala ne n^11 t JJB ML , ... #;|p L4 -i. f JU ] ; j l i i l i i REPORTAŽE, NASVETI ... r m mm ;• : .. '02$. . •: avtomobilizem ir za lepši videz Volkswagen Polo 1.9 TDI 3v Polo je bil na tem prostoru že sestavlja skladno, dovršeno celo-predstavljen, vendar v bolj umir- to. Čeprav so vrata nekoliko dalj-jeni družinski različici, ki bo go- ša in sedeži “pametno zložljivi”, tovo popularnejša. Trivratni Polo je dostop v Polovo notranjost, z odličnim 1.9-litrskim turbo- predvsem zadaj, nekoliko otežen, dieslom v nosu je namreč prej Kljub temu današnji Polo ponuja športna izvedenka priljubljenega malčka kot pa varčna dieselska možnost. V testnem primerku so mu k športnosti pomagali še živo rdeča barva, športno podvozje in večja kolesa, zaradi katerih je bi Polo še atraktivnejši. Tudi trivratni Polo je v prednjem delu videti najprej kot izboljšan Lupo, kar pa v kombinaciji z lepo zaokroženim zadkom in jasnimi potezami steklenih delov Motor: - tuibodieselski linijski štirivaljnik Pumpe-Duse -prostornina: 1896cm3 -največjamoč: 101 KM (74 kW) - navor 240 Nm pri 1800/min. vsaj toliko udobja, kot gaje Golf pred petnajstimi leti. Tudi prtljažni prostorje glede na velikost avtomobila zadovoljiv, saj nudi 270 litrov praznine. Notranjost je sicer dokaj klasična, vendar razgibana. Veliko je prostora za drobno prtljago, od predalov na vratih do poličk in predala, v katerega lahko varno Ambasadorji kulture ^režice - Glasbena šola Brežice se je zvestim poslušalcem Predstavila s koncertom, ki so ga načrtovali za lanski junij, vendar so jim ga različne razmere vselej preprečile, je v Pozdravu med ostalim povedal ravnatelj Dragutin Križanič. £ato pa je bil toliko bolj prijetna glasbena popestritev hladnega januarskega popoldneva. V uvodu so glasbeni užitek z pranim petjem pripravili člani Otroškega pevskega zbora in jmlzic. Po besedah ravnatelja, naj bl zbori peli le v osnovnih šolah, a s° z doseženim v obeh zborih tudi na glasbeni šoli nadvse zadovoljni m veseli, da so ju ustanovili. *jevke Solzic so se predstavile z aeloin programom, ki ga bodo iz-Vedle na letošnji Naši pesmi v Ma-nkoru, pa tudi sicer Solzice kakovostno in suvereno predstavljajo s°lo, občino, Posavje in Slovenijo. glasbenikov, da poslušajo drug drugega, kar pomeni socializacijo otrok, ki se ob tem naučijo strpnosti. Dmgače je, ko je z njimi dirigent, takrat morajo spoštovati njega, kije za glasbenike “zakon”. Pihalni orkester je mlad po letih in je osnova za delovanje amaterskih orkestrov, močno podpira amatersko kulturo (Godba Kapele in Godba Loče), ki je v občini nasploh zelo uveljavljena, ob vstopu v EU pa bo še kako pomembna, saj bomo z njo ohranjali sloven- ®troški pevski zbor pesmih je sledil koncertni j^gram štirih orkestrov, pričel ga je ^armonikarski orkester, ki mu h Pred leti dal zasnovo Franc •ovič, člani harmonikarskega Pestra pa so v preteklosti in se-j^nJosti vselej pokazali lepe uspe-ČV^odalci šestletnega godalnega Kestra so zaigrali brez dirigenta; šen (nov) način zahteva od sko identiteto, preko nje bomo prepoznavni v svetu. Simfonični orkester je najbolj kompleksno izvajalsko telo z največ možnostmi, je sinteza človekovega duha in harmonije instrumentov. Na GŠ Brežice deluje le tri leta in upravičeno pričakujejo, da bo postal mestni simfonični orkester. N. Jenko S. skrijemo manjše, a vredne stvari. Instrumenti so pregledni, stikala pa logično razporejena in lahko dostopna. Nekoliko moteča je bila morda le “pretrda” hupa, saj je srednji del volanskega obroča potrebno kar močno pritisniti, da bi sprožili zvočno reakcijo. Nastavljivost volanskega obroča in sedeža omogočata prilagajanje tudi večjim uporabnikom. Motor, s katerim je bil oprem- vsem navor je tisti, ki med pospeševanjem daje vtis, da gre za močan motor in zmogljivo vozilo. Obenem je poraba skorajda vzorčna. Kljub izrednim zmogljivostim se tak Polo zadovolji že s petimi litri plinskega olja na vsakih 100 prevoženih kilometrov. Varčno, ni kaj! Obenem pa še udobno, saj se lahko na bencinskem servisu oglašamo le vsakih 800 kilometrov ali več. ppimqpH j ljen testni avto, je sicer dobro znan izdelek, vendar v malem Polu dodatno “zaživi”. Nekaj več kot 1,1 tone težko vozilo namreč požene do spodobne hitrosti in omogoči izredne pospeške. Pred- Zmogljivosti: - najvišja hitrost 188 km/h -pospešek 0-100 km/h: 10,7 s - poraba po podatkih proizvajalca: 4/4,9/6,41/100 km - testno povprečje: 5,51/100 km Z gotovostjo lahko trdim, daje motor, kije poganjal testnega Pola, zmogljiv izdelek. Ta s svojim navorom in močjo z lahkoto nadomešča nekdanje bencinske GTI-je. Prav zato je izbira olajšana, saj z nakupom takega vozila “ubijemo dve muhi na en mah”. Dobimo športno in atraktivno vozilo (na katerem si lahko privoščimo celo 16-colska kolesa in športno podvozje), v isti sapi pa simpatično in varčno prevozno sredstvo. Aleksander Krebelj Zima je v polnem zamahu, kratki, mrzli in dolgočasni dnevi so naš vsakdan. In kako lahko za najmanj uro in pol popestrite svoj dan ? Čips, kokice, udoben kavč in dober film. Kateri film ?! Na to vprašanje vam bomo v rubriki Videofil vsakih štirinajst dni ponudili nekaj novih fdmov, ki jih v DVD in/ali VHS formatu najdete na policah videotek. HARTOVA VOJNA (HarPs War) V tej vojaški drami, ki jo v recenzijah označujejo za pretirano patriotsko, boste tokrat prvič videli Bruca Willisa v vojaški uniformi, ki jo je oblekel za neverjetnih 22 milijonov SIT. Zgodba govori o mlademu naredniku Thomasu W. Hartu, ki v krvavi in kruti vojni sodeluje daleč od bojnih front. Nekega dne je zadolžen za nenevarno terensko nalogo, ki pa se sprevrže v nočno moro. S partnerjem padeta v zasedo, sopotnika ubijejo, Harta pa odpeljejo v vojno ujetništvo. Kljub temu, da ima višji čin, ga nastanijo v barako 27 k navadnim vojakom. Stvari se začnejo zapletati, ko tam nastanijo še dva temnopolta ameriška pilota. Med vojaki izbruhne rasizem, ki pripelje do usmrtitve enega pilota, drugega pa obsodijo zaradi umora sovojaka... IOOII fO S Tl SOBA ZA PANIKO (Panič room) V tem izvrstnem triletju, ki vas bo vse do konca prikoval na sedež, Jodie Foster odigra vlogo ločenke, ki s hčerko išče novo stanovanje. Tako najdeta hišo v Central Parku sredi New Yorka, katere posebnost je, da ima sobo za paniko, zgrajeno iz betonskih sten, jeklenih vrat, z lastnim prezračevalnim sistemom, lastno telefonsko linijo, zalogo hrane, pijače in zdravil. Zgodba se zaplete že prvi večer, ko se mati in hči vselita, saj vanjo vdrejo trije zamaskirani moški. Zatečeta se v sobo za paniko in zdi se, da sta na varnem. A se izkaže, da sta se ujeli v past, kajti tisto, kar roparji iščejo, je prav v tisti sobi! Začne se napet boj, ki bo pokazal, kdo bo spretnejši, iznajdljivejši in hitrejši. Da pa bi bila zgodba še bolj napeta, se izkaže, da ima hčerka sladkorno bolezen in nujno potrebuje injekcijo... Rubriko je pripravila: VIDEOTEKA STUDIO & NELI pri vodovodnem stolpu v Brežicah . PANIČ ROOM Barva las V prejšnji številki sem obljubila nagrado prvemu, ki bo sodeloval pri oblikovanju rubrike “Za lepši videz”. Ponudba še vedno velja in z veseljem bom odgovorila na kakršnokoli vprašanje, povezano s to rubriko. Tokrat vam posredujem eno izmed vprašanj, ki mi je bilo zastavljeno preko anonimnega foruma. Lep pozdrav! Zanima me, kako naj si glede na svojo polt določim najprimernejšo barvo las!? Sem bolj bledolična kot ne in imam modre oči! Glede na barvo oči bi mi vsi priporočili temnejši odtenek, kaj pa bleda polt!?..Svetujte mi, prosim! Hvala in lp. Odgovor: Izbira barve je odvisna, v katerem tonu so tvoji naravni lasje,-Moje pravilo je - dva tona svetleje ali temneje. Večje odstopanje od naravnega izgleda je preveč umetno. Odvisno tudi od tega, kateri toni ti bolje pristajajo, topli ali hladni. Poglej, katere batve se nahajajo med tvojo garderobo. Temu primeren naj bi bil tudi “make up ” in vse ostalo. Te,ko svetujem kaj več, ker je pri tem pomemben oseben pristop. lp alenka! www. alenkinstudio. com Približno tako lahko izgleda tudi vaše vprašanje. Tistega, ki karkoli zanima v zvezi lepšim videzom, še enkrat vabim k sodelovanju, kajti nagrada še vedno čaka! Lep pozdrav do prihodnjič - Alenka Dimbek Email: alenka@alenkinstudio.com moda Bolj se poglabljamo v svet mode, bolj opažamo, daje zelo raznolika, presenetljiva in povsod jo najdemo. Seveda nam je trenutno težje razmišljati vnaprej, zakaj torej ne bi uživali v sedanjosti; še manj se nam da pripravljati na naslednjo, malce toplejšo sezono. Še posebej sedaj, ko se dogajajo prave “zimske radosti*1 in se najbrž še nekaj časa bodo. Trenutno so trgovine polne nakupovalcev, kajti razprodaje oblačil in obutve so se začele in nam naložile veliko dela. Nič za to, če si še malce založimo omare in si nakupimo tisto, kar smo želeli ali nam še primanjkuje, saj včasih ne vemo takoj, kaj nam je všeč, in še preveč globo- ko v žep nam ni potrebno seči. Lahko se tudi opremimo za naslednjo zimo, če nabavimo predvsem klasična oblačila, kajti ta bodo primerna tudi za naslednjo zimo, ne glede na to, da nas bodo modne smernice spet presenetile in nam dale nove zamisli in modne želje. Klasični plašči, koničasti škornji, klasične hlače in celo kostimi, vse to bo “še prišlo prav”. Posebej če imate stil, okus in znate nositi svoja oblačila, se nimate česa bati. To pa še ni vse. Tudi zimski športi so zdaj prišli na vrsto in ne mislite, da na tem področju mode ni. Pa še kako je prisotna. Če želite izgledati dobro na zimskih sprehodih, na smučkah ali sankah, ne mislite, da ni mogoče. Nič več ne bo dolgočasnih barv, širokih krojev in počutja, da ste kot “balon”. Lahko ste opremljeni zelo okusno. Ponujamo nekaj zamisli, krojev, barv... Materiali, kot so kašmir, krzno ... so za “ski - fashion” zelo dobri. Kroji so lahko takšni, kot ste mislili, da ne morejo obstajati, naj bodo oblačila v “ski” ali volneni izvedbi, moda ponuja tudi veliko pristajajočih dodatkov, od enobarvnih do živih kombinacij. Če je moda pri športu za vas pomembna, potem čas dela za vas. Uživajte, kajti kdor uživa v modi, uživa vse leto. Lea Šinko Štraus ŠPORT rokomet Svetovno prvenstvo na Portugalskem Brežice - Zadnji dan pred odhodom slovenske moške rokometne reprezentance na 18. rokometno svetovno prvenstvo za moške, ki se odvija na Portugalskem od 20. januarja do 2. februarja, smo se o pripravljalnem obdobju in pričakovanjih pogovarjali z direktorjem moških rokometnih reprezentanc Slovenije Stanetom Ostreličem. Kako so potekale priprave pred odhodom na SP, so bile uspešne? Mi smo