Dan, ko so poljubljali slovensko zemljo
Vinica 16. aprila: skup-no praznovanje ,preko-morcev" in krajanov
. Zgodovina V. prekomorske br<gade Irana Turšiča-Iztoka nenavadna. Brigada je združevala b°fce s skoraj vsega slovenskega °zemlja, bila je ena največjih v Ustavi NOV in POJ, obstajala je malo časa, vendar pa je bil njen poseg v narodnoosvobodilni boj Pomemben.
Preživelih borcev V. prekomorske brigade je danes še nad a tisoč. Njihova dejavnost, resda drugačna od nekdanje, ni Popustila. Pri občinskem odboru ZZB NOV v Celju dela domicilni odbor, ki mu je doslej po drugih občinskih središčih uspelo organizirati že enajst pododborov.
V aprilu poteče 33 let, kar je • prekomorska brigada pri ''•niči prešla Kolpo in tako stopila na slovenska tla. Ta Prihod je bil takrat za borce in JJomačine nenavadno doživetje. Mladi slovenski fantje, večidel Pfebežniki iz nemške vojske, Italijanskih delovnih bataljonov m taborišč, so po velikem tveganju in prvih borbenih zmagah Pnšli domov. Eni so si dajali auška s pesmijo in vriski, drugi so poklekali in poljubljali slovensko zemljo.
2e pred meseci so skelnili, da ta dogodek, eno največjih doživetij v svojem življenju, počaste, in to skupaj z domačini. Viničani pripravljajo bogat kulturni program.
Tako računamo, da bo 16. aprila - srečanje se bo začelo ob 10. uri - v Vinici zbranih več tisoč ljudi.
Svoj delež bo k slovesnosti prispeval tudi Muzej revolucije iz Celja. Pripravil je razstavo o V. Prekomorski brigadi, ki bo teden oni pred srečanjem odprta v inici, teden dni po srečanju v momlju, nato pa še v Kopru in °vi Gorici ter verjetno tudi v krajih.
JOŽE ŠMIT
polovici tedna bo nad.!?0 Weme z občasnimi
Skozi kongrese
V soboto, 1. aprila, je sekretar občinskega komiteja ZK Franci Borsan odprl v avli Doma JLA v Novem mestu razstavo partijske literature, s katero so v tem kraju počastili VIII. kongres ZKS. Izbor gradiva za razstavo, ki bo odprta še do konca tega tedna, je pripravila Študijska knjižnica Mirana Jarca.
Razstava obsega znane brušure in knjige od Komunističnega manifesta in slovenskih prevodov Marxovega Kapitala do partijskih statutov in drugih dokumentov, ki kažejo razvoj KPJ in KPS oziroma KPS oziroma ZKJ in ZKS od ustanovitve dalje. Poudarek je na partijskih kongresih, plenumih in zasedanjih najvišjih partijskih teles.
Ob otvoritvi je Franci Borsan dejal, da tudi pričujoča razstava lepo pokaže partijsko avantgardnost skozi stoletja. Posebej seje zaustavil pri opisovanju predvojnega delovanja komunistov, rekoč, da je bilo delo tem težje, ker so morali delati v ilegali. Iz tistih časov je znana tudi novomeška partijska celica, katere ilegalno glasilo Boljševik je že pred vojno pohvalil tovariš Tito.
KOČEVJE: RAZSTAVA ZA KONGRES
Še danes je v sejni dvorani Itasa Kočevje razstava revolucionarne, zgodovinske, samoupravne in druge politične literature, ki jo organizirajo družbenopolitične organizacije Itasa in prodajalna Državne založbe Slovenije v Kočevju. Odprli so jo v soboto. Posvečena je kongresu ZKS. Namenjena ni bila le članom kolektiva Itasa, ampak tudi okoliškim, se pravi In kopa, Kovinarja in Trikona.
Nov podlistek
Zofka Kveder:	Na
_________kmetih__________
Trdinove „Rože in tmje“ so se iztekle in za objavljanje v obliki podlistka smo se v uredništvu odločili za povest „Na kmetih", ki jo je napisala Zofka Kvedrova, pisateljica, publicistka, novinarka in odločna borka za žensko enakopravnost. Njene povesti nismo izbrali naključno, z njo želimo počastiti stoletnico rojstva (22. april 1878) pisateljice, ki je precej let živela tudi v Retjah (Loški potok).
SEVNICA: ZBRANA DRUŽBOSLOVNA LITERATURA
V počastitev VIII. kongresa slovenskih komunistov sta Zavod za kulturo in komite občinske konference ZK v Sevnici v ponedeljek in torek pripravila v sindikalni dvorani razstavo družboslovne literature.	Že bežen	pregled je
pokazal večji izbor od nekdanjih bolj revnih „rdečih kotičkov" v nekaterih omarah. Komite namerava v kratkem ob novih	prostorih	eno sobo
nameniti študijskemu količku, kjer naj bi poleg knjig bile na voljo	na enem	mestu vse
pomembnejše družboslovne revije in tudi nekateri jugoslovanski časniki.
ZDRAVSTVENI DOM NEUPORABEN - Takšno je mnenje novomeških gradbenih inšpektoijev potem, ko so si ogledali razdejanje, ki ga je v noči na ponedeljek okoli polnoči povzročil požar na podstrešju novomeškega zdravstvenega doma v Jenkovi uKci. Natančen vzrok požara še ni ugotovljen, domnevajo pa, da je nastal v bližini sušilnice perila. Tako je pogorelo ostrešje, sušilnica, hodnik, stanovanja, strop kuhinje, uničena pa je električna inštalacija in vsa oprema na podstrešju. Da bo nesreča še večja, je veliko škode nastalo tudi na stropih spodnjih prostorov ob gašenju, tako da jo po prvih podatkih cenijo na kar 700.000,00 din. Zaradi neuporabnosti prostorov se je del zdravstvenega osebja preselil v zdravstveni dom v Ločni, del pa v novomeško bolnišnico. (Foto: J. Pavlin)
18 PRIZNANJ
Priznanja občine Ribnica, ki so bila podeljena na slavnostni seji skupščine 25. marca v Loške jn potoku, so prejeli: Anton Adamič, Jože Bingo, Franc Bojc, Milena Borovac, Ciril Grilj, Anton Govže, Annton Hren, Alojz Kersnič, Jože Košmrlj, Franc Levstik, Vinko Mate, Stane Nosan, Janez Novak, Slavka Pucar, Ivan Rovan, Alojz Šega, Franc Zajc in Mladinska delovna brigada „Fran Levstik".
Požari -posmeh prizadevan jem
-----------s------------■-----------------*____
Osem požarov v minulem tednu je prineslo družbeni samozaščiti pravo klofuto
Z osmimi požari v preteklem tednu (podrobneje na strani „Pota in stranpota“), od katerih je kar pri šestih sodelovala človeška malomarnost in neprevidnost, je dnižbena samozaščita doživela pravi udarec. Kot v posmeh nedavno sprejetim zaključkom s posveta o varstvu gozdov pred požari, kajti če sodimo samo po minulem tednu, bo število gozdnih požarov v lanskem letu (21) letos močno preseženo.
Mogoče temu na rob zanimiva	zava med porastom gozdnih požarov
ugotovitev: vse bolj očitna je pove-	in porastom turizma ter izletništva.
SOS za delavske kontrole
Še vedno se premalo uveljavljajo - Ker so slabo zasedene, ne obvladajo svoje vloge
Poročilo družbenega pravo- Krškem za leto 1977 zelo branilca samoupravljanja v	nazorno komentira probleme
PoeiPREIZKUŠNJI - Mimoidočim se rahlo naježijo lasje, ko se za hip zaustavijo ob tnoft, n? sto ton te%ko „pošast“, ki počasi kot deževnik drsi čez provizorij ob kandijskem vlekn V vem mestu' %a navadne občane veliko čudo, za strokovnjake novomeške sekcije za bf® m gradbenega podjetja iz Ljubljane pa nič posebnega. S posebnimi dvigali so v dveh dneh ki b zas[°iev postavili 57 ton težka provizorija, ki bosta v času gradnje podvoza za novo cesto, krm? ° , novomeške bolnišnice, služila za nemoten potek železniških prometnih zvez z Belo Vamo. (Foto: J. Pavlin)
varstva samoupravnih pravic in družbene lastnine v sevniški, krški in brežiški občini, zato sta ga komite občinske konference ZK in predsedstvo sveta Zveze sindikatov v Brežicah na skupni seji 31. marca sprejela kot osnovo za nadaljevanje družbene akcije pri uveljavljanju zakona o združenem delu.
Seji je prisostvoval tudi pravobranilec Branko Pirc in opozoril na nekatere značilne pojave. Število obravnavanih zadev se je lani povečalo od 255 na 315. Približno tretjina jih izvira iz neurejene samoupravne organiziranosti, kar dve tretjini je povezanih s problematiko pravic in obveznosti iz medsebojnih razmerij v združenem delu.
Zanimiv je nadalje podatek, da se je lani podvojilo število primerov, v katerih so bile predlagateljice sindikalne organizacije. To kaže na dobro sodelovanje, medtem ko pravobranilec ni bil zadovoljen z uveljavljanjem delavskih kontrol, saj se je število njihovih pobud celo zmanjšalo. Spet nov dokaz za to, da
(Nadaljevanje na 4. strani)
Da ima v takih primerih prav preventiva največjo vlogo, pa čivkajo že vrabci po strehah. Posveti in predavanja o preprečevanju tovrstnih požarov se vrste, haska pa je bore malo. Bodo zalegle kazni? Višina ni majhna. Tako bodo vsi, ki bodo navzlic prepovedi ogrožali varnost gozdov in travnikov, krepko udarjeni po žepu. Najvišja kazen znaša namreč kar stari milijon. Seveda bo potrebno dovolj poguma za prijavo. Ne mislimo samo na gozdne delavce, miličnike, gasilce, pač pa tudi na člane taborniških organizacij, lovskih družin, turističnih društev in ne nazadnje občane. Kajti škoda, ki nastane pri tovrstnih požarih, je neprecenljiva.
Še požarna prognoza: najnevarnejši mesec zraven marca je tudi april, kajti z daljšanjem dneva se vlaga v gorljivih snoveh zniža, po veja pa temperatura pod vplivom sončnega sevanja. V takih primerih so najbolj ogroženi gozdovi na južnih in zahodnih legah, zlasti nasadi iglavcev.
