tednik http://www.mandrac.si, urednistvo@mandrac.si ČETRTEK, 25. FEBRUAR 2010 / ŠTEVILKA 848, LETO XVII / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA - ISOLA / CENA: 1,20 EUR 848 BIOTERAPIJE m ZDENKA DOMANČIČA KULTURNI DOM IZOLA PRIJAVE IN INFORMACIJE 040-668-916 Obiščete nas lahko vsak delavnik od 9. do 20. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure v Izoli, Ljubljanska ul. 13, Izola, 0^ smobil 'ko Prruoi noL-ai lonpnn Povej nekaj lepega POOBLAŠČENI PRODAJALEC Računovodstvo ASEK Kajuhova 28, IZOLA Tel: 64 00 684 ali mbt: 041 716 933 (Almira) asekOsiol.net Strah je v resnici samo dobro prikrita lenoba Strahu in lenobe ni v genetskem zapisu človeka, težko bi tudi rekli, da ju človek enostavno podeduje. In če je strah vsaj čustvo s katerim se posameznik odziva, je lenoba le stanje duha, za katerega mnogi trdijo, da je v resnici gibalo razvoja. prireditev in je bil presenečen nad : •• x,~—,"" 0 bala Ker ne morem le od denarja živet, sem šel honorarno še na Obala.net. Tam bom skrbel za dnevne novice, čeprav bi raje stresal dobre vice a so ugotovili lastniki, po ekspertizi, da sta Majo in Haso že dolgo v krizi. Zato bom pač pisal le prave no-vice, no za lastnike, za bralce pa vice. Naš slogan se zdaj tako-le glasi: Mandrač je najboljši, potem pa smo mi. (Mef) Obstaja vprašalnica, ki človeka v hipu reši neke obveznosti, dela in posledično odgovornosti. Glasi se: Kaj pa če ...? Vprašalnica ima predznak strahu, vzbuja občutek ogroženosti in negotovosti. Človek, ki postavi takšno vprašanje je na prvi pogled odgovoren, previden in temeljit, v resnici pa gre v veliki večini primerov za dobro prikrito lenobo, ki jo sicer slutimo, a redko tudi prepoznamo. Na vprašanje, zakaj imenujemo podžupana po zakonu in ne po občinskem statutu so odgovorili z vprašanjem: “Kaj pa, če se kdo pritoži na upravno sodišče in bo to razsodilo v skladu z zakonom ne pa v skladu s statutom?” Kdorkoli je kdaj prijavljal kakšno kompliciranjem in zahtevami uradnikov, je kot argument vedno dobil pod nos vprašalnico: Kaj pa, če kdo pade v morje, če se kdo zastrupi s sardelami, če koga zadene strela, če koga strese elektrika, če ...? Tako je tudi na zakonodajni ravni. Ko začnemo pripravljati odlok ali zakon imamo v mislih cilj, ki ga želimo doseči, potem pa se začnejo vprašanja v katerih spet najdemo našo znano vprašalnico: Kaj pa če...? In potem postane naša zakonodaja tako drobnjakarska in podrobna, da jo lahko krši prav vsak. Namesto, da bi se dogovarjali o tem, kaj bomo skupaj naredili se vsepovsod pogovarjamo o tem, kaj bi lahko bilo, če bi bilo. Verjetno ni v človekovi naravi, da bi sam sebi želel komplicirati življenje, pa vendar se dogaja prav to. Bolj ko urejamo naš vsakdan, manj urejen je in vse to počnemo zaradi strahu, da bomo živeli v neredu. Tistega strahu, za katerega nekateri pravijo, da je v resnici le prikrita lenoba, ki se skriva za: Kaj pa če...? A, kot bi dejal dobri vojak Švejk: “Brez panike prosim”. Znanstveno je namreč dokazano, da je lenoba gibalo razvoja, da je večina izumov nastala zato, ker je bil nekdo len oziroma se mu ni dalo mučiti po starem pa si je pomagal z idejo. Ergo, leni smo dovolj, strašiti pa tudi znamo. Za napredek se nam torej ni treba bati. Fasade padajo Trije meseci dežja naredijo svoje in kar nekaj fasad v starem mestu se je nevarno napihnilo, pa tudi odpadle so nekatere. Še dobro, da občinski svet komaj sprejema odlok po katerem bodo redarji lahko zaukazali sanacijo fasad, ki ogrožajo mimoidoče. |\/l 0X0 IN/IAXX tel. 05/ 640 42 53 • Industrijska 11 • Izola AVTO CENTER Avto Center Jereb, Izola www.a-jereb.sl nnn BANKA KOPER Obratovalni čas odlagališča Dežurna služba PONEDELJEK- PETEK: 8.00 - 17.OO V DELOVNEM ČASU -TEL.: 05/ 66 34 950 SOBOTA: 8.00 - 12.00 IZVEN DELOVNEGA ČASA-TEL! 041/ 650 882 NEDEUA IN PRAZNIKI: ZAPRTO izo/a-isob Dogajalnik Park pri starem vodnjaku Tako so učenci osnovne šole Vojke Šmuc poimenovali nekdanji park, zdaj bolj trg ob starem zdravstvenem domu med Drevoredom 1. maja in Kosovo ulico. Poimenovanje je logično, saj je bila tam, v neposredni bližini, nekdanja »Fontana de fora« nekdaj največje in osrednje zbirališče izolskih žena oziroma peric. Župan občine Izola, Tomislav Klokočovnik, je ob tej priložnosti dejal, da park s svojo lego in vlogo v prostoru spominja na izolsko urbano srce, na vez med mestnim jedrom in pri-mestjem, ki se zlivata v enovito sredozemsko mestno celoto. Investicija vredna 167.000 evrov, po mnenju župana Klokočovnika, v Izolo prinaša nove zelene površine in na ta način povišuje kakovost bivanja občank in občanov, tisti z malo spomina pa vemo, da je bilo zelenih površin tam pred tem veliko več, čeprav res niso bile posebej urejene. Sredi nekdanjega parka je bil tudi stari vodnjak, ki je ohranjen in na ogled vsem mimoidočim, čeprav na način, da mimoidoči težko ugotovijo, kaj predstavlja. Ta je ohranil svoje temelje in namen, na njegovi površini pa so izdelali prezentacijo, vključno z osvetlitvijo njegove vsebine. Podzemni del s kamni zidanega vodnjaka je torej ostal nedotaknjen, nadzemni del pa je bil zgrajen na novo. Ureditev parka je rezultat soin-vestitorske pogodbe med občino Izola in gradbenim podjetjem I.G.T., s katero se je občina zavezala, da bo uredila javne površine, investitor I.G.T.pa svoje površne okoli objektov, ki jih je tam gradil in obnavljal. Gradbeno dovoljenje za gradnjo objektov, ureditev okolice in komunalne infrastrukture je bilo izdano tudi po soglasju Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Z ureditvijo parka so ohranili veliko večino dreves, zasadili pa so tudi dodatna drevesa ob novih parkovnih poteh. Odstranili so le dve večji cipresi in nekaj lovorov. ur Direktor za pet let Iz Urada župana so nam sporočili, da je javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta »Direktor občinske uprave« zaključen Občina Izola je 22. januarja 2010 objavila javni natečaj za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta »Direktor občinske uprave«. Do izteka roka za prijavo so prejeli šest pisnih in eno elektronsko prijavo, med prijavljenimi kandidati pa je vse pogoje za zasedbo prostega delovnega mesta izpolnjeval le en kandidat, ki je bil nadalje povabljen na ustni razgovor z natečajno komisijo. Slednja je pri preverjanju njegove strokovne usposobljenosti ugotovila, da kandidat Roman Cvetko ustreza razpisnim pogojem ter predlagala županu izdajo sklepa o izbiri javnega uslužbenca, kar je tudi storil. Sklep župana je postal pravnomočen v soboto, 20. februarja 2010. Skladno z omenjenim zakonom bo z izbranim kandidatom sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen čas, in sicer za obdobje petih let. Predstavitev je stvar kulture Zgodilo se je nekaj nenavadnega. Blaž Maljevac, strokovni delavec za odnose z javnostmi, ki je na tem delovnem mestu zamenjal Ireno Ostrouško (ta je bila sicer tudi svetovalka župana in na koncu celo neformalni vodja občinske uprave), se je predstavil občinskim svetnikom in izolski javnosti nasploh. V svoji predstavitvi je zapisal: Sem Blaž Maljevac, rojen 1. avgusta 1983 v Kopru, kjer sem tudi zaključil šolanje na koprski gimnaziji. Študij sem nadaljeval v Ljubljani na Fakulteti za družbene vede (smer politologija - mednarodni odnosi), kjer sem leta 2007 diplomiral z odliko. V diplomskem delu sem obravnaval problematiko regionalnega razvoja Primorske, kar dandanes nadalje raziskujem v okviru magistrskega študija ekonomije. Po opravljeni diplomi sem kot sodelavec Protokola RS sodeloval pri organizaciji najvišjih protokolarnih prireditev v državi, med predsedovanjem Svetu EU pa sem dodatne zadolžitve opravljal v sklopu “ad hoc” organa - Sekretariata za predsedovanje EU. Po končanem predsedovanju sem se odločil vrniti na Obalo, kjer sem se zaposlil v službi za odnose z javnostmi Luke Koper, d.d., ob koncu leta pa sem se prijavil na razpis za prosto delovno mesto v kabinetu župana, kjer se trenutno nahajam danes. Na Občini Izola sem zaposlen od 1.1.2010, opravljam pa delo “strokovnega delavca za odnose z javnostmi, protokol, mednarodno sodelovanje in sodelovanje med občinami”. Nova živalska vrsta Strokovnjaki za sprejanje so v Izoli odkrili novo živalsko vrsto, ki so jo poimenovali “desn”. Gre za živalsko vrsto podobno beneškemu “lev-u”, le da je ta bolj črn in zato so mu nadeli takšno ime. Ta vrsta živali je v Izoli prisotna že več kot leto dni, vendar še nihče od odgovornih doslej zanjo ni pokazal nobenega zanimanja, zato je to odkritje pravzaprav presenetljivo. Tudi upravljalci Besenghijeve palače, kjer ta vrsta živali živi, se doslej niso zganili, sosedom pa je tudi vseeno. Darwin je imel očitno prav. Šolska stran Baby boom mimo šolskih okolišev Povišana rodnost ni čisto izolski pojav, je predvsem generacijski pojav. In ni brez posledic. Šolske kapacitete so seveda omejene, kot tudi predšolske. Slednje pa trenutno predstavljajo tudi enega večjih virov skrbi za marsikatere starše. Na naslednji seji občinskega sveta bodo svetniki med drugim obravnavali tudi predlog za spremembo šolskega okoliša v naši občini. Zgodilo se je namreč, da je v okolišu Osnovne šole Livade preveč otrok, mnogo več, kot jih je v okolišu OŠ Vojke Šmuc, ki pa razpolaga z večjimi kapacitetami. Rešitev je sicer preprosta, pač, del okoliša, ki pripada OŠ Livade je potrebno opredeliti kot okoliš OŠ Vojke Šmuc, a prav verjetno bi se zgodilo, da bi morali nato vsako leto posebej na novo začrtati katera ulica spada kam, to pa bi morali nato sprejeti svetniki na občinski seji. In zaradi tega so se odločili za fleksibilni okoliš. Torej, del ulic, ki pripadajo tako OŠ Livade, kot tudi OŠ Vojke Šmuc so opredelili kot fleksibilni šolski okoliš, in komisija bo nato odločala, kako otroke razporediti po šolah. Za fleksibilni okoliš je predlagano naslednje območje: Ulica Istrskega odreda, Kajuhova ulica, Partizanska ulica, Prešernova cesta, Veluščkova ulica, Ulica OF, Ulica Mirke Kleve, Ulica Franeta Marušiča in Jagodje od št. 11 do 17 ter 23,23a in 23b. Miran