zaključni del priprav za 18. rokometno SP v glavnem preživeli v tujini. Rokometna reprezentanca je bila pred novim letom na turnirju v Franciji, ki ga je tudi osvojila, takoj po novem letu smo odšli na Islandijo, kjer smo odigrali tri tekme s četrto uvrščeno ekipo iz zadnjega evropskega prvenstva. Nato smo nadaljevali pot v Španijo, kjer smo se udeležili zadnjega turnirja pred samim začetkom SP. Odigrali smo srečanja z Brazilijo, Španijo in Češko. Vse tekme smo zmagali in osvojili tudi ta turnir, kar pomeni, da smo v pripravljalnem obdobju igrali nekoliko nad pričakovanji. Torej lahko govorimo o dobro pripravljeni ekipi? Po naših ocenah je ekipa dobro pripravljena in tisto, kar je bila pri ekipi v preteklosti največ-ja pomanjkljivost, je bilo to, da smo mogoče imeli nekoliko jnanj intenzivne priprave, kot smo jih imeli letos, in da smo imeli veliko smole s poškodbami igralcev. Teh težav letos v tem obdobju nismo imeli, tako da na Portugalsko potujemo kompletni. Izjema je le Aleš Pajovič, za katerega je zdaj že jasno, daje njegova poškodba tako huda, da se bo lahko vrnil šele v naslednjem letu. Kako bodo potekale kvalifikacije? Takoj po prihodu bomo že odigrali prvo srečanje. Mi igramo v skupini D, ki je izjemno močna, saj so naši nasprotniki reprezentance Danske, Švedske, Egipta, Brazilije in Alžirije. Tako bomo že v prvem tednu odigrali pet tekem in glede na to, daje v skupini' šest ekip, dve zadnje uvrščeni ekipi po odigranih medsebojnih srečanjih izpadeta iz nadaljnjega tekmovanja. Mi vsekakor pričakujemo, da bomo ostali v prvi četverici naše skupine. Kakšni so vaši cilji, ki ste si jih zastavili in kako ocenjujete nasprotnike? Naši cilji v predtekmovanju so, da premagamo čim več nasprotnikov, ki so sicer neposredni tekmeci za uvrstitev v drugi del samega tekmovanja. Sodeč po zadnjih tekmah pripravljalnega obdobja, ki so jih odigrali naši nasprotniki, je Danska nekako v najboljši formi. Nikakor ne smemo pozabiti na Švedsko, kije osvojila že vse mogoče naslove in ima še vedno, kljub temu daje to najstarejša reprezentanca, izredno močno postavo. Egipt je dobil nazaj svojega selektorja, sicer poznanega Zivkoviča, dolgoletnega jugoslovanskega trenerja, ki Direktor moških rokometnih reprezentanc Slovenije Stane Os-trelič ima dobesedno status božanstva. Brazilija spada med reprezentance, ki bi morda lahko sodila v drugi kakovostni razred, vendar danes se ne sme nikogar podcenjevati, kajti tudi v rokometu ni več eksotičnih nasprotnikov, tako bo potrebna maksimalna skoncentriranost prav na vsakega med njimi. Alžirija je ekipa, s katero smo se mi že nekajkrat srečali, vsakokrat smo dokazali, da smo boljši od njih, so pa boljši od Brazilije, tako da bo tudi nanje potrebno biti zelo pozoren. Enostavno v skupini D ni lahkega nasprotnika, vsekakor pa lahko rečemo, daje prav naša skupina najtežja. Osnovni cilj ste nam zaupali, kakšen pa je cilj, ki ste si ga zastavili v vodstvu reprezentance? Sam sistem tekmovanja je Spored tekem slovenske reprezentance 1. krog (20. januarja): 21.30 Slovenija - Danska 2. krog (21. januarja): 19.30 Slovenija - Švedska 3. krog (23. januarja): 16.00 Slovenija - Egipt 4. krog (25, januarja): 19.00 Slovenija - Brazilija 5. krog (26. januarja); 21.00 Slovenija - Alžirija izredno zanimiv, morda je to eden od redkih športov, v katerem svetovna rokometna federacija daje možnost organizatorjem, da izbere sistem. Letošnji organizatorji so izbrali takšnega, ki je prvič prisoten na tako velikem tekmovanju, kar pomeni, daje naš prvi cilj uvrstitev v drugi krog. Tam naj bi se srečali z ekipami iz skupine C, kar pomeni, da se po končanem prvem krogu srečamo s skupino C, ostanemo pa z eno iz svoje skupine, s katero smo že igrali. Torej je naš cilj, da dobimo prav to ekipo, da z njo ostanemo v skupini in da pričakamo nekoga iz skupine C. Kljub temu, da so tudi v skupini C zelo močni nasprotniki, je naš cilj, da osvojimo prvo ali drugo mesto. 1. mesto prinaša uvrstitev od 1. do 4. mesta, za 2. mesto pa se odigravajo tekme za uvrstitve od 5. do 8. mesta. Vsekakor je naš cilj eno od mest, ki vodi v razigravanje od ena do osem - to je naš osnovni cilj, morda pa tudi nekoliko več. Namreč sedmo uvrščena ekipa iz tega SP dobi neposredno vstopnico za nastop na olimpijskih igrah v Atenah, kar je vsekakor eden naših največjih ciljev. Karmen Molan Postava slovenske reprezentance Beno Lapajne (Mobitel Prale 67), Mustafa Torlo (Trimo Trebnje) in Dušan Podpečan (Mobitel Prale 67); leva krila: Zoran Jovičič (Mobitel Prale 67), Andrej Kastelic (Mobitel Prale 67) in Luka Zvižej (Celje Pivovarna Laško); krožni napadalci: Zoran Lubej (Mobitel Prale 67), Tomaž Tomšič (Celje Pivovarna Laško), Marko Oštir (Celje Pivovarna Laško);desni krili: Roman Pungartnik (Wilhelmshavner) in Matjaž Brumen (Mobitel Prale 67); leva zunanja: Ivan Simonovič (Mobitel Prale 67) in Ognjen Bac-kovič (Mobitel Prale 67); srednja zunanja: Miladin Kozlina (Celje Pivovarna Laško) in Uroš Zorman (Mobitel Prale 67); desna zunanja: Renato Vugrinec (Celje Pivovarna Laško) in Sergej Sokolov (Mobitel Prale 67). gimnastika V spomin Leona Štuklja Krško - V telovadnici Osnovne šole Jurij Dalmatin Krško je v organizaciji Gimnastičnega društva Rain Krško potekal IV. novoletni pozivni turnir v ženski športni gimnastiki v spomin na olimpionika Leona Štuklja. Tekmovanje je potekalo v najmlajši tekmovalni kategoriji Gimnastične zveze Slovenije (GZS) “cicibanke”, ki so se pomerile v obveznih vajah A - programa GZS. Pozivnega tumiija so se udeležile ekipe in posameznice Športnega društva (ŠD) Studenci Maribor, ŠD Tabor Ljubljana in GD Rain Krško. Postava cicibank A-program ekipe Rain Krško: z leve Klementina Novak, Ana Račič, Ana Vodeb in Samanta Zbiljski V ekipnem delu tekmovanja so bile najuspešnejše cicibanke ŠD Tabor Ljubljana, ki so skupno zbrale 148,800 točke, 2. mesto ekipnega mnogoboja so osvojile domače tekmovalke GD Rain Krško s 146,850 točke, tretje pa so bile telovadke mariborskega Tabora, ki so zbrale 142,500 točke. V posamezni konkurenci je zmagala domačinka Ana Vodeb pred drago uvrščeno Manjo Arnšek iz ljubljanskega Tabora ter Ano Račič iz GD Rain Krško. Najvišje ocene po posameznih orodjih sta prejeli Ana Vodeb na preskoku (9,500 točke), bradlji (9,700 točke) in parterju (9,800 točke) - tam si je Vodebova delila mesto z Ljubljančanko Manjo Arnšek, kije prejela tudi naj višjo oceno na bradlji (9,600 točke). strelstvo Ponovno Kiianova Ljubljana - Na preglednem tekmovanju najboljših slovenskih strelcev z zračnim orožjem je v konkurenci mladink z zračno pištolo z doseženimi 367 krogi znova premočno zmagala Brežičanka Vesna Kržan. Druga Brežičanka Kristina Grabeša je bila s 331 krogi deveta. V streljanju z zračno puško sta izmed posavskih tekmovalcev in tekmovalk vidnejši uvrstitvi s 7. in 8. mestom dosegli Leskovčanki Nina Zupančič in Jelica Majstorovič. Prva je dosegla 374 krogov, druga pa enega manj. V konkurenci invalidov je s 595 krogi zmagal Damjan Pavlin iz Leskovca. šah Spet od začetka Sevnica - Z novim letom se je začela nova sezona rednih mesečnih šahovskih turnirjev, ki jih organizira ŠK Milan Majcen iz Sevnice. Tako so organizatorji že izpeljali januarsko šahovsko prvenstvo veteranov starih nad 50 let. Tega prvenstva seje udeležilo osem šahistov, med njimi pa je bil najuspešnejši Jože Blas, ki je zmagal s 6 točkami. Na 2. mesto se je uvrstil Ludvik Cvirn, zbral je 5 točk, tretji pa je bil Jože Ko- lan, 5,5 točke. To je tudi vrstni red skupnega seštevka nove sezone. Naslednji turnir veteranov bo 10. februarja 2003. Sevniški šahisti pa so v januarju organizirali tudi odprto posamezno šahovsko prvenstvo v pospešenem šahu, ki se ga je udeležilo 11 šahistov. Na tem turnirju je zmagala mlada prvokategornica Jelena Topič, ki je zbrala 5,5 točke, za njo pa sta se uvrstila Janez Blas, 5 točk, in Jovo Ste-vič, 5 točk. Takšen je tudi trenutni vrstni red skupnega seštevka po prvem turnirju. Naslednji turnir bo 12. februarja 2003. odbojka Merili so se v odbojki Sevnica - V organizaciji Športne zveze Sevnica je potekalo Občinsko prvenstvo osnovnih šol v odbojki. V kategoriji učencev letnika 1988 in mlajši so bili najuspešnejši učenci OŠ Krmelj, 2. mesto so osvojili učenci OŠ Boštanj, 3. mesto pa učenci OŠ Šentjanž. Prvi dve ekipi imata pravico do nastopa na področnem prvenstvu v odbojki. tenis Uspešni nastopi mladih Ljubljana, Domžale - Tradicionalnega odprtega teniškega turnirja Teniške zveze Slovenije za deklice B do 12 let seje udeležilo 32 deklic iz vse Slovenije. Igralka TK Krško Hana Umek je karate KBŠ Rafhenburg v Las Vegasu Las Vega, Nevada (ZDA) - Dva člana Kluba borilnih veščin (KBŠ) Rajhenburg, Martin Hriberšek in Sašo Vaš, sta se udeležila 10-dnevnega odprtega prvenstva ZDA v karateju, ki se je odvijalo v svetovno znani dvorani “Ceasars Palače” v Las Vegasu v Nevadi. Prvenstva so se udeležili karateisti iz Evrope, Azije, Afrike ter Severne in Srednje Amerike, Japonska zasedba pa je štela kar 30 članov. Tekmovanje je potekalo v treh težnostnih kategorijah in sicer lahki do 70 kg, srednji do 80 kg, težki nad 80 kg in absolutni kategoriji. Hriberšek je nastopil v težki in absolutni, Vaš pa v lahki in absolutni kategoriji. Oba sta bila glede na izjemno močno konkurenco zelo uspešna, saj je Hriberšek v absolutni kategoriji osvojil 8. mesto, medtem ko seje Sašo Vaš v lahki kategoriji ovenčal z bronasto medaljo (na fotografiji), v absolutni kategoriji pa je v tretjem krogu ameriškemu nasprotniku zlomil nos, bil zaradi tega diskvalificiran in na koncu zasedel 5. mesto. Kot zanimivost naj navedemo tudi to, da je Sašo Vaš še pred odhodom v Las Vegas na osnovi dosedanjih rezultatov na svetovni ravni prejel pošto za nominacijo v prestižni dvorani slavnih “Hall of Farne”. Med skoraj 4000 kandidati je bil posavski športnik izbran v ožji izbor 234 kandidatov, ki so najbolj zaznamovali ta borilni šport. Če bo prejel nominacijo, se bo meseca maja udeležil svečane podelitve, ki bo potekala v ZDA v Missouriju. Draga zanimivost pa seje zgodila na samem tekmovanju US open, ko je Saša Vaša zaradi njegovih atraktivnosti bojev k sodelovanju pri snemanju videospotov, filmov in pisanju knjig povabil režiser iz Beverly Hillsa. Tudi ostale člane KBV Rajhenburg v letu 2003 čaka še veliko tekmovanj. Tako se najuspešnejša tekmovalka kluba Marija Jeler prav v tem času udeležuje odprtega prvenstva Anglije, ki poteka v Londonu, Sašo Vaš je povabljen na svetovne igre borilnih športov v Mehiko, tekmovalci pa se