B. B.
v novem hotelu ,,SREMIČ' v Krškem
—strip tease —mednarodni artistični program —moderna magija —ansambel ,,Univerzal selekcion 77“ •
odprto od 22. do 03. ure vsak dan razen nedelje
Življenja uk
Ob Vlil. kongresu ZKS
Časopisnega uvodnika se običajno ne piše iz osebnih občutij in čustev, rodi naj se, vsaj tako razumemo, iz kolektivne zavesti tistih, ki časnik pišejo in urejajo. Naj se nam ne šteje v zlo tale izjema.
Naključje je hotelo, da sem nedolgo tega ležal na bolniški postelji in ure dolgo kramljal z Ivanom Strnadom, 76 let starim upokojenim rudarjem - kopačem s Senovega. Bolje rečeno: poslušal pripoved o njegovem življenjskem križevem potu. V šoli trpljenja in ponižanja se je ta mož učil modrosti 37 let kopač v jami, za kruhom v Aleksinac, kjer mu je zasulo toliko in toliko kameradov, v Essen, kamor je bilo treba s trebuhom za kruhom, v druge rudnike, ki so krivili njegov hrbet. Štrajki, pretepi s stavkokazi ... Ob vsem tem pa vsakodnevno suženjstvo, živinski vagoni za prevoz, posebne kantine za delavce, v zraku viseča grožnja z odpustom. „Za knape je dobra čebula s krhom, delajo naj, lenuhi!"
Eden izmed Klopčičevih Drejčnikovih Andrejev, ki z gnevom v srcu pričakujejo zmago pravice, boljše čase, saj morajo priti, ni hudič.
Dočakal je Ivan Strnad, da je kopal premog domače zemlje. Težka so bila povojna leta, še bolj kot prej se je potil v jami. Stalno proglašen za udarnika. Moralna zmaga je bila to zanj. Poslali so ga v Beograd na slavnostni tribuni je ob Titu spremljal prvomajsko parado. Postal je predsednik delavskega sveta.
,£)obil sem prvo stanovanje v bloku na Senovem. Knapu trisobno stanovanje! Še danes živim v njem in zadovoljen sem. Otroci imajo vsi dobre službe: eden je delovodja v Metalni, drugi inštruktor, tretji je gradbeni tehnik v Krškem. Penzija je tolikšna (okoli 450 tisočakov), da je še porabiti ne morem Jemo, kar si poželimo. Ej, da bi bilo tako vse moje življenje ... “
Pa kaj ima opraviti ta življenjska zgodba nekega rudarja s pravkar minulim VIII. kongresom ZKS. Ima, ker je treba priti do najvažnejšega življenjskega spoznanja z lastnimi očmi Rudar nam, povojni generaciji, iz odprtega srca lahko dopove več kot referati, bilance, vzneseni govori. V njegovi pripovedi začutiš, da se zaveda, da delavec postaja človek, osebnost, ne le da bolje živi, kot je nekoč.
Pravkar minuli kongres Zveze komunistov Slovenije, ki je bil zaradi stabilnih političnih razmer („ nobeno aktualno vprašanje se ne kaže v posebej zaostreni bičf‘) predvsem kongres akcije in - hoteli ali ne - tudi manifestativnega značaja, je učvrstil izbrano razvojno pot utrjevanja samoupravnega družbenoekonomskega položaja delovnega človeka. Pot, ki bo zahtevala še veliko truda, političnega boja, predanega dela, izostrene družbene zavesti, spopadov z odkloni in napakami, vodi pa zanesljivo k družbi svobodnih, zadovoljnih ljudi Kakršen je zdaj, v jeseni svojega življenja, knap Ivan Strnad s
Senovega.	MARJAN LEGAN
17. MEDNARODNI KMETIJSKI KR4NJ IN GOZDARSKI SEJEM 7-16.4.78
NOVOST:
RAZSTA VA PLEMENSKIH TELIC IN OVAC, RAZSTA V A GOZDARSTVA /N ČEBELARSTVA j
St. 14 (1495)	Leto	XXIX
NOVO MESTO, četrtek,
6. aprila 1978
13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI
YU ISSN 0416-2242
ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED
Niso nam potrebne splošne deklaracije, marveč družbena akcija - v tem slogu so delegati Komisije za mednarodne odnose začeli kongresno razpravo, v kateri je sicer v predkongresnem obdobju sodelovalo več sto komunistov na vseh področjih družbenopolitičnega delovanja in življenja.
Dragoceno
sodelovanje
Pri tem je bila osnovna značilnost sedanjega trenutka mednarodnih političnih in gospodarskih odnosov (spopad med silami, ki teže k novim, demokratičnim, naprednim in enakopravnim odnosom in tistimi, ki skušajo zavirati napredni razvoj... spmža mnogotere krize in krizna žarišča) zgolj izhodišča za poglobljeno razpravo o dejavnosti slovenskih komunistov.
Nekaj klicajev iz uvodnega poročila Draga Flisa, ki so ga v razpravi dopolnili:
- politika in gibanje neuvrščenih ob teh krizah in zaostritvah izraža težnjo človeštva za miroljubnim reševanjem spornih vprašanj, popuščanje napetosti pa mora postati pri tem splošno in se razširiti na' vsa področja -bistveno vprašanje je odnos med razvitimi in nerazvitimi,
- izhod iz krize so temeljite strukturalne spremembe v svetovnem gospodarstvu.
V takšni dejavnosti Jugoslavije ima Slovenija svoj pomemben delež, komunisti pa so spodbujali organizirane akcije glede sodelovanja z neuvrščenimi in drugimi deželami v razvoju m vseh področjih ter si prizadevali za regionalno in vsebinsko ustreznejšo mednarodno sodelovanje
Za slovenske komuniste je uresničevanje načel o odnosih in sodelovanju med komunističnimi partijami in z naprednimi demokratičnimi silami še posebej pomembno, saj se prav na naših mejah srečujemo in sodelujemo s partijami, ki delujejo v zelo različnih in specifičnih pogojih. Sodelovanje z njimi vpliva ne le na medsebojne odnose, marveč ima daljnosežne posledice tako za odnose s sosednjimi državami, kot tudi za položaj
slovenske narodnostne skupnosti v teh državah. Zato se morajo slovenski komunisti zavedati, da pomeni sodelovanje s temi partijami in demokratičnimi silami enega izmed pomembnih dejavnikov pri uveljavljanju boja za mir in enakopravno sodelovanje v Evropi in s tem tudi boja za uveljavljanje politike neuvrščenosti
In tudi: naši sedanji odnosi s sosedi dokazujejo, da razvoj sodelovanja in prijateljstva med sosednjimi državami prispeva, da postajajo manjšine čedalje močnejši dejavnik povezovanja med narodi
PREISKAVA V GENOVI
Preiskava, ki naj bi odkrila ugrabitelje Alda Mora, predsednika italijanskih krščanskih demokratov, se je nadaljevala tudi v začetku tega tedna brez posebnega uspeha Policija je sicer aretirala več deset ljudi toda med njimi najbrž ni tistih, ki so bili tesneje povezani z ugrabitvijo.
Sporočili so, da se je preiskava razširila na Genovo, kjer je več kot tisoč policajev in vojakov s helikopterji, motornimi čolni in avtomobili prečesalo mesto ter okolico.
V Torinu pa se je medtem nadaljevalo sojenje petnajsterici pripadnikov tako imenovanih Rdečih brigad.
ZAPLETI V LIBANONU
Premirje v Libanonu sicer še vedno traja, vendar pa je bilo občasno prekinjeno s streli Modre čelade Združenih narodov so imele več mrtvih in ranjenih, ko so skušale pomiriti nasprotnike.
Ker Se vedno ni povsem jasno določena naloga Modrih čelad, so nekateri opazovalci zaskrbljeni Menijo namreč da utegne prisotnost mirovnih sil Združenih narodov v Libanonu zaplesti položaj, ker si njihovo vlogo predstavljajo različno.
Egiptovski predsednik Sadat pa je izjavil, da se ne bo pogajal z Izraelom toliko časa, dokler bodo izraelske okupacijske sile ostale v Libanonu.
JANEZ ČUČEK
KENNEDY NA SMUČEH — Sezona smučanja še vedno traja tauo pri nas kot drugod, denimo v Združenih državah Amerike. In ker je smučanje zelo priljubljen šport, se z njimi ukvarjajo tudi ugledni ljudje. Na naši sliki je družina znanega ameriškega politika Edwarda Kennedvia (skrajno desni), ki se je te dni vneto smučala v Aspenu, v ameriški zvezni državi Kolorado. (Telefoto UPI).
Najlaže je reči: ne splača se
__________Slovenski	kmetijski zemlji slabo kaže, ker računamo le na najboljšo
V nekaterih republiških načrtih predvidevajo, da bodo veliko kmetijske zemlje prepustili gozdarjem. Najbolj črnogledi menijo, da kar celo tretjino, češ da pridelovanje ni donosno. Na Dolenjskem so kmetijsko zemljo ocenili še veliko slabše. Ugota-vljajo - menda tisti, ki načrtujejo razvoj kmetijstva - da je od sedanjih 166.000 ha pripravnih za kmetijstvo le nekaj več kot
30 ^ V nrifiArlnnli IašHi ma> k« <a šam!	...	X	J__a._a!!_i
V
Eolovico zemlje gozdovi. V vropi smo najbolj gozdnata dežela, razen skrajnega severa. Čez 10 ali 20 let naj bi z dvema tretjinama vse zemlje pod gozdovi prehiteli tudi tiste. Lesa sicer ne bo preveč - toda ali ne potrebujemo tudi kruha in mesa?
Pravijo, da tista kmetijska zemlja, ki naj bi jo pogozdili, ne daje dovolj dohodka. Ali ga tudi pri boljšem gospodarjenju ne bi dajala? S tem se menda ne marajo ubadati ne lastniki ne strokovnjaki. Laže je reči: naj bodo gozdovi! Kdo pa jih bo zasadil? Tega ne vedo. Tako kmetijska zemlja ne prehaja v gozdarstvo, temveč v nerodoviten svet, kot je grmičevje.
To je le ena plat te stvari. Enako pomembna ali še bolj je druga. Ali so se naši pradedje naselili na najslabšem svetu, kjer kmetijstvo ne uspeva več? Ali naši sedanji kmetovalci ne znajo dovolj koristno obdelovati te zemlje, ker so zaostali za razvojem?
Na to naj bi odgovorili strokovnjaki in tisti, ki krojijo kmetijsko podtika Spodbudne
V prihodnjih letih naj bije torej odpisali več kot dve tretjini.
Sloveniji so že več kot odgovore pa je moč dobiti tudi
pri podjetnih kmetih in njihovih organizacijah. VeUko
NOTRANJEPOLITIČNI
Spomin ni ravno najbolj zanesljiv vodič po stezah dela. Toda najbolj se ga poslužujemo, kajti statistiko je včasih težko brati. Pa še časa nimamo ravno na pretek.