Žlogar, predstojnik Urada za družbene dejavnosti, nam je povedal: "Da razvoj mest in življenj teče dalje in spreminja se tudi starostna struktura mesta. S tem se spreminja tudi število otrok in postavlja se vprašanje, ali prostorske kapacitete šol še zadoščajo za normalno popolnjevanje prostorov. Glede na to, da je, v določenem obdobju, v nekem šolskem okolišu manj otrok rojenih, v drugem pa več, se problem, kako to rešiti, kar sam po sebi postavlja. V Izoli bomo to začasno rešili s fleksibilnim šolskim okolišem, kar pomeni, da bodo še en del šolskega okoliša Livade opredelili kot skupno območje tudi za OŠ Vojke Šmuc in na ta način v to vpisali ustrezno število otrok, glede na to, da število otrok v Livadski šoli po sedanjih podatkih presega dva oddelka, kolikor ta šola zmore. To pomeni da imamo u OŠ Vojke Šmuc še razpoložljive prostorske zmogljivosti. V obeh šolah skupaj pa prostorske stiske ni. Projekcija za bodočnost je, da bi bilo najbolj smiselno zasledovati rešitve, ki so se že pojavile v drugih občinah, to pa je, da se celotno območje v obeh šolskih okoliših opredeli kot fleksibilno, ter se imenuje ustrezno komisijo, ki bi imela javno pooblastilo, da glede na podatke aplikacije Sokol, Ministrstva za šolstvo in šport vsako leto pred vpisom v prve razrede devetletk določi meje šolskih okolišov. Na ta načim bi se izognili tem problemom. ” Z določitvijo celotnega izolskega okoliša kot fleksibilno šolsko območje bi seveda rešili vse podobne težave, ki bodo nastale v naslednjih letih v naši občini, saj se število rojenih otrok veča. Sprašujemo se, zakaj tega ne storijo že letos, in so se odgovorni raje odločili za začasno rešitev, posebej, posebej ker je ta rešitev tako začasna. Ob tem moramo upoštevati, da bo v primeru, če bo celotno območje naše občine določeno kot fleksibilno, treba ustanoviti komisijo, ki bo imela v času, ko se otroke vpisuje v devetletke, kar nekaj dela. Otrok je vedno več Že ob pogledu na tabelo rojstev v naši občini v zadnjih sedemnajstih letih, torej od leta 1993, ki so jojtripravili na OŠ VOjke Šmuc in OŠ Livade, lahko ugotovimo, da bo prostorska stiska v že nekaj letih realen problem, ki ga ne bo moč rešiti niti z določanjem fleksibilnega okoliša. Če je v letošnjem letu postalo šoloobveznih 132 otrok, jih bo, glede na število rojstev, že čez tri leta za skoraj dva oddelka več, čez štiri pa celo za tri do štiri oddelke več. To pa je že težje rešljiv problem. Žlogar sicer pravi, da “Občina pripravlja Občinski prostorski načrt, v katerem bodo upoštevani demografski in drugi razvojni podatki, in na podlagi ocen gibanja prebivalstva v prihodnje bo seveda sprejeta ustrezna odločitev, kako širit prostor za to družbeno nadstavbo, v kateri so vrtci, OŠ in druga javna infrastruktura, kot so recimo knjižnice in športne dvorane. ’’ Upoštevati tudi to, da bo v rodnost prišla tudi generacija, ki je manj številčna in se bo število rojstev ustavilo na nižji ravni. Kar se je dogajalo tudi zadnjih nekaj let, a trenutno smo priče takoimenova-nem baby boom-u, in na to se je potrebno še kako pripraviti. Žlogar pravi, da je “za večjo rodnost v občini lahko vplivalo več razlogov, med drugim tudi subvencioniranje in zagotavljanje ugodnosti staršev pri vpisu otrok u vrtce, ter tudi to, da za vsakega novorojenca na Občini podarijo 500 evrov, tako da bo na to rast rodnosti Občina poiskala odgovor in s srednjeročnim planom bomo to rešili. Žal pa zaradi ekonomskih razlogov in zaradi objektivnih okoliščin, ki so nastale pri vodenju Občine v zadnjih letih, ni bilo možnosti da bi v zadnjih letih posegli v nekatere večje investicije in te probleme rešili." Investicije o katerih govori Žlogar pa so med seboj trdno povezane. Recimo, z gradnjo novega kulturnega doma, bi lahko preme- stili knjižnico v prostore starega kulturnega doma, in s tem sprostili prostore sedanje knjižnice, ki bi ponovno pripadali vrtcu. Zanimive so tudi možnosti, ki jih navaja Žlogar, da bi lahko ustanovili vrtce v pritličju stolpičev, ki jih bodo gradili v Livadah. Vrtci v samem bivalnem naselju so bili sicer pred leti zelo priljubljena rešitev, ki pa se je, tudi zaradi manjšanja števila rojstev, v zadnjem obdobju nekoliko izgubila. Subvencije za tiste, ki ne morejo v vrtec Dokaz, da bo potrebno nekaj v to smer ukreniti, je že samo predlog občinskemu svetu, da bi Občina subvencionirala varstvo za tiste otroke, za katere bo zmanjkalo prostora v vrtcih. Koliko jih bo, Žlogar sicer ne ve, saj pravi, da so marsikateri starši vložili po več vlog na več vrtcev, da se bodo tako lahko kasneje odločili, v katerega bodo otroka vpisali, a očitno pričakujejo, da jih nekaj vseeno bo, sicer do tega predloga ne bi prišlo. Ravnateljica OŠ Vojke Šmuc Lenčka Prelovšek pa pravi, da so na demografsko rast pripravljeni, da pa določitev celotne občine kot fleksibilnega šolskega občmočja vsekakor ne bi pomenilo, da bi izolske šole postale med seboj konkurenčne ustanove, kot je marsikdo tudi pomislil. “Obstajala bi komisija, ki bi na podlagi naseljenosti določila, kateri otroci bi obiskovali katero šolo, torej to ni odločitev staršev. Se pa starši lahko kasneje odločijo, da otroka prepišejo v drugo šolo, saj to jim omogoča zakonodaja. ” Kar bi tudi pomenilo, da se na koncu v vsakem primeru odločijo starši, ali pa kar otroci sami. Aljoša Mislej Več besede šolnikom V predlogu Odlokov o spremembah in dopolnitvah Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno izobraževalnega zavoda OŠ Livade in zavoda OŠ Vojke Šmuc je, poleg spremembe fleksibilnega šolskega sistema, predlagana tudi sprememba sestave sveta zavoda. Po novem bo svet šole, ki je doslej štel devet članov, postal enajst članski organ, ki ga sestavljajo trije predstavniki ustanovitelja, torej Občinske uprave, trije predstavniki staršev in pet predstavnikov delavcev. S to spremembo se številčno povečuje sestava sveta šole v delu predstavnikov delavcev iz tri na pet članov. S to spremembo bodo zaposleni v šolah dobili več besede pri po- m e m b -nih odločitvah zavoda šole, lahko bi rekli, da imajo že v samem začetku skoraj večino. \i \\iMi\r 4 Četrtek, 25, februar 2010, št. 848 POZABUENO PODEŽELJE ------------------------------------------ Pločnik pomembnejši od vodovoda ! Predsednika svetov krajevnih skupnosti Jagodje Dobrava in Korte sta presenečena in jezna. Kako tudi ne, saj občinska uprava predlaga, da v tem letu NE BI izvedli naslednjih projektov: opremljanje UN Malija (160.000 Eur), projekt Zadružni dom in cesta v Kortah (235.000 Eurov), popravilo ceste v Mali Sevi (96.000 Eur), vodovod Kavarije - Strunjan (48.000 Eur), kanalizacija v Mali Sevi (31.000 Eur), znižali pa bi vrednost naložbe v krožišče hitre ceste (iz 680.206 na 543.206 Eura). Realizacija teh projektov je predvidena v naslednjih letih. Namesto omenjenih investicij predlagajo gradnjo dveh pločnikov in sicer, nadaljevanje gradnje pločnika Jagodje - Belveder (do Belvederja) in drugo fazo pločnika na Cankarjevem drevoredu. Za prvega bi porabili 595 tisoč Eurov, za drugega pa 127.000 Eurov. Dva nova pločnika? Tako-le so zapisali v obrazložitvi predloga teh sprememb: Obstoječa cesta Jagodje - Belvedere je asfaltirana prometnica, ki se strmo vzpenja po pobočju nad Simonovim zalivom do Belvederja. Cesta poteka v mešanem profilu, na težavnih odsekih je zavarovana tudi s podpornimi in opornimi zidovi v kamniti izvedbi. Odvodnjavanje je le delno urejeno z odprtimi obcestnimi jarki in kamnitimi prepusti. Ob vozišču ni pločnikov in ni urejene javne razsvetljave. Hitrost je omejena na 50 km/h. Projektna urditev ne zajema rekonstrukcije ceste, ampak samo dograditev pločnika na levi strani ceste in javne razsvetljave in bo v večini potekala po že obstoječih parcelah in parcelah, ki jih ima Občina Izola rezervirana za dograditev pločnika. Dolžina pločnika je 771 m, ob pločniku je predvidena javna razsvetljava na celotni dolžini odseka ceste, kot je narisana v načrtu javne razsvetljave. Na novo bo urejeno odvodnjavanje ceste z odtoki pod robnikom v kanalizacijo. Predvidena sredstva za izvedbo znašajo 595.000 EUR. Še en pločnik Novost je tudi ureditev pločnika na desni strani Cankarjevega drevoreda - od avtobusne postaje do bloka pri Plenčičevi ulici, v smeri proti Kopru. Za ureditev so se odločili predvsem zaradi varnosti za pešce in vozila, pa tudi zaradi ureditve tega dela mesta, kjer ima ulica pomembno vlogo. Temu dejstvu je pritrdila tudi stroka, občina pa je, na omenjen način, zagotovila finančna sredstva. Zemljišče, kjer je predvidena gradnja je, skladno z zakonodajo, v celoti varovalni pas ceste in v lasti občine. Pred pričetkom gradbenih del pa bo treba na trasi pločnika umakniti ograje in obstoječe zidovje na novo lokacijo, ki jo nameravajo predhodno določiti skupaj z stanovalci. Po zaključeni gradnji bo možno manjši del parcele tudi odkupiti. Predvidena sredstva za projekt znašajo 127.000 EUR. Kaj pravijo na podeželju? V Krajevni skupnosti Jagodje so seveda presenečeni nad tem predlogom, saj jih nihče ni nič vprašal glede premika omenjenih projektov na kasnejši čas. Kot je povedal predsednik sveta, Maks Filipčič, so posebej razočarani zaradi odstopanja od gradnje vodovoda Kavarije -Strunjan. Vodovod je namreč speljan le do vikenda nekdanjega zunanjega ministra in sosednjih parcel, 7 hiš, oddaljenih kakšnih 700 metrov pa bo še naprej brez vode, kot v srednjem veku. Zdaj jim vodo dovažajo gasilci in očitno bo tako še nekaj časa, če bo ostalo pri tej odločitvi. Predsednik sveta krajevne skupnosti Korte, Edi Grbec, je povedal, da tudi njih ni nihče vprašal glede predlagane spremembe načrta razvojnih programov. Najbolj jih seveda jezi zamik del pri popravilu Zadružnega doma in ceste pa tudi urejanje kanalizacije v Mali Sevi in drugi projekti, ki jih je na podeželju že itak malo, pa še tiste redke jim prelagajo na kasnejši čas. Povedal je še, da bodo o predlogu govorili na ponedeljkovi seji sveta KS, že zdaj pa je prepričan, da bodo prebivalci podeželja razočarani in jezni zaradi takšnih odločitev