bodo udeležili še odprtih prvenstev v Nemčiji, Italiji, na Nizozemskem, v Estoniji, Rusiji, Angliji ter Avstriji. Doma se bodo udeleževali posameznih in ekipnih državnih prvenstev v karateju in taekvvandoju, prav tako pa bodo brestaniški karateisti prisotni tudi na dragih pomembnih domačih in mednarodnih tekmovanjih. K.M. na tem turnirju zabeležila svoj največji uspeh v karieri, saj seje uvrstila v finale, kjer pa je morala priznati premoč nasprotnici z rezultatom 4:6 in 3:6. V Domžalah paje potekal odprt turnir za dečke do 12 let B, ki se gaje udeležilo 32 tekmovalcev iz vse Slovenije. Na tem turnirju sta nastopila dva igralca TK Krško. Anže Deržič je izgubil v šestnajstini finala, medtem ko se je Jaša Bulovič prebil vse do polfinala. tenis Turnir dvojic Krško - V organizaciji TK Krško seje na klubskih igriščih odvijal tradicionalni turnir dvojic, kjer mora biti vsota let soigralcev v paru vsaj 65. Tumiija se je udeležilo 12 parov iz Posavja, zmagovalca tumiija pa sta bila Tone Zakšek in Primož Gajšek, ki sta v hudi borbi premagala nasprotni par Ivan Geijevič in Matjaž Kukovičič z rezultatom 9:8. kegljanje Zmaga za Krško Hrastnik - Pod okriljem Kegljaške zveze Slovenije je bila na kegljišču Rudnik v Hrastniku odigrana prvenstvena tekma 10. kroga 3. kegljaške lige za moške. Pomerili sta se ekipi Kegljaškega kluba Krško in Petrol-Celje. Zmagala je ekipa Krškega s končnim rezultatom 2:0 oziroma 3358 podrtimi keglji, medtem ko sojih Celjani podrli 3247. zimski športi Učenci na Planini Planina nad Podbočjem " Področni center za šolski špod Posavjaje pripravil področna tekm0' vanja v zimskih športih za osnoV' nošolce. Učenci so se pomerili v veleslalomu, deskanju na snegu in v teku na smučeh. Zmagovalcih vele' slaloma po kategorijah: učenke 1988/89 - Maša Mlakar-OŠ Krško; učenci 88/89 - Nin« Žičkar, OŠ Koprivnica; učenke 90' 91 - Kim Gomilšek, PŠ Krško-učenci 90/91- Sebastjan Jankovi«-OŠ Krško; učenke 92/93 - Lom« Pevec, OŠ Leskovec; učenci 92/9^ - Anže Kužnik, OŠ Krško; učenk« 1994 in mlajše - Simona Gorjan-OŠ Krško; učenci 94 in mlajši " Luka Krivec, OŠ Dobova. Ekipn° so na Področnem prvenstvu °s' novnih šol v veleslalomu slava učenci OŠ Jurij Dalamtin iz škega pred ekipo učencev O Podbočje in OŠ Dobova. Zmag0" valka v deskanju na snegu pri uče« kah letnika ’ 88 in mlajše je bila M« ruša Juvane iz OŠ Krško, pri dečkd te starostne skupine paje zmagal N«* Rovan, prav tako OŠ Krško. Pri smučarskih tekih je v star°s ni kategoriji učenk letnika ’8° * mlajše zmagala Maja Bregar iz 9 Krško, pri učencih je bil zmag°va lec Jure Barbič iz OŠ Artiče. Ek*Pj no so bili zmagovalci smučarske? teka učenci OŠ Jurij Dal®«1-1* Krško, druga pa je bila ekipa D Artiče. K.M. t k P d f< n o k n t b o o ti v v v r< s: E v d ti - KRONIKA Nekdanji sevniški župan Peternel na sodišču “Delal sem v dobro občine” Krško - Nekdanji sevniški župan Jožef Peternel je obdolžen zlorabe pooblastil v času opravljanja funkcije po 261 Č1./III kazenskega zakonika, ki navaja zlorabo uradnega položaja za pridobitev protipravne premoženjske koristi. Dejanje se preganja po uradni dolžnosti, tožilec v zadevi je Bogdan Matjašič, predsednik senata pa Peter Žnidaršič. Vzrok za očitano dejanje je bil zaplet v zvezi z osebnim kreditom, ki ga je Peternel najel pri Dolenjski banki. Pogodbo o kreditu je podpisal februarja 1997, za poroka sta bila Njegova žena Ivana in tajnik °bčinske uprave Sevnica Zvone Košmerl. Z banko in vodjo računovodstva na Občini Sevnica Dragico Jug se je dogovoril, da bo mesečne anuitete poravnaval °sebno, torej brez odtegovanja pri osebnem dohodku z administrativno prepovedjo. Ker svojih ob-veznosti do banke ni poravnaval v skladu z dogovorom, je ta vložila zahtevek za izvršbo na ži-r° račun delodajalca, to pa so bila Sredstva občinskega proračuna. Danka je prisilno izterjavo v viŠini 1.700.000 SIT realizirala 1. decembra 1998. Takrat se je Peternelu tudi iztekel mandat župa- na in ko je funkcijo prevzel Kristijan Janc, je sprožil postopek za vračilo teh sredstev v proračun. Občina Sevnica je s tožbo zoper Peternela uspela; v teh dneh je celotni dolg, ki ga je odplačeval mesečno z odtegljajem od pokojnine, povrnil. Na glavni obravnavi seje Jožef Peternel zagovarjal, da v primeru najema kredita in dogovora o vračilu ni imel namena oškodovati občine, saj ob dejstvu, da je imel poroke, ni verjel, da se lahko izvede prisilna.izteijava na računu delodajalca, saj je banka obremenila oba poroka. Tožilec Bogdan Matjašič je dokazoval, daje pri najemu kredita Peternel zavedel banko, ker ji je na obraz- cu o plači in njeni dotedanji obremenitvi zamolčal, da ima administrativno prepoved za 164.000 SIT iz drugega kreditnega razmerja, njegova neto plača župana pa je takrat znašala 250.000 SIT. Ce bi prištet še administrativno prepoved iz novo sklenjenega kredita, bi bila plača za obe obveznosti premajhna. Peternelje pojasnil, daje v času najema kredita računal na zaključen postopek, v katerem je tožil za vračilo sredstev, ki jih je kot uspešni podjetnik posodil leta 1992, vendar zadeva še sedaj nima sodnega epiloga. Pri najemu kredita za poroštvo ni dal akceptnega naloga proračuna, kot je bilo napačno razglašeno v javnosti, zato se ne Druga smrtna žrtev na posavskih cestah Skopice - Na hitri cesti iz sitieri Čateža ob Savi proti Novemu mestu je minuli Petek 44-letni I.Dž. iz No-vega mesta s kombinira-him vozilom zaradi prehitevanja povzročil prometno nesrečo s tragičnim koncem. Pri Skopicah je prehiteval v°zili 24-letnega V.B. iz oko-jtee Sevnice in 47-letnega KR. iz Italije. V času prehitela je nasproti pravilno pripeljal z osebnim avtomobilom ^f-letni M.B. iz Škofje Loke. Prehiteval je v megli, policisti s° ugotovili, da je bila vidljivost le od 30 do 50 m, tudi bočilo seje, saj je do nesreče Prišlo ob 17.20. Ko je Novomeščan med Prehitevanjem opazil nasproti v°zeči avto, seje skušal umakniti v desno na svoje smemo Vozišče, pri tem je trčil v obe v°zili, ki ju je prehiteval. Voznik iz Sevnice se je tičenju skušal izogniti, zapelji je v desno na neutrjeno nukino, kjer je trčil v PVC °ocestni smernik in v leseni Snežni kotiček ter z vozilom Ustavil ob desnem robu Vozišča. Takoj za tem je za ?Jitn v smeri Ljubljane pripel -PD še voznik vlečnega vozila . 'letni V.V. iz Domžal, ki je nolno trčil v prednji desni del ornbiniranega vozila, ki gaje Pravljal I.Dž. Po trčenju sta voznika M.B. in I.Dž. ostala kleščena v vozilih in soju iz V°ril rešiti gasilci PGE Krško, s, V nesreči je voznik iz t P°fje Loke utrpel tako hude .e*esne poškodbe, daje na kra-Ju nesreče umrl. Voznik, ki je povzročil esrečo, je utrpel hude telesne •oškodbe, dva sopotnika v Katinih vozilih pa sta utrpela hke telesne poškodbe. Po-, odovani so biti prepeljani v režiško bolnišnico. Zoper °vzročitelja nesreče bo po-a°a kazenska ovadba. Suzana Vahtarič Precej orožja zaradi izteka roka “na črno” Slovenija, Posavje - Zakonski rok za zamenjavo listin za posest ali nošenje orožja je po letu dni od uveljavitve zakona januarja potekel. Listine bodo upravne enote zamenjevale tudi v prihodnje, z orožjem pa se bodo morali imetniki oglasiti na upravnih enotah, da pregledajo številke in izdajo listine za orožje. Na upravnih enotah lahko imetniki listine zamenjajo kadarkoli, vendar, ker so listine potekle, imetniki ne smejo orožja prenašati ali uporabljati. A kljub temu se morajo z njim oglasiti na upravni enoti, da tam preverijo serijske številke. V zadnjem mesecu so vse tri upravne enote beležile zelo veliko vlog za zamenjavo, kar kaže na dobro obveščenost imetnikov listin, čeprav se vedno ponavlja stara navada zamenjave v zadnjem hipu. Na Upravni enoti Sevnica imajo v evidenci 1132 kosov orožja pri 515 lastnikih, listine je zamen- jalo že 333 oseb, 182 pa jih še mora, če želijo uporabljati orožje. Na Upravni enoti Krško imajo registriranih 1982 kosov orožja oziroma listin, ki jih ima v lasti 776 imetnikov. 270 lastnikov teh listin še ni zamenjalo. Na Upravni enoti Brežice je vpisanih 989 lastnikov, ki posedujejo 1740 kosov različnega orožja. Izdati so 785 listin 531 osebam, ker imajo nekateri tudi dve listini. Ministrstvo za notranje zadeve ima registriranih skupno 96.472 starih orožnih listin, v državi pa je ob koncu minulega leta bilo zamenjanih le 54.600 teh listin. S.V. S spremembami zakona lažje do državljanstva Slovenija, Posavje - Konec novembra lani je v veljavo stopil Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o državljanstvu. Osebam s stalnim prebivališčem v R Sloveniji na dan plebiscita, torej 23. decembra 1990, omogoča lažjo pot do državljanstva. Osebe, ki so imele na dan 23. decembra 1990 prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji kot državljani nekdanje SFRJ ati tretjih držav in od tedaj dalje tudi dejansko živijo v Sloveniji, lahko v letu dni od uveljavitve sprememb zakona zaprosijo za sprejem v državljanstvo pod olajšanimi pogoji. Rok se izteče konec novembra letos. Tem osebam ne bo potrebno izpolnjevati pogoja, da se odpovedo iz dosedanjega državljanstva, pogoja o zagotovljenem trajnem viru preživetja, pogoja o poravnanih davčnih obveznostih, prav tako pa zanje ni predpisan pogoj urejenega statusa tujca. Na Upravni enoti Brežice je Ivanka Medvešček pojasnila, da bodo vse tiste dosedanje vloge tujcev za pridobitev slovenskega državljanstva, ki so na ministrstvu, pregledali in poskušali rešiti. Pravi, da je tudi v Posavju kar nekaj takih oseb, ki si že več let skušajo pridobiti državljanstvo, pa ne izpolnjujejo vseh pogojev. Opozarja, da je to edinstvena priložnost, da tisti tujci, ki niso uspeti urediti statusa do letošnjega 29. novembra, to storijo. Med novostmi velja omeniti, da bo oseba, ki bo vložila vlogo za državljanstvo po tej pravni podlagi, oproščena plačila vseh stroškov postopka, vključno s predpisano upravno takso. Suzana Vahtarič Tatvini goriva Čatež ob Savi, 17. - Neznanec je na bencinskem servisu na Čatežu ob Savi v vozilo Opel Corsa natočil 27 litrov 95-oktanskega goriva in se odpeljal, ne da bi poravnal račun v višini 5.000 SIT. Dva dni pred tem je bil drugi neznanec v Krškem bolj “uvideven”, natočil si je le 16 litrov goriva eurosuper 95 in se odpeljal v smeri Dmovega, ne da bi poravnal račun za 3.001 SIT. čuti krivega obdolžitve, da je zavestno škodoval občini. “Delal sem v njeno dobro in v štirih letih županovanja si nisem obračunal niti ene dnevnice”, je še dodal. Računsko sodišče, ki je pregledalo poslovanje občine za cel Peternelov mandat, ni našlo nepravilnosti, razen