Ljubljana se je odela v praznično oblačilo Neverjetno lepo ji pristojL In zdi se, kot bi po njenih udcah spet planila tista čudovita majsKa zmaga, še se sliši korak utrujenega, vendar vedrega partizana, ki je povedel dolgo partizansko kolono v osvobojeno mesto.
Odsihdob se utrip novega ni več polegel. Morda se je upočasnil, se umiril, kot pri dolgoprogašu, ki je prebrodil začetno krizo
Vse v naših rokah
in teče naprej z zanesljivim, umiijenejšim korakom.
Kongres slovenskih komunistov zagotovo ni poetičen dogodek, a vendar budi v človeku, človeku vseh dob, različne spomine. Na koncu koncev res ni malo tistega, na kar smo lahko ponosni
S cestnim omrežjem še nismo povsem zadovoljni, toda kdo lahko zanika, da nismo naredili ničesar, da bi promet stekel hitreje?
Nekdaj močno obremenjene stare tovarne prelagajo breme na nove, sodobnejše, tehnološko razvitejše.
Kmetijstvo se bliža v naši republiki tisti stopnji, ko bo sposobno prehraniti dobršen defprebivalstva.
Cisto natanko se zavedamo, kaj je energija: odškrtnili smo dver v atomistiko.
fčerajšnjih, današnjih in jutri-
Se nam primanjkuje stanovanj, bolnišnic, zdravstvenih domov, vrtcev, servisev, toda po drugi strani je spet res, da rastejo pred nami kot gobe po dobri nočL
Napovedali smo vojno onesnaženju okolja, torej tudi sebi in svoji miselnosti.
In knjige: zaplet za zapletom, a je vendarle res, da bralna kultura nezadržno raste.
Kdo bi se spomnil vsega, kar smo naredili, kdo lahko zanika veliko delo, ki je naslonjeno na bogato dediščino misli in akcije?
Vse naše delo je v znaku samoodločbe. Samoodločba je na splošno vsebina vseh naših hotenj. Vč šnjih.
Stanje delovne mobilizacije ni bilo še nikoli preklicano, kajti še nas čakajo številne naloge, ki smo jih komajda načeli in še zdaleč ne razrešili Čaka nas boj za uveljavitev dohodkovnih odnosov, čaka trdo delo, preden bomo uveljavili svobodno menjavo dela, nenehno moramo skrbeti za višjo kul-tumo-politično raven samoupravnega dogovarjanja ter sporazumevanja.
Usoda je v naših rokah. .
Kar je doseženega, kar je dobrega, ni lovorika, ob kateri bi zasnuli, kajti na koncu je tista znamenita, mirna misel Zveze komunistov, misel, v kateri je vtkano vse naše dozdajšnje in prihodnje hotenje: nič, kar je bilo ostvaijenega, nam ne sme biti tako sveto, da bi ne moglo biti preseženo in da se ne bi moglo umakniti tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno še bolj človeško.
MILAN MEDEN
iimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiiniiiiniiiiiiHiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiii
smo
jih že slišali in brali v časopisih. Kmet si je uredil kmetijo tudi na kamnitem in višinskem svetu. Resda le- posamezniki. Uspele so jim stvari, za katere so nejevemeži bili prej
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiiiiii
TELEGRAMI
LAGOS - Predsednik ZDA Jimmy Carter je končal dvodnevni uradni obisk v Nigeriji in odpotoval iz Lagosa v Liberijo, kjer je bila njegova ,.afriška turneja" tudi formalno pri kraju. Po postanku v Liberiji, ki je bil le kurtoazne narave, je odpotoval nazaj v Washington.
MOSKVA - Sovjetskojugoslo-vanski odnosi postajajo vse bolj razvejeni in obsegajo različna področja kot so gospodarstvo, zunanja politika in kultura. To piše nocoj glasilo sovjetske vlade ,Jzvestija“ v posebnem komentarju ob obisku podpredsednika ZIS in zveznega sekretarja za zunanje zadeve Miloša Mini-ča v Moskvi.
BEOGRAD — Podpredsednik predsedstva SFRJ Stevan Doronjski je sprejel Lalita Atulatmudalia, ministra za trgovino republike Sri Lan-ke, ki je na uradnem obisku v Jugoslaviji. Minister Atulatmudali je podpredsedniku Doronjskemu izročil osebno poslanico predsednika Sri Lanke Dzajavordena za predsednika Tita.
BONN - Bonnska vlada je sporočila, da bo sovjetski predsednik Leonid Brežpjcv v začetku prihodnjega meseca obiskal Zvezno republiko Nemčijo. V sporočilu za tisk je rečeno, da ga je na obisk povabil Kancler Helmuth Schmidt. Datum obiska Brežpjeva še ni določen.
MOSKVA - Hua Kuo-Feng je poslal brzojavko sovjetskemu premiera Alekseju Kosiginu, v kateri se mu zahvaluje za čestitke, ki jih je dobil ob izvolitvi za kitajskega premiera. Sovjetska agencija je 2e pred tem sporočila, da se je tudi kitajski maršal Čien Jing zahvalil predsedniku Brežnjevu za čestitke, ki jih je dobil ob izvolitvi za predsednika stalnega komiteja narodnega kongresa LR Kitajske.
PARIZ - Nedavno izvoljeni francoski parlament je dobil novega predsednika Jacuesa Chabana DeF masa. Po dolgotrajni seji in dvakratnem glasovanju je Jacues Chaban Delmas dobil 276 glasov, socialist Pierre Mauroy 112 in komunist Maurice Andricux 68.
BEOGRAD — Na povbilo zveznega sekretarja za pravosodje in organizacijo zvezne upravne Ivana Franka je prispel v Beograd minister za pravosodje demokratične republike Aliirjje Abdelmalek Benhabiles s sodelavci.
pripravljeni staviti, da niso uresničljive.
Zakaj se po takih kmetih ne zgleduje več sosedov? Vzrokov je več. .Mala posestva z razdrobljeno zemljo. Poprečna velikost je premajhna, da bi se večina lastnikov lahko odločila za tako zasebno proizvodnjo. Premalo je bilo strokovne in gmotne pomoči, da bi se kmet z majhnimi dohodki lahko odločil za ureditev posestva. Mnogi kmetje so si laže pomagali - ne kot kmetje, temveč le kot občani — če so se zaposlili v drugih dejavnostih, ko da bi izboljševali svoje kmetovanje.
Na kmete močno vplivajo taki načrti in ocene, kot smo jih navedli v začetku. Zakaj bi trošili denar za izboljšave, zakaj združevali delo in zemljo, če njihova zemlja ne ustreza za kmetijsko, oziroma sodobno kmetijsko proizvodnjo? Izhodišča za tako oceno kmetijske zemlje so gotovo zagrešena. Posameznih parcel in malih kmetij res ni moč usposobiti za donosno pridelovanje, z združevanjem pa se njihova pridelovalna vrednost lahko
Bsmnoži in ne le sešteje, ačrtovalci bi to morali upoštevati še bolj kot kmetje.
tedenski
mozaik
VSAKDO SE LAHKO Cim POHVALI, toda d teri bi raje videli, da bilj lahko tiho — tako si P nekateri razlagajo rekord mesečni zunanjetrgovirf primanjkljaj Združd držav Amerike, ki je febfit ja letos dosegel že 4,5 m jarde dolarjev. In da bi & nesreča še večja, je to \ enaindvajseti zaporedni A sec, da imajo Združene drve Amerike primanjkljaj svoji zunanjetrgovinski * lanci... Prevelike zaH ve...
MEDTEM PA SE ZNA NORVEŠKI RAZISKOt LEC Thor Heyerdhal mtd Dzibutiju, kjer se pripm na še enega izmed svOl podvigov, s katerimi se proslaviL Thor Heyerdhd' kot je znano, že pred " kot tridesetimi leti na spil preplul Pacifiški ocean. > daj pa pripravlja drugab podvig: dokazati hoče, di] lahko stari Sumerijci nat prostih splavih prekrižJ Indijski ocean in tako pb v Afrika Thor Heyerdhd star že 63 let... Antp leta, kot je videti, niso od za podvige...
•
VSI TISTI PA, KI Sit KEGA POTOVANJA (l podviga) ne morejo pri* ščiti zaradi tega, ker nirrt denarja, bodo nemara prid hnili novici, da je mogO do denarja priti razmero* lahko - pod nekaterimi p goji seveda. Eden izmed bi venih je, da moraš biti takem primeru... britand kraljica. Zakladnik britand vlade je namreč pravkar P trdil novico, da bodo briti ski kraljici Elizabeti dvigi* letno zagotovljeno plačo V jo prejema, za razlog pa > navedli inflacijo in dndA da kraljica ne more več & jati z dosedanjimi rednif letnimi dohodki Zdaj d<f kraljica okoli 3,5 milijo> dolarjev letno (dolar I okrog 18 dinarjev), od ttt zneska pa ji ni treba plah vati nobenih davkov. Po P vem predlogu ji bodo j vsoto povečali za okroj deset odstotkov... Lai življenje____
JOŽE PETEK
IIIIIIIIIIIIHIimilllHIIIIimilllllllllllllllltlllllllllllllll Iz zadnjega Pavli*
4>
&
D
- Glavo pokonci, Janez, saj denar tudi ni vsel
iiiiiiiiiiiiHiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiNiimiii
- Polkodba na delovnem mestu, Izgubil je dar go* vora. Predsednik delavske kontrole je...
ninniiiiiimniiiiiiuiiiuiiiumiiiiiiimiNtiiiiiHiiiimniniiiiiMiiHiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiHiiiinii111^
DOLENJSKI LIST
Št. 14 (1495) - G. aprilu 197?
j
>. IS. L
TUDI KINOOPERATERJI - Člani foto kino Krožka osnovne šole Kočevje se ne ukvarjajo le s fotografiranjem in s snemanjem amaterskih ‘Umov. Prva njihova skupina je pred kratkim Uspešno končala tečaj za upravljanje z 8- in s '^•milimetrskim kinoprojektorjem. (Foto: France Brus)
ZBIRAJO DENAR ZA EKSKURZIJO - Dela na novi stavbi Ljubljanske banke ob Ljubljanski cesti v Novem mestu gredo h koncu. V nedeljo so okna in notranje prostore čistili dijaki 2.b. razreda šole za zdravstvene delavce in 3. letnika srednje tehniške šole. (Foto: Janez Pavlin)
SKRB ZA DRST - Dokaz o trdoživosti letošnje zime je tudi dokaj zapoznela drst podusti v Mirni pri Boštanju. Čuvajska služba ima tokrat radijsko zvezo z miličniki. Začetek je minil brez hude krvi. Na sliki: brestaniška „izmena“, ki je v nedeljo zvečer na straži zamenjala Sevničane. (Foto: Železnik)
VIŽE S PLOŠČ — Najbolj poznani slovenski narodnozabavni ansambel Avseniki s pevci je preteklo sredo zvečer pričaral svoje viže s plošč številnim obiskovalcem v novomeški športni dvorani. Program je domiselno povezoval Janez Hočevar-Rifle. (Foto: J. P.)
založen virman
Na predzadnji občinski i J1 v Ribnici so enemu zmed delegatov odgovorili, .? ,°očinske ceste ob pole-?! n*so bile peskane in “‘jene zato, ker Eurotrans 1 poravnal svojih obvez-osti in torej za te namene 1 bilo denarja. Delegat urotransa (ki je bil na tisti J1 tiho) se je nato doma Prepričal, kako je s to zade-0 w je nato na zadnji seji
Jk*ro^’ ^ Eurotrans dal °bčini virman obveznosti
li> ker žili.
