Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017 7
KAKOVOST BUKOVINE V SLOVENIJI – TRENUTNO STANJE IN PRIČAKOVANE
SPREMEMBE OB SANACIJI ŽLEDOLOMA
QUALITY OF BEECHWOOD IN SLOVENIA – CURRENT SITUATION AND EXPECTED
CHANGES AFTER THE RE-GENERATION OF FORESTS FOLLOWING THE NATURAL
DISASTER OF GLAZE ICE
Jurij Marenče1*, Dragan Matijašić2, Zoran Grecs2
Izvleček / Abstract
Izvleček: Bukev v slovenskih gozdovih prevladuje, skupaj s smreko predstavljata kar 2/3 celotne lesne zaloge. Kot prev-
ladujoča drevesna vrsta bo predstavljala enega ključnih dejavnikov pri izboru in načrtovanju tehnologij predelave lesa.
Po žledolomu v letu 2014 je bilo v okviru sanitarne sečnje posekanega 2,34 milijona m3 bukve. Na območjih s slabšo
odprtostjo in pretežkih razmer za sečnjo ter spravilo lesa bo v gozdu še vedno ostalo 521.000 m3 bukovega lesa.
V članku je na izbranem vzorcu 10 dreves analizirana kakovost bukovega lesa – od stoječega drevesa do njegove izde-
lave na sortimente. Vsa drevesa so bila pred sečnjo ocenjena, nato skrojena, sortimenti pa ocenjeni po kakovosti. Pri
določanju kakovostnih razredov posameznih sortimentov je bil uporabljen veljavni privzeti evropski standard za bukove
hlode. Na oceno kakovosti lesa v vzorcu so odločilno vplivale predvsem slepice in napake srca. V prvem kakovostnem
razredu dreves je bilo pričakovano ugotovljeno 60 % hlodovine, največ kakovosti A, iz dreves slabše kakovosti pa največ
prostorninskega lesa in pa hlodovine najslabše kakovosti, predvsem razreda D. Ob obsežnih sestojnih spremembah
zaradi žleda in napada podlubnikov se bo prihodnost teh sestojev gradila na bukvi.
Ključne besede: bukev, ujma, kakovost lesa, hlodovina, napake lesa
Abstract: Beech is a predominant tree species in Slovenian forests, and together with spruce they represent as much
as two-thirds of the total growing stock. As a predominant tree species, it will be one of the key factors in the selection
and planning of wood processing technologies. After the glaze ice in 2014, 2.34 million m3 of beech were felled within
the scope of the salvage cut. In areas with poor openness and impossible conditions to perform felling and harvesting,
521.000 m3 of affected beechwood remain in forests. Using a selected sample of 10 trees, the article analyses the
quality of beechwood – from a standing tree to its production of assortments. All trees were evaluated before the fel-
ling, then they were bucked and the resulting logs assessed in terms of quality. The European standards for beech
logs were used to determine the quality classes of individual assortments. In particular, covered knots and heartwood
defects had a decisive impact on the assessment of wood quality in the sample. As expected, 60% of roundwood was
established in logs, the majority of the highest A-quality. The trees of poorer quality provided the most stacked wood
and the logs were of the worst quality, i.e. mostly D-class. Due to changes in stand conditions caused by glaze ice and
bark beetle attacks, the related stands will be restored with beech trees in the future.
Keywords: beech, natural disaster, wood quality, logs, wood defects
sta drevesna vrsta. Po podatkih Zavoda za gozdove
Slovenije (ZGS) predstavlja skupaj s smreko kar 2/3
celotne lesne zaloge v naših gozdovih (Poročilo Za-
voda za gozdove …, 2015) in se pojavlja na skoraj 90 %
gozdnih površin. Ob burnih vremenskih spremem-
bah (suše, ujme, žledolomi, podlubniki), ki se nam
dogajajo v zadnjem obdobju, lahko pričakujemo, da
se bo njen delež še povečeval. Spremenjene se-
stojne razmere zahtevajo in nam narekujejo še večjo
pozornost v našem prihodnjem gospodarjenju z bu-
kovimi gozdovi. Ob tem je potrebno bolje izkoristiti
1 UVOD
1 INTRODUCTION
Ocenjevanje kakovosti lesa je pomemben del
gozdarskega načrtovanja – toliko bolj je to važno pri
drevesnih vrstah, ki v naših gozdovih prevladujejo.
Takšen je tudi primer bukve, ki je naša najbolj pogo-
1 Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za goz-
darstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, SLO
* e-pošta: jurij.marence@bf.uni-lj.si; telefon: 01-320-3513
2 Zavod za gozdove Slovenije, Večna pot 2, Ljubljana, SLO
UDK 630*85:176.1 Fagus sylvatica L. Izvirni znanstveni članek / Original scientific article
Vol. 66, No. 1, 7-16
DOI: https://doi.org/10.26614/les-wood.2017.v66n01a01
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017
Marenče, J., Matijašić, D., & Grecs, Z.: Quality of beechwood in Slovenia – Current situation and expected changes
after the re-generation of forests following the natural disaster of glaze ice
8
predvsem tisti del lesa, ki je boljše kakovosti in po-
večati dodano vrednost izdelkom. Delež bukovine v
lesni zalogi in razlike v kakovosti izdelanih sortimen-
tov nam omogočajo, da lahko na trgu ustvarjamo
pestro ponudbo različnih proizvodov. Bukovina naj
ne bo namenjena zgolj kemični predelavi, tradicio-
nalni pohištveni industriji in proizvodnji vezanega
lesa, ampak naj svoj prostor najde tudi pri izdelkih,
ki temeljijo na višji kakovosti. Vsaj del posekanega
lesa je takšne kakovosti in nam omogoča tudi kaj
več.