za dober milijon SIT preveč izplačane županske plače. V postopku se je ugotovilo, daje šlo za napako v programu, ki so ga “podedovati” in jo tudi odpraviti. Sevniški župan Kristijan Janc ob dejstvu, da je Peternel vrnil denar v proračun, ne vidi potrebe po vložitvi odškodninskega zahtevka zoper njega. V zvezi z zadevo so bile zaslišane priče tako iz občinske uprave Sevnica kot iz Dolenjske banke, nadaljevanje obravnave pa je razpisano na dan zaključka naše redakcije. Branka Demovšek kompas po pravnih labirintih Piše: univ. dipl. prav. Marta Jelačin Nadaljevanje iz prejšnje številke... Kukavičje jajce v gnezdu človekovih pravic Kdo nosi odgovornost za kršitev človekovih pravic? Možnosti sta samo dve: ati naša država, ki kot pravna oseba normalno živi in utripa preko državnih organov, odgovarja za kršitev človekovih pravic ali ne odgovarja!? Če ustavna odločba, s katero je pozitivno rešena ustavna pritožba daje prizadetemu oškodovancu samo možnost nadaljnjega civilnega odškodninskega pravdanja, lahko upravičeno zaključimo, da je takšno pravno varstvo neučinkovito in je le kukavičje jajce v gnezdu varstva človekovih pravic. To pa pomeni, da seje potrebno vprašati, kam to vodi, saj pod dimno zaveso leporečja spoštovanja človekovih pravic dopušča manipulacije in to v času, ko se tako intenzivno pripravljamo za vstop v Evropo! Menim, da bi morale biti pravne posledice kršitve človekovih pravic po pravilu odpravljene s plačilom odškodnine prizadeti stranki. Sele potem bi lahko govoriti o pozitivni dolžnosti naše države v zvezi z garancijami, ki jih je za varstvo teh pravic prevzela s podpisom Evropske konvencije o varstvu temeljnih človekovih pravicah in svoboščin. Naj zaključim z mislijo našega uglednega mednarodnega sodnika Boštjana M. Zupančiča: “Nihalo, ki ga nič ne vleče nazaj, postane projektil, kasetna bomba, ki pobija predvsem tiste, ki bi morati govoriti. Kdor molči, ne izgleda samo, kakor da bi se strinjal, ampak dobesedno sodeluje!” Zakon, ki je v veljavi, a ni v uporabi Na smučanje s čelado in brez alkohola Slovenija - 2.januarja letos je stopil v veljavo Zakon o varnosti na smučiščih, ki ureja temeljna pravila za uporabo smučišča in za zagotavljanje varnosti na smučišču, pogoje, pod katerimi se lahko opravlja organizirano poučevanje smučanja, in pogoje, ki jim morajo ustrezati površine, namenjene za smučanje z uporabo smuči in smučem podobnimi športnimi rekviziti. Zakon se bo začel uporabljati s prvim decembrom letos. Zakon prinaša tudi vrsto določb o redu na smučiščih oziroma o ravnanju smučarjev in drugih oseb na smučišču. Smučar mora ravnati tako, da ne ogroža ne sebe ne drugih, podobno kot na cesti mora prilagoditi hitrost vati na nepreglednih delih smučišča ati smučati v času, ko je smučišče zaprto; ne smejo smučati preblizu teptalca snega ati motornih sani ati smučati tako, da ogrožajo varnost oseb na žičniški napravi. Prav tako je prepovedano Po novem zakonu take pasje mrcine nimajo na smučiščih kaj početi. in način smučanja terenskim in vremenskim razmeram ustrezno, gostoti smučarjev, varno prehitevati, pomagati pri nesreči, če pride do nje, ob padcu na smučišču čimprej zapustiti mesto padca, pomembna novost pa je ta, da morajo otroci do 12. leta starosti na smučišču uporabljati zaščitno smučarsko čelado. Kakšna mora biti ta čelada, v zakonu ni opredeljeno, bo pa precizirano v podzakonskih aktih. Smučarji se ne smejo zadrže- smučanje zunaj meja smučišča, vožnja motornih sani po smučarski progi, onesnaževanje smučišča ati vodenje psov in drugih živali. Pomembna novost je tudi ta, da smučar ne sme smučati, če je pod vplivom alkohola, prepovedanih drog, psihoaktivnih zdravil ati drugih psihoaktivnih snovi. Pod vplivom alkohola je smučar, ki ima v organizmu več kot 0,5 grama alkohola na kilogram krvi. Poginilo 20 ton postrvi Slivje pri Kostanjevici - Mirko Goričar, lastnik tamkajšnje ribogojnice, ki goji ameriške postrvi, je utrpel ogromno škodo. Zaradi pomanjkanja kisika je v enem dnevu poginilo približno 20 ton rib in lastnik je oškodovan za 20 milijonov SIT. Prekati ribogojnice se napajajo iz potoka Studena, ločeni so s kovinskimi rešetkami. Do pomanjkanja kisika v vodi je prišlo, ker so se majhne ribice, vakcinirane v prvi prekat, zagozdile v zgornjem delu toka med rešetke in s tem upočasnile pretok vode. Zaradi tega so večje ribe, ki so bile v vseh preostalih prekatih, dobile premajhno količino kisika. B.D. Policist lahko zaradi suma smučanja pod vplivom alkohola smučaiju odredi preizkus alkoholiziranosti. Če se ugotovi, da ima smučar v organizmu več alkohola, kot je dovoljeno, mu policist prepove nadaljnje smučanje in o tem obvesti upravljavca smučišča. Ta prekliče veljavnost vozovnice in zagotovi prepoved nakupa nove za isti dan. Če smučar odkloni preizkus alkoholiziranosti, mu policist prepove nadaljnje smučanje ter o tem obvesti upravljavca smučišča. Če policist sumi, daje smučar pod vplivom prepovedanih drog ati psihoaktivnih zdravil, lahko odredi preizkus s posebni sredstvi ati napravami ati odredi strokovni pregled ter prepove nadaljnje smučanje. Stroške prevoza do kraja, kjer se opravi preizkus ati strokovni pregled, in stroške pregleda plača smučar, če se ugotovi, da je pod vplivom prepovedanih drog. Smučar ima pravico do povračila vozovnice, če se ugotovi, da ni bil pod vplivom prepovedanih drog. Za tiste, ki odklonijo preizkus alkoholiziranosti, in za smučarje, ki se ne držijo prej omenjenih navodil, so zagrožene tudi denarne kazni od 10 do 75 tisoč SIT. S poostrenimi ukrepi naj bi dosegli, da bi se na naših smučiščih dogajalo manj nesreč; številnim namreč botrujeta alkohol in objestnost na smučiščih, mnoga smučišča pa tudi nimajo urejenih vseh ustreznih pogojev za varno obratovanje. Zakon o varnosti na smučiščih je stopil veljavo 2. januarja 2003, uporabljati pa se bo začel s l.de-cembra 2003. V tem prehodnem obdobju bodo sprejeti še nekateri podzakonski akti, ki bodo precizirati zakon. Upravljavci smučišč lahko v tem času uredijo smučišča v skladu z zakonodajo in odpravijo pomanjkljivosti oz. nepravilnosti, smučarji pa razmislijo o novih strožjih pravilih. Nada Černič Cvetanovski RAZVEDRILO HOROSKOP OVEM Ne, ne zdi se vam, znanec zares ne zna pokazati hvaležnosti. Je točno tiste vrste človek, ob katerem človeka mine volja do darežljivosti. Vas seveda ne bo povsem, se pa splača premisliti, ali je ta znanec vreden truda. BIK Partner si želi večje razgibanosti svojega vsakdanjika in to vzemite povsem resno. Ampak saj dobro veste -življenje, ki ga živite, zagotovo ni povsem takšno, kot bi si ga želeli. Za izboljšanje se boste morali pač potruditi. DVO JCKA Znanec si lahko misli, kar hoče, njegovo mnenje vas vsekakor ne bi smelo prizadeti. Iz njegovih ust ste slišali že toliko neresnic, zakaj bi mu sploh še kdaj verjeli. Ukvarjajte se s čim bolj zanimivim. Ne privoščite mu pozornosti. ■ RAK Z znancem sta si različna in čez to očitno ne moreta. Najboljša prijatelja res ne bosta, kar pa še ne pomeni, da ne bi mogla ustvariti odnosa, ki bi bil strpen, nenastrojen. Za to se bosta morala oba potruditi. LEV Partner vas bo bodril tako rekoč na vsakem koraku, a zdelo se bo, da imate čedalje manj volje. Malodušje boste vsekakor morali premagati, sicer se boste potopili pregloboko. Partner ima še nekaj adutov. DEVICA Spet bo na delu tisti zoprn občutek. Spoznali boste nekoga, pri katerem nikakor ne boste mogli ugotoviti, kaj si misli o vas. Kot bi bilo vaše mišljenje o sebi povsem odvisno od njega. Stali boste pred motnim ogledalom. TEHTM1CA Sreča se bo te dni zdela zelo blizu. Na splošno vas čakajo nekoliko boljši dnevi, prava poživitev glede na sivino, celo mrtvilo minulih dni. Znašli se boste v družbi zabavnih ljudi, ki vas ne bodo pustili ravnodušne. ŠKORPI JON Včasih ste preveč vztrajni pri uveljavljanju svoje volje. Na tem svetu pa je toliko različnih volj. Le zakaj mislite, da je vaša edina, ki šteje. Ravno v tem je vsa skrivnost človeških odnosov, znati se prilagoditi drugim. STRELEC Ob bližnjem boste nenehno stiskali zobe. Zdelo se bo, kot da bi poznal čisto vse možnosti, s katerimi vas lahko razbesni, in zdaj jih uresničuje drugega za drugim. Seveda ni razloga, da bi morali trpeti. Ukrepajte. KOZOROG Prav vsake obljube ne držite. Tokrat bi se morali bolj potruditi; zdi se, kot da se vsakič spozabite ob čisto določenem človeku. Ta se ob vsem ne more počutiti pretirano dobro. Popravite, če se še da. VODflAR Končno se bo premaknilo, tako da boste nekoliko bolje vedeli, pri čem ste in kaj storiti. Do zdaj ste že lahko ugotovili, da se bo v tem okolju vse skupaj premikalo veliko počasneje, kot ste vajeni. Morda je to prednost. RIBI Vedno bolj ste prepričani, daje tisti človek na svetu samo zato, da dela zdrahe. Tako strogo ga vendarle ne bi smeli obsojati. Če boste tako zelo nastrojeni zoper njega, boste spregledali vse njegove dobre namene. nagradna križanka Nagrade Nagrade, ki jih poklanja časopis SavaGlas za pravilno rešitev, prejmejo: AVTO!? BOJAN MACUR 1. nagrada-knjižna nagrada Anica Pirc, Dalmatinova 2, 8250 Brežice GRŠKA GORATA POKRA- JINA 2. nagrada -zgoščenka Helena Kozina, Pot na Brod 1, 1433 Radeče 3. nagrada -kaseta Frida Cizi, N.H.M. 19, 8290 Sevnica Pravilna rešitev prejšnje nagradne križanke v vodoravnih vrsticah se glasi: KRAMA, RANAR, ITALI, MANAS, MIRA, GRAMOFON, SPA, ROKOMETAŠ, RO, ATIKA, OLERON, MASAKER, FES, AC, ALIA, MIG, TIKI, OSTRINA, IJAR, ATEIZEM, KAČA, HI, TACA. Rešitev nagradne križanke pošljite do petka, 31.1.2003, na naslov: Uredništvo časopisa SavaGlas, Trg izgnancev 12, 8250 Brežice s pripisom “Nagradna križanka”. Za pravilno rešitev bomo upoštevali rešitev cele križanke, ne le gesla! RADIO SEVNICA UKRAJIN. LJUDSKI PLES MESTO 06 I2UVU VOLGE VENO TAUFER RIŽEVO ŽGANJE GRAPA SOTESKA DAN VSTAJE M4KEDON. NARODA NARODNO OSVOBO- DILNI BOJ TURŠKI VEUKAŠ KRAJŠA PESEM V STARIH OPERAH ZVEZDAR 24. in2S ČRKA VLAHI Sov. UČENJAK Ben GOROVJE V BURMI PLAČILO ZA ORANJE KROŽNO IZREZANA ROŠČA Fotokopij ne upoštevamo! MIK NASILEN VSTOP RUTA m ust SKUPINA MLINSKI KAMEN TOVARNA V CEUU TROPSKI KUŠČAR NEUMNOST REKA NA TAJSKEM HRIB PRI BEOGRADU PR1PAD. APAČEV SMUČARKA TOME MESTO V KILIKI.il LUKA DOLINAR BOJNI BOBEN AFRIŠKIH CRNCEV BOLOGNA RAL.TE- LEVIZIJA DIVJE RASTLINE ARABSKA BOLEZEN DRŽAVA NEMŠKI TENISAČ David NA VINU EGIPČ, DOli. MERA ORGAN VIDA BESEDA BREZ POUDARKA 8 4 DA (češko) PLEME, PASMA RADIO BREŽICE 8 ' kino Kino servis Brežice Četrtek, 23.1., ob 17. in 20. uri Harry Potter in dvorana