oblasti. d.m. Edino mesto brez mlekomata Mlekomat na ljubljanski tržnici Skorajda ne mine dan brez vprašanja Izolanov, zakaj v našem mestu nimamo mlekomata. Imajo ga vsa mesta v naši soseščini in takore-koč vsa večja slovenska mesta, kar lepo število slovenskih pridelovalcev mleka že prodaja sveže mleko v mlekomatih, ki so izredno sodobni in sanitarno zanesljivi. Kot so nam povedali na Kmetiji Žgajnar so že pripravili mlekomat tudi za Izolo, vendar so na vlogo za postavitev mlekomata na tržnici od upravljalca tržnice (Komunala) dobili negativen odgovor. Upravljalec se je pač ravnal po občinskem odloku o tržnem redu iz leta 2005, ki v 11-tem členu določa, da se na tržnici ne sme prodajati mleka in mlečnih proizvodov. Prav tako je negativen odgovor dobil najemnik pekarne v soseščini tržnice, ki je občino zaprosil za postavitev tega mlekomata ob njegovem poslovnem prostoru. Iz občinske uprave so nam odgovorili da prepoved prodaje mleka in mlečnih proizvodov iz omenjenega odloka ni ovira, da bi se na tržnici postavil mlekomat, saj Zakon o trgovini in Pravilnik o minimalnih tehničnih pogojih za opravljanje trgovinske dejavnosti, kot višja pravna akta, postavitev avtomata za mleko omogočata. Občinske strokovne službe bodo tako, skladno s svetniškim vprašanjem na prejšnji seji občinskega sveta, svetnikom podale odgovor ter v primeru pozitivne odločitve občinskih svetnikov nadalje pripravile predlog spremembe Odloka o tržnem redu, ki bo skladen s trenutno veljavno zakonodajo. Občina Izola postavitev mlekomata tudi sicer podpira. Vendar pa se v uredništvu ne moremo otresti občutka, da se držimo lastnih odlokov kot pijan plota takrat, ko nam to ustreza, v drugih primerih (napri-mer imenovanje podžupana) pa veljajo t.i. višji zakoni. d.m. Nov urnik v Reviti V Reviti smo nekoliko spremenili urnik. Od 1. marca velja naslednji urnik: ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.30 sreda: 8.30 - 12.30 in 16 -19 sobota: 8.30 -12.30 Kristanov trg 1 - tržnica Tel. 05/ 64 040 64 URNIK ponedeljek, torek, četrtek in petek: 8.30 -15.30 sreda. 8.30 -12.30 in 16-19 sobota: 8.30 -12.30 CKŠP-ZADNJE DEJANJE Infuzija v zadnjem trenutku Svet Centra za kulturo, šport in prireditve je s sprejetjem programa, ki ga bo moral ponovno sprejemati ob reorganizaciji tega javnega zavoda, omogočil sprejem sklepa o začasnem financiranju športnih in kulturnih društev, ki so letos še brez denarja iz proračuna. Začasno financiranje je seveda znana rešitev za primere, ko ni sprejet občinski proračun in se dejavnosti občinske uprave in javnih zavodov financirajo po dvanajstinah glede na financiranje v prejšnjem letu, toda letos, vsaj v primeru financiranja društev in klubov to ni bilo mogoče. Še sreča, da smo v obdobju izven glavnih tekmovalnih sezon in to ni povzročilo prehudih težav z izjemo malonogometnega kluba, ki bi skorajda moral zapustiti prvoligaško nastopanje zaradi neplačanih obveznosti do zveze. Težava sveta zavoda je bila pravzaprav v tem, da je moral potrditi program dela Centra za kulturo, šport in prireditve, ki bo morda že v četrtek postal Center za kulturo, šport in turizem, ki bo seveda potreboval nov statut, nove poslovnike in tudi nov skupni program, saj se bo kulturi in športu morda pridružil še turizem, kar seveda pomeni tudi dodatni vir sredstev v prihodnjo skupno blagajno bodočega Centra. Seveda pa ne gre prehitevati dogodkov, saj je med svetniškimi skupinami veliko različnih stališč glede takšne reorganizacije Centra. Neglede na to pa so člani sveta zavoda, iz katerega je zaradi osebnih razlogov izstopil Velimir xxxx, pozvali župana Tomislava Klokočovnika naj sprejme sklep o začasnem financiranju društev, saj bi čakanje na rezultate razpisa, ki je objavljen v današnih Uradnih objavah, pomenilo, da društva ne bi dobila denarja tja do julija meseca. Razpis je izšel danes Člani sveta zavoda so sprejeli sklep o objavi razpisa za sofinanciranje dejavnosti kulturnih in športnih društev. Športu, oziroma športnim društvom in njihovim programom, predvsem v delu z mladimi, je v letošnjem namenjenih približno 300.000 Eurov, medtem ko bodo amaterska kulturna društva in nekateri kulturni projekti dobili približno 52 tisoč Eurov. Sam postopek je sicer zelo zapleten in dolgotrajen, saj imajo društva po današnji objavi razpisa mesec dni časa, da zberejo vsa potrebna potrdila da se prijavijo na razpis, nato imata posebna komisija za šport in posebna za kulturo mesec in pol dni časa, da pre-gladata in ovrednotita programe društev (glede na število članov, trenerjev, tekmovanj itd.), potem pa je še nekaj časa za morebitne pritožbe, kar pomeni, da bodo rezultati, v najboljšem primeru, znani šele junija meseca, lahko pa tudi še kasneje. Pa vendar je izolski razpis, po besedah Roberta Janeva, predstavnika zaposlenih v svetu zavoda, eden boljših oziroma bolj dodelanih v Sloveniji in ga posnemajo v mnogih slovenskih občinah. Ob tem so se člani sveta strinjali, da bi bilo smiselno razpis objavljati trikrat ali štirikrat letno, še posebej za področje kulturnih ali športnih prireditev, saj se mnoge ideje porodijo sredi leta in takrat enostavno ni več možnosti za njihovo sofinanciranje. Katere objekte upravlja Center? Na seji sveta zavoda je bilo slišati tudi vprašanje o tem, katere objekte zares upravlja Center, saj v sedanjem občinskem odloku ni nogometnih igrišč z umetno travo, ni igrišča v Jagodju, niti kegljišča pri Šparu. V vseh treh primerh gre za objekte, ki so bili zgrajeni s pomočjo lizinga in je vprašanje, kdo bo njihov lastnik, ko bo lizing odplačan. Njihovo vzdrževanje je zdaj breme Centra, ki je objekte dobil sicer v upravljanje mimo omenjenega odloka, po novem odloku o organizaciji Centra za kulturo, šport in turizem pa jih bo Center tudi uradno dobil v upravljanje, čeprav strokovni delavci dvomijo ali je tako prav. Ob tem velja omeniti, da občina preko Centra redno plačuje obroke lizinga za igrišča z umetno travo, ki so zdaj seveda še vedno v lasti lizingodajalca, hkrati pa občina plačuje tudi vzdrževanje igrišč, ki so, kljub že vloženim sredstvom, še vedno v zelo slabem stanju. Direktor se predstavi Člani Sveta javnega zavoda so na začetku torkove seje spoznali novoimenovanega direktorja Centra, Borisa Požarja, ki jim je predvsem obljubil transparentnost dela in skrb za pridobivanje dodatnih sredstev, še posebej na ravni evropskih razpisov. Zanimivo je, da, tako kot v primeru ministra za okolje in prostor, tudi na Centru ni bilo primopredaje poslov med v.d. direktorjem, Darkom Gradom in novoimenovanim direktorjem Požarjem. Tako bo ta potreboval še kar nekaj časa, da bo zares spoznal delovanje, lastnino in zaposlene Centra, ter se lotil tudi strateških nalog. Izola namreč nima niti kulturne niti športne politike. Turizem ima sicer strategijo, ki pa se zdi vse bolj podobna znanstveno fantastičnemu romanu. Prvi zaplet z vzdrževalcem Še med sejo sveta so člani dobili informacijo, da je “oziroma” bo Center zaposlil novega vzdrževalca v rokometni dvorani v Kraški ulici. Dosedanji vzdrževalec, Vojko Cetin, se je namreč upokojil, strokovni delavci Centra pa so poiskali vzdrževalca, ki ima dovolj znanja, da bo lahko pomagal tudi pri vzdrževanju drugih objektov v upravljanju Centra. Toda, kot se je že na seji pokazalo, so v občinski upravi in direktor Centra poiskali drugačno rešitev in sicer takšno, ki bo sicer pomagala iz težav Rokometnemu društvu Izola, vendar je vprašanje ali bo s tem poskrbljeno tudi za strokovno vzdrževanje tega in kakšnega drugega objekta. Direktor Centra ni želel pojasnjevati kako je prišlo do takšne rešitve, zagotovo pa o tem Svet ni niti razpravljal niti odločal, saj teh pristojnosti niti nima. Ima pa pristojnost ugotavljanja ali se takšne odločitve sprejemajo v skladu z interesi celotnega izolskega športa ali so le rezultat političnega urejanja športnih težav. D.M. Samo vzdrževalec ne bo dovolj Za popravilo povsem istrošenih, razpadajočih in nevarnih stopnic, ki vodijo v prvo nadstropje hiše v Ulici Giordano Bruno št. 6 (nasproti Sončne dvorane) Zanimivo je, da na strani turistične zveze Slovenije omenjeno dvorano najdete pod rubriko kulturno zgodovinska dediščina in prav te stopnice že vrsto let stanovalcem povzročajo same težave. Popraviti jih ne morejo kar tako, saj so pod spomeniškim varstvom, občina pa se za njihove prošnje že vsaj deset let ne zmeni. Dokler se ne bodo zrušile pod katerim od priletnih, celo invalidnih stanovalcev. Za vse obstaja kazen Neurejen videz vas lahko drago stane Ne gre sicer za videz posameznika,ampak za videz mesta, naselij in podeželja, ki ga bodo v prihodnje nadzorovali občinski redarji in inšpektorji, ter vas kznovali, če boste imeli neurejeno hišo, boste zasvinjali okolico ob prireditvi ali pa bo iz vaše klima naprave voda curljala na ulico.. Občinski svetniki bodo v drugem branju odločali o predlogu sprememb in dopolnitev Odloka o zunanjem videzu mesta, naselij in podeželja v občini Izola, ki je nastal kot rezultat pobude občinskih svetnikov in nekaterih težav, ki so jih v zadnjih letih zaznali v občinski inšpekciji. Po eni strani je svetnike razjezila neurejenost območja ob nekdanji hladilnici in območja nekdanjega Arga v neposredni soseščini in v občinski upravi so se obvezali, da bodo sprejeli odlok, s katerim bodo lastnike prisilili k ureditvi svojih zapuščenih objektov, ki kvarijo videz mesta. Ob tem je občinska inšpkcija, z njo pa Komunala ugotavljala, da jim veliko dodatnega dela povzročajo dogodki v diskoteki Gavioli, saj obiskovalci ogromno odpadkov pustijo na javni površini izven dvorišča diskoteke, kar pomeni, da mora Komunala čistiti to območje, hkrati pa organizatorju ne more izstaviti računa, saj so smeti na javni površini. Poseben problem pa so bile tudi kazni za posamezne prekrške, ki so bile v tolarjih, kršitelji pa so jih morali plačevati v Evrih. In ker je kršitelj včasih minimalno zaokrožil znesek so imeli na občinski inšpekciji obilo dela za prazen nič, ko so morali ljudi terjati za nekaj manjkajočih