S tovrstno problematiko se pričakovano ukvar-
jajo predvsem tam, kjer bukev predstavlja pomem-
ben delež v lesni zalogi in je kot vrsta pomembna v
nadaljnji predelavi. V raziskavah prevladujejo pred-
vsem analize kakovosti lesa in dejavniki, ki vplivajo
nanje (Lipoglavšek, 1996, Prka, 2003, 2006, 2010),
vpliv sestojnih razmer in rastišča na razvoj bukovih
sestojev (Stankić et al., 2014) in lastnosti lesa ter
njegova predelava (Šoškić, 2005).
V dosedanjih analizah kakovosti bukovine ugo-
tavljamo precejšnje razlike, znotraj in med rastišči -
tudi zato predstavlja bukev eno naših ključnih dre-
vesnih vrst v prihodnjem izboru in načrtovanju teh-
nologij predelave v lesni industriji. Pri nas smo do
sedaj večinoma analizirali kakovost bukovine v razli-
čnih sestojnih razmerah (Rantaša, 2013, Rogelj,
2012), pomembna so tudi proučevanja najbolj po-
gostih napak lesa, ki vplivajo na njegovo kakovost
(Kadunc, 2006) in izkoristek lesa pri sečnji v teh se-
stojih (Rebula, 2002).
Spremenjene sestojne razmere, ki jih je v več-
jem delu Slovenije povzročil žledolom leta 2014,
bodo v prihodnje gotovo vplivale na strukturo in de-
leže lesa, ki ga pridobivamo iz naših gozdov. Smreka
je bila od vseh drevesnih vrst v zadnjih dveh letih
najbolj množično prizadeta, zato se bo njen delež
marsikje občutno zmanjšal, vrstna sestojna struk-
tura se bo bistveno spremenila. Potek sanacije žle-
doloma, ki se letos večinoma zaključuje in ukrepanje
ob obsežnem napadu podlubnikov, ki je ujmi sledil,
sta v tem času pomembni dejstvi in informacija
vsem deležnikom v verigi od gozda do lesne indu-
strije. Zato v tem članku poleg ocenjevanja kakovosti
bukovega lesa dodajamo tudi osnovne informacije
o opravljenem delu, trenutnem stanju in spremem-
bah v okviru sanacije po ujmi – torej o vsem tistem,
kar bo vplivalo na deleže, količino lesa in predvsem
njegovo kakovost – tudi bukovine.
Srednje močan žled se v Sloveniji pojavlja vsakih
nekaj let, močan žled, ki povzroča veliko gospodar-
sko škodo, pa približno na vsakih nekaj 10 let. Naj-
večjo škodo v gozdu povzroča na drevju na gozdnem
robu, ob gozdnih koridorjih, kjer uspevajo zlasti pio-
nirske svetloljubne drevesne vrste. V Sloveniji je zna-
čilno žledenje predvsem v jugozahodni Sloveniji,
vzdolž dinarske pregrade, bodisi na celinski, bodisi
na primorski strani. Žled, ki je v februarju 2014 po-
škodoval slovenske gozdove, je doslej največja
znana naravna ujma v Sloveniji. Poškodovanost
gozda je bila desetkrat obsežnejša kot pri drugem
najobsežnejšem žledolomu v Sloveniji do sedaj (na
prehodu iz leta 1996 v 1997). Tokratno naravno
ujmo bi lahko opredelili kot žledolom v kombinaciji
s snegolomom in predhodnimi obilnimi padavinami,
ki so dobro namočila in razmehčala tla. V tej zimi je
bilo več padavin kot v vegetacijski dobi, kar je eden
od mnogih klimatskih ekstremov, ki se dogajajo v
zadnjih dveh desetletjih.