skrivnosti, pustolovski; petek, 24.1., ob 17. in 20. uri Harry Potter in dvorana skrivnosti; sobota, 25.1., ob 17. in 20. uri Harry Potter in dvorana skrivnosti; nedelja, 26.1,, ob 17. in ob 20. uri Harry Potter in dvorana skrivnosti; četrtek, 30.1., ob 17. in 20. uri Gospodar prstanov: Stolpa, akcijski spektakel; petek, 31.1., ob 18. uri Formula 51, akcijska komedija, ob 20. uri Gospodar prstanov: Stolpa; sobota, 1.2., ob 18. uri Formula 51, ob 20. uri Gospodar prstanov: Stolpa; nedelja, 2.2., ob 18. uri Formula 51, ob 20. uri Gospodar prstanov: Stolpa; četrtek, 6.2., ob 18. uri Toxida, akcijski, ob 20. Lahki dekleti, komedija. Kulturni dom Krško Četrtek, 23.1., ob 18. uri Govori z njo, drama, ob 20. uri Vladavina ognja, akcijski triler; petek, 24.1., ob 18. uri Vladavina ognja, ob 20. uri Govori z-njo; sobota, 25.1., ob 18. uri Vladavina ognja, ob 20. uri Govori z njo; nedelja, 26.1., ob 18. uri Govori z njo, ob 20. uri Vladavina ognja; četrtek, 30.1., ob 18. uri Moja obilna grška poroka, komedija; petek, 31.1., ob 18. uri Moja obilna grška poroka, ob 20. uri predpremiera slovenskega filma Rezervni deli, drama; sobota, 1.2., ob 18. uri Rezervni deli; nedelja, 2.2., ob 18. uri Moja obilna grška poroka, ob 20. uri Rezervni deli; ponedeljek, 3.2., ob 20. uri Rezervni deli; torek, 4.2., ob 20. uri Rezervni deli. Radio Sevnica novosti knjižnice brežice Španska princeska, Počasni pes Muf, Vik in krik v zelenjavnem vrtu, Ali se ne počutiš dobro, Poldek?, Hišni nebodijihtreba so nove slikanice, kijih ponujamo našim najmlajšim bralcem. Mladi«1; ki jim srce vztrepeta ob besedi detektiv in so kar takoj pripravljeni skočiti v akcijo, priporočamo knjigo Skrivnost mlečne čokolade in druge detektivske zgodbe, v kateri Lovrencij Pip, ki dobro pozna ukane, o katerih se tolovajem še sanja ne, rešuje zapletene primere-Priročnik Mobilno flirtanje najstnikom svetuje, kako postati popularen, zabaven in zaželen, kako prepričati starše, daje mobilnik življenjsko pomemben za preživetje, predstavi prednosti in slabosti mobilnega telefona - doma, v šoli, s prijatelji/prijateljicami, z družino, s hišnimi ljubljenčki in seveda z njim/njo - kdaj ga/jo poklicati, od kod poklicati, kaj moraš reči in česa NE ter še vehko več! Priročnik 40 sodobnih učnih metod bo dobrodošel pripomoček za vse, ki imajo tako ali drugače opraviti z izobraževanjem. Priročnik je zastavljen zgolj praktično, kot pripomoček, v katerem bo lahk° vsak predavatelj našel odgovore na vprašanje, kaj storiti, da bo poučevanje oziroma učenje postalo prijetno, dinamično, zanimivo d1 učinkovito. V knjigi Z otrokom lahko sodelujete je veliko konkretnih predlogov za konkretne družine - veliko praktičnega, domiseln^ ga, s čimer lahko izboljšate družinsko življenje. S spretnostmi, opi*a' nimi v knjigi, boste lahko vzgojili zadovoljne in samozavestne otroke* ki vedo, kaj je samodisciplina in ob tem uživali. V knjigi Pozitivu0 življenje boste našli koristne in preproste napotke, s katerimi si lahke1 pomagate zgraditi samozaupanje in boste lažje obvladali izzive modernega življenja. Avtorica spregovori o osamljenosti, odtujenosti, stres0 in občutku lastne vrednosti. V priročniku Proč z očali boste na#1 koristne nasvete, kako ravnati, da nam bodo oči služile do visoke sprosti, od ustrezne prehrane, različnih vaj, masaže in podobnega. Avj torici v knjigi Psihologija ljubezni govorita o vrstah ljubezni, ljube#0 pri moških in ženskah, ljubezni in prijateljstvu, zunajzakonskih zvezah* ljubosumju, istospolni ljubezni in odvisnosti. S spretnimi nasveti pom3' gata reševati težave mladih in starih zaljubljencev. V četrtek, 6.2.2003, ob 17. uri vabimo otroke od 3. leta starosO dalje na predstavo JABOLKO v izvedbi Lutkovnega gledališča FRk' FRU iz Ljubljane. Novosti najdete na domači strani Knjižnice Brežice (lit®# wvvvv.bre.sik.si/). v rubriki Novosti Knjižnice Brežice, ki bo v progra' , mu Radia Brežice v petek, 24. januarja, ob 9.30 in na oglasni deskiv Knjižnici Brežice. . Sabina Strmecki, univ.dip' KANAL 2000 informativni TV kanal v občini Sevnica / 22 Pišeta: Škrat Smrčobrad in Karmen Molan stran 17 IZ MAJHNEGA ZRASTE VELIKO Sava Glas, 23.1.2003 otroški parlament Levčki so spali Otroci o nasilju Krško - V sejni sobi Občine Krško je potekal 13. občinski otroški parlament. Med zbranimi udeleženci so mladi parlamentarci za udeležbo na nacionalnem parlamentu izbrali učenko iz Osnovne šole Raka. Letošnji že 13. otroški parla- koncu zasedanja so izbrali tudi ment je potekal na temo “Otroš- predstavnico, ki se bo v imenu tvo brez nasilja in zlorab”. Tako krških otrok udeležila nacional-kot vsako leto so parlamenti naj- nega otroškega parlamenta, ki bo Generalna sekretarka ZPMS Anita Albrecht v družbi sekretarke ZPM Krško Vide Ban Prej potekali po šolah, učenci pa s° izbrali svoje predstavnike, ki s° se udeležili občinskega parlamenta, pridružili pa so se jim tudi Sostje iz osnovne šole Brežice. Udeleženci, med katerimi so bili tudi predstavniki občinske uprave, policist, poslanec v DZ '“ranko Janc, pa tudi generalna Sekretarka Zveze prijateljev mlačne Slovenije Anita Albrecht, s° se vključili v delo po delavni-Cah, ki so zajemale pet sklopov m sicer verbalno, fizično in spol-n° nasilje ter nasilje med vrstniki Barbara Mastnik, OŠ “odbočje, sodelovala je v delavnici na temo spolno Nasilje: Čeprav so nas že organizatorji z vabili razvrstili v delavnice, sem vesela, da sodelujem prav v delavnici, ki §°vori o spolnem nasilju, kaj-v tej delavnici sem tudi si-Cer želela sodelovati. Zdi se mi, da je tovrstno nasilje bolj Prisotno v tujini kot pri nas, CePrav je res, da sem se sama na svoj način z žrtvijo spolnega nasilja že srečala. Oseba, ki Je doživela spolno nasilje še danes v sebi nosi posledice mga dejanja. Sama sem ji lah-. Pomagala tako,da sem se z djo veliko pogovarjala in jo P°slušala ter jo skušala razumeti, njena pot do okrevanja Pa bo verjetno še zelo dolga. predstavniki vsake stavili svoja mnenja iučke, končna ocena Ijavcev pa je bila, da lanašnjem času vse ~*jem, ki jim zau-ji, odraslim, mor-ilužbam ali pa se imni telefon. Ob 14. marca v Ljubljani, to pa je Kristina Resnik iz OŠ Raka. Kristina Resnik, izbrana predstavnica za nacionalni otroški parlament: Izvolitev za sodelovanje na nacionalnem otroškem parlamentu je zame velika čast. Od nacionalnega parlamenta pričakujem, da bodo odrasli poslanci slišali in razumeli mlade, kaj jim govorimo, in da bodo proti nasilju tudi ukrepali, ne pa le prikimavali. llm Verstovšek, OŠ Jurij Dalmatin Krško, sodeloval je v delavnici nasilje med vrstniki: Letos prvič sodelujem na občinskem otroškem parlamentu, sicer pa obiskujem 3. razred osnovne šole. Naša skupina ugotavlja, daje verbalno nasilje različnih oblik, od različnih groženj, izsiljevanja, zmetjanja in še kaj. Pojavlja se v šoli, pred, med in po pouku. Verbalno nasilje lahko preprečimo tako, da povemo o tem starejšim in da se izogibamo nasilnežev, kajti storilci so ponavadi močnejši in večji od žrtve. Žrtev pa se lahko po pomoč zateče k nekomu, ki mu zaupa in ki mu bo verjel. To so predvsem odrasli, učitelji in starši. Karmen Molan Za nasilje ni tolerance Sevnica - Danes se z nasiljem, ki je zloraba moči in izvajanje kontrole nad drugim, srečujemo na vsakem koraku: doma, v šoli, na ulici, preko medijev. Nasilje se pojavlja v vseh skupnostih, ne glede na socialni razred, revščino ali bogastvo, starost, raven izobrazbe, poklic ali narodnostno pripadnost. Tega se vsi zavedamo, a premalokrat reagiramo in ukrepamo, so si enotni sevniški šolarji, ki so na 13. otroškem parlamentu razčlenjevali oblike nasilja in sanjali o otroštvu brez nasilja in zlorab. Mladi sevniški poslanci so se na parlamentu, ki gaje tokrat organizirala OŠ Sevnica, razdelili v pet skupin, pri delu pa so se jim pridružili številni gostje iz občine, s centra za socialno delo, iz društva prijateljev mladine, zdravstvenega doma, policije. Ena od skupin je obdelala fizično nasilje, ki se najpogosteje dogaja za domačimi zidovi, kjer ni prič, če pa so, so to najpogosteje otroci, poleg tega pa tudi ni zabeleženih posledic nasilja. Policija za domače zidove redko posega in tako je -denimo - zabeležen primer, ko je bila neka ženska že 32-krat izpostavljena nasilju, šele potem so bili izvedeni ukrepi. Vsi odgovorni za preprečevanje nasilja zato nestrpno čakajo novo zakonodajo, po kateri bo žrtev zaščitena, storilca pa bodo umaknili drugam. S posledicami nasilniškega vedenja se srečujejo tudi v zdravstvenem domu, kamor prihajajo pretepene ženske, nekatere primere nasilja pa zabeležijo tudi pri rednih sistematskih pregledih, ko opazijo, da so otroci posuti z modricami. Žal se vse prepogosto za domačimi zidovi odvija tudi spolno nasilje, o čemer je težko govoriti, pravijo šolarji. Posledica tega je tudi malo prijav spolnega nasilja, saj morajo žrtve skozi številne preprečiti nasilje in kako ukrepati, če do njega pride. Veliko pomaga pogovor s prijatelji, starši, učitelji in vzgojitelji, pomoč lahko žrtve dobijo na centrih za socialno delo, na policiji, v razvejani mreži nevladnih organizacij ozi- Jože Sladič, PP Sevnica: “Sevniška policijska postaja je v lanskem letu obravnavala 130 primerov kršitev javnega reda in miru, a le deset prekrškov je bilo okvalificiranih kot kaznivo dejanje. ” roma njihovih SOS telefonih za pomoč žrtvam; pri tem ni pomembno, v katerem kraju je sedež telefona in kako se imenuje; pomembno je, da obstaja mreža, da ljudje poznajo številko in vedo, na koga se lahko obrnejo, ko so v Otroški parlament procedure, kjer podoživljajo travmatične dogodke. Kot pravi policist Sladič s sevniške policijske postaje, spolno nasilje v glavnem prijavljajo ženske, s katerimi opravijo osnovni pogovor, nato pa pokličejo kriminalistko, s katero se zlorabljena ženska lažje pogovori. Policija bi reagirala tudi na verbalno nasilje, a v praksi takih primerov ni, pravijo. Mladi parlamentarci so razpredali še o nasilju med vrstniki, to se najpogosteje dogaja v šoli, pa o nasilju odraslih in skušali najti poti, kako težavah. Mladi parlamentarci so si bili skupaj z gosti enotni, da za nasilje ni tolerance. Združenje proti spolnemu zlorabljanju pa je prepričano, da če hočemo imeti varno družbo, je potrebno imeti najprej varno družino; po njihovem mnenju naj bi policija ustavila nasilje in vrnila varnost ne le na ceste, temveč tudi v družino, ki -kljub spremenjenim vrednotam -še vedno ostaja osnovna celica družbe. Nada Černič Cvetanovski Svež zrak in pričakovanje večera je Levčke