centov. Tem pobudam so predlagatelji dodali še reševanje problematike klima naprav, ki so postale grde bradavice starega mesta, razpadajoče fasade in druge objekte, ki kazijo mesto ter določili mesta, kjer je mogoče postavljati takimenovane jumbo plakate. Od fešt do fasad V spremembi obstoječega odloka so predlagatelji med drugim zapisali tudi, da v primru, ko občinski redar ali inšpektor najde zapuščeno vozilo nanj namesti pisno odredbo s katero naloži lastniku, da v treh dneh vozilo odstrani. Na ta način je bistveno skrajšan čas, ki so ga zdaj potrebovali za odstranitev takšnega avtomobila. Prav tako je skrajšan čas za odvoz vozila, ki ga je kdo parkiral na zelenico. Redar na avtomobil pritrdi odredbo, da je treba avto odstraniti v roku ene ure, po tem času pa ga odpelje pajek na stroške lastnika. Pri določilu, da je organizator večje prireditve dolžan poskrbeti tudi za preprečevanje zvočnega onesnaževanja ter red in čistočo na javni površini v okolici kraja, kjer je bila prireditev, pa so predlagatelji izvzeli prireditve v zasebnih objektih ali na zemljiščih, kot so rojstnodnevni pikniki, ki jih ni treba prijavljati niti na policiji niti v upravni enoti. V zvezi z objekti, ki kvarijo videz mesta je v odloku zapisano, da če je objekt ali kompleks objektov dlje časa nedograjen, nenaseljen, opuščen ali le delno v uporabi, mora lastnik te objekte in okolico urediti tako, da ne kazi podobe naselja in drugih površin. Takšni objekti morajo imeti ograjo, ki zavarujejo objekt, označena in zavarovana nevarna mesta, urejene ali prekrite in oblikovane fasade oziroma površine, urejene in vzdrževane zunanje površine. Zagrožene kazni so od 100 do 3.000 Eurov. Nevarni, nevarni primeri V predlaganih spremembeh odloka o videzu mesta in podeželja je tudi zapisano, da morajo uporabniki, lastniki in upravitelji objektov in pripadajočih površin na območju celotne občine skrbeti, da so objekti in zunanje površine, predvsem deli, ki so vidni iz javnih površin, redno obnovljeni, vzdrževani in urejenega videza, tako da ne kvarijo videza okolja. Če so na objektu takšne pomanjkljivosti, da to negativno vpliva Izlet na sejem vrtnarstva Vabimo naše člane, člane DU Jagodje - Dobrava, člane Dl Izola in naše simpatizerje na sejem vrtnarstva, ki bo v soboto, 6. marca 2010. Prijave in rezervacije zbiramo v pisarni društva ob uradnih urah -ponedeljek in sreda. Cena izleta je 15,00 Eur. Predsednik DU Izola, Marjan Pavlič. na varnost ljudi in na zunanjo podobo naselja in krajine, pristojni organ občine lahko zaveže lastnika, da v določenem roku izvede nujno potrebna vzdrževalna dela za sanacijo zatečenega stanja. Če zavezanec v tem roku ne izvede predpisanih vzdrževalnih del, naroči dela občina za njegov račun, če pa občina sama založi denar za vzdrževalna dela pridobi na tem objektu zakonito hipoteko v višini stroškov izvedbe vzdrževalnih del. Če občina na podlagi neodvisnih strokovnih ocen ugotovi, da ugotovljenih pomanjkljivosti na objektu ni možno odpraviti samo z vzdrževalnimi deli, lahko občina izda novo odločbo, v kateri odredi rekonstrukcijo objekta, če pa pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti niti z rekonstrukcijo, lahko občina odredi odstranitev objekta. igrišča so za otroke V odloku se je znašlo tudi določilo o otroških igriščih, ki pravi, da se j e dovolj eno zadrževati v ograj enih otroških igriščih le v času obratovanja. Na igriščih so, poleg otrok, lahko le še njihovi spremljevalci, prepovedano je zadrževanje drugih polnoletnih oseb, ki jih redar ali inšpektor zdaj lahko odstrani z igrišča. Doslej menda te pristojnosti ni imel. Klime z zamikom Kot rečeno bodo s tem odlokom redarji in inšpektorji dobili pooblastilo, da lahko naroči odstranitev klima naprave, če ta ni bila postavljena v skladu s projekti prenove ali novogradnje in kazi videz ulice. Če lastnik klima naprave, ki je dobil odločbo o odstranitvi tega ne stori, lahko to stori občina oziroma njen izvajalec na stroške lastnika. Glede na to, da je staro mesto s klima napravami dobesedno zabasano, so predlagatelji določili tudi obdobje dveh let, ko je treba preveriti ali je klima naprava primerno montirana ali ne. d.m. Prej ali slej bo vse jasno Jasno bo, zakaj je zamudil Zavod za varstvo kulturne dediščine z izdajo negativnega mnenja za to gradnjo, jasno bo, zakaj je Upravna enota Izola izdala gradbeno dovoljenje takoj ko je Zavod zamudil zakonsko določen rok in jasno bo, zakaj je nekdanja županja Breda Pečan na lastno pest soglašala z gradnjo. Ampak, dokler vse to ne bo jasno, jasno pa bo šele, ko bodo pri nas sprožili akcijo Čisti papirji, lahko le z zavistjo opazujemo štrleči objekt, ki se mu reče kmetija z najlepšim razgledom v tem delu Jadrana. Kmetija Bužekijan nad Malo Sevo je postala spet aktualna zaradi vseh mogočih povezav z ministrico za notranje zadeve, čeprav sta ona in njen partner, odvetnik Miro Senica, dolgo zanikala vsakršno povezavo z lastništvom objekta. Zdaj je stavba, pravno formalno, prešla iz rok kmeta Eda Bužeki-jana v last Jožeta Anderliča, ljubljanskega podjetnika in lastnika Kranjske investicijske družbe (hotel Mons, Kolizej) Investitor je bila ljubljanska družba Bužekijan, Miro Senica pa je za medije povedal, da je pri projektu pravni zastopnik. Direktorica družbe je bila Blanka Muster, med drugim prokuristka v podjetju Ignis (direktorica tega podjetja je bila po pisanju Financ odvetnikova dolgoletna tajnica Olga Zaviršek), edini lastnik pa Miro Senica. Mustrova je hkrati direktorica družbe Octus, kjer je edini družbenik Gregor Kresal, brat Katarine Kresal. Obe podjetji - Ignis in Octus - sta bili tako kot Bužekijan prijavljeni na Celovški 150 v Ljubljani. Pa lep pogled želimo. Dve komisiji dva problema- Komisija za priveze začela z delom In začelo se je. Pred dobrini tednom dni, natančneje 15. februarja se je prvič sestala Občinska komisija za priveze, pred katero pa stoji zelo težka naloga. Ugotoviti morajo namreč komu pripadajo še prosti komunalni privezi, ki jih zaenkrat niti ni prav veliko. Gianni Gergeta, predsednik komisije, pravi, da se na tem področju ni naredilo nič že od leta 1995 in je zato toliko težje ugotoviti, katere prošnje so sploh še aktualne. “V petnajstih letih se lahko zgodi marsikaj. Lahko je prosilec v tem času zamenjal plovilo, in je zato potrebno prošnjo dopolniti. Lahko se je tudi preselil iz Občine Izola, in nenazadnje, lahko je kdo od teh prosilcev tudi že pokojni. Komisijo čaka zato izjemno težko delo, zagotavljam pa, da bomo delali v dobri veri, čeprav se zavedamo, da bo naše delo šlo marsikomu v nos”, je še povedal Gergeta, ki je poudaril predvsem to, da bo komisija delovala popolnoma pravično, in ne bo pristranska. “Dodeljevanje komunalnih privezov je doslej temeljilo bolj na poznanstvih, kot pa ne. Tisti, ki so imeli nekakšne “veze", so dobili prednost. To pa se bo zdaj spremenilo, saj bi že en sam,neupravičeno pridobljen privez povzročil zastoj pri našem delu." Pašere kot avtomobili Gergeta pravi, da bodo odslej tudi bolje vodili evidenco prijavljenih plovil, nekako tako, kot se to počne ob registraciji avtomobila. Prosilci za komunalne priveze bodo tako morali komisiji predložiti podatke o plovilu, o motorju ter stalnem prebivališču. Med prošnjami, ki so jih doslej pregledali, je bilo več takih, ki so bile nepopolne, a so lastnike plovil že obvestili in jim dali 30 dni časa, da prošnje dopolnijo. Nekaj je bilo tudi takšnih, ki so se jim prošnje izgubile, a so vseeno ostali v evidenci. Tudi njim so že poslali pisno prošnjo za ponovno oddajo prošnje. Na ta način pa so tudi naredili nekakšno selekcijo, da bi ugotovili, kdo komunalni privez sploh še potrebuje. “Prošenj se je v teh letih nabralo kar 748, mest na razpolago pa je seveda mnogo manj. Za začetek jih bomo lahko dodelili le 50. Mislim pa, da je realno število prosilcev vendarle nižje, saj je marsikdo v teh petnajstih letih že kako drugače rešil problem priveza, morda se je tudi preselil v katero od sosednjih Občin in dobil privez tam. No, zaenkrat računamo, da bomo teh prvih 50 privezov dodelili v roku enega meseca. To so privezi na Lonki. Za naslednje pa bo potrebno še nekaj časa počakati. Da bi rešili vse prošnje pa bo potrebno vsekakor počakati še nekaj let. Mnoge težave bi se lahko rešile, če bi gospod Calassi pristal na ponudbo župana pri grandji pomola B, saj bi si ga v tem primeru Občina in Marina delili. A gospod Calassi je hotel vse zase, in zdaj nima nihče prav nič. ” Gergeta je tudi povedal, da se zaveda, da je s tem, ko je sprejel delo v komisiji, ugriznil v kislo jabolko. “Priznam, da pričakujem mnogo razočaranih telefonskih klicev. Nekaj smo jih celo že dobili, a še enkrat bi rad poudaril, da bo komisija delovala povsem pravično.” Telenovela okoli prevoza materiala iz gradnje tunela Izola - Koper na deponijo Šared se še ni končala, in vse kaže, da se v kratkem tudi ne bo. Ravno ob zaključku uredništva smo namreč izvedeli, da so na KS Korte morali zaradi odsotnosti in bolezni prestaviti sejo na ponedeljek. Sejo, za katero napovedujejo, da bo vse prej kot prijateljska, saj se je mnenje domačinov okoli rešitve te zagate razdelilo. Eni so za rešitev, drugi tudi. Le način, kako bi do nje prišli se razlikuje. Edi Grbec, predsednik KS Korte in občisnki svetnik pravi, da člani komisije za spremljajnje stanja lokalne ceste Izola-Šared zahtevajo le, da bi se dela na cesti Jagodje-Šared čimprej začela, torej da bi morali na Občini čimprej začeti s pripravo OPN-ja in ostalimi papirji ter dogovori z lastniki zemljišč. Meni, da bi morala zadeva potekati večplastno, saj se da marsikaj vzporedno rešiti. To pa je tudi nekako njihov namen, namreč, rešiti, kar se rešiti da, pravi Edi Grbec. “Ker prej ali slej bodo tovornjaki začeli voziti” pravi še Grbec. Grbec se zaveda, da je marsikdo v vasi prepričan, da so v komisiji vrgli puško v koruzo, a to ni res. “Vemo, da se bodo prevozi začeli, a ne verjamejo, daje postavljanje traktorjev na cesto prava rešitev.” Poskusili bodo tako iztržiti, kar