Usoda Dominvesta trasirana
Ustanovljena bo delovna skupnost skupnih služb stanovanjskega in komunalnega gospodarstva ter zavod za družbeno planiranje in projektiranje
za plačilo a ga niso vnovči; so ga nekam — zalo-
Sejmišča
NOVO MESTO: Cene pujskom, pa tudi goveji živini so že dlje časa nespremenjene. Tokrat je bilo naprodaj 339 pujskov in 38 starejših prašičev, prodanih pa skupno 265. Prvi so bili po 680 do 920 din, drugi Po 930 do 1.400 din. Kmetje so na Ponedeljkov sejem pripeljali tudi 68 glav goveje živine, prodali pa le 28. Cene: voli 21,50 do 23,50 din, 16,50 do 19,50 din, mlada ®vina pa 17 do 20 dinarjev kilogram *>ve teže.
BREŽICE: Med 532 pujski in le 7 starejšimi prašiči je lahko kupec bual na sobotnem sejmu. «ašičkov M lastniki prodali 395, arejših prašičev pa 9. Cena za prve * Je vrtela nad 35 in 37 din.
Po dobrih dveh mesecih, odkar začasni organ družbenega varstva opravlja v Dominvestu posle vseh razpuščenih in odstavljenih organov, je že znano, kaj bo z „dominvestov-ci“ v bodoče.
Iz dela kolektiva bo ustanovljena delovna skupnost skupnih služb stanovanjskega in komunalnega gospodarstva. Ta delovna skupnost bo imela na skrbi vsa opravila v
REGERČA VAS -MALO MESTO?
Ko zadnje čase na obronkih mesta intenzivno iščejo možnosti, da bi lahko odprli nova stanovanjska gradbišča, se ' trenutno kot najmanj problematično področje kaže kompleks med Šmihelom, Irčo vasjo, Regerčo in Gotno vasjo. Trenutno proučujejo možnost, da bi na tem koncu do leta 1980 začeli graditi okrog 900 stanovanj, medtem ko naj bi v štiriletnem obdobju do 1982 predel okrog Regerče vasi pridobil okrog 2.000 blokovskih stanovanj. Kajpada je to za zdaj le ena izmed možnosti.
Kmetijski nasveti
Krmni ohrovt dela čudeže (
2a^0rk°li je doslej poskušal, mu ni bilo žal. Krmni ohrovt — = doh ?P neznana novost med krmnimi rastlinami — prekaša š nrjj ?fdno vse, kar za krmo raste na njivi. Rekorder je po i
zvezi z usmerjeno gradnjo stanovanj, dogovarjanjem za cene stanovanj in nadzorom nad usmerjeno gradnjo. V delovni skupnosti bodo še: enoti za komunalno in kmetijsko zemljiško skupnost, splošna služba in računovodstvo. Delovno skupnost naj bi po predlogu vodil sekretar SIS, v pomoč pa mu bodo trije pomočniki. Ta delovna skupnost naj bi štela 38 ljudi v prvi fazi organiziranja, predvidevajo pa, da bo potrebno že čez leto dni združiti strokovna opravila:	planiranje,	analitiko,
gradbeni nadzor in administracijo. Računajo, da bi ta delovna skupnost formalno zaživela letos aprila.
Se bolj zahtevna pa je ustanovitev Zavoda za družbeno planiranje in projektiranje. V zavodu je potrebnih 76 zaposlenih, da bo lahko uspešno opravljal naloge,
Ker trenutno ni na razpolago niti petina potrebnih strokovnih kadrov, da bi tak zavod lahko uspešno deloval, bosta minili najmanj dve vmesni leti. Medtem se bo delovna skupnost kadrovsko in organizacijsko utrdila, opravljala pa bo lahko le toliko poslov, kolikor jih bo zmogla. Ne gre pričakovati, da bo s samo spremembo „firme“ in z novo organiziranostjo mogoče urediti v kratkem času to, kar je šlo več let narobe. Glavno pri vsej stvari so sposobni kadri. Dobiti jih pa pomeni tudi plačati tako, da ne bodo sproti uhajali drugam.
R. B.
če „e surovih beljakovin in škrobnih enot. Nič izjemnega ni, ki se^010^0 '™ne?a ohrovta najboljše sorte zeleni angeliter, 10o Je naglo razširil že v sosednji Hrvatski, pridelamo nad Vte'j škrobnih enot na hektar površine. Za tolikšno krmno trikr ?St potrebna dvakrat večja površina koruze za silažo,
*“x,i	   Po	pridelku
lucerna ne.
trikr t ■ Potretma dvakrat večja površina koru; beliat Ve^a Površina travno-deteljne mešanice itd. J Kovin se lahko z njim primerja le soja, niti lucei “rez tli*	^___J____
'n sPl°h ukreniti vse, da bo dobro uspeval. Sejati ga je 1 Čim V ^ličnem času, vendar je od tega marsikaj odvisno. 1 in te^dnejša je setev (marec, april), tem manj je treba semena |
iba\
21 -dal, ati :žim
a ohrovt je najbolje pognojiti s hlevskim gnojem njivo že
ez nič seveda ni nič. Krmnem ohrovtu je treba izdatno I
tem
prebavi^6^!* ^ pridelek, vendar je delež beljakovin manjši ter |
Kruh že ostaja
V občinah Črnomelj, Krško, Metlika, Novo mesto in Trebnje je bilo ob začetku leta 1978 122.201 prebivalcev, med njimi 43.255 zapo-
slenih. Zaposlenost je lani najbolj naraščala v Trebnjem, najmanj pa v novomeški občini.
Po podatkih samoupravne skupnosti za zaposlovanje je bilo ob koncu leta 1977 med vsemi zaposlenimi 42,1 odstotka žensk. Najbolj so bile zastopane v zdravstveno-socialni dejavnosti, kjer predstavljajo preko 80 odst. vseh zaposlenih, nato pa v izobraževanju, kulturi, v finančno tehničnih poslovnih storitvah, v gostinstvu in turizmu.
Očitno je, da je industrija daleč največji vir zaslužka občanov, saj je v tej panogi zaposlenih nad polovico vseh. Za industrijo je najštevilnejše zastopano gradbeništvo, trgovina, nato pa družbenopolitične skupnosti in SIS. Zelo različno je med občinami število aktivnega prebivalstva. Medtem ko je na trebanjskem koncu lani znašalo samo 20,1 odstotka, je v novomeški občini 42,6 odstotka aktivnih.
Pri skupnosti je bilo ob začetku letošnjega leta prijavljenih 660 iskalcev zaposlitve, med katerimi je bilo 50,9 odst. žensk. Glede na število že zaposlenih in prijavljenih za delo je najmanj iskalcev zaposlitve v novomeški občini, največ pa v občini Krško. Če pa upoštevamo samo žensko razpoložljivo delovno silo, lahko spet ugotovimo, da je največ brezposelnih žensk v krški občini.
Izobrazbena struktura brezposelnih po svoje govori o vzrokih za to, da za nekatere ni lahko najti službe. Med 660 iskalci zaposlitve je namreč 334 nekvalificiranih, 209 priučenih, 87 s poklicno šolo, 25 srednješolcev, 2 z višjo in 3 z visoko izobrazbo. Vštete so tudi težko zaposljive osebe; takih je 31 odstotkov od skupnega števila brezposelnih. Teže zaposljivi so iz zdravstvenih in psihofizioloških razlogov, zaradi ostarelosti oziroma je zraven kategorizirana mladina.
Ob vsem tem pa je bilo pri skupnosti za zaposlovanje lani prijavljenih blizu 8.500 potreb po delavcih in pripravnikih, kar pomeni 10-odstoten porast od prejšnjega leta. Dejstvo je, da je priliv strokovnega kadra veliko manjši od povpraševanja.
R. B.
d0 2 . J,vost slabša. Za setev v maju je namesto običajnih 1,5 = ra*dal semena potrebno do 4 kg in malo večja medvrstna | sejati L*' ^°.membno je, da je v naših rastnih razmerah mogoče 1 sveii	ohrovt	tudi	na	strnišče	in da je mogoče krmiti s
7“* ohrovtom globoko1	-
» v jesen, skoraj v zimo.
Jeseni.
nad '>nrF0m^adi pa dodali le - prerečunano v čista hranila — StroJ° kg dušika, nad 120 kg fosforja in do 200 kg kalija. druo0 k gnojenja je precejšen, toda plačilo še večje. Z nobeno Pridell. 0 ni mogoče prehraniti odraslega goveda tri mesece s ohrov* °m z 200 površinskih metrov velike njivice. Krmni ko je 7	sorazmerno lahko silirati, in to celo v novembru,
Po k ° mn°go več časa> dujj Di s^rb zahteva le v začetku rasti, ko je nevarno, da ga ali trefl6*' ,^°Per *° nadlego se dobro obnese herbicid treflan ra^fod uporabljen pred setvijo, po setvi pa mezoranil ali aVc'H ne al‘ kapusovega belina zatira athyion ali ^ni i,Seme pa »»jbolje razkuži elocron ali sevin. In še to: prev«., ovt je najbolje sejati blizu hleva, saj s tem pocenimo neverjetno velikih količin krme.
Inž. M. L.
U 495) - 6. aprila 1978
t
- Ajdi, ti samoupravljaj, jaz pa te bom zamenjal pri delu!