utrudilo. Levčki so bili kar zadovoljni, ko so legli. Otroci so od utrujenosti kmalu sladko zaspali, večjih težav nismo imeli, zjutraj pa so se prebudili nasmejani in zadovoljni. Umili so se, se oblekli in potem se je začel nov dan. Pošiljamo vam lepe pozdrave. Levčki z Metko in Majdo. “Vrtičkaiji” na tromeji Oglašamo se vam otroci s svojimi vzgojiteljicami iz Vrtca Mavrica Brežice, ki smo na petdnevnem zimovanju na tromeji. Imamo se zelo lepo in nadvse uživamo v sankanju, smučanju in igrah na snegu. Obiskal nas je gorski reševalec s psom, ki je našel zakopanega otroka v igluju, odšli pa smo tudi na izlet z lovcem. Posebno smo uživali v plesu “pižama party”. Dnevi bodo prehitro minili. Z lepimi pozdravi - vrtičkarji Najprej so otroci skupaj s starši užili večer na snegu s sanmi. Starši so zvečer pripeljali otroke s sanmi v vrtec in potem smo jo skupaj mahnili na nočni izlet s sanmi in baterijami po zasneženih mestnih ulicah. V parku za Mladinskim centrom Brežice smo se nekajkrat spustili po bregu, nato pa smo se vrnili V vrtec. Sledile so igre v kotičkih s praznovanjem rojstnega dne, ples v pižamah, večerja in potem zaslužen počitek ob prijetnih pravljicah. Devet otrok iz skupine Levčki iz Vrtca Mavrica Brežice v tem času že zimuje na tromeji pri Ratečah in uživa v vseh zimskih radostih. Ker pa večina otrok še nikoli ni prespala kje drugje kot doma, smo se teden dni pred odhodom odločili za projekt “Prespimo skupaj noč v vrtcu”. Ježka Tam za jablano nekje ježek sina sprašuje uganke. Ponoči zapade veliko snega in ježka otrpneta. Timotej Jazbec, l.b, OŠ Savo Kladnik Sevnica Kaj smo počeli med prazniki Ko so se začeli prazniki, smo doma najprej vse posopravili in počistili. Potem so prišli na obisk sosedovi in moja babica ter dedek. Skupaj smo poklepetali in odšli domov. Naslednji dan pa sva s starejšim bratom Klemenom z vlakom odšla na počitnice k teti Darinki v Ljubljano. Tam sva s Klemenom igrala na računalnik. Po kosilu smo še kartali. Nato smo okrasili drevesce in naredili snežinke. Te smo nalepili na okno. Prišel je še Goran, Darinkin prijatelj. Skupaj smo poklepetali, potem pa je odšel domov. Naslednji dan smo obiskali trgovine in odšli na grad. Ko smo bili že skoraj na vrhu, seje ulil dež. Ker s seboj nismo imeli dežnika, smo bili čisto premočeni. Odšli smo naravnost domov in se igrali s kartami. Naslednji dan so prišli še mami, oči in mlajši bratec Žiga. Skupaj smo odšli v kino Kolosej, zvečer pa smo se odpeljali proti domu. Maja Kantužar, 3.b, OŠ Savo Kladnik Sevnica Ptica prepelica Ptica prepelica po zimi po gozdu caplja, išče hrano in momlja: “Mom, mom, mom, kje je moj dom? Mom, mom, mom, kje je moj dom ? ” Timotej Jazbec, l.b, OŠ Savo Kladnik Sevnica OGLASI SavaGlas, 23-1.2003 I. Na podlagi določil Pravilnika za zagotavljanje sredstev iz proračuna občine Brežice za naloge na področju socialnega varstva po Zakonu o lokalni samoupravi in 30.člena statuta občine Brežice (Ur. list RS št. 49/' 99) objavlja občina Brežice Javni razpis za sofinanciranje programov na področjih socialnega varstva (A) in zdravstvenega varstva (B), ki jih bo v letu 2003 sofinancirala občina Brežice OBČINA Brežice : f' I Ob prehodu starega teta v novo spet prihaja Renaultov mesec, mesec in pol. V njegovi ponudbi lahko najdete izjemne popuste za modele Renaultovih vozil letnika 2002. Vozilo letnika 2002 je tako lahko vaše že od 150.000 pa do 500.000 SIT ceneje, odvisno za kateri model se boste odtoiili. Renaultov mesec, mesec in pol. Ujemite ga! 1§AVTČ) TPV AVTO Brežice AVTO tUmRIfka M, MOO No« Mnt* Cesta bratov Cerjakov 11, 8250 Brežice Tel.: 07 49 91 903, 49 91 904 JU! v v /' / PEKARNA&SLASCICARNA uaa -več kot 100 različnih oblik tort, 20 okusov -otroške torte; telehajski, pokemoni, barhike, živali., -drobno čajno pecivo /« / c (/(id Tel.: 07 45 20 030 c V GSM: 041 954 681 Kristina in Slavko Berkovič Drenovec 16,8259 Bizeljsko Turistično društvo Dobova, odbor za izdajo brežiških Pustnih novic, je pričelo z zbiranjem prispevkov za leto 2003. Vsi, ki imate pripravljene prispevke, za katere menite, da bi našli mesto v novicah, jih lahko pošljete na naslednja naslova: Turistično društvo Dobova, Ulica bratov Gerjovičev 48, 8257 Dobova ali Pustne novice za leto 2003, p.p. 12, 8250 Brežice Prispevke bomo zbirali do četrtka, 20. 2. 2003, pozneje prispeli žal ne bodo objavljeni, saj bomo nekaj časa porabili tudi za oblikovanje in tiskanje novic. H. Predmet javnega razpisa so programi nevladnih ali nepridobitnih in/ali neprofitnih organizacij ter zavodov, ki delujejo na področju socialnega in zdravstvenega varstva Predmet javnega razpisa pod A je: I. Programi humanitarnih društev in organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju socialnega varstva, katerih dejavnost ne izvajajo javne službe v občini Brežice. 2. Programi za aktivno preživljanje prostega časa otrok in mladostnikov med počitnicami ter socialno in zdravstveno ogroženih otrok. 3. Programi za pospeševanje socialne vključenosti posameznih družbenih in starostnih skupin zaradi revščine. 4. Programi za nenasilno vedenje za storilce nasilnih dejanj. 5. Programi za svetovanje, pomoč in rehabilitacijo ter programi zagovorniška za osebe z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju. 6. Programi pomoči urejanja in reševanja socialnih stisk, povezanih z uživanjem alkohola in prepovedanih drog ter drugih oblik zasvojenosti. 7. Programi med generacijskih in drugih skupin za samopomoč ter drugimi, ki v bivalnem okolju skrbijo za zmanjševanje socialne izključenosti starejših in spodbujajo šiijenje prostovoljnega dela starih samih ter prostovoljnega dela za stare. PodB: 1. Preventivni programi humanitarnih društev in organizacij, ki delujejo v javnem interesu na področju zdravstvenega varstva, katerih dejavnosti ne izvajajo javne službe v občini Brežice. 2. Programi za zdravstveno rehabilitacijo invalidnih ter duševno prizadetih otrok. 3. Programi za promocijo in spodbujanje zdravega načina življenja odraslih v občini Brežice. 4. Programi za preventivno vzgojo otrok in mladostnikov za preprečevanje odvisnosti. 5. Programi za spodbujanje in vzgojo otrok in mladostnikov za zdrav način življenja. 6. Programi za promocijo posameznih zdravstvenih projektov za izboljšanje zdravja občanov in izdaja manjših propagandnih gradiv za potrebe posameznih programov. 7. Programi svetovanja, pomoči in rehabilitacije različnim kroničnim bolnikom in uporabnikom posameznih zdravstvenih storitev. m. Pogoji, ki jih morajo izpolnjevati prijavitelji na javni razpis Na razpis se lahko prijavijo tisti, ki prijavljajo program, kije predmet razpisa za A in B področje. Na razpis se lahko prijavijo: ■ javni socialno varstveni in javni zdravstveni zavodi, M v okviru svoje redne dejavnosti ne izvajajo dejavnosti razpisanih programov; • dobrodelne organizacije kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih z namenom, da bi reševale socialne stiske in težave občanov občine Brežice, ustanovijo posamezniki v skladu z zakonom ali verske skupnosti; • organizacije za samopomoč kot prostovoljne in neprofitne organizacije, ki jih v skladu z zakonom ustanovijo posamezniki z namenom, da bi v njih reševali socialne in zdravstvene probleme svojih članov; • invalidske in humanitarne organizacije kot prostovoljne neprofitne organizacije, kijih ustanovijo invalidi in drugi posamezniki v skladu z zakonom, da v njih izvajajo posebne socialne in zdravstvene programe in storitve, utemeljene na značilnostih invalidnosti po posameznih funkcijskih okvarah, ki ogrožajo socialni položaj invalidov; • druga društva in zavodi, ki izvajajo programe na področju socialne in zdravstva. Izvajanje programa se mora nanašati na območje občine Brežice oziroma njene občane. TV. Orientacijska vrednost razpisa Orientacijska vrednost razpisa za obe področji za leto 2003 je 7,800.000 SU t. V. Merila za izbor programov • kakovost in realnost predloženega programa, • možnost sodelovanja uporabnikov (udeležencev, članov) in prostovoljcev v programu, • finančna konstrukcija programa. POZOR, ODJUGA! ODMRZNJENE CENE! POLO: - 200.000 SIT GOLF:-330.000 SIT PASSAT: - 500.000 SIT Velja za letnik 2002, število vozil in modelov je omejeno. Radanovič Brežice d.o.o. Černelčeva ulica 5, Telefon (07) 49 92 150 8250 Brežice Telefax (07) 49 92 172 iom p« zms MBP1A&N KUC ■ VUK BAN CD 12* DO 20' VI. Posredovanje potrebne dokumentacije • izpolnjena prijava na razpis, obrazec 2003 z vsemi zahtevanimi podatki; • odločba oziroma sklep o registraciji (od upravne enote za društvo oziroma od sodišča za ustanove in zavode), ki so registrirani za opravljanje socialno varstvenih storitev - namesto odločbe ali sklepa o registraciji se lahko predloži odločba o statusu društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega ali zdravstvenega varstva; ■ kopija zaključenega računa za preteklo leto (do 28.2.2003). V II. Rok izvedbe Dodeljena sredstva za leto 2003 morajo biti porabljena v letu 2003 VIB. Rok za predložitev prijav in način predložitve Prijavitelji morajo prijavo oddati izključno po pošti kot priporočeno pošiljko najpozneje do 7.2.2003 (datum poštnega žiga) na naslov: Občina Brežice, Oddelek za družbene dejavnosti, CPB 18, Brežice. Posamezna prijava na javni razpis mora biti izdelana izključno na razpisnem obrazcu razpisne dokumentacije naročnika (Občine Brežice). Nepravočasno oddanih prijav komisija ne bo upoštevala. Vsak prijavljen program mora biti poslan v zaprti kuverti in označen z “Ne odpiraj - ponudbe na razpis"s pripisom “za področje A” oziroma “za področje B”, odvisno od tega, za katero razpisno področje ponudnik oddaja ponudbo. Ponudniki lahko kandidirajo z enim programom za sredstva samo na enem od razpisanih področij. Če prijavitelj pošilja več programov, mora biti vsaka ponudba poslana v posebni kuverti z ustreznimi oznakami. IX. Datuin odpiranja prijav za dodelitev sredstev Odpiranje prijav bo strokovna komisija opravila v prostorih Občine Brežice. Odpiranje prijav ne bo javno- v primem nepopolno izpolnjenih prijav s pomanjkljivo dokumentacijo, bo komisija v roku 8 dni od dneva odpiranja vlog prijavitelja pozvala, da dopolni vlogo. Rok za dopolnitev ne bo daljši od 15 dni. Če je prijavitelj1 v roku ne bodo dopolnili, bo vloga zavržena. X. Izid razpisa Prijavitelji bodo o izidu javnega razpisa obveščeni najpozneje v 45 dneh od datuma odpiranja prijav. Obcina Brežice bo z izbranimi prijavitelji sklenila pogodbo o sofinanciranju programov po sprejemu in uveljavitv1 