2 MATERIAL IN METODE
2 MATERIALS AND METHODS
2.1 OCENJEVANJE POSLEDIC UJME 2014
2.1 ASSESSING THE CONSEQUENCES OF THE
DISASTER IN 2014
Naravna ujma je povzročila večje ali manjše po-
škodbe skoraj v vseh gozdovih Slovenije. Nepoškodo-
vani so ostali le gozdovi v Slovenskem Primorju do
nadmorske višine 500 m, na subpanonskem območju
vzhodne Slovenije ter gozdovi nad 1.200 m n.v. Na
polovici površine gozdov v Sloveniji so bile potrebne
sanitarne sečnje poškodovanih dreves. V vseh ome-
njenih sestojih so na Zavodu za gozdove Slovenije s
terenskim popisom, ki so ga v letih 2014 - 2016
opravili gozdarji v okviru posameznih prizadetih re-
virjev, evidentirali vsa drevesa, ki jih je bilo zaradi
poškodb po žledu potrebno posekati. Obenem so ob
koncu leta 2016 s popisom in ob upoštevanju reali-
zacije načrtovanih del v okviru sanacije ter vseh do-
stopnih evidenc ugotovili trenutno stanje glede na
zastavljene načrte. V tej analizi je zlasti pomemben
tudi delež poškodovanega lesa, ki v gozdovih ostaja
in ga v fazi tokratne sanacije očitno sploh ne bo mo-
goče izkoristiti. Ta del lesa predstavlja predvsem tisti
del poškodovanih sestojev, kjer zaradi pretežkih de-
lovnih razmer in nedostopnih območij lesa ni mo-
goče spraviti do kamionske ceste.
Marenče, J., Matijašić, D., & Grecs, Z.: Kakovost bukovine v Sloveniji – trenutno stanje in pričakovane spremembe
ob sanaciji žledoloma
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017 9
2.2 METODE OCENJEVANJA KAKOVOSTI
BUKOVEGA LESA
2.2 METHODS OF ASSESSING THE BEECHWOOD
QUALITY
Gozdarji in lastniki gozdov se pogosto ukvarjamo
z gozdnimi fondi – lesno zalogo, razmerjem drevesnih
vrst, prirastkom, posekom lesa iz naših gozdov. Poleg
omenjenih količin je vedno pomembno vprašanje
tudi kakovost tega lesa – zlasti je to pomembno za
lastnike gozdov, ki del svojega lesa tržijo, in lesno in-
dustrijo, ki je porabnik tega lesa. V ta namen smo v
okviru ciljnega raziskovalnega programa obravnavali
predvsem problematiko ocenjevanja kakovosti buko-
rom 30 cm ali več, pri čemer se ocenjuje prvo in
drugo četrtino drevesa. Pri tem vrednotenju upora-
bljajo 5-stopenjsko lestvico (Jonozovič et al., 2012).
Številka 1 predstavlja najvišjo kakovost, 5 pa naj-
slabšo. Na osnovi tovrstnega spremljanja ugo -
tavljajo, da je največ dreves ocenjenih s povprečno
(dobro) kakovostjo (44 %), manjši delež dreves (7 %)
je ocenjenih z najvišjo kakovostjo, četrtina vseh oce-
njenih dreves pa je prav dobre kakovosti (pre -
glednica 1). V preglednici navajamo podatke tudi
za smreko, ki poleg bukve predstavlja največji delež
v lesni zalogi in povprečja za vse iglavce in listavce
skupaj.
Drevesna vrsta/
Tree species
Št. dreves/
No. of trees
Delež (%) dreves po kakovostnih razredih/
Share (%) of trees in terms of quality classes
Odlična/
Excellent
(1)
Prav dobra/
Very good
(2)
Dobra/
Good
(3)
Zadovoljiva/
Satisfactory
(4)
Slaba/
Poor
(5)
Smreka/Spruce 229.257 8 29 50 12 1
Bukev/Beech 222.857 7 22 39 21 11
Iglavci/Conifers 348.545 7 30 49 12 2
Listavci/Deciduous trees 343.934 7 20 39 22 12
Skupaj/Total 692.479 7 25 44 17 7
Preglednica 1. Kakovost drevesnih vrst v slovenskih gozdovih, ocenjena na podlagi 5 stopenjske lestvice
Table 1. Quality of tree species in Slovenian forests assessed on the basis of a five level scale
vega lesa v slovenskih gozdovih. V analizo smo zajeli
ocenjevanje stoječega drevja na izbranem vzorcu, pri
tem uporabili ustaljeno strokovno metodologijo in
obravnavali problematiko uporabe različnih standar-
dov pri ocenjevanju sortimentne sestave znotraj
vzorca (Marenče & Šega, 2015). V okviru raziskoval-
nega projekta smo analizo nadaljevali vse do prede-
lave lesa na žagarskem obratu – v tokratnem
pregledu se omejujemo le na prvi, gozdarski del pro-
blematike. Obravnavamo torej analizo kakovosti sto-
ječega drevja in sortimentov, ki jih iz njih lahko
izdelamo in transportiramo do kamionske ceste.
Na ZGS v okviru rednega dela pri obnovi na -
črtov za gospodarjenje z gozdovi zbirajo različne
 podatke s pomočjo mreže stalnih vzorčnih ploskev.
Ta mreža zajema približno 103.000 takšnih ploskev
– na njih evidentirajo različne podatke, ki so po-
membni za gospodarjenje z gozdovi, med njimi pre-
sojajo tudi kakovost stoječih dreves na podlagi
vizualne presoje. Pri tem se uporablja obstoječa me-
todologija – ocenjujejo se drevesa s prsnim preme-
V povprečju so iglavci boljše ocenjeni od listav-
cev, bukev pa bistveno ne odstopa od povprečja za
vse listavce. Pri bukvi prevladuje dobra kakovost (3),
saj je tako ocenjene 39 % bukovine, sledita prav
dobra (22 %) in zadovoljiva kakovost (21 %). Po-
membne razlike v kakovosti lesa na ZGS ugotavljajo
med posameznimi deli Slovenije. Smreka je boljše
kakovosti v gorskem svetu (Alpe, Dinaridi), bukev pa
v GGO Novo mesto in GGO Ljubljana.