(Medimuije)
Na podlagi 33. in 34. člena zakona o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem (Uradni list SRS št. 7/77) in odloka SO Krško (Skupščinski Dolenjski list 25/74) ter pooblastila SO Krško
RAZPISUJE
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško — svet enote za pridobivanje in oddajanje stavbnih zemljišč
JAVNI NATEČAJ za oddajo stavbnih zemljišč
A.STANOVANJSKO NASELJE RAKA
1. lokacija št. 1, pare. št. 996/4 m2
"N
2.	lokacija št.	2,	pare.	št 966/13	m2
3.	lokacija št.	3,	pare.	št. 996/14	m2
4.	lokacija št.	4,	pare.	št. 996/15	m2
5.	lokacija št.	5,	pare.	št. 996/16	m2
814
743
734
828
656
B. STANOVANJSKO NASELJE BRESTANICA -DORC
6. lokacija št. 2, pare. št. 379/1 m2	620
7. lokacija št 3, pare. št 379/14 m2	609
8. lokacija št. 4, pare. št. 379/15 m2	599
9. lokacija št 5, pare. št 389/8 m2	582
10. lokacija št. 6, pare. št 389/1 m2	598
11. lokacija št. 7, pare. št 394/8 m2	667
12. lokacija št. 8, pare. št 395 m2	789
13. lokacija št 9, pare. št. 386/2 m2	708
14. lokacija št 10, pare. št.	379/3 m2	699
15. lokacija št 11, pare. št.	378/2 m2	688
16. lokacija št 12, pare. št.	378/1 m2	676
17. lokacija št. 13, pare. št 377/1 m2	*	672
18. lokacija št. 14, pare. št	377/2 m2	643
C. STANOVANJSKO NASELJE LESKOVEC -GRIC
19. lokacija št 1, pare. št 968/15 m2	615
20. lokacija št. 2, pare. št 968/48 m2	601
D. STANOVANJSKO NASELJE STARA VAS
21. lokacija št. 1, pare. št 474/7 m2	714
POGOJI
1. Zlicitirano ceno za zemljišče in pripravo zemljišča plača najugodnejši ponudnik v 15 dneh po pravnomočnosti pogodbe.
2. Izklicna cena za zemljišče znaša pod točko:
A — 37,70 din/m2 B — 36,85 din/m2 C - 40,00 din/m2 D - 40,00 din/m2
3. Stroške delovne komunalne ureditve plača ponudnik po pogodbi in znašajo pod točko:
A — 83.950,00 din za vsako parcelo B — 84.640,00 din za vsako parcelo C — 84.640,00 din za vsako parcelo D — 78.441,50 din za parcelo
za posamezna
4. V stroških delne komunalne ureditve naselja je vračunano pod točko:
A,C in D: priključek elektrike, vodovoda, kanalizacije, telefona, cest, vključno s soglasji;
B: izgradnja komunalnih naprav: vodovoda, kanalizacije, cest, priključek elektrike.
Soglasja pridobi in plača dodatno kupec sam.
5. V odškodnini za zemljišče ni vračunan davek za spre-membno namembnosti zemljišča, kot tudi ne prispevek za vodni sklad
6. Fizično posest pridobi ponudnik po pravnomočnosti pogodbe in plačilu stroškov za zemljišče in komunalno opremo.
7. Varščino v znesku 5.000,00 din je treba nakazati na TR št 51600—781—86015, izkazilo o plačani varščini pa mora biti priloženo ponudbi.
8. Rok za dostavo ponudb je 15 dni po uradni objavi v Dolenjskem listu.
9. Odpiranje ponudb bo 20 dni po objavi.
10. Ponudbe morajo biti zapečatene ter označene z oznako „Javni natečaj". Ponudbe pošljite na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško, CKŽ 12, Krško.
11. Vsa pojasnila in dokumentacija se dobe pri SSS občine Krško.
J
DOLENJSKI LIST
Malo prapreško okno v svet
Prapreče, kraj z okoli 30 gospodinjstvi pod Ljubensko goro so tako rekoč čez noč vstopile v klub bolj razvitih vasi v krajevni skupnosti Straža - Od tod je Dušan Krštinc,
delegat na Vlij. kongresu ZKS
Prapreče imajo vodovod, kanalizacijo, asfalt, kakih sedemnajst osebnih avtomobilov, traktoije,	nove	ali
obnovljene hiše pa čedalje manj domačij, odvisnih	samo	od
rodnosti zemlje. Vas, kjer je skoraj od vsake	hiše	kdo
zaposlen, je v tem desetletju zelo napredovala.
Kilometer in pol dolgo cesto od Potoka v Prapreče, ki je bila dolgo ena najslabših v novomeški občini, so asfaltirali prejšnji teden. Na to zadnje dejanje posodobitve pra-
m
Dušan Krštinc: napreduje jo
„Prapreče
preške povezave s svetom so krajani čakali kakšno leto in pol. Priprave so se začele 1976, ko je vas že imela pitno vodo. 24. aprila lani so s 73-odstotno udeležbo na referendumu izglasovali samoprispevek za asfaltiranje: vsaka hiša v Praprcčah je dala po 8.000, vsaka hiša na Potoku - delu vasi ob tej cesti - pa . po 3.000 dinarjev. Vaščani Mraše-vega so prostovoljno prispevali po
1.000 do 2.000 dinarjev. Od predračunske vrednosti 1,51 milijona dinarjev so Praprečani prispevali 2i6.000, Potočani 54.000 in Mraševčani 11.600 dinarjev,
560.000 je dal občinski komunalni sklad, okoli 100.000 GG Straža in
20.000 podjetje Gorjanci, medtem ko bo dal Novoles svoj prispevek letos.
Pred asfaltiranjem ceste so Prapreče dobile kanalizacijo. Predračun zanjo je bil 170.000 dinarjev, izvajalca pa so dela stala le 50.000. Krajevna skupnost Straža je prispevala material. Zemeljska in druga dela so pretežno opravili krajani z brezplačnim delom. Tako je bilo tudi pri cesti, za katero so vaščani dali poleg denaija tudi zemljišča. Njihov skupni prispevek v prostovoljnem delu presega 400.000 dinarjev.
Vas je v zadnjem času dobila močnejši električni tok, računa pa
tudi na telefonsko	napeljavo.
Telefon bo v vasi zapel, ko bo dobila Straža z novo pošto tudi novo avtomatsko telefonsko centralo z dovolj priključki. V Prapreče naj bi začel prihajati tudi delavski avtobus, šolski kombi pa naj bi od tod vozil učence, ki morajo zdaj hoditi v šolo uro daleč.
„Takih in podobnih javnih del najbrž nikoli ne bo	zmanjkalo,"
pravi Dušan Krštinc,	predsednik
gradbenega odbora za cesto. Probleme vasi dobro pozna, saj mora nemalokrat govoriti o njih tudi v skupščini krajevne skupnosti, kjer je podpredsednik, stališča Straške KS pa prenaša kot njen delegat v zbor krajevnih skupnosti	občinske
skupščine v Novem mestu. Se posebno je vidno njegovo delo na družbenopoliti čnem področju, saj je v Novolesovem tozdu TES, kjer je zaposlen kot strojnik parne turbine, tudi sekretar osnovne organizacije Zveze komunistov. Lani je končal srednjo politično šolo CK ZKS, občinska konferenca ZKS v Novem mestu pa ga je izvolila za enega svojih delegatov na pravkar končanem Vlil. kongresu ZKS. Na kongresu je delal v komisiji za razvoj in statut Zveze komunistov Slovenije.
„Boljši časi prihajajo tudi za kmetijstvo," pravi Dušan, ki po delu v Novolesu tudi rad kmetuje. „To se mora zgoditi, saj navsezadnje nekaj kmetov mora ostati tudi v naši vasi, čeprav so oči večine zagledane v podjetja. Od temeljne kmetijske enote veliko pričakujemo, predvsem pomoč pospeševalne službe in organiziran odkup pridelkov. Mislim, da bi se morali tudi tu odločiti za nekaj usmerjenih kmetij, ker samo take lahko pridelujejo tudi za trg.“
I.Z.
POPRAVEK IN DOPOLNILO
V 11. številki Dolenjskega lista z dne 16. marca je v oglasu Splošnega mizarstva Krško prišlo do napake. Pomotoma sta izpadla dva stavka:
Pismene prijave je treba poslati v 10 dneh po objavi na naslov „Splošno mizarstvo" Krško.
Kandidati bodo o izidu izbire obveščeni v roku 15 dni po dnevu zaključka razpisa.
VČERAJ PRAH IN JAME, DANES ASFALT - Takale je posodobljena in asfaltirana cesta, kije Prapreče zbližala s svetom.
Razpisna komisija delavskega sveta OPEKARNE ZALOG - NOVO MESTO p.o.
razpisuje
na podlagi statuta in sklepa delavskega sveta dela in naloge
INDIVIDUALNEGA POSLOVODNEGA ORGANA - DIREKTORJA (ni reelekcija)
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, samoupravnimi sporazumi in družbenimi dogovori, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— da imajo dovršeno najmanj 4-letno tehniško šolo in 8 let izkušenj v gospodarstvu, predvsem v gradbeništvu ali industriji gradbenega materiala;
— moralnopolitične vrline;
— organizacijsko vodstvene sposobnosti za vodenje delovne organizacije.
Prijave z življenjepisom in dokazili o izpolnjevanju pogojev o šolski izobrazbi in potrdila o nekaznovanju pošljite na naslov: Opekarna Zalog — Novo mesto, p.o., s pripisom ,Za razpisno komisijo".
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi razpisa.
DOLENJSKI LIST
St. 14 (1495) - 6. aprila 1978
PRIZOR S TEKMOVANJA — Pod pokroviteljstvom O K ZKS je bilo . aprila v avli kočevske osnovne šole občinsko tekmovanje »Deset kongresov partije", ki se ga je udeležilo 15 tekmovalcev. Presenetljivo je zmagal učenec šestega razreda Janez Kovač, ki je zbral 54 do 63 možnih točk, v nadaljnje tekmovanje pa so se uvrstili še osmošolci Vlado Muhvič, Andreja Obranovič, Andreja Seko in Franci Štefanič. (Foto: France Brus)
Škodljivo polovičarstvo
Komisija za varnost in preventivo v cestnem prometu v sevni-ški občini ugotavlja za minulo obdobje precejšnjo osamljenost v svojih prizadevanjih. V minulem tednu izvedeni posvet o varnosti v cestnem prometu v Sevnici je združil za enim omizjem v glavnem vse, ki se vsakodnevno ukvarjajo s prometom. Statistika letošnjih žrtev v prometu na območju celjske UJV po lanskem vrhu ponovno opozarja: - v istem obdobju je bilo namreč v začetku minulega tedna že pet smrtnih primerov več kot lani!