proračuna za leto 2003 in v okviru sredstev, zagotovljenih v proračunu. XI. Kraj in čas, kjer lahko prijavitelji dvignejo razpisno dokumentacijo in dobijo podrobnejše informacije Razpisno dokumentacijo dobijo zainteresirani na Oddelku za družbene dejavnosti Občine Brežice pri Bože01 Devčič, soba št. 38 (tel. 49-91-542) za programe socialnega varstva in pri Milki Benič, soba št. 40 (tel.49-91' 541) za programe zdravstva. Občina Bre&* r \ Sava Glas, 23.1.2003 Pepi iz Sevnice je pred časom izpostavil bodico glede preplastitve republiške ceste Gornje Brezovo - Sevnica. Cesta Gornje Brezovo - Sevnica je republiška, kot izvajalec del je bilo izbrano Cestno in gradbeno podjetje Novo mesto. Gregor Jakopič je pojasnil, da so novembra podpisali pogodbo, cesto pa bodo preplastili, ko bodo ugodni vremenski pogoji, predvidoma aprila letos. Darinko z Mrzle Planine je zanimalo, ali so dolžni plačevati RTV naročnino, če ne dobijo nobenega čistega programa. Iz službe oddajniki in zveze RTV Slovenija je Jože Vrhov-šek dejal, da po njihovih podatkih na naslovu poslušalke z Mrzle Planine ni zadovoljivega sprejema TV programa RTV Slovenija. Zavezanka naj pošlje dopis na službo za RTV prispevek in sporoči, da sprejemni pogoji niso zadovoljivi in prosi za opustitev plačevanja prispevka. Merilna skupina bo po potrebi trditev preverila in na podlagi te izjave bo služba izdala ustrezno odločbo. Dragica iz Sevnice je glede plačevanja RTV naročnine v ločenih gospodinjstvih na istem naslovu vprašala, ali sta obe družini dolžni plačevati omenjeno naročnino. Iz službe za promocijo in odnose z javnostmi RTV SLO je Tatjana Ljubič v splošnem odgovoru pojasnila, daje v Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o Radioteleviziji Slovenija (Uradni list RS št. 88 z dne 29.10.1999 v 15. členu prvi odstavek) določeno: “Kdor ima radijski ah televizijski sprejemnik (v nadaljnjem besedilu sprejemnik) na območju RS, kjer so Zagotovljeni tehnični pogoji za sPrejem vsaj enega programa Radiotelevizije Slovenija, mora RTV Slovenija plačevati prispe-vek za opravljanje radijske in televizijske dejavnosti.” Višina Prispevka se določa z zakonom. ^ sklepu o višini prispevka za RTV programe, ki ga sprejema vJada, je določeno, da zavezan-c' - fizične osebe, plačujejo Pavšalni mesečni prispevek za yse svoje TV in radijske sprejemnike, kijih uporabljajo oseb-n° oziroma skupaj s člani svoje družine. Stanko iz Mihalovca je opozoril na poplavno problematiko v Dobovi. Dejal je, da je že riipan Deržič pred več kot le-tom dni obljubil podaljšanje dosipa iz Mihalovca do Loč. ' a novega župana Vizjaka je *oto naslovil vprašanje, kdaj ^ bo to izvedlo. Zupan občine Brežice 'dag. Andrej Vizjak je v odgo-y°r pojasnil, daje nasip državna 'nfrastruktura. pri katerem Gbčina Brežice nima drugih "roči, kot da opozajja nanj. To občina ves čas počne, zadnji dve leti tudi v DZ ministra Janeza Kopača preko poslanskih vprašanj obeh poslancev. Odgovori so precej nedorečeni, saj bodo problematiko protipoplavnih nasipov reševali sprotno z gradnjo verige hidroelektrarn na spodnji Savi. Za Brežice to pomeni po letu 2010. Država, po Vizjaku dostopnih informacijah, ne vodi drugih aktivnosti za gradnjo nasipov, zato ne more ničesar obljubiti. Tudi sam je prepričan, da država s poplačevanjem škode po poplavah porabi znatno večja sredstva, kot bi jih porabila, če bi pristopila k resni sanaciji najbolj poplavnih področij po državi. Terezija iz Župelevca je na župana naslovila vprašanje glede avtobusnega postajališča ob regionalni cesti v Župelevcu pri trgovini. Zanimajo, kdaj bo to avtobusno postajališče tudi realizirano. Zupan občine Brežice mag. Andrej Vizjak je pojasnil, da si je pristojna občinska komisija ogledala lokacijo in sklenila, da je problem avtobusnega postajališča potrebno usklajevati sočasno z izvedbo pločnika. Letos bodo v proračun občine podali predlog za pripravo projektne dokumentacije, izvedba pa bo potem odvisna od priprave te in zagotovitve sredstev v nadaljnjih letih. Franc iz Brežic je bodico naslovil na Telekom Slovenije. Zanimalo gaje, zakaj je na pročelju stanovanjskega bloka na Župančičevi 13 montiran nosilec telefonskih kablov pod kuhinjskim oknom in kdaj bodo to odstranili. Vodja delovne enote Telekoma Slovenije PE Novo mesto Franc Žvagen je pojasnil, daje na omenjenem področju Brežic v izgradnji novo omrežje. V prvi polovici letošnjega leta bodo zato lahko omenjeni problem poslušalca rešili s preklopom na novo omrežje. Marija iz Brestanice je opozorila, da ob Šolski cesti in Cesti v Log v Brestanici ni pločnikov, lastniki zemljišč pa orjejo polja do bankin, tako da se otroci nimajo kam odmakniti s ceste. Predsednik sveta KS Bres- tanica Miroslav Mikeln je pojasnil, da lahko le delno odgovori, ker je urejanje cest, ulic in trgov v naseljih naloga in dolžnost občine. Tudi krajevna skupnost si prizadeva za čimprejšnji ureditev, vendar je ureditev pločnikov ob Šolski cesti potrebno povezah s posodobitvijo križišča pri Dularju, torej Šolske in Lovske ceste. Z rušenjem starega Dularjevega hleva bo možno križišče razširiti in omogočiti dostop na grad in v naselje Dolenji Leskovec sodobnim večjim vozilom, tudi avtobusom. Leta 2001 je krajevna skupnost predlagala Občini Krško prerazporeditev 31 milijonov SIT sredstev, ki bi jih namenih za ureditev obrtne cone v Brestanici, za katero ni posebnega zanimanja, in za ureditev pločnikov ob Šolski cesti. Predlog je bil sprejet in je bila v načrtu za leta 2002-2004 za ureditev za leto 2002 predvidena poraba 3 milijonov SIT in za leto 2003 28 milijonov SIT. V osnutku proračuna občine Krško za leto 2003 in načrtov razvojnih programov 2003-2006 pa je predvidenih za leto 2003 le 5 milijonov SIT, za 2004 30 milijonov in za leto 2005 5 milijonov SIT. Tako letos ni predvidenih dovolj sredstev za ureditev, kar pomeni, pravi Mikeln, da se ureditev Šolske ulice odmika v leto 2004. Krajevna skupnost bo poskušala s pomočjo svetnikov zadevo pospešiti. Majda s Črnca je v bodici povprašala, kaj je z denarjem z naslova stečaja Prevoza Brežice. V letu 2001 je bilo obljubljeno izplačilo razlike v plačah, kar je prejela konec decembra 2001, vendar brez obresti. Ostali dolg je bil obljubljen v prvi polovici leta 2002, vendar do sedaj še ni nič izplačanega. Stečajni upravitelj Dušan Dornik je pojasnil, da seje stečajni postopek zavlekel zaradi neurejene lastnine nad nepremičninami, kijih ima v posesti stečajni dolžnik. Moral je ugotoviti dediče po pokojni zemljiškoknjižni lastnici nepremičnin, kje stojita poslovna stavba in tehnični pregledi. Konec marca 2002je z dedičema sklenjena sodna poravnava, ki je postala pravnomočna in so lahko stekli postopki za prodajo Prevozovih nepremičnin. Delavci stečajnega dolžnika so konec leta 2001 že dobili izplačane vse prednostne terjatve. Predvideva, da bodo v roku treh mesecev poravnane Prevozove nepremičnine in se bo takoj začel postopek vno vče vanj a razdelitvene mase. Če v tem roku Prevozove nepremičnine ne bodo prodane, bodo delavci delno poplačani. Kolikšen bo ta delež, zaenkrat ni mogel odgovoriti. mali oglasi Prodam Audi A 4, 1,8 turbo, letnik ’95, modre kovinske barve z vso opremo, kupim pa starejšo hišo, vikend ah zazidljivo parcelo v okolici Brežic ah Krškega. Pokličite 041-903-302. Prodam moped “oldtimer” znamke Puch za 30.000 SIT ter nove avtomobilske meglenke starejšega tipa za 5.000 SIT. Pokličite 031-548-273. Prodam okoli 700 litrov rdečega vina - cvička. Pokličite 041-453-500. Prodam odojke, težke okoli 30 kg, opravim tudi zakol. Pokličite 07-47-78-315 ah 041-587-261. Prodam prašiča, težkega okoli 200 kg, hranjenega z domačo hrano. Pokličite 041-913-887. Prodam več prašičev, težkih od 90 do 120 kg, hranjenih z domačo hrano. Pokličite 49-61-697. Prodam mlade, sedem tednov stare čistokrvne nemške ovčarje brez rodovnika. Za informacije pokličite 041-331-744. RADIO K F 7 ir P iv c, JL, l v n 88,7 in 95,9 MH< NAROČILNICA SAAAGLAS - časopis za širšo posavsko deželo Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Tel.: 07-49-91-254, 07-49-91-250 Fax.: 07-49-91-253 Elektronska pošta: komerciala@radio-brezice.si Naročam/o časopis SAVA GLAS Ime in priimek___________________________ \ Podjetje(naziv in naslov) Davčna številka podjetja Zavezanec za DDV Kraj _ Ulica Poštna št_ Telefon Datum Podpis _ Število izvodov Naročnina skupaj s PTT stroški znaša 210 SIT na izvod. Naročniško razmerje je sklenjeno za najmanj eno leto. Preklic ^naročnine je možen samo pred novim obračunskim obdobjem. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dobrega moža, očeta, tasta, starega ata, strica, soseda in prijatelja JOŽETA BARKOVIČA z Rajca pri Veliki Dolini se iskreno zahvaljujemo vsem dobrim sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so bili z nami in so nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter podarili cvetje, sveče, za svete maše in denarno pomoč. Zahvaljujemo se dr.Trajkoviču in dr. Vandi Zorko za zdravljenje ter dežurni ekipi Zdravstvenega doma Brežice. Hvala Komunalno-stanovanjskemu podjetju Brežice za organizacijo pogreba, sodelavcem iz KOP Brežice, govorniku g.Hedlu za ganljive besede slovesa, Slavčku z Velike Doline za zapete pesmi ter Cvetličarni Tina iz Brežic. Hvala tudi delavcem Tehnične službe in Centralne priprave hrane v Termah Čatež. Zahvaljujemo se g.župniku z Velike Doline za molitev in lepo opravljen obred ter g.Šeberletu za zaigrano Tišino. Se enkrat hvala vsem in vsakomur posebej, tudi tistim, kijih nismo posebej imenovali. Žalujoči: vsi njegovi V SPOMIN “Ko imaš nekoga rad, nikoli ne umre, samo nekje drugje je ... ” Iztekli so se trpki dnevi leta, ko je komaj v 46. letu starosti odšel od nas naš najdražji mož in ati ter sin, brat, sorodnik in prijatelj NACE MAJZELJ z Velikih Malenc Hvala vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu. Z ljubeznijo se ga spominjamo vsi njegovi, ki močno pogrešamo njegovo bližino. V SPOMIN Tiho si šla po stezi trpljenja, tiho trpela neštete noči. Mnogo želja in hrepenenja uničile stiske so žalostnih dni. Telo Tvoje zemlja krije, v hladnem grobu mimo spiš. Tvoje srce več ne bije, bolečin več ne trpiš. Bolečine mi trpimo, v našem srcu Ti živiš. 