Na podlagi takšnih ocen kakovosti, razlik med ra-
stišči in znotraj njih, lahko tudi pri izdelavi sortimen-
tov iz posekanih dreves pričakujemo zelo pestro
sortimentno sestavo. Domnevamo, da lahko iz stoje-
čih dreves, ki so bila glede na kakovost boljše oce-
njena, izdelamo tudi več kakovostnejših sortimentov.
Takšna kakovost nam torej ne omogoča rabe bu-
kovine zgolj v njeni kemični predelavi - glede na pred-
stavljene podatke vseh bukovih sestojev v Sloveniji
lahko trdimo, da lahko iz takšnega lesa naredimo tudi
bolj kakovostne izdelke. Zato smo se pri obravnavi te
problematike povezali strokovnjaki z gozdarskega in
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017
Marenče, J., Matijašić, D., & Grecs, Z.: Quality of beechwood in Slovenia – Current situation and expected changes
after the re-generation of forests following the natural disaster of glaze ice
10
lesarskega področja. Pri tem smo obravnavali količine
lesa in njihovo kakovost. V tokratnem pregledu se
omejujemo na obravnavo stoječih dreves in gozdnih
sortimentov, ki smo jih iz njih izdelali. Vsa drevesa
smo pred sečnjo ocenili (slika 1), jih skrojili in sorti-
mente ocenili po kakovosti. Pri krojenju smo upošte-
vali veljavni privzeti evropski standard za bukove
hlode (SIST EN 1316 -1, 2013).
V analizi kakovosti dreves na stalnih vzorčnih plo-
skvah ugotavljamo razlike med posameznimi gozdno-
gospodarskimi območji, zato smo v našo raziskavo
v okviru projekta vključili več različnih bukovih rastišč,
kjer smo opravljali analizo kakovosti bukovine.
 Pomemben cilj raziskovalnega projekta je pokazati na
razlike med posameznimi rastišči in kakšne sorti-
mente lahko pričakujemo. V vzorec smo zajeli deset
dreves, po dve iz vsakega kakovostnega razreda.
 Velikost vzorca nam je narekovala predvsem prede-
lava vseh posekanih dreves na žagarskem obratu. Ob
večjem vzorcu bi vse predvidene meritve in analize
težko izvedli. V tem prispevku predstavljamo primer
sestoja na rastišču preddinarskega - dinarskega pod-
gorskega bukovja (Hacquetio-Fagetum). Analiza je
bila opravljena v GGE Mokronog, GGO Brežice.
3 REZULTATI IN RAZPRAVA
3 RESULTS AND DISCUSSION
3.1 POSLEDICE UJME 2014
3.1 THE CONSEQUENCES OF THE DISASTER IN 2014
V zadnjem žledu so bili najbolj poškodovani
gozdovi na pregradi iz obalno kraškega v celinsko ob-
močje, na JZ robu Ljubljanske kotline in na cerkljan-
sko-idrijskem območju v nadmorski višini 300-700 m,
lokalno do 900 m n.v. – torej na območju, kjer je po
naravi dominantna bukev.
Poškodbe drevja glede na vrsto poškodb so bile
raznovrstne, od odlomov posameznih vej oziroma
bolj ali manj poškodovanih krošenj, prelomov debel,
odlomov dreves (do višine 2 m nad tlemi) do izru-
vanih dreves (sliki 2 in 3). Na celotnem območju po-
škodovanosti od žleda so prevladovala drevesa s
poškodovanimi krošnjami, sledili so prelomi debel.
Delež izruvanih dreves je bil večji kot je običajno v
snegolomih in žledolomih - predvsem zaradi razmo-
čenih tal, zlasti na plitvih tleh in strmih pobočjih. To
so tereni, kjer beležimo največjo poškodovanost
bukve in kjer se je pogosto zgodil domino efekt pri
verižnem podiranju dreves v pasovih, ki so ga spro-
žila padajoča drevesa z udarci na sosednja drevesa.
Slika 1. Izbrani drevesi pred posekom (levo: kakovost 1, desno: kakovost 5)
Figure 1. Selected trees before the felling (left: quality 1, right: quality 5)
Marenče, J., Matijašić, D., & Grecs, Z.: Kakovost bukovine v Sloveniji – trenutno stanje in pričakovane spremembe
ob sanaciji žledoloma
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017 11
Poškodb dreves je bilo zaradi nesimetričnih kro-
šenj največ na gozdnih robovih in ob linijskih objek-
tih ter na strmih pobočnih legah. Poškodbe dreves
so bile posamezne, v šopih, skupinah, izjemoma pa
so bili poškodovani tudi celi sestoji.