se iztržiti da. Nekateri pa so tudi ob privez Žal pa za izolske "pomorščake” ni vse tako rožnato, kot se zdi. Ravno v času, ko smo se pogovarjali z Giannijem Gergeto so nam nekateri lastniki plovil, ki so privezana na plavajoče pomole sporočili, da so dobili obvestilo s Komunale, naj svoja, “na črno” privezana plovila odstranijo, saj so plavajoči pomoli v lasti Marinvesta in Komunala ne bo odgovorna v primeru, da pride do kakšne tožbe. Teh plovil naj bi bilo po neuradnih informacijah kakšnih 60, od katerih pa jih je tudi nekaj, ki so sklenili veljavno pogodbo z Občino za privez. V tem primeru Gergeta pravi, da tako Občina, kot tudi Komunala resnično ne moreta narediti nič. Iz Občinske uprave pa so nam glede te zadeve sporočili, da “Odnose lastnikov lesenih pomolov in upravljalna ureja tripartitna najemna pogodba med Marinvestom, Veliko prahu je namreč dvignil dopis direktorja projekta mariborske CPM, podjetja, ki je tudi zadolženo za izkop tunela in posledično dovoz materiala na Šared. Pa niti ne toliko zaradi vsebine, temveč zato, ker je iz njega preprosto ugotoviti, da se bodo dela začela, in pika. A če je simbolika geste že sama po sebi močna, je vsekakor zanimiva tudi vsebina, saj gre za izračun, koliko bo dejansko teh prevozov. Sledi del dopisa: “JV CPMd.d. in Alpine Bau GmbH sta se s pogodbo z DARS z dne 2.12.2009 in uvedbe v delo z dne 4.01.2010 obvezala zaključiti vsa pogodbena dela za izgradnjo predora v 32 mesecih oziroma do 4.09.2012. Izkop in primarna podgradnja predora v okviru generalnega plana bo trajala 16 mesecev med majem 2010 in decembrom 2011. V tem časovnem obdobju bo potekal tudi pretežni del odvoza izkopnega materiala na deponije, ki so predvidene z Državnim lokacijskim načrtom. Za Deponijo Šared je predviden dovoz 200.000 m3 zemljine, kar pomeni v 16 mesecih povprečno 12.500 m3/mesec. Ob upoštevanju dela prostih dni, nedelj, praznikov in povprečnih vremenskih okoliščin bo realno potekal prevoz 18 dni na mesec. Ob upoštevanju nosilnosti tovornih vozil in masi 2 t/m3 material d.o.o.. Občino Izola in Javnih podjetjem Komunala Izola, d.o.o., sklenjena dne 21.7.2008. Občinska komisija za dodeljevanje privezov bo v kratkem pričela z oddajanjem komunalnih privezov po vrstnem redu uradnega seznama vlog. Plovila, ki jih omenjate, so bila vezana na plavajoče pomole samo začasno, in sicer v času vzdrževalnih del v pristanišču (poglabljanju morskega dna). Lastniki tovrstnih plovil so bili zato pozvani, da plovila umaknejo, njihova mesta pa bodo predana upravičencem po vrstnem redu iz seznama vlog. Prednost imajo občani Občine Izole.” Enim v dobro, drugim v slabo Torej lahko povzamemo, da je spor okoli teh plavajočih pomolov lahko prišel tudi prav Občinski komisiji za priveze, ki bo tako lahko razpolagala s še več komunalnimi privezi. Bodo pa kratko potegnili tisti, ki so do privezov prišli mimo vrste, ali kar preko nje. Vsaj v teoriji, naj bi bilo tako. A teorija ni nikoli praksa, in obratno, in pričakujemo lahko, da bo marsikateri od oškodovancev povzdignil glas. Le kako ne bi? Rešitev problema za ene je postala problem za druge. In to kar 15 let problem, ki ga bodo morali zdaj ponovno, na drug, še bolj kreativen način poskušali rešiti. Aljoša Mislej a bo posamezno štiriosno vozilo naenkrat prepeljalo 10 m3, skupaj torej 71 polnih in 71 praznih tovornih vozil na delovni dan v obdobju od maja 2010 do konca decembra 2011. Prevoze bomo izvajali v skladu z dinamiko napredovanja izkopov ob upoštevanju določil Soglasja Občine Izola, k uporabi lokalne ceste Izola - Šared - Korte 131. 351-21108 z dne 26.11.2008.” In v tem Žaklju tiči zajec. Nekaj časa smo opletali okoli tega, če prevozi bodo, ali ne, zdaj pa bo treba okoli tega, kako in kdaj bodo. In o temu že razmišlja komisija. Eden od predlogov je tudi ta, da bi se prevozi vršili ponoči. Zaradi varnosti. Čigave? Aljoša Mislej Kortežanski balinarji se pomlajujejo Rokomet l.B DRL-moški Grosuplje:Istrabenz plini Izola 29:26 Izdani so zapravili dobro priložnost za nove točke. Potem, ko so bili v prvem delu enakovredni, v nadaljevanju niso prevzeli pobude. Z zaspano igro, zlasti pa s šibko obrambo, so povprečnim domačinom dopustili solidno prednost. Ob dobrih nastopih Deana Dolenca ter Tomaža Ponikvarja (5), je največ zadetkov dosegel Klemen Cenčič (9, od tega 5 iz 7m). 1. A DRL - ženske Izolanke so prejšnji teden doživele kar dva visoka, da ne rečemo kar katastrofalna poraza. Najprej so v 20. krogu doma izgubile z Žalcem za 14 golov, v zaostali tekmi s Krimom pa kar za 34 zadetkov. Izola:Celeja Žalec 28:42 Krim M:Izola 52:18 (32:9) Izolanke so visoko izgubile proti Krimu, ki je nastopil v močnejši zasedbi kot navadno v državnem prvenstvu. Ker so slovenske reprezentantke na pripravah, so skoraj celo tekmo igrale tujke, ki so brez težav držale previsok ritem za Izolo. V tekmi, ki je bilajto mnenju trenerke Izolank, Mare Šolaja, popolnoma nepotrebna zaradi prevelike razlike v kakovosti, so bile v izolski ekipi najbolj učinkovite Ajda Bajrektare-vič in Urška Benčič (po 4 zadetke) ter Adelina Kraja (3). V soboto dvojni primorski derby V soboto ob 17.00 uri bodo rokometašice ŽRK Izola v domači dvorani gostile ekipo Vrtovi Istre Piran, v kateri nastopata tudi donedavni Izo-lanki, Jelena Čvorak in Eneja Čuli-na. Prav tako v dvorani v Kraški ulici pa bodo ob 20.00 uri rokometaši Istrabenz plini Izola gostili Aldovce, ki jih vodi bivši trener Izolanov, Igor Poklar, v ekipi pa je tudi Jure Je-lovčan, ki je še lani igral za izolsko ekipo. V vsakem primeru bo dvorana polna, odprte pa so prav vse možnosti, od nebes do pekla. Lahko pa da se bodo zgodila celo vica (beri neodločeno). Mara Samardžija i’ ^ Jesen je bila boljša od pomladi S sobotno tekmo s Piranom (dvorana v Kraški ob 17.00) bodo rokometašice Izole zaključile drugi redni del prvenstva. Tekma je zgolj prestižnega pomena, saj sta si obe moštvi z izstopom Brežic in izpadom Kočevja zagotovili obstanek v ligi. Izola je na desetem mestu in bo že 6. marca v skupini s Piranom, Celjem in Burjo začela razigravanje za razvrstitev od sedmega do desetega mesta. Neglede na razplet tekme s Piranom lahko zapišemo, da je bil drugi del prvenstva bistveno slabši od prvega. To potrjuje tudi trenerka Mara Šolaja. - Jesenski nastopi so bili dobri, saj smo zbrali devet točk. S podobnimi predstavami bi v drugem delu prišli krepko višje, vendar smo osvojili le dve točki. - Kaj je bil razlog za tak padec? - Več stvari je vplivalo: od garantirane, a ne vselej razpoložljive dvorane, finančnih težav, kadrovskih problemov (ob koncu prvega dela je Sebastjan Podbregar prevzel fante) in zlasti prekratke klopi. Zaradi študijskih in delovnih obveznosti smo namreč ostali brez treh standardnih igralk - Luanne Poljšak, Anje Barič in Rebeke Hiršelj. Iz tekem je razvidno, da smo bili pretežni del tekem enakovreden nasprotnik. Ko je v drugem delu igralkam začelo primanjkovati moči, pa nisem imela adekvatnih zamenjav.« - Kljub temu ste bili večkrat kar blizu točkam. - Res je in domača tekma z Burjo je že zgovoren primer. Tudi drugje bi lahko odnesli še kakšno točko, vendar je tudi načeta samozavest ekipe občasno naredila svoje. Primarni cilj - obstanek v ligi, smo sicer dosegli. Mislim, da nima pomena razglabljati za nazaj, kaj bi bilo, če bi imeli to in ono. Zdaj je treba stvari postaviti na noge in se primarno posvetiti ekipi, prihodnji sezoni in prihodnosti kluba. Ta bi se moral okrepiti tudi v upravi, da bi lahko slednja zagotavljala pogoje za njegovo nemoteno delovanje. Za izboljšanje stanja se je zavzel tudi podžupan Darko Grad in verjamem, da bomo ob ustreznih možnostih za delo prihodnjo sezono uspešnejši. - Ekipa je tega zagotovo sposobna. - Vsekakor. Njihovo občasno malodušje je bilo pač posledica načina dela. Na treningih smo bili zredu- cirani in zato seveda uigravanje in piljenje tehnike ni bilo možno, kot tudi ne delo v obrambi. To se je tudi odrazilo na parketu. “Punce lahko - vse po vrsti, samo pohvalim. Zaupam jim in verjamem vanje”, zatrjuje večna optimistka Mara. BV Namizni tenis l.SNTL-članice Arrigoni: Logatec 5:1 V soboto so igralke Arrigonija doma igrale tekmo 14. kroga proti ekipi Logatca. Izolanke so prepustile nasprotnicam le prvi dvoboj v katerem je Nika Veber izgubila tesno z 2:3 proti Ani Verdenek. Od tu naprej so bile naše igralke boljše in zasluženo zmagale. Po dva tekmi sta dobili Jana Ludvik in Kristina Rahotin. POGLED S STRANI ^iše: Žarko Kovačič Zimske olimpijske igre so po zaslugi naše Petre Majdič dobile novo dimenzijo. Koliko je športnik-ca pripravljen žrtvovati za olimpijsko medaljo? Po srečnem koncu pa je še kako vmesno vprašanje, kje so meje in želje športnikov. Petra si res zasluži vso našo pozornost. Tako se, samo potrjuje dejstvo, da nam gre najboljše v disciplinah, kjer tekmujemo posamezno. Ob vsem, ne smemo pozabiti Tine Maže, pa vsa tista mesta med prvo deseterico nastopajočih. Rokometni izlet v Španijo se je za Koprčane in Trebanjce slabo končal. Cimosu je bil samo gol razlike premalo. Čeprav so tekmo dobro začeli, ob polčasu bili še vedno v igri, so v drugem polčasu popustili. Tokrat so bili boljši v napadu, v obrambi pa so odpovedali. Škoda, da ne bomo več videli evropskih ekip v Kopru. Glavna naloga sedaj ostaja domače prvenstvo in lov za prvo državno lovoriko. Trebanjci so še bolj naivno zapravili napredovanje. Tudi devet golov je bilo premalo, upam le, da so si nabrali novih izkušenj. Končno so tudi Prijetno je tokrat presenetila Nika Verber z zmago nad veliko višje ran-girano Sanjo Smiljanič in tako ekipi prinesla pomembno točko. Zaradi bolezni ni nastopila Kristin Fatorič. Balinanje Tretja šola balinanja je potekala pod vodstvom OBZ Slovenska Istra. V novembru, decembru, januarju in februarju je v ogrevani dvorani na Belem križu nad Portorožem, pod vodstvom trenerjev Tomaža Cente, Zdravka Taškarja in z organizatorjem vadbenega centra Marinom Klevo, treniralo 13 mladih balinarjev iz treh balinarskih klubov Korte, Lucija in Antena. Treningi so