18. januarja je minilo petnajst let, odkar nas je mnogo prezgodaj zapustila naša draga MARINKA BURJA z Jesenic na Dolenjskem Hvala vsem, ki seje spominjate, postojite ob njenem grobu in prižigate sveče. Žalujoči: mama, oče, brat Duško z družino in botra Francka Frigelj Časopis SavaGlas - časopis za širšo posavsko deželo izdaja Radio Brežice d.o.o., Trg izgnancev 12, 8250 Brežice Direktor: Damijan Korošec Odgovorna urednica: Lidija Kostevc Izhaja vsako drugo sredo. Cena izvoda je 240 tolarjev. Naslov uredništva: Trg izgnancev 12, 8250 Brežice - telefon: 07 / 4991 250, telefax : 07 / 4991 253 - Elektronska pošta: sava.glas@radio-brezice.si Vodja komerciale: Simona Gerjevič; telefon: 07 / 4991 250 - Elektronska pošta: simona.gerjevic@radio-brezice.si Oblikovanje in računalniški prelom: Miloš Radosavljevič, Igor Tršelič - Tisk: Medijski centar Glas Slavonije d.d., Osijek, Hrvatske Republike 20 Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Število tiskanih izvodov: 5.000 Na podlagi Zakona o DDV (Ur.List RS št. 89/98 ) sodi časopis med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5%. DVAJSETA Sava Glas, 23.1.2003 Pri pošti v Brežicah je bilo stanje ceste in parkirišča v času, ko so bile ceste in pločniki povsod suhi, še vedno katastrofalno. Prostora ni nihče očistil, tako da se je sneg zvozil in shodil. Tudi pošta varčuje in v tednu, ko je bilo snega največ, so poštarji v zgodnjih jutranjih urah morali sami čistiti dovozne poti. Vsak je naredil le toliko, kolikor je potreboval, pošteno pa ni očistil nihče. Anonimke so v zadnjem času izredno popularne. Tudi na Bizeljskem so si privoščili kar dve v enem tednu. Ob anonimnem pisanju glede šole Bizeljsko in prenašanja hrane na račun šole nekaterih vodilnih v domača gospodinjstva, seje še nekdo lotil nepodpisanega pisanja. In sicer Svetnikom sveta v krajevni skupnosti, ki se niso mogli poenotiti glede predsednika. Kržanovem protikandidatu Berkoviču je anonimnež svetoval, naj se drži svojega posla in naj ga pošteno opravlja, da ne bodo v kraju jedli surovega kruha, ki da iz njegove pekarne prihaja na pol pečen. Vsaj spomini na silvestrovanja in dobre želje bodo ostali. Z enim so vabili in z drugim želeli blagostanje še čez polovico januarja. Kar ni nič napak. Za nekatere šablona, za nekatere iskrene želje> ki gredo iz src. In ki bi se jih še kako smeli spominjati in udejanjati do naslednjega Silvestrovega. S poudarkom, da bi bili med seboj prijazni, ljubeznivi in si naklonjeni. Pa pošteni! A s povabilom k poštenju še ni nikoli nikjer visel noben transparent, pa bi bil aktualen opomnik od leta do leta. Zima je lep in tudi romantičen letni čas. Če ne zebe! Manj ali nič mnogoterih ponujenih užitkov so deležni obiskovalci v dvorani brežiškega Prosvetnega doma ob ogledih filmov in drugih pri; reditev, ko mraz radodarno streže in piha iz vseh kotov. Na svoji koži to občuti tudi delavska raja pod isto streho. Menda so krivi visoki stropi, pa prezračevalniki, radiatorji... In najbrž še kaj. Mraz oziroma toplota, godna za več resnih presoj! Narava je največji umetnik. špranje in okenca posavcev Marijan Žumer, univ.dipl.inž.el.: “ Naš cilj je postati prijaznejši do naših odjemalcev električne eneigije!” Gospod pove, daje iz predvojne generacije, rojen 1939 v Sevnici, kjer je naredil nižjo gimnazijo, ob internatskem življenju nato Tehnično srednjo šolo v Ljubljani in Fakulteto za elektrotehniko. Med študijem je hodil vsako leto po štiri mesece na jug Švedske v mednarodni študentski kamp. Ko je diplomiral, je tam delal še v laboratoriju tovarne izolacijskih materialov, nato pa se je zaposlil na Elektru Krško, se zatem preselil v Celje na sedež podjetja in pravi: “Tam letos junija zaključujem svojo kariero od projektanta do vodje razvoja in zadnjih petnajst let kot direktor tehničnega sektorja.” Pa se tudi v nadaljevanju kar zadržujeva pri Elektru Celje. “To je preskrbovalno območje Koroške, Celjsko-savinjskega, Kozjanskega in dela Posavja, kar obsega okoli 25 odstotkov ozemlja Republike s 153.671 odjemalci. S sklepom vlade je bilo Elektru Celje d.d. zaupano izvajanje gospodarsko javne službe, distribucija električne energije in skrb za upravljanje, vzdrževanje ter razvoj omrežja in naprav na tem območju,” predstavi svoje podjetje. Tem dejstvom so v prostoru prilagajali poslovno in razvojno organiziranost družbe v preteklem obdobju in nadalje še pojasni: “Pospešeni prehod slovenskega elektrogospodarstva na trgovanje z električno energijo narekuje distribucijskim podjetjem hitro in učinkovito prilagajanje novim razmeram. Neizpolnjevanje pogojev dobave električne energije zaradi neustrezne kakovosti bo za dobavitelja- distribucijo po uveljavljanju trga sankcionirano. Slednje nalaga pospešeno izgradnjo, modernizacijo in obnovo distribucijskega omrežja. Seveda če bodo zagotovljena finančna sredstva, da bi tako zagotovili skladen in optimalen razvoj gospodarstva po regijah ob primerni kakovosti in zanesljivosti dobave električne energije.” Žumer še pove, da so za obvladovanje, načrtovanje in nadzor -enote, območja in nadzomištva povezana s telekomunikacijskim (TK) omrežjem, grajenim za lastne potrebe, podpore tehničnim in poslovnim procesom, v prihodnje pa tudi za potrebe javnih TK storitev in nadaljuje: “Območje Posavja z Brežicami, Obsoteljem ter delom Kozjanskega po napovedi porabe električne energije in koničnih obremenitev do leta 2030 nakazuje izstopajočo rast, predvsem v mestnem predelu Brežic in Term Čatež z okolico. Zato smo lani pričeli z rekonstrukcijo stikališča razdelilne transformatorske postaje RTP 110/20 kV Brežice, vgradnjo drugega transformatorja 20 MVA in zaključili gradbena dela na 20 kV stikališču. Za letos pa je načrto- vana zamenjava in posodobitev 20 kV opreme ter sistemov vodenja, zaščite in nadzora v RTP Brežice, sočasno bodo potekala tudi dela na ločitvi mestnega in podeželskega omrežja in izgradnja novih daljnovodnih izvodov. Prepričani smo, da bomo po končanih delih zagotavljali bolj kakovostno in zanesljivejšo dobavo električne energije odjemalcem tega območja in s tem postali prijaznejši do njih.” Na Sevnico ostaja vezan, saj tam živijo 91-letna mama Marija in brat Ljubo ter generacija sošol cev, ki se dobesedno redno išče in dobiva okoli Martinovega, lani so zabeležili 35. srečanje.” Pri mami in bratu sem vsaj dvakrat mesečno in tudi takrat, ko iz Cel ja potujem v Brežice in nazaj. Generacija sošolcev pa je posebna generacija ljudi, ki ob srečanjih rada poje in ni nikoli v ničemer odpovedala. Sicer pa imam rad nedeljske “maršrute” v kakršnemkoli vremenu, pa dopustniške radosti, vrt in hišo, in z ženo sva predana s pomočjo hčerkama in vnukom.” Natja Jenko Sunčič Zibelka brežiškega gasilstva Brežice - Člani Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Brežice so se zbrali na svojem 121. rednem letnem občnem zboru. Po pozdravu predsednika društva Milana Balona je sledila minuta molka v spomin na njihovo pokojno članico Marijo Ban, nato pa so zbor nadaljevali po ustaljenem redu s predstavitvijo poročil ter razpravo. Kot je bilo poudarjeno, so brežiški gasilci zibelka gasilstva v občini, nenazadnje pa - biti gasilec je velika čast in še večja odgovornost. Gasilci svoja življenja žrtvujejo brez pomislekov za to, da rešijo imetja in življenja drugih ljudi. Kot je v svojem govoru iz- |L J" - 1 / ~\ postavil predsedniki PGD Bre- I žice Milan Balon, ki seje na krat- ; ..... ko zadržal tudi pri zgodovini f društva, je sodelovanje z vod- stvom Gasilske zveze Brežice ff fl f ! < - i I korektno in trenutno nimajo ne- ifSur! '■ jdŠk*. /1J rešljivih problemov. Zavedajo se, da tudi zveza pridobiva vse več nalog iz naj višjega organa, ki jih nato posreduje gasilcem. Se pa včasih zgodi, je še izpostavil Balon, da zaradi pomanjkanja časa vsem navodilom, programom in usmeritvam niso takoj kos. V nadaljevanju se je dotaknil nove zakonodaje, ki je v zadnjem času napredovala. Ž novim letom je namreč stopil v veljavo Zakon o delovnih razmerjih, ki naj bi za področje odsotnosti z dela gasilcem bolj dosledno opredeljeval pogoje izostanka - za gasilce, ki sodelujejo v intervencijah, pa tudi tiste, ki so odsotni zaradi izobraževanja in usposabljanja. Balon pa je izpostavil tudi temnejšo plat. Namreč po ogledu vaje Brežice 2002 so bili člani operative razočarani nad poveljstvom zveze, ki, tako Balon, dopušča, da so brežiški gasilci naj- Na zboru so gasilcem podelili tudi priznanja; predstavnik GZ Brežice Vinko Cvetkovič je izročil priznanje članu Branku Jeriču. slabše opremljeni z zaščitnimi oblačili. Kljub temu so bili v preteklem letu uspešni na 20 intervencijah v 720 prostovoljnih delovnih urah. Tudi v tem letu jih čaka veliko nalog; naj večji projekt je priprava elaboratov najbolj ogroženih objektov v mestu. Druga pomembna naloga bo organizacija velike društvene vaje in dan kasneje še dan odprtih vrat, katerega namen je pridobiti novi kader in nove mlade gasilce. 8. februarja se bo v organizaciji prvega sektorja začela tudi šola za gasilce, v katero se lahko vključijo vsi pripravniki, ki so dopolnili 16 let, pa tudi starejši. Po končanem šolanju pripravnik pridobi naziv “gasilec”, kar je prvi pogoj, da sploh lahko sodeluje v akcijah in na intervencijah. ITINKA ££ Cesta bratov Milavcev 10, Brežice moške, ženske in otroške pletenine Do 2.2.2003 za zimske pletenine 40% popusta Pletenine, ki vas dvignejo s povprečja! Predsednik PGD Brežice Milan Balon Opravljene so bile tudi nove volitve vodstva, predsednik še naprej ostaja Milan Balon, poveljnik društva je Albert Lorber, podpoveljnika pa sta Brane Lipej in Anton Bruderman. Karmen Molan Dvojni jubilej Sevnica - Anton Koren je leta 1973 postal predsednik sevniških gasilcev (PGD Sevnica) in je na čelu društva še danes. Dlje časa je tudi podpredsednik Gasilske zveze Slovenije (GZS). Ker njegov osebni praznik, 60.rojstni dan, sovpada še z enim njegovim jubilejem, 30-letnico vodenja društva, so mu kolegi v hotelu Ajdovec priredili svečanost. Udeležili so se je tudi predstavniki gasilskih zvez iz sosednjih občin, nekaterih društev, s katerimi Sevničani prijateljujejo, prišli so tudi predsednik GZS Ernest Oery in poveljnik zveze ter sevniški župan Kristijan Janc, poslanec Branko Kelemina in državni svetnik Štefan Te-raž. Toni Koren Podpredsednik PGD Sevnica Alojz Motore je nanizal pridobitve društva, za katere je v minulih desetletjih najbolj zaslužen predsednik Koren. Stari Gasilski dom je s trikratno dozidavo dobil dovolj prostora za delovanje močnega operativnega jedra. V njem je lepo obnovljena kulturna dvorana. Toni Korenje ob razvijanju gasilstva namreč ves čas v okviru društva strmel tudi k negovanju kulturne dejavnosti. Rezultat tega je ustanovitev dekliške vokalne skupine Ze-fir, ki je s pesmijo prišla voščit “svojemu” predsedniku. B.D.