Poškodbe so bile prisotne v vseh razvojnih fazah
gozda in pri vseh debelinah dreves. Bolj so bili po-
škodovani enomerni enovrstni sestoji v razvojni fazi
drogovnjaka, v višinskem pasu od 300 do 600 m n.v.
Zaradi razsežnosti naravne ujme so se pravi-
loma posekala le drevesa, ki so bila prevrnjena, pre-
lomljena, močno nagnjena, ter drevesa z močno
poškodovanimi krošnjami. Prednost pri sanaciji je
imel posek iglavcev, sanitarni posek listavcev je
lahko z vidika varstva gozdov potekal počasneje, več
let. Omembe vredne poškodbe krošenj segajo do
nadmorske višine okvirno 700 m, više so danes po
treh letih poškodbe že zaraščene, neopazne.
Po oceni Zavoda za gozdove Slovenije (ZGS), ki
je izdelal Načrt sanacije v žledu poškodovanih goz-
dov 2014 (Načrt sanacije gozdov …, 2014), je bil na
površini približno 600.000 ha gozd poškodovan, kar
predstavlja polovico gozdne površine v Sloveniji.
Ocena količine poškodovanega drevja v gozdovih, ki
ga je bilo treba posekati, je bila 9,3 milijona m3 lesa.
Med močno poškodovanimi drevesi so prevladovali
listavci (6,2 mio m3 listavcev oz. 66 %), kar je zna-
čilno za poškodbe v žledolomih in snegolomih. Med
listavci so bile najbolj poškodovane pionirske dreve-
sne vrste (vrbe, topoli, breze), pa tudi lipe in jelše,
na območjih najintenzivnejšega žledenja pa pred-
vsem bukev in hrast. Močno poškodovanih iglavcev
je bilo 3,1 mio m3 (34 %), največ borovcev. Drevesa,
ki so utrpela manjše poškodbe, so praviloma ostala
v gozdnih sestojih in so se uspešno regenerirala.
V triletnem obdobju je bilo sanitarne sečnje bukve
(neposredne evidence poseka ZGS) 2,34 milijona m3,
kar je več kot tri četrtine med listavci in več kot 40 %
v skupnem sanitarnem poseku, celo nekaj več kot
smreke. Večino, okvirno 85 % vse lesne mase bukve
v sanitarnem poseku je bilo v območju dinarske ce-
linsko - primorske pregrade. Neizkoriščena masa
521.000 m3 poškodovane bukve ostaja v gozdu (Evi-
denca sanitarnega poseka …, 2016), predvsem na ne-
dostopnih območjih in nemogočih razmerah za
sečnjo ter spravilo lesa.
V gozdovih z oslabljeno vitalnostjo in v stresno
sušnih in vročih letih je posledično prišlo tudi do gra-
dacije podlubnikov in do veliko površinske razgradnje
gozda (Jurc et al., 2014). Na območjih žledoloma so
rastišča pretežno bukova, zato se bo v prihodnosti gra-
dilo gozd predvsem z bukvijo. Za potrebe obnove
gozda je bilo nujno ohranjati gozdno mikroklimo in
potencialna semenska drevesa, zlasti bukev, čeravno
s poškodovano krošnjo. Pri bukvi, ki jo v močno po-
škodovanih gozdovih ohranjamo predvsem z name-
nom obnove, ni toliko pomembna njena kakovost ali
količinska produkcija, njena vloga je ključna predvsem
pri obnovi gozda z ohranjanjem gozdne mikroklime in
nasemenitve, tako pri naravni kot umetni obnovi.
Slika 2. Prelomljena drevesa in močno
poškodovane krošnje so tipične poškodbe obilnega
žledenja (foto: Tonček Jerič, PGD Razdrto)
Figure 2. Broken trees and severely damaged tree
tops are typical damage caused by extensive glaze
ice (Photo: Tonček Jerič, PGD Razdrto)
Slika 3. Veliko število izruvanih dreves v
februarskem žledolomu 2014 je tudi posledica
predhodno namočenih tal (foto: Mirko Perušek)
Figure 3. A large number of uprooted trees due to
the glaze ice in February 2014, and this was also
the consequence of preexisting sodden ground
(Photo: Mirko Perušek)
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017
Marenče, J., Matijašić, D., & Grecs, Z.: Quality of beechwood in Slovenia – Current situation and expected changes
after the re-generation of forests following the natural disaster of glaze ice
12
Na ZGS načrtujejo, da bo okvirno 15.000 hek-
tarjev gozdnih površin, ki jih bo potrebno obnoviti z
naravno obnovo. Na 1.700 hektarjih površin bo ob-
nova potekala s sadnjo sadik, s prevladujočo bukvijo
(do 60 %). Zaradi žleda je bilo posekane okvirno 2,5 %
lesne zaloge bukve v Sloveniji. Po oceni je od skupne
zaloge bukve v slovenskih gozdovih ostalo do 2 %
dreves s poškodovanimi krošnjami, pri katerih bolj
kot na kakovostno in količinsko produkcijo raču-
namo na njeno podporo pri obnovi in razvoju gozda
v prihodnosti. Območja, na katerih zaradi velike po-
škodovanosti v prihodnjih desetletjih ne moremo ra-
čunati na primerno količinsko in kakovostno lesno
produkcijo bukve, prikazujemo na karti poškodova-
nosti gozdov (slika 4).