K manjšemu krvnemu davku lahko največ prispeva ravnanje slehernega udeleženca v prometu, pa tudi urejene ceste. V tem smo še dostikrat žrtve nedoslednosti in polovičarstva. Novi me-
tri asfalta ne pomenijo večje varnosti sami po sebi, dostikrat, kot ugotavlja posavski cestni inšpektor, celo nasprotno. V sicer hvalevredni skrbi krajevnih skupnosti in krajanov za modernizacijo lokalnih oest v večini primerov zmanjka za prometne znake, varnostne ograje in bankine. Sam asfalt ponavadi samo spodbuja k večjim hitrostim. V krški občini je tako dobilo asfalt na desetine kilometrov lokalnih cest, brez omenjenih drobnjarij, kot to še vedno ocenjujejo nekateri Tudi cesta Radeče - Drnovo je bila pred časom modernizirana kot regionalna cesta; čez noč je postala magistralna. Kje resnično dovoljuje hitrost 100 km na uro, je uganka
A. Z.
r  ------------------------------------------------------------------
„ LABOD" tovarna oblačil NOVO MESTO TOZD Ločna
Objavlja prosta dela in naloge
1.za industrijske šivilje — potrebujemo jih večje število
2. za dekleta, ki imajo veselje za priučitev za industrijske šivilje
Pogoji podi:
— poklicna šola konfekcijske smeri ali interno pridobljena KV industrijske šivilje
— vsaj eno leto delovnih izkušenj na delovnem mestu industrijske šivilje
Pogoji pod 2:
— uspešno zaključenih vsaj 7 razredov OŠ
— starost do 25 let
— veselje do priučitve za industrijsko šiviljo
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na „ Labod", TOZD Ločna najkasneje 15 dni po objavi.
Pogoji:
— visoka ali višja šola komercialne ali ekonomske smeri z najmanj 6 leti delovnih izkušenj na področju komercialnega poslovanja.
Delavec bo izbran za 4 leta.
Kandidati naj pošljejo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po dnevu objave na naslov TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA, Sevnica, Glavni trg 25, z navedbo: „Za razpisno komisijo".
O izidu izbire bomo kandidate obvestili v tridesetih dneh po izteku razpisnega roka.
V_____________________________________________________________________ J
.Znižajmo visok krmi pritisk!'
Ob letoinjent 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja
teto je okoli in spet praznujemo svetovni dan zdravja. Letošnje gesto je: „Znižajmo visok krvni pritiski"
Visok krvni pritisk ati hiper-tonija je tiha, skrita grožnja ljudem vsega sveta. Približno 10 do 15% prebivalstva po vseh celinah trpi za zvišanim krvnim pritiskom in samo ena tretjina poiSče zdravniško pomoč. Tudi od teh jih je samo majhno število, ki jim uspe znižati pritisk na normah. Ker so posledice visokega krvnega pritiska zelo nevarne, saj vodijo v prezgodnjo invalidnost ati celo smrt, je organiziran boj proti tej bolezni lahko zelo uspešen in zato potreben. Tu ima preventiva ali preprečevanje največjo in najbolj dramatično vlogo.
Zaradi visokega krvnega pritiska se razvije poapnjenje žil, udai pa tudi srčna ali možganska kap. K razvoju visokega pritiska pripomore kajenje, pretiravanje v hrani in predvsem živčna napetost. Zato ga imajo največ ljudje, ki imajo dosti skrbi in duševnih naporov, npr. politiki, zdravniki, finančniki m podobni
Visok krvni pritisk ima tri stopnje. Najprej se pojavi stopnja kolebanja pritiska krvi. Krvni pritisk je nestalen in vsako telesno ati duševno delo ga nenormalno zviša, pozneje se v mirovanju vrne na normalo. Pri drugi stopnji visokega pritiska že opazimo, da je pritisk krvi stalno zvišan nad normalo in da se ne vrača več nazaj, čeprav bolnik tudi dalj časa miruje. V.tretjem Stadiju se razvijejo vsi znaki poapnjenja utripalnic.
Visok krvni pritisk ima bolnik lahko že več let, ne da bi kazal kakšne vznemirljive znake, zato bolnik ne pošiče zdravnika. Začetni znaki so: glavobol, utrujenost, šumenje v ušesih, slabo spanje, razdražljivost. Večkrat bole tudi mišice v hrbtu in okončinah zaradi krčev žil, bolnik pa misli, da ga tare revma. Čuti bitje srca, težko diha, včasih krvavi iz nosu.
Danes ima vsakdo možnost, da si kupi osebni aparat za merjenje krvnega pritiska in si ga sam kontrolira. Tega se ni težko naučiti.
Mgr. dr, BOŽO OBLAK
TRGOVSKO PODJETJE SEVNICA, p.o. Sevnica, Glavni trg 25
Razpisna komisija razpisuje prosta dela in naloge 1. komercialista
	
	
I • »j* ra	fesL ii IJSH
Sil
PRED KINOM NA RAZSTAVO - V avli novomeškega doma JLA imajo v tem tednu kar dve razstavi. Prvo so pripravile novomeške gospodinje s svojimi ročnimi deli — vezeninami in pleteninami, drugo, z naslovom „Sprehod skozi kongrese ZK“ (o tem več poročamo na prvi strani), pa je v sodelovanju s Študijsko knjižnico pripravil komite OK ZKS Novo mesto in je posvečena VIII. kongresu ZKS. Razstavi bosta odprti do 10. aprila. (Foto: J. Pavlin)
SOS za delavske...
(Nadaljevanje s 1. strani)
ne obvladajo svoje vloge, da predolgo čakajo in se prepozno ali pa sploh ne vključujejo v reševanje spornih zadev.
Takšno stanje je posledica slabe kadrovske zasedbe in nezadostne usposobljenosti teh organov. Med izjemami zasledimo na primer delavske kontrole v organizacijah združenega dela Celulozi in Kovinarski in v tozdih Metalne na Senovem in Zdravstvenega doma v Sevnici. Bili so celo primeri, ko so poskušali razvrednotiti osebnost predsednika DK, da bi tako onemogočili delo tega organa.
Udeleženci brežiške seje so priporočili osnovnim sindikalnim in drugim organizacijam v kolektivih, naj nudijo delavskim kontrolam več pomočL Ne sme jim biti vseeno, kakšne ljudi bodo predlagali v te organe.
V brežiški občini se je namreč pokazalo, da seminarji zanje niso imeli prav nobenega učinka zaradi podpovprečne družbenoekonomske in družbenopolitične razgledanosti članov. Oboje, izobraževanje in kadrovanje, so sklenili poslej drugače zastaviti. Osnovnim organizacijam sindikata so udeleženci skupne seje priporočili, naj spodbudijo urejanje aktov s področja delovnih razmerij, da jih ne bo spet povozil čas.
Glede na to, da en sam strokovni delavec ne bo mogel obvladovati številnih spornih problemov v regiji, sta sc sindikalni svet in komite izrekla za okrepitev družbenega pravobranilstva samoupravljanja v Posavju.
JOŽICA TEPPEY
Občinsko sodišče v Krškem
razglaša proste delovne naloge in opravila vodje kazenskega vpisnika (delovno razmerje za nedoločen čas)
Pogoji:
— srednja strokovna izobrazba
— 3 leta delovnih izkušenj
— znanje strojepisja
Prijave sprejemamo 15 dni po objavi, prijavljeni kandidati pa bodo o izidu izbire obveščeni v 8 dneh.
J
0KR02N0 SODIŠČE NOVO MESTO
razpisuje za nedoločen čas prosto delo
strojepiske
Pogoji: 250 čistih udarcev v minuti Rok prijave 15 dni po objavi.
Prijave sprejema Predsedništvo okrožnega sodišča v Novem mestu.
v Mi
ivia/
dobili smo bralne značke
Letošnje tekmovanje za Kajuhovo “alno značko smo senovski šolarji ^Ujučiii prejšnji petek, ko smo se Pomenili tudi v znanju ,.Vesele šo-~ ; Tekmovalo nas je 144, recitalu juhove in Župančičeve poezije pa ® prisostvovali tudi gosti iz občin-p skupščine in krajevne skupnosti.
0 sprejetju kurirčkove pošte smo P°slali čestitko tov. Titu, nato pa je J*v- Karel Šterban, sekretar sveta v KS, podelil značke in znake Partizanskih enot. Odličja in priznanja so dobili tudi prizadevni šport n i-10 “»»veseli šolarji".
METKA MACUR nov. krožek OS XIV. divizije Senovo
učenci delujemo SAMOUPRAVNO
Na oglasni deski v šolskem **°dniku visi veliko programov razrednih skupnosti, obvestil, spisov ® Podobnega. Tega v stari šoli Usmo mogli imeti, zato smo Ponosni na novo, prostorno šolsko *taybo. Zdaj imamo več možnosti za t**0 v krožkih. Plodne so tudi razredne ure, pri katerih se med rtriigim pogovarjamo o učnem UsPehu. 2e smo uvedh pomoč nšim učencem. Na sestanku Razredne skupnosti smo se pred Kratkim dogovorili, da bomo Polepšali šolsko okolico. Dela smo * lotili z veliko vnemo, sadimo betice in grmičevje. Uspehe na vseh Področjih smo dosegli zato, ker oelamo z zavestjo, da smo tudi šolarji lahko samoupravljale!.
MOJCA SERNE OS Milke K?rin Leskovec
IZPIT IZ PRVE POMOČI
.3°' s«no učenci osmih razredov žužemberške osnovne šole o pravih izp,t iz prve »omoči za pomožne bolničarje, hkrati pa je 44 izdelalo izpit iz prve pomoči **• voznike motornih voza. izpraševala sta dr. Struhar in dr. Kocutar, *zpit pa smo opravili vsi.
NEVA KOSMINA lit.-nov. krožek OŠ Žužemberk
LETNO POROČILO NOVOMEŠKIH GIMNAZIJCEV
čii»rec* *cratkim je izšlo letno poro-l„.° n°vomeške gimnazije za šolsko dr(?h 1976/77. V poročilu je po-ska ,?° Prikazana šolska in izvenšol-clos,^-aVnost *n uspehi, ki smo jih dom- 113 rr?110®!!' področjih. Uvo--N °hjavljen intervju s prof. ,in£»m Dobovškom, ki na naši lct» f1J1 ae več kot štiri deset-rarna !no Poročilo zaključuje lite-Priloga.
ELI RUSTJA nov. krožek
DRAGATUŠ; „PTICKI brez GNEZDA44
Mladinci iz Dragatuša so 4. marca v domačem kraju pripravili uprizoritev dramatiziranih »Ptičkov brez gnezda" F. Milčinskega. Z igro so gostovali že v Starem trgu, v načrtu pa imajo še predstave v drugih krajih Bele krajine. Udeležili se bodo tudi republiškega tekmovanja ,Klub 78“. Sploh je OO ZSMS Draga-tuš že nekaj let zelo dejavna na kulturnem, športnem in podobnih področjih. Ob 100-letnici rojstva O. Župančiča so mladi iz Dragatuša pripravili proslavo za krajane, skupaj s šolo pa s kulturnimi prireditvami počastijo priložnostne praznike. Za njimi je že več uspelih kulturnih večerov, očistili so Dobreč, za O. Župančiča najtišjo drago sveta, za kar so porabili okoli 750 delovnih ur. Pripravili so tudi več spominskih pohodov.