potekali vsak drugi petek od 18,30 ure do 20,30 ure večinoma so se posvečali tehničnim in hitrim disciplinam, saj imajo vsi klubi največ težav pri sestavi ekip, posebej pri tekmovanju v naši OBZ Slov. Istra glede hitrih disciplin in cilj je, da se spet v bodoče uvedejo hitre dicipline za mlade igralce v naši OBZ Slov.Istra. Miran Kleva Vodja vadbenega centra Celjani odigrali dobro in na povratni tekmi na Slovaškem zmagali. Apetiti so narasli, veliko bo odvisno od novih nasprotnikov. Na povratni tekmi je bila uspešna tudi ekipa Slovana, ki je izločila švedsko ekipo Ystads. Celih devet golov so nadoknadili in zmagali 37:27. V domačem prvenstvu bo sedaj vse potekalo bolj tekoče. Do razigravanj ni več daleč in vsaka napaka bo lahko že usodna. V ženskem rokometu, so Krimovke v ligi prvakinj doživele še drugi poraz. Žal se še kako pozna slaba igra v obrambi. Proti ekipi Larvika se jim je tudi v napadu preveč mudilo in realizacija je bila slaba. Krim lahko računa še na kakšno presenečenje, vendar bodo morale tudi same koga presenetiti. Izolske rokometašice so v preteklem tednu odigrale kar tri prvenstvene tekme in vse tri izgubile. Nasprotnice iz zgornjega doma lestvice so še vedno premočne za morebitno presenečenje. Izolani so v Grosuplje odpotovali po nove točke. Po dobri domači predstavi so bile napovedi zelo realne. Toda, kot že tolikokrat doslej so fantje razočarali. V prvem polčasu so še držali korak s tekmeci. Namesto, da bi oni diktirali tempo in domače umirili, se je zgodilo obratno in Izolani so »zaspali« in ostali brez prepotrebnih točk. Ob nadaljevanju v ritmu toplo, hladno bo zelo težko obdržati mesto med B ligaši. Nekateri igralci delujejo zelo »utrujeno« in morda bi bilo dobro preizkusiti mlajše moči. .^TEHNIČNI PREGLEDI V IZOLI ! AMTC d.o.o. Izola - Industrijska cesta 4f - Izola - telefon: 05/ 640 22 00 Kegljanje V13. krogu so si Izolski kegljači privoščili prvi spodrsljaj na domačem kegljišču. Proti ekipi CALCIT 11. so zaigrali bledo in iztržili le neodločen rezultat 4:4 oziroma 3380:3415 p.k.. Boljši od ostalih je bil le ŠIRCA z 598 p.k. V 14. krogu pa so kegljači gostovali na vročem terenu v Pivki, kjer so si domačini obetali zmago in s tem tudi možnost, da bi do konca prvenstva prehiteli Izolane in se uvrstili v ligo više. Tekma je bila od prvega meta dalje zelo napet, saj si do zadnjih lučajev nobena ekipa ni ustvarila večje prednosti. V zadnjih lučajih so Izolani pokazali večjo zbranost in slavili 5 : 3 oziroma 3439 : 3379. Cela ekipa je prikazala dobro igro, katero igrajo že celo sezone in so ztato zasluženo na prvem mestu. LESTVICA po 14.krogu: 1. IZOLA 25, 2. Jesenice 18, 3. Pivka 17, 4.Calcit II17, 5. Slavija Štojs 16, 6. Bela krajina 15, 7. Lokomotiva 15, 8. Novo mesto 10, 9. Coma 7, 10. Adria -2. Izolska dekleta so v 10 krogu gostovale v Kočevju in na težkem kegljišču izgubile 6: 2 oziroma 3049 : 2963. Boljši od ostalih sta bili Gregorič L. z 506p.k. in Zotičeva z 531 p.k. kar je bil tudi najboljši rezultat tekme. LESTVICA po 10.krogu: 1. ETA II17, 2. Pivka 15, 3. Koper 14, 4. Novo mesto 13, 5. IZOLA 10, 6. Kočevje 9, 7. Medvode 2, Trebnje II brez točke. Naslednji vikend tekmovanja v ligah mirujejo, termin je rezerviran za DP in območne kvalifikacije. Tako se bodo na Izolskem kegljišču v soboto in nedeljo igral l.del kvalifikacij obale za posameznike in dvojice. DP za mlajše kategorije 1. krog Minula dva vikenda so na kegljišču v Pivki odigrali l.krog DP za mlajše selekcije. VII. kategoriji dečki letnik 1999/2000 se je na 19.mesto uvrsti v svojem prvem nastopu URBIČ Miha. VIII. kategoriji dečki letnik 1997/1999 pa smo imeli tri predstavnike. Na 3.mesto se je uvrstil PETERNEU Matej, 16. je bil SIMIČ Kristjan in 18. HIRŠELJ Marko. V III. kategoriji deklice pa se je na 8. mesto uvrstila BIONDIČ Sara na 10. pa OGRIČ Nina. DRUŽABNI PLESI V PARU za odrasle, študente in upokojence ZAČETNI TEČAJ l.vaja : 1. marec 2010,19.00-20.30 ADALJEVALNI TEČAJ 3.semester/stopnja l.vaja : 1. marec 2010,20.30 - 22.00 Novo! v POROČNI TEČAJ Naj bo vajina poroka nepozaben dogodek. Vse, ki bi se radi zavrteli v ritmu angleškega valčka, dunajskega valčka, foxtrota, tanga, cha cha cha-ja, rumbe, sambe, bluesa, salse, swinga in mamba,... ne zamudite priložnosti, z nami se lahko naučite plesnih korakov prav vsi! HIP HOP REKREACIJA 25+ VSAK ČETRTEK, 19.45-21.00 VPIS predhodno pokličite na tel. št.: 031 579 214 pišite na: mirna.dance@gmail.com Vaje potekajo v Izoli na Rudi v prostorih Rekreacijskega centra za ženske GVM BO FIT Plesni klub TjTTy t/NCE Streljanje Izolani trdno na prvih mestih Izolski strelci z zračno puško in pištolo (Strelski klub Izola) so Pri-morsko-notranjsko-kraško ligo začeli zelo uspešno. Tretjega kola se sicer zaradi izrednih snežnih razmer v sredini decembra niso udeležili, v 2. (5.-6.12.2009) in 4. kolu (6.-7.2.2010) pa je bil med mladinci Karim Požar obakrat na prvem mestu. Prav tako se je zmage dvakrat veselil Darij Ban v kategoriji Vetera-ni-60, Ivan Fidel (Vetarani-70) pa je zmagal v 2 kolu. Tudi ostali so bili uspešni - važno je sodelovati, ne zmagati! 2. kolo: Cicibani: Enej Kozlovič (6. mesto). Pionirji: Enej Šuštar (10.), Rok Primc (12.), Leon Memon (15.); ekipno: 4.mesto. Mladinci: Karim Požar (L), Teo Tripar (2.), Massimiliano Bevitori (12.); ekipno: 3.mesto. Veterani-60: Darij Ban (L), Ivan Božič (7). Veterani-70: Ivan Fidel (L). Ekipno veterani: 1.mesto. Članice: Patricija Memon (5.), Dragica To-kmandžič (7.); ekipno: 7. mesto. Člani (pištola): Andrej Jakomin (7.), Enio Božič (15.), Ivan Božič (20.); ekipno: 5. mesto. 4. kolo: Cicibani: Enej Kozlovič (6.), Evan Bratuša (7.). Mlajši pionirji: Al Carboni (6.). Pionirji: Enej Šuštar (6.), Leon Memon (14.), Rok Primc (15.), ekipno: 4.mesto. Mladinci: Karim Požar (L), Teo Tripar (3.); ekipno: 4.mesto. Veterani-60: Darij Ban (L), Ivan Božič (7). Veterani-70: Ivan Fidel (5.). Ekipno veterani: 4.mesto. Članice: Patricija Memon (5.), Dragica Tokmandžič (7.); ekipno: 7. mesto. Člani (pištola): Andrej Jakomin (7.), Enio Božič (21.), Ivan Božič (22.); ekipno: 4. mesto. Člani (kombinacija pištola in puška): Ivan Božič (14.). Dolores Šuštar Foto: Enej Š„ Rok in Leon iz vrst kortežanskega podmladka (pionirji) tik pred tekmo Izola -««*»»*,**- - a* •" - , - Biatlon Tudi naša olimpijka Dijana Ravnikar (ki smo jo Slovenci spoznali kot Dijano Grudiček) je sicer spoznala tek na smučeh v rojstni vasi Čavel pri Reki, ko pa se je začenjala resno ukvarjati s tem športom je začela prihajati na treninge v Slovenijo in vodstvo slovenske biatlonske reprezentance jo je ocenilo za perspektivno ter ji ponudilo selitev v Slovenijo in prevzem slovenskega državljanstva. Grudičkova je avgusta leta 2000 ponudbo sprejela in se priključila slovenski ženski biatlonski reprezentanci. Že leta 2002 je nastopila na zimskih olimpijskih igrah v ZDA, kjer je bila ženska štafeta na pragu odličja, tako kot na aktualnih olimpijskih igrah v Kanadi, kjer je, po povratku v reprezentanco, zelo dobro nastopila na torkovem štafetnem teku, kjer je reprezentanca Slovenije osvojila zelo dobro osmo mesto.. In kako je Dijana postala tudi Izolanka? Kriva je ljubezen oziroma Matevž Ravnikar, najmlajši sin Ravnikarjeve družine iz Malije. Njegov oče je doktor ginekologije, Jani Ravnikar, dolgoletni direktor izolske porodnišnice, v izolski bolnišnici pa je zaposlen tudi njegov brat, dr. Gregor Ravnikar. Ravnikarjevi sicer živijo na Maliji, vendar sta sinova odšla na svoje. Gregor v Livade, Matevž in Dijana pa sta se po poroki najprej preselila v Lucijo, od tam pa v Manžan v koprskem zaledju. Z Matevžem sta se, seveda, spoznala pri športu, saj je Matevž bivši jadralec in je bil tudi član izolskega Olimpica, zdaj pa deluje kot samostojni podjetnik na področju organiziranja športnih dogodkov. Pred dobrim letom dni, januarja 2009, je Dijana v izolski porodnišni- cipovila njuno prvo hčerkico Mio, dobrega pol leta kasneje pa je že začela s treningi, uspešno nastopila na prvi tekmi za svetovni pokal in se uvrstila v reprezentanco za Vancouver, kjer tako uspešno nastopa. Morda res ni čisto polnokrvna Izolanka, a jo imamo vseeno za svojo in smo ponosni nanjo. Četrtek, 25, februar 2010, št. 848 Od zabave do kulture------------------------------------------------------------------ Prihaja trgovski center Agrarije Izolski občinski svetniki bodo naslednji četrtek sprejemali nekatere manjše spremembe zazidalnega načrta za območje južno od industrijske ceste, kjer namerava koprska Agraria zgraditi trgovsko poslovni objekt. Gre za območje nas sedanjim Samskim domom, tam kjer se bo nadaljevala Južna cesta proti Stavbeniku. Zasnova novega objekta predvideva trgovino z živili in agrarno trgovino, v nadstropju pa poslovne (lahko tudi trgovske) prostore. V kletnih etažah objekta je predvideno parkiranje s 120 parkirnimi prostori. Možna je tudi ureditev parkirnih površin na strehi objekta, ki bo omejen na klet, pritličje in eno nadstropje. Objekt upošteva možnost ureditve krožišča Južne ceste in Kajuhove ulice, zunanja ureditev pa upošteva 5 m pas od meje vodnega zemljišča hudournika Morer, ki je načrtovalcem povzročil največ težav. v* V Izberite svoj brskalnik Uporabniki Windows XP, Viste in Windows 7, pozor! Počasi se bliža 17. marec, ko boste morali na novo izbrati svoj privzeti spletni brskalnik. Na zaslonu se bo pojavilo okno, v katerem bo po naključnem vrstnem redu v dveh skupinah prikazanih 12 spletnih brskanikov. Na prvih šestih mestih bodo po naključnem vrstnem redu razporejeni Google Chrome, Internet Explorer, Mozilla Firefox, Opera in Safari, na mestih od 7 do 12 pa še ostali, manj znani brskalniki. Gre za uresničevanje zahteve Evropske komisije, ki je Microsoft obtožila zlorabe monopola z vsiljevanjem Internet Explorerja. Evropska komisija in Microsoft sta nato dosegla dogovor, da bo slednji v operacijske sisteme dodal možnost izbire konkurenčnih brskalnikov. Po novem Internet Explorer tako ne bo več privzeti brskalnik, temveč bo uporabnik sam izbral, s katerim programom želi brskati po spletu. 17. marca se bo vsem uporabnikom, ki imajo kot privzet spletni brskalnik nastavljen Internet Explorer, prikazalo že omenjeno pojavno okno. Če boste želeli ostati pri Internet Explorerju, boste kliknili nanj, sicer pa boste lahko izbrali kateregakoli od dvanajstih navedenih brskalnikov. Dan žena in termin za Terme Laško Šestega marca pripravljamo praznovanje dneva žena v Hotelu Delfin Izola. Prisrčno vabljeni vsi člani Društva invalidov Izola in člani društva upokojencev Jagodje-Dobrava in Društva upokojencev Izola. Rezervacije potekajo na sedežu društva ob sredah popoldan od 15. ure dol7. ure. Z vpisom smo pričeli že dne 17.2.2010. Še zmeraj vpisujemo člane društva na sedem dnevno ohranjevanje zdravja v termah Laško za termin od dne 22.3. do 29.3. Vpis poteka ob sredah od 15. ure do 17. ure. Vabljeni! Jolanda Deško, predsednica Reaktor “Ml” NISMO KRIVI!... Nastopilo je leto 2010 in Izolo znova čakajo lokalne volitve. Politiki in politikanti se pripravljajo na medsebojne obračune in na boj za stolčke in oblast. Občani so že zdavnaj naveličani vsega skupaj in večina pasivno prenaša začaran krog, ki ga je uvedla volilna zakonodaja. Nekaj pa je le drugače. Oblast, državna in občinska, ne glede na barvo, preprosto nimata več omar za okostnjake, njihovih napak, neumnosti in zablod iz bližnje in daljne preteklosti pred javnostjo ni več možno skrivati. Preveč stvari je postalo vse preveč očitnih. Ljudje niso ne slepi in ne neumni, so le nemočni in se tega zavedajo. Občani so odmaknjeni od odločanja o lastnem bivalnem okolju in skupnem premoženju občine. Nedeosegljive so mnoge pravice, ki jim jih dajejo Ustava in zakoni. Oblast, ta in prejšnja, se na občane in njihova mnenja krepko požvižga. Vse je namreč “v skladu z zakoni”. Tudi in predvsem z občinskimi odloki, ki se postavljajo nad zakon in Ustavo. SPRENEVEDAVO SPRAŠEVANJE NA SEJAH OBČINSKEGA SVETA, KDO JE ZA TAKŠNO STANJE ODGOVOREN, JE NAVADNA FARSA IN METANJE PESKA V OČI OBČANOM. Česa vsega človek ne prebere, ko mediji o tem poročajo. Kot je, očitno v usklajenem duetu zapeto mnenje (Primorske novice, 28.jan.2010, str.9: Za tehnično revizijo bloka) pomembnih, lahko bi jih imenovali priložnostnih županovih nadomestkov, Darka Grada in Bojana Zadela, ki pravita: ..."Iskati krivdo pri enem ali drugem občinskem uradniku je nesmiselno”,... Odgovornosti občinskih funkcionarjev, predvsem župana, občinskih svetnic in svetnikov ter članov Nadzornega odbora se nikjer ne omenja... Primerov lahko vsaj nekoliko pazljivejši bralec v Izoli zasledi nebroj. Prav zanimivo je na primer naravnost kalimerovsko stokanje eminentnih stebrov nedavnega trdnega “zasebno- javnega partnerstva”, kot ga lahko zasledimo v mnenjih o ustanovitvi Centra za kulturo, šport in turizem (Primorske novice, 12.feb. 2010, str.6) s strani predstavnikov “paradnih konj” izolskega turizma Branka Simonoviča in Branka Seljaka. Opozarjata, da z delom TGZ niso zadovoljni. In to izjavlja še do nedavnega prvi mož Sveta za turizem in bivši podžupan občine Izola zadolžen za področje turizma in predsednik upravnega odbora TGZ. Da sta močno odgovorna za takšno oceno jima seveda ne pade na pamet. Seveda tudi nista prizanesljiva do župana Tomislava Klokočovnika, ki klesti sredstva za (dobesedno povzeto) “politično promocijo Izole”. Kaj je to politična promocija vesta verjetno oba zelo dobro na osnovi svojih dolgoletnih izkušenj... In tako dalje in tako naprej... Vse izzveni: MI NISMO KRIVI ! MI seveda tudi nismo krivi, ker: - je gospodarstvo občine sesuto, novi razvojni ciklusi so šibki, pogoji za njihov razvoj neustrezni, - špekulacije z nepremičninami in nerazumno visoke cene onemogočajo načrtovanje resnega razvoja kraja, ki bi zagotavljal kakovostne možnosti zaposlovanja in s tem kakovost in varnost življenja in bivanja. Organi občine, ki bi o tem morali razmišljati, se ukvarjajo s špekulacijami in samimi s seboj ob stalni borbi za prevlado in oblast, - je z ustvarjanjem ugodnih pogojev priseljevanja Izola doživela skokovit porast števila prebivalcev in s tem umetno povzročeno povpraševanja po izgradnji stanovanj ob sočasnem grozljivem upadu zaposlitvenih možnosti, - da se turizem razvija v smeri razvoja nizkocenovnega množičnega turizma, ki postaja moteče za lokalno prebivalstvo, - da se uveljavlja je načelo višanja gostote naseljenosti na omejeni infrastrukturi in v mnogih primerih kršenja načel trajnostnega razvoja (omejena nosilna kapaciteta), kar niža kakovost življenja in bivanja lokalnega prebivalstva, - so prostorski akti občine zastareli in, vsaj kar se okolja in prostora tiče, skrajno pomankljivi. Regulativa je neučinkovita, vlada anarhija po zakonu džungle. Varovalk NI, - so v občutljivo okolje obalnega in priobalnega pasu umeščne blokovske enote, ki sodijo v to okolje kot letalonosilka na Bohinjsko jezero. Poleg tega so bloki izrazito slabe kakovosti..., - vztrajno se veča delež degradiranih površin v mestem jedru, - da je žalostno končal projekt GOJ-UP, ki naj bi bil namenjen reševanju odpadkov. Izola ostaja brez sistemskih rešitev in brez za ta projekt (pod vodstvom bivše županje Brede Pečan) zapravljenega proračunskega denarja, - so špekulacije z nepremičninami in spremljajoče gradbeništvo temelječe na “uvoženi” delovni sili edini dejavnosti, ki sta doživeli svoj vzpon, kar se turizma tiče, pa je edini nov produkt, ki ga je razvila oblast v času tranzicije, ribarjenje v kalnem... In Izola propada, nezadržno propada, oblast pa to skuša še naprej prikrivati. Dobrih petnajst let umiranja na obroke. Na koncu ostane le še vprašanje, kdo so to tisti MI, ki trdijo da niso odgovorni ? In če niso, kdo potem je ? Odgovor nam nudita Ustava RS in Zakon o lokalni samoupravi. Povsem objektivno in marsikdaj subjektivno so odgovorni oziroma najmanj soodgovorni za to na legalnih in legitimnih volitvah izbrani predstavniki ljudstva v vlogi organov občine - župan(-ja), večinska koalicija v občinskem svetu in nadzorni odbor. Prejšnji in sedanji ! Brez izjem! Tudi, če tega niso pripravljeni priznati. Saj se vendar bližajo volitve, kjer moramo vendar zmagati MI! mag.Mitja Podgornik viwimvc 11 Četrtek, 25. februar 2010, št. 848 ------------------------------------------------------------ Kulturniški smerokazi Četrtek, 25. februar 2010 Kino Odeon Ob 18.00 ALVIN IN VEVERIČKI 2 - Počitnice v kinu Režija: Betty Thomas Ob 20.00 PRINCESA IN ŽABEC - Počitnice v kinu Režija: John Musker Petek, 26.februar 2010 Kulturni dom Izola - ob 18.00 Pesniški večer primorskih ustvarjalk Svojo poezijo bodo interpretirale : Marija Krstič, Dragica Fičur, Dorina Bržan, Astrid Brenka, Klarisa Jovanovič, Mira Puhar, Milenka Arsenov, Marjetka Popovski, Špela Pahor, Lucija Beguš, Aljoša in Zala Križ,Tura Bevitori, Zarja Ražman, Monika Sutlovič. Posebna gosta večera bosta : pesnica Alferija Bržan ter pevec Enzo Hrovatin. Vabljeni, vstopnine ne bo ! Kino Odeon Ob 16.30 TRIJE RAZBOJNIKI Počitnice v kinu Režija: Hayo Freitag Glasovi: Katja Preša, Jaka Mihelič, Rok Kosec, Robert Vrtovšek, Urša Črev, Boštjan Vrbovšek Po smrti staršev naj bi mala Fanči odšla v sirotišnico, ki jo vodi zlobna teta. Kočijo, v kateri se deklica pelje v novi dom, sredi temnega gozda napadejo trije razbojniki s črnimi plašči in klobuki. Neustrašna, bistra Fanči je nad napadalci povsem očarana in se takoj domisli, kako bi se izognila sirotišnici; razbojnikom natvezi, da je njen oče bogat maharadža, ki bo zanjo pripravljen plačati visoko odkupnino, in jih pregovori, da jo ugrabijo, nato pa njihovo razbojniško življenje že v nekaj dneh postavi čisto na glavo. V nadaljevanju spoznamo tudi zlobno teto in njene uboge sirote, z redom obsedenega stražnika in številne, tudi malo nenavadne živali. Po uporu v sirotišnici, ki ga spremlja obmetavanje s tortami, zadeve v roke vzamejo otroci in skupaj z razbojniki dogajanje pripeljejo do čisto pravega srečnega konca. Ob 18.00 ALVIN IJN VEVERIČKI 2 Režija: Betty Thomas Ob 20.00 PRINCESA IN ŽABEC - Počitnice v kinu Režija: John Musker Sobota, 27. februar 2010 Kulturni dom Izola - ob 20.00 Nastop pevskih zborov. XX KONCERT PRIJATELJSTVA Org. Skupnost Italijanov P.B. degli Ughi Vstopnine ni! Kino Odeon Ob 16.30 TRIJE RAZBOJNIKI - Počitnice v kinu Režija: Hayo Freitag Ob 18.00 PRINCESA IN ŽABEC - Počitnice v kinu Režija: John Musker Ob 20.00 ALVIN IN VEVERIČKI 2 - Počitnice v kinu Režija: Betty Thomas Nedeua, 28. FEBRUAR 2010 Kino Odeon Ob 18.00 PRINCESA IN ŽABEC - Počitnice v kinu Režija: John Musker Ob 20.00 ALVIN IN VEVERIČKI 2 -Počitnice v kinu Režija: Betty Thomas Ponedeljek, 1. marec 2010 Kino Odeon Ob 18.00 PRINCESA IN ŽABEC - Počitnice v kinu Režija: John Musker Ob 20.00 ALVIN IN VEVERIČKI 2 - Počitnice v kinu Režija: Betty Thomas Torek, 2. marec 2010 Kino Odeon Ob 18.00 PRINCESA IN ŽABEC - Počitnice v kinu Režija: John Musker Ob 20.30 HUDODELCI retrospektiva FRANCI SLAK Režija: Franci Slak Scenarij: Franci Slak, Jože Dolmark Igralci: Mario Selih, Anja Rupel, Vlado Repnik, Bata Živojinovič, Mirko Ratič, Zijali Soko-lovič, Elizabeth Spender, Rade Serbedži-ja Peter Bordon, zamejski Slovenec, se v prvih povojnih letih iz Trsta zateče v Ljubljano. Spoprijatelji se s tremi starejšimi italijanskimi komunisti, političnimi begunci, ki so kakor on pribežali v Ljubljano. Zapletenega leta 1948 jih naša varnostna služba zaprosi za posredovanje pri neki zadevi v Trstu. Italijani sodelovanje odklonijo iz političnih razlogov, Peter pa se ponudi, da bo nalogo opravil sam predvsem zaradi želje, da bi se srečal s Florence, učiteljico angleščine, ki jo ljubi. Peter naloge ne opravi in ko se vrne v Ljubljano izve, da so njegove prijatelje zaprli. Z znancem Ivanom se spusti v majhna in večja hudodelstva in po tragičnem zapletu ga spravijo v zapor v Sremski Mitroviči, kjer pa ga na njegovo veliko presenečenje ves čas krivijo druženja z Italijani in napačnega prepričanja. _______________ Sreda, S.marec 2010 Kino Odeon Ob 18.00 Knjiga odrešitve (Book of Eli) Režija:Albert Ob 20.30 GOSPOD HORTEN (0'Horten) LIFFe po LIFFu Režija: Bent Hamer. Galerija SEVERIA Koper v četrtek, 4. marca ob 18. uri Vas prisrčno vabimo na strokovni ogled razstave z naslovom »80. leta, slike iz zasebnih zbirk« iz 80. let, umetnine, ki so pustile pomemben pečat v slovenskem slikarstvu. Izbor razstavljenih del je opravil slikar sam. Razstavljena bodo vrhunska dela slikarja Živka Marušiča Sončna dvorana Giordano Bruno, Izola ( pod stopniščem cerkve Sv. Mavra ) Razstava mlade akademske slikarke Lare Marconi Razstava bo na ogled vsak ponedeljek, sredo in petek med 17.00 in 19.00 do 5. 3. 2010. Org.: 01JSKD Izola, oi.izola@jskd.si, 05/ 66 31 390 e« ' fjssk./v Center za kulturo,šport in prireditve Izola Razstave Biljane Babič v Mali dvorani Kulturnega doma. Galerija Al^a / Kristanovtrgl MARTIN KRPAN ET TEMPUS PRAETERIUM Mateja Perušek, kolaži Dušan Zekovič - Haze, skulpture galerija INSULA SMREKARJEVA20IZOLA,te Vabimo vas na ogled razstave UlU4y//j| i ogled razstave 0104^ SIMON KASTELIC “Youlikethis.” Razstava bo na ogled do 25. februarja. GALERIJA MEDUZA KOPER TINA COTIČ STOLI-oblikovanje_______ GALERIJA LOŽA KOPER HERMAN PIVK Hotel 1M-B0 razstava fotografij Mestna knjižnica Izola Četrtek, 25. februar 2010 ob 19:00 • Kitajska Mestna knjižnica Izola in Študijski krožek -Svet v dlaneh: Skozi druge kulture spoznavamo sebe vabita na potopisno predavanje po Kitajski. Skozi sliko in besedo nam bo zanimivo potovanje predstavil Franc Krajnc, odgovorni urednik Primorskega utripa, ki se je v oktobru 2009 udeležil svetovnega novinarskega kongresa FIJET v Shanghaju in v šestnajstih dneh od juga do severa prepotoval Kitajsko, deželo velikega napredka z večtisočletno kulturo in svetovno znanimi zanimivostmi. Vstop je prost. • Središče za samostojno učenje vabi vsak dan med 9. in 18:30 Središče za samostojno učenje je namenjeno vsem, ki se želite samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje s pomočjo multimedijskih programov (npr. za učenje tujih jezikov, računalništva), iskanju informacij prek spleta, pisanju dopisov, vlog za zaposlitev, seminarskih, raziskovalnih ali diplomskih nalog ter tiskanju. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo v knjižnici ter vnaprejšnja rezervacija datuma in ure učenja. Dodatne informacije na telit.: 05 6631 282. • Pravljične ure vsak torek ob 17.00: Mestna knjižnica Izola vabi otroke na potovanje v pravljično deželo. Potovanje nje se prične vsak torek ob 17. uri v Stekleni pravljični sobi. S seboj prinesite copatke. Potovanju po pravljični deželi sledi ustvarjalna delavnica. • Francoščina za otroke vsak četrtek od 15:30 do 16:15 Mestna knjižnica Izola vabi osnovnošolske otroke na tečaj francoskega jezika. Kako se kaj napiše in kako se kaj v francoščini pove vas bo naučila knjižničarka Špela Pahor. • Stena ustvarjalnosti - svoje slike v tehniki decoupage razstavlja Irena Debevc. • Vitrina ustvarjalnosti - na ogled ročna dela Anice Apat ter skulpture - Kuracije avtorice Sanje Tosič. • Središče za samostojno učenje in Borza znanja na ogled ilustracije Grimmovih pravljic avtorice Sonje Pišlar. Recesija in upokojenci Recesija se pozna tudi v domu upkojencov Naslednji teden, četrtega marca, bo v izolskem Domu upokojencev še posebej veselo. Na ta dan bo namreč gospa Emilija Iskra praznovala stoletnico. To pa seveda ni mačji kašelj. Ob tej priložosti smo za nekaj besed prosili direktorja doma Ljuba Klajnščka, ki nam je povedal, da je to vsekakor izjemen dogodek v domu, saj je stoletnikov zelo malo. Pravi, da je to šele drugi takšen primer v izolskem domu, je pa res, da imajo devetdesetlet-nikov toliko več, letos celo rekordnih trideset. In tako se v domu že pripravljajo na veselico, ki pa, pravi direktor, žal ne more biti tako vesela, kot je bila še pred nekaj leti. Očitno je, pravi, da se recesija pozna tudi na domovih, in to na zelo svojevrsten način. Ljudje si sobe v domu upokojencev preprosto ne morejo več privoščiti, zato vztrajajo kolikor se le da v domačem okolju, in veliko večino stanovalcev dobijo neposredno iz bolnišnice, ko so tam zaključili zdravljenje. “Postali smo takorekoč negovalna bolnišnica, to pa se vsekakor pozna na živahnosti v domu.” Še najbolj pa zbode v oči dejstvo, da je izolski Iz izolskega Centra za socialno delo so nas obvestili, da bodo, glede na porast pomoči potrebnih, v naslednjih mesecih pomoč na domu izvajali tudi čez vikende in praznike. Oskrba na domu predstavlja organizirano socialno skrb za pomoči potrebne ljudi, zlasti za hude kronične bolnike, invalide, starostnike in za oslabele ljudi.V okviru Centra za socialno delo Izola deluje služba »Pomoč na domu - socialna oskrba«, ki izvaja socialno varstveno storitev v bivalnem okolju. Storitev se prilagaja potrebam posameznega upravičenca in obsega: • Gospodinsko pomoč, ki zajema prinašanje enega pripravljenega obroka ali nabave živil in priprave enega obroka, pomivanje posode, čiščenje bivalnih prostorov, postiljanje,... • Pomoč pri vzdrževanju osebne higijene, ki zajema pomoč pri oblačenju, umivanju, hranjenju, opravljanju osnovnih življenjskih potreb ter • Pomoč pri ohranjanju socialnih stikov, kar zajema vzpostavljanje socialne mreže dom med naj cenej širni v državi, direktor pravi, da je celo med tremi najcenejšimi, a kljub temu si ga ljudje ne morejo privoščiti. “Uradni podatek, da je v državi več kot sedemnajst tisoč čakajočih za v domove, pa je zavajajoč. Domovi nikakor niso prepolni Nekaj časa se je govorilo, da so podatki podvajani, a to ni res. Podvajani niso. Je pa velika večina med tistimi, ki so evidentirani v tej listi takšnih, ki trenutno si niti ne želijo v dom, a so si ga za vsak z okoljem s prostovoljci in s sorodstvom, spremljanje upravičenca pri opravljanju nujnih obveznosti, informiranje ustanov o stanju in potrebah upravičenca ter priprava upravičenca na institucionalno varstvo. Oskrba na domu glede na zdravstveno stanje in druge okoliščine omogoča ljudem najboljšo možno raven kakovosti življenja, vzdrževanja zdravja in izboljšanja zdravstvenega stanja v domačem okolju. Domače okolje ima namreč za dobro počutje več prednosti, saj oskrbovanec lažje funkcionira v domačem okolju, obdrži družinske vezi, ohrani samostojnost, vedrino itd. Storitve izvajajo od ponedeljka do petka, med 7.00 do 16.00 uro (po potrebi tudi kasneje). Nujne storitve pomoči pri osebni higieni pa se opravljajo tudi ob sobotah. Vse dodatne informacije dobite na naslovu: Center za socialno delo Izola, Cesta v Pregavor 3/a, 6310 Izola, pri koordinatorki socialne oskrbe Mojci Klun oz. na tel: 05/ 66 22 690 oz. 05/66 22 694. slučaj rezervirali. Realno število tistih, ki čakajo, da bi dobili sobo v kakšnem domu za upokojence, je mnogo nižje. Za nas lahko povem, da jih imamo na listi čakajočih okoli 700, a da je tistih, ki resnično čakajo na prosto mesto, morda kakšnih 10.” Če si starejši občan težko privošči izolski dom upokojencev, ki je med cenejšimi, kako si potem sploh lahko kdo privošči tiste novejše, dražje domove? “Naprimer tisti novi, zasebni dom v Luciji. Pravijo sicer, da so popolnoma zasedeni, a sam vem, da ni tako. Sicer si ne morem predstavljati, kako lahko že v enem dnevu po oddaji prošnje za enoposteljno sobo, za katero je potrebno pri nas nekaj časa počakati, prosilec dobi pozitiven odgovor.” Tokratno srečanje med uporabniki izolske enote VDC Koper in učenci 4. a razreda OŠ Vojke Šmuc iz Izole, je potekalo na področju ustvarjalnosti in sicer v ustvarjalnih delavnicah pustnih mask. V prostorih izolske enote VDC Koper, so se učenci 4. a razreda OŠ Vojke Šmuc iz Izole seznanili z oblikovanjem mask in klobukov iz starega papirja, izdelali so si maske iz kartona in jih ustvarjalno okrasili. Uporabniki enote so predstavili Dom ne zadostuje standardom Ob vsem tem je pomembna tudi ugotovitev, da je s tem, ko je večina oskrbovancev nepokretnih, toliko več dela in skrbi tudi za zaposlene. “Zaposlenim je delo v teh pogojih seveda težje. Izolski dom sploh več ne zadostuje vsem osnovnim standardom. Že samo to, da imamo več objektov, ki niso med seboj povezani, in morajo zato naše zaposlene v dežju in snegu tekati iz enega v drugega, lahko pove, da kar malo nestrpno čakamo na kakšno rešitev.” Že dolgo se namrče govori, da Izola potrebuje novi dom. Nenazadnje je bila gradnja le-tega tudi predvidena v predvolilni kampa-niji trenutne oblasti, a to ne pomeni kaj dosti. Dejstvo pa je, da bo potrebno kaj narediti. Že samo to, da je dom postavljen na vrh hriba vsekakor ne olajša življenja oskrbovalcem, ki si zaželijo kratkega sprehoda po izolskih ulicah. Novi dom mora biti predvsem Izolski Direktor pravi, da si močno želijo, da bi se vprašanja okoli novega doma čimprej rešila. Slišal je tudi, da se kot nova lokacija omenja zemljišče med Jagodjem in obrtno cono, ob Južni cesti. Tam, kjer trenutno stoji križ. Lokacija se mu zdi primerna, saj pravi, da se tudi jedro Izole počasi premika in zato ga ne skrbi, da bi bil dom odrezan od mesta. A v primeru, da bodo tisti, ki o tem odločajo, tudi dejansko zgradili novi dom upokojencev, si želi, da bi bil “novi poceni in izolski. Zdaj imamo poceni in izolskega, temu pa bi dodal samo še to, da bi bil novejši. Vzdušje v domu in cena pa morata ostati takšna, kakršnih smo jih vajeni.” Aljoša Mislej skupinsko pustno masko, ki so jo izdelali za pustno rajanje. Delo je bilo prijetno in sproščeno, kar gre pripisati tudi dobri organizaciji in ustvarjalnim idejam mentorjev centra. Nekateri učenci so bili že ob prvem obisku centra, lani decembra, navdušeni nad kooperantskim delom in so se tudi tokrat z veseljem preizkusili pri sestavljanju in pakiranju izdelkov. Učenci in varovanci so v skupni ustvarjalni in delovni vnemi navezali pristen odnos, ki ga velja v obliki takih druženj spodbujati. Stališča otrok do oseb z motnjami v duševnem razvoju so vedno bolj pozitivna, zato načrtujemo podobna druženja, ki bodo omogočala socializacijo in integracijo obeh skupin. T.K. Pomoč na domu tudi ob vikendih Ustvarjalnost nas povezuje No. 337 A ..— — r?c>