3.2 KAKOVOST BUKOVINE
3.2 THE BEECHWOOD QUALITY
Dejstvi, da bukev v naših gozdovih prevladuje
in da je velika večina teh gozdov v zasebni lasti, nam
nakazujeta pomembnost raziskav, ki obravnavajo
bukev kot drevesno vrsto. Poleg njene kakovosti je
za lastnika gozda pomembna tudi količina lesa, pred-
vsem pa razmerje med hlodovino in prostorninskim
lesom, ki ju lahko dobi iz posameznega drevesa. To-
vrstni podatki so zanj gotovo pomembni – tako pri
njegovem gospodarjenju z gozdom kot tudi pri trže-
nju lesa iz teh gozdov.
V izbranem vzorcu smo tako zajeli 10 dreves,
količine izdelane hlodovine in prostorninskega lesa
navajamo v preglednici 2.
Slika 4. Pregledna karta poškodovanih območij po stopnjah poškodovanosti v naravni ujmi od 30.
januarja do 10. februarja 2014
Figure 4. Detailed map showing damaged areas in terms of the level of damage caused in the natural
disaster from 30 January to 10 February 2014.
Marenče, J., Matijašić, D., & Grecs, Z.: Kakovost bukovine v Sloveniji – trenutno stanje in pričakovane spremembe
ob sanaciji žledoloma
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017 13
V našem primeru so na ocenjevanje kakovosti
bukovine in razvrščanje lesa med hlodovino oziroma
prostorninski les odločilno vplivale predvsem slepice
in napake srca – rdeče srce pri bukvi (slika 5). Tu
imamo težave pri ocenjevanju stoječih dreves – sle-
pice so vidne in jih pri tej oceni lahko korektno upo-
števamo, medtem ko vpliv rdečega srca lahko
presojamo šele po poseku. Posebej je to problema-
tično zaradi pogostosti pojavljanja te napake srca, ki
lahko bistveno spremeni prvotno oceno kakovosti
na stoječem drevesu. Z metodologijo, ki smo jo upo-
rabili v tej raziskavi, lahko vsekakor ugotavljamo
orientacijske vrednosti o kakovosti bukovine za ce-
lotno Slovenijo. Njena pomanjkljivost pa je v ome-
njenem dejstvu, da vseh napak na stoječem drevju
ni mogoče oceniti.
V našem primeru je znašal delež hlodovine med
36 in 72 %. Iz dreves slabše kakovosti pričakovano
dobimo več prostorninskega lesa in pa hlodovine
najslabše kakovosti, predvsem razreda D. Deleže po
kakovostnih razredih prikazujemo na sliki 6.
Pri drevesih najnižje kakovosti (5) smo ugotovili
manj kot 40 % hlodovine, pri čemer je le 5 % hlodov
C kakovostnega razreda, preostanek so le hlodi D ka-
kovosti. V prvem kakovostnem razredu dreves (1)
je dobra tretjina hlodov kakovosti A, ki prevladuje;
v tem razredu smo ugotovili skupaj več kot 60 % hlo-
dovine.
Ob razpravi o kakovosti hlodovine v naših goz-
dovih lahko ob upoštevanju podatkov s stalnih vzor-
čnih ploskev ZGS in ugotovitev na osnovi našega
izbranega vzorca zaključimo, da lahko pričakujemo
okrog 3 % hlodov najvišje kakovosti – iz njih lahko
gotovo izdelamo najkakovostnejše izdelke (pleme-
niti furnir). Sicer pa prevladujejo predvsem hlodi
povprečne do dobre kakovosti (razred B).
Kakovost posekanih dreves / Quality of felled trees 1 2 3 4 5
Število dreves / No. of trees 2 2 2 2 2
Hlodovina / Logs (m3) 5,25 3,47 3,70 6,02 3,30
Prostorninski les / Stacked wood (m3) 1,93 0,80 1,59 1,92 4,80
Prostornina skupaj neto / Total net volume (m3) 7,18 4,27 5,29 7,94 8,10
Delež hlodovine v bruto masi / Share of logs in gross mass (%) 64 72 62 67 36
Preglednica 2. Količine hlodovine, prostorninskega lesa in deleži hlodovine v drevesih različnih kakovosti
Table 2. Quantities of logs, stacked wood and shares of logs in trees of different qualities
Slika 5. Slepice in napaka srca odločilno vplivajo na kakovost sortimentov
Figure 5. Covered knots and heartwood defects significantly affect the quality of assortments
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017
Marenče, J., Matijašić, D., & Grecs, Z.: Quality of beechwood in Slovenia – Current situation and expected changes
after the re-generation of forests following the natural disaster of glaze ice
14
Ocenjevanje kakovosti lesa je pomemben del goz-
darskega načrtovanja – posebej pri drevesnih vrstah,
ki jih je v sestojih največ. Bukev je gotovo med njimi.
Njen delež se bo glede na podatke ZGS in dogodke
zadnjih let, ki jih v prispevku predstavljamo (žled), pri-
čakovano še povečeval. Po ujmi v letu 2014 je zaradi
primernih podnebnih razmer posledično prišlo še do
gradacije podlubnikov in do veliko površinske razgrad-
nje gozda. Obnova gozda in ohranjanje gozdne mikro-
klime tam, kjer je to sploh še možno, sta pomembnejši
aktivnosti v prihodnje. Sem gotovo sodi tudi ohranja-
nje potencialnih semenskih dreves bukve, čeravno s
poškodovano krošnjo. V takšnih primerih ni najpo-
membnejša njena kakovost ali količinska produkcija,
ampak dodatna vloga pri naravni in umetni obnovi.
5 ZAKLJUČKI
5 CONCLUSIONS
Glede na oceno kakovosti bukovega lesa v slo-
venskih gozdovih, kjer imamo več kot četrtino dre-
ves dobre in boljše kakovosti, lahko zaključimo, da
lahko iz takšnega lesa naredimo tudi bolj kakovostne
izdelke. Ob prevladujočem zasebnem lastništvu goz-
dov in bukvi kot najpogostejši drevesni vrsti je za za-
sebnega lastnika gozdov pomembno sporočilo, kak-
šno kakovost oziroma izdelke iz tega lesa lahko
pričakuje. Torej ne zgolj količina ampak tudi kako-
vost – v njegovem gospodarjenju z gozdom in tudi
trženju lesa je to zanj pomembna informacija.
Ugotavljamo, da lahko ob primernem izkorišča-
nju proizvodnih potencialov bukovih rastišč dose-
gamo tudi visoko kakovost bukovine, resda v
manjšem deležu – ob njem lahko računamo tudi na
pester izbor različnih izdelkov, tudi takšnih z višjo do-
dano vrednostjo. Bukovina ni namenjena zgolj ke-
mični predelavi in dosedanji tradicionalni predelavi
v pohištveni industriji. Pomembna je tudi pri izdelkih
višje kakovosti in s tem dodane vrednosti.
Analizo in presojo podatkov o kakovosti buko-
vine pri izbranem vzorcu je pomembno in koristno
povezati s podatki o kakovosti bukovega lesa v vseh
gozdovih. Ob dodatnem upoštevanju podatkov z vseh
stalnih vzorčnih ploskev ZGS lahko zaključimo, da
lahko pričakujemo okrog 3 % hlodov najvišje kakovo-
sti – iz njih lahko gotovo izdelamo najkakovostnejše
izdelke (plemeniti furnir). Sicer pa prevladujejo pred-
vsem hlodi povprečne do dobre kakovosti (razred B).
Slika 6. Deleži gozdnih lesnih sortimentov glede na ocenjeno kakovost stoječega drevesa
Figure 6. Shares of forest assortments in terms of the assessed quality of a standing tree
Marenče, J., Matijašić, D., & Grecs, Z.: Kakovost bukovine v Sloveniji – trenutno stanje in pričakovane spremembe
ob sanaciji žledoloma
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017 15
Začeli smo z ujmo in podlubniki, pa tako še kon-
čajmo. Vsekakor se prihodnost od žleda in posledi-
čno od podlubnikov poškodovanih gozdov gradi na
bukvi. Kljub naravnim ujmam je še vedno prevla -
dujoč delež bukve potencial, ki tudi v prihodnje za-
gotavlja z ustreznim gojenjem gozdov primerno
kakovostno in količinsko produkcijo bukovine.
6 POVZETEK
6 SUMMARY
The assessment of wood quality is an important
part of forestry planning, and this is especially true
for those tree species which prevail in Slovenian fo-
rests. One of these is beech, and together with
spruce it represents two thirds of the total growing
stock in Slovenian forests. Due to all the adverse
events of recent years (droughts, natural disasters,
glaze ice, and bark beetles), it can realistically be ex-
pected that its share of the forest stock will continue
to increase. It would also be rational to exploit the
wood which is of better quality and so increase the
added value of its products. Beech, as a prevailing
tree species, is definitively one of key factors in the
future selection and planning of processing techno-
logies in the Slovenian wood industry.
The Slovenian Forest Service finds that stand
conditions have changed significantly in the most
parts of the country. Since the natural disaster of
glaze ice occurred in 2014, a total of 2.34 million m3
of beech have been harvested within the scope of
the salvage cut, which is over three quarters more
than the amount of deciduous trees and over 40%
of the total salvage cut, even slightly more than the
felling of spruce trees. The majority of this wood
was harvested in the area of the Dinaric continen-
tal-Primorska region border. An important part of
the affected beechwood (521,000 m3) remains in fo-
rests, in particular in inaccessible areas, and due to
severe conditions for wood harvesting and the dan-
ger of skidding.
A total of 2.5% of beech tree growing stock was
felled in Slovenia due to the glaze ice. Approximately
the same share of beech trees with damaged tree
tops remains in forests – in all such cases, we cannot
rely on the quality and quantity beechwood produc-
tion, but instead on its support in forest re-genera-
tion and development efforts.
The article analyses the quality of beechwood
– from a standing tree to its production of assort-
ments. The methodology of visual assessment –
used by the Slovenian Forest Service on permanent
sample plots for this purpose – was applied to the
selected sample. The analysis included ten trees
of different quality – two trees per quality class. All
trees were assessed before felling, and then bucked
and finally the resulting logs assessed in terms of
quality. In terms of bucking, we took into account
the European standards for beech logs. In particular,
covered knots and heartwood defects (red heart-
wood in beech) had a decisive impact on the asses-
sment of wood quality in the sample. The analysis
established different shares of logs, i.e. from 36% to
72%. As expected, the trees of poorer quality provi-
ded the most wood in stacked cubic metres and logs
of the worst quality, mostly D-class. In the first qua-
lity class of trees, more than a third of logs were of
A quality (this quality class prevails) – and over 60%
of logs in total fall into this class of trees. In several
areas, glaze ice and bark beetle attacks caused the
stands to change significantly – and these areas will
be restored by beech in the future. This species’ pre-
vailing share, together with the professional work
of foresters, will continue to provide quantitative
and quality yields of beechwood.
VIRI
REFERENCES
Evidenca sanitarnega poseka od žleda poškodovanih gozdov 2014
– 2016, evidenca neizkoriščene mase poškodovanega drevja v
gozdu – 31. 12. 2016, ZGS.
Jonozovič, M., Marenče, M., Matijašić, D., Pisek, R., Poljanec, A., &
Veselič, Ž. (2012). Gozdnogospodarski in lovsko upravljalski na-
črti območij za obdobje 2011 – 2020 (povzetek za Slovenijo).
Zavod za gozdove Slovenije, 111 str.
Jurc, M., Sinjur, I., & Kolšek, M. (2014). Les je lep, gozd še lepši - če
ga ne uniči žled. Delo, Sobotna priloga, 22. 2. 2014.
Kadunc, A. (2006). Kakovost in vrednost okroglega lesa bukve
(Fagus sylvatica L.) s posebnim ozirom na pojav rdečega srca.
Gozdarski vestnik, 64, 355–376.
Lipoglavšek, M. (1996). Kakovost gozdnih lesnih proizvodov.
 Kakovost v gozdarstvu, 2, Zbornik gozdarstva in lesarstva, 51,
59–65.
Marenče J., & Šega, B. (2015). Povezave med kakovostjo bukovih
dreves in iz njih izdelanih sortimentov. Gozdarski vestnik, 73,
429–441.
Načrt sanacije gozdov poškodovanih v žledolomu od 30. januarja
do 10. februarja 2014. Zavod za gozdove Slovenije.
Les/Wood, Vol. 66, No. 1, June 2017
Marenče, J., Matijašić, D., & Grecs, Z.: Quality of beechwood in Slovenia – Current situation and expected changes
after the re-generation of forests following the natural disaster of glaze ice
16
Navodila za snemanje na stalnih vzorčnih ploskvah (2010). Lju-
bljana: Zavod za gozdove Slovenije, 127 str.
Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih, ZGS, 2015.
Prka, M. (2003). Occurence of false heartwood in beech trees and
technical beech roundwood coming from thinning and prepa-
ratory felling in the area of Bjelovar Bilogora. Šumarski list,
(9-10), 467-474.
Prka, M. (2006). Features of Assigned Beech Trees According to the
Type of Felling in the Felling Areas of Bjelovarska Bilogora and
their Influence on the Assortment Structure. Šumarski list,
(7–8), 319-329.
Prka, M. (2010). Bukove šume i bukovina bjelovarskog područja.
Bjelovar: Hrvatsko šumarsko društvo, Ogranak Bjelovar.
Rantaša, B. (2013). Kakovost bukve v gozdnogospodarski enoti Pre-
serje - Rakitna (Diplomsko delo). Ljubljana: Biotehniška fakul-
teta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.
Rebula, E. (2002). Izkoristek lesa pri sečnji bukovine. Zbornik goz-
darstva in lesarstva, 69, 197–213.
Rogelj, P. (2012). Kakovostna struktura bukve v podgorskih in kislo-
ljubnih bukovjih novomeškega gozdnogospodarskega območja
(Diplomsko delo). Ljubljana: Biotehniška fakulteta, Oddelek za
gozdarstvo in obnovljive gozdne vire.
SIST (2013). Okrogli les listavcev - Razvrščanje po kakovosti - 1. del:
Hrast in bukev (SIST EN 1316-1).
Stankić, I., Marenče, J., Vusić, D., Zečić, Ž., & Benković, Z. (2014).
Structure of the common beech above ground tree biomass in
different stand conditions. Šumarski list, (9–10), 439-449.
Šoškić, B., Vilotić, D., Popović, Z., & Radošević, G. (2005). Grada,
svojstva i prerada bukovoh drveta. V: Stojanović. Bukva (Fagus
moesiaca /Domin, Mally/Czeczott.) u Srbiji. Beograd: Udruženje
šumarskih inženjera i tehničara Srbije, Šumarski fakultet uni-
verziteta u Beogradu, 403-410.