F.T.
Dragatuš
Vzroki imajo globlje korenine
Pojasnila in dodatne misli k članku ..Abeceda se začne pri kadrih"
V	Dolenjskem listu sem prebral članek »Abeceda se začne pri ka-drih“. Kot član delovne organizacije Dominvest in kot strokovni delavec z nalogo izdelovati temeljno urbanistično dokumentacijo bi rad pojasnil nekatere stvari, katerih se je članek dotaknil morda le preveč mimogrede.
Skoraj vse urbane sredine tožijo zaradi pomanjkanja lokacij. Pogled na središče in okolico mesta vzbuja dostikrat vtis, da bi bilo na marsikaterem mestu še možno sezidati to ali ono zgradbo. Posamezniki in cele skupine ljudi torej smatrajo da imajo urbanisti lokacije v nekem »loncu" in jih iz nesposobnosti, lenobe ali pa poklicne preobremenjenosti ne potegnejo iz njega. Vendar vtis vara. Zidava in še posebej zidava družbenih zgradb je vezana na celo vrsto osnovnih pogojev. Če se omejimo samo na tiste, ki se prav povsod pojavljajo, so to opremljenost s ko-
munalnimi napravami vseh vrst ter prepovedi, ki izvirajo iz nadrejenih interesov.
Stopnja komunalne opremljenosti je odvisna od finančnih sredstev, ki so za to na razpolago, in od koordinacije vseh služb, ki se ukvarjajo z načrtovanjem v urbanem prostoru.
Tudi z razmeroma skromnimi sredstvi se da veliko storiti, če so ta sredstva uporabljena na prvem mestu. Take koordinacije, ki po svoji kompleksnosti presega mejo ozko pojmovanega urbanizma, pa v preteklosti ni bilo.
Borci so nam povedali
Sodelovanje domske mladine iz Novega mesta z borci
Dom Majde Šilc v Novem mestu že vrsto leto sodeluje z borci X. SNOUB, ljubljanske. Tudi letos smo imeli več srečanj, zadnje ob obletnici rojstva narodne herojinje Majde Šilc. Na nekaj vprašanj sta odgovarjala Savo Vilhar - Sine in Franc Bambič.
Na vprašanje, ali borci radi sodelujejo z mladimi, sta povedala,
CE BI PISALI, BI...
Ob 2. aprilu, dnevu mladin-tiska, so učenci OŠ Šentrupert takole nadaljevali stavek:	„Če bi bil(a) pisa-
teljica) ..
 bi pisal o vsakdanjem
življenju". (Andrej Podlogar).
,,... bi pisala samo za otroke". (Branka Lukek).
„... bi napisala knjigo o svojem življenju". (Mimi Lamovšek).
„... bi pisala samo pravljice, ker jih zvečer in zjutraj rada poslušam po radiu". (Polonca Berk).
„... .bi pisala zanimive knjige, v katerih bi bilo veliko moje domišljije". (Damjana Zupan).
.. bi pisala ls napete knjige, ker take tudi sama rada prebiram". (Mojca Lokar).
KVIZ O ZUPANČIČU IN PREŠERNU
Mladinska organizacija OŠ Bršljin je 17. marca pripravila literarni kviz o Otonu Zupančiču in Francetu Prešernu. Nastopile so ekipe iz OŠ Grm, OŠ Milke Sobar-Nataše in seveda domačini. Ekipe so pokazale precej znanja, kar je koristilo tudi številnim gledalcem. Program so spremljale učenke na klavirju in kitari, poslušali pa smo tudi spis naše učenke »Razmišljanje ob 100-letnici rojstva Otona Župančiča."
da so taka srečanja zelo zanimiva tudi za borce, saj tako najlažje pridejo v stik z mladimi ter prenašajo nanje revolucionarne tradicije.
Ker nas je zanimalo, kdo vse je bil v brigadi in koliko borcev je danes še živih, sta povedala, da je imela brigada ob ustanovitvi 1200 borcev. Glavne kadre je pošiljala OF iz Ljubljane. V brigado je prišlo veliko intelektualcev: zdravnikov, advokatov, sodnikov, slikaijev, glasbenikov, pesnikov in pisateljev. Najbolj znana imena borcev X. ljubljanske brigade so: Karel Pahor, Marjan Kozina, Bojan Adamič, Lojze Potokar, Vladoša Simčič, Bogdana Stritarjeva, Božidar Jakac, France Mihelič, France Kosmač. Največ borcev je bilo študentov. Danes je-živih še okoli 500 borcev.
Ob koncu pogovora sta borca odgovorila tudi na vprašanje, kaj menita o današnji mladini. Tako sta dejala:	„V dosedanjih srečanjih
nisva opazila neprimernega vedenja, zato imava o vas zelo dobro mnenje. Pri nas še ni čutiti kvarnih vplivov, kot včasih v Ljubljani. Seveda se morajo naši stiki še poglobiti!"
P. MARTINI in M. HROVAT novinarski krožek DMŠ
MRTVI ZAJČEK
Nekega lepega sončnega dne sem se z bratom in staro mamo odpravila v mesto. Ko smo že hoteli oditi, sem na vrtu opazila strica Rudija, ki je držal zajčka za oba uhlja in ga tolkel z leseno palico. Zajček je nekaj časa brcal, potem pa se je umiril. Bil je mrtev. Tega nisem mogla prenesti in najraje bi stricu Rudiju vzela zajčka iz rok, vendar je bilo že prepozno. Ko sem čez dva dni dobila zajčka pečenega na krožnik; sem se vsega domislila.
MARTINA BERDAVS OŠ Kočevje
O NARODNOZABAVNIH GLASBENIKIH
Rada poslušam narodnozabavne melodije, zato želim čimveč izvedeti
o	ansamblih, katerih glasba me navdušuje. Tako sem že pobliže spoznala ansambel »Veseli Martini", ki je do srede marca igral vsako soboto v novomeškem Domu JLA. Ansambel vodi Martin Hrastovšck, ki igra na harmoniko in orgle, Milan in Tine sta kitarista, Lojze bobnar, za ubrano petje pa skrbi Dušanka, ki bo morala kmalu dobiti zamenjavo, ker bo postala mama. Kje in kdaj bodo spet igrah »Veseli Martini", o tem nas bodo obvestili plakati. Kdor ima rad tako glasbo, jih bo prišel poslušat; ne bodo ga razočarali, saj bo ob njihovih vižah lahko tudi zaplesal. Pred kratkim pa sem se pogovarjala tudi Z Rudijem Vandalom, članom ansambla »Planšarji". Povedal mi je, da v tej skupini igra že od 1960. leta, da se člani pogosto menjajo, a da kljub temu nič ne pada kakovost glasbe, ki jo izvajajo. On sam se z igranjem ne ukvarja poklicno, pač pa zaradi veselja, razvedrila. Po takih sre čanjih mi je narodnozabavna glasba še bolj všeč.
KRISTINA T.
Novo mesto
Prav gotovo pa je, da bi se dalo pridobiti dosti več lokacij in s tem tudi več stanovanjskega prostora, če bi bilo na razpolago več sredstev za osnovno komunalno opremo. Potrebno bi bilo, da se združijo sredstva tistih, ki so uporabniki prostora, in tistih, ki so za gradnjo družbenih stanovanj zainteresirani Tu mislim predvsem na to, da bi pri stroških gradnje komunalnih naprav upoštevali prav vse graditelje, tudi tiste, ki npr. kanala ah urejene ceste še nimajo. Nadalje ' mislim na to, da bi se v financiranje komunalnih ureditev vključile tudi tiste delovne organizacije, ki načrtujejo svoj razvoj dostikrat celo preko okvirov, podanih v že sprejetih urbanističnih dokumentih.
Podobna je situacija glede rezervatov za ceste in naprave. Taki rezervati spadajo praviloma v kategorijo omejitev zaradi nadrejenih interesov. Prav verjetno je, da bi se dalo z nekaj napora in z dogovori koncentrirati različne vode na enotne trase in bi morda potekati celo vzporedno s cestnimi rezervati. Korist, ki bi jo imeti vsi porabniki prostora, bi prav gotovo presegala stroške, ki bi s tem nastali.
Bistvo uspešne rešitve vseh omenjenih problemov pa je v dovolj močni načrtovalni organizaciji, ki bo glede na podane potrebe kompleksno načrtovala prostor in spremljala ter upoštevala dogajanje v njem. Prav to hočemo doseči tisti, ki se v Dominvestu bavimo s prostorsko problematiko.
FEDOR UMEK, dipl ing. arh.
pisma
Ln
(Kirn e vi
SLI SMO K SPOMENIKU
Učenci nižjih razredov so 23< marca, ko smo imeli športni dan,, obiskati spomenik v Rorah. višješolci pa smo se odpraviti k spomeniku v Močniku. Hodili smo' po gozdni poti, kije dokaj strma, in
Berite »Dolenjski list«
nam je, kako je med vojno komaj pobegnil Nemcem, ki so v Močniku pripravili	zasedo.	Njegovemu
tovarišu ni uspelo uiti, padel je na mestu, kjer stoji spomenik. Po zanimivem pripovedovanju smo učenci izvedli krajši kulturni program, nastopiti so recitatorji, pevski zbor in folklorna skupina. Na poti domov smo bili precej utrujeni, toda bogatejši za živo predstavo o dogodku iz NOB.
STANKA RADIČ novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin , Krško
LETOŠNJE RAZSTAVE
Letos bo na območju Dolenjske več filatelističnih razstav ob raznih proslavah in prireditvah. V Brežicah bo celo mladinska in pionirska zvezna razstava in pionirsko srečanje. V drugih krajih pa bodo društvene in meddruštvene razstave, med njimi tudi razstave šolskih Filatelističnih krožkov. Ker vsi računamo na sodelovanje dolenjskih društev, bi bilo prav, da bi uskladili dneve in trajanje razstav. Le tako bomo lahko smotrno razporediti razstavne zbirke, skladno z namenom in značajem proslave ati prireditve.
Koristno bi bilo, če bi se zastopniki Filatelističnih društev Dolenjske sestali v Novem mestu in uskladili vsa ta in še druga vprašanja. Sploh bi bilo zelo koristno za razvoj Filatelije, če bi prišli zastopniki Filatelističnih društev Dolenjske vsaj dvakrat na leto skupaj in izmenjali izkušnje. Posebno bi bili koristni osebni stiki mentorjev pionirskih in mladinskih sekcij kakor tudi krožkov. Morda bi se sestali vsakič v drugem kraju oz. na sedežu društva ali šolskega krožka.
V	
m	MILAN GUTMAN
ZLATA POROKA BRULCEVIH - V soboto, 1. aprila, se je izteklo 50. skupnih let za zakonca Frančiško in Jožeta Brulca iz Gabrja pod Gorjanci. V zakonu se jima je rodilo devet otrok, ki danes z vnuki prinašajo v hišo več veselja, kot ga je bilo vsa leta nazaj. Sledovi vojne in garanja po kamnitih gabrskih goricah pa se ne dajo izbrisati. Med vojno se je Jože priključil prvim partizanom-domačinom in bil odlikovan z dvema medaljama za hrabrost. Za svoje povojno uspešno delo v domačem gasilnem društvu je prejel številna odličja. (Foto: J. P.)
Po dolgi in težki bolezni je v 42. letu preminil Milan Gutman iz Novega mesta. Čeprav mu je zadnji dve leti življenja zagrenila bolezen, je v spominu vseh, ki so ga poznali in imeli radi, ostal kot veder človek. Svojo življenjsko vedrino je znal deliti tudi drugim v krogu sodelavcev ali v krogu pevcev, kjer je gojil slovensko pesem in so njegov doneči svetli glas ceniti.
Petje je bilo Miku kot so ga pevci klicali, nekaj najlepšega na svetu,
Odmevi na .Neprijetno romanje mrtve Johance’
Nadaljevanje iz prejšnje številke: še pismo Karla Oražma, dolgoletnega skrbnika pokojne Johance
bit'i'*^|0 bi si mislil, da bom moral sj^br^ P° smrti tete Johane njen
Nosa"1 ne^a*ca bi njegove žene. Jože n> nečak pokojne tete Johance, 1 njega, njegove sestre in brata
*n jo braniti pred obreko-
Johanca je bila po prihodu neveste k hiši postopoma odrinjena od mize,
teta Trj, te J°nanca m gor spravila,
Po^. . ima zasluge za to samo
°jni 0če. Nihče ne zanika
0Ve skrbi za otroke, toda
pojila, prati in druge ženske
•j- .? Je opravljala teta Johanca.
■garala je na kmetiji od zore do
„ . **• To vedo sosedje in sorodniki
nžnje in daljne okolice.
Gotovo bi se teta Johanca v
Pobu obrnila, če bi vedela, da jo
N?fc,jo slabih namenov z domačijo.
Jen nečak izjavlja, da je bila ona
, a> ^i je želela razprodati doma-
j'l°- To je obrekovanje pokojne
ohance, ki je bila z dušo in srcem
.ezana na domačijo in ji še na
m pC* Prišlo kaj takega.
Po izjavi njenega nečaka je imela
. Johanca za preživljanje vsega na
^Polago. In ta nehvaležnica ni bila
ovoljna z bogato pogrnjeno
t11120- Tožarila je in‘s tem grdila
fvojega nečaka! No, mi, ki živimo v
isti vasi, vemo, kako je bilo z
nečakovo darežljivostjo. Teta
bili prenesel Kočevje.
...
*• -trS-
POKOPALIŠČE PRI SV. MARKU: zad nje pribežališče zapostavljene podeželske tete Johance
kakor se temu po domače reče. Ker so postajale zadeve čedalje bolj nevzdržne, me je skrbstveni organ občinske skupščine Ribnica imenoval za njenega skrbnika. Hotel sem stvari urediti na miren način. Ker mi ni uspelo, smo spor urejevali na krajevni skupnosti Sodražica. Prišlo je do nekih dogovorov, ki pa niso uresničeni Tako se je spor na	občinsko sodišče	v
Po	mučni obravnavi	je
prišlo do poravnave, v kateri se je Jože Nosan zavezal, kaj vse bo nudil teti	Johanci	za preživljanje	in
oskrbo ves čas njenega življenja.
Vse je kazalo, da je s tem spor končan. Toda ni bilo tako. Teta Johanca	je hodila k meni in	se
pritoževala, da domači pred njo zaklepajo hrano, oziroma jo hranijo na takem mestu, da ne more do nje, da ne prejema redno določenega denarnega zneska itd. Zaradi neizpolnjevanja dogovora, sklenjenega na občinskem sodišču, sem posredoval, da je bil nečaku začasno odvzet potni list. Tov. Nosan je namreč že vrsto let na začasnem delu v tujini, domov pa se je vračal ob večjih poljskih delih in v zimskem času. Prišel me je prosit, naj posredujem
na pristojnem mestu, da bo dobil potni list nazaj. Na obljubo, da bo teti Johanci vse povrnil (šlo je predvsem za obvezo v denarju), sem res sporočil pristojnemu organu njegovo prošr\jo in njegovo zagotovilo, da bo redno uresničeval vse sprejete obveznosti do tete Johance. To je zadostovalo, da je dobil potni list vrnjen. Vendar je bil učinek kratkotrajen. Ker je teta Johanca morala živeti, sem v njenem imenu naslovil na skrbstveni ogran občine Ribnica prošnjo za denarno podporo. Skrbstveni orgin, ki je dobro poznal razmere v Lužarjevi družini, ji je odobril denarno pomoč, ki jo je prejemala vse do smrti. Seveda pa se ima teta Johanca za svoj življenjski obstoj zahvaliti tudi ostalim nečakinjam in nečaku.
Glede prevažanja mrtve Johance naj povem, da so bili sosedje priča ostrim besedam med Jožetom Nosanom in njegovo ženo ter šoferjem Komunalnega podjetja Zale-Ljub-ljana, ki je hotel pokojno teto Johanco odložiti v njeni rojstni hiši Toda Nosana sta to odločno odklonila. Prav ta gesta, da je bil teti Johanci prepovedan poslednji postanek v rojstni hiši, je med ljudmi
povzročil ogorčenje. Ce so ljudje do neke mere razumeli spore med sorodnikoma, pa mu tega zadnjega dejanja ne morejo odpustiti.
Vsak izgovor, da je bil o pokopu tete Johance drugače obveščen, oziroma da sploh ni bil obveščen, je privlečen za lase. Saj je bila njegova mrtva teta pred njegovim domom, pa jo je odsloviL
Zgodba tete Johance je zgodba zapostavljene podeželske tete, ki je naredila edino napako, da je predolgo živela. Za dolgoletno delo na kmetiji so ji vračali z nehvaležnostjo, s sovraštvom, ki pa mrtvi Johanci ne more več do živega. Na pokopališču pri Sv. Marku je našla zadnji dom, ki ji ga ne more nihče odvzeti. Primer tete Johance pa naj bo starejšim in mlajšim v opomin, daje med sorodniki potrebno medsebojno spoštovanje in razumevanje, saj bomo prej ali slej šli vsi za teto Johanco.
KAREL ORAŽEM."
ČLANARINA PO POŠTI
Zveza borcev prostovoljcev za severno mejo Novo mesto prosi člane, naj nakažejo članarino za leto 1978 v znesku 20 dinarjev na naslov: Segova utica 11, Novo mesto.
zato je veselim ali žalostnim, šega-vim ati otožnim pesmim na koncertu, prireditvah in proslavah z ljubeznijo daroval svoj glas. V srcu je nosil globoko ljubezen do slovenske pesmi in prav ta fjubezen mu je naj-globje prežela in osmislila življenje.
RIBNICI NOVA CISTERNA?
SIS za varstvo pred požari je na nedavni skupščini sprejela delovni program za letos, izvolili so strokovno komisijo in sprejeti Finančni program za letos, ki predvideva
650.000	din (lani 520.000 din) dohodkov in izdatkov. Največ denarja bodo porabiti za odplačilo obrokov posojil za gasilska domova v Ribnici in Sodražici, za pomoč gasilskim društvom in za vzgojo gasilcev. Sklenili so, da bodo pri zavarovalni skupnosti Triglav zaprosili za 500.000 din posojila, ki ga bodo porabiti za nakup sodobne avtocisteme.
M (1495) - 6. aprila 1978
niiiiw»Kwflin 5
rek velenje ■■■I efe šoštanj
proizvodnja gradbenega materiala
Osrednji lik filmske pripovedi je Jagoda Kopriva (igra jo Irena Kranjc), dekle, katere telesno dozorelost dohiteva že tudi vse bolj preskušena in vse bolj izoblikujoča se duštevnost. Jagoda je brez zavrtosti, poskuša zrelo in umirjeno slediti spremembam v svoji bližnji okolici. Zaradi večje razsodnosti je dobra prijateljica nesrečnemu sošolcu Nejcu (Roman Goršič), ki si prizadeva najti očeta in zapolniti čustveno praznino, ki jo čuti v sebi. Istočasno, ko pomaga prijatelju broditi skozi duševno krizo, odkriva slasti prve zaljubljenosti. Da je njeno življenje še bolj razgibano, se vse to dogaja v zadnjih dneh pouka osmega razreda osemletke. Morda bi se zgodba še nekako srečno razpletla, ko bi odrasli ne vnesli svojih težav v svet mladih. Nejc sicer z Jagodino pomočjo najde očeta, celo srečata se, a to svidenje je hkrati zelo boleče, saj mu oče pove, naj se ne vmešava v njegovo življenje. Fantu se tako podro vsa upanja; težko duševno krizo poskuša preboleti, toda namesto da bi ob nji jeklenil in se zbral v celovitejšo osebnost, klone. Poskuša narediti samomor s plinom. Zadnji hip ga rešijo.
Podobno se tudi Jagodina vzbrstela čustva kmalu opečejo na slani lažnji-vih obljub. Ker se fantu noče dovolj hitro predati, ga kmalu lahko vidi v prav tako prisrčnih odnosih z drugim dekletom. Zgodba se torej konča z dvojnim polomom. Ta dvojni polom pomiri, oziroma mu da optimistični poudarek verz iz znane pesmi ameriškega pesnika Walta Whitmana „Vse se razvija naprej in navzven, nič se ne zruši.s katerim se film zaključi.
V	celoti je prvi vtis, da je filmska zgodba nedorečena, vendar je ta vtis le trenuten, saj se gledalec hitro zave, da je navsezadnje sledil samo vmesnemu obdobju v nekem življenje, da je zajel le trenutke, ko mladi zorijo, niso pa še dozoreli in jih resnične življenjske odločitve, mnogo bolj usodnejše, šele čakajo. Nedorečenost je torej osnovni zamisli pripovedi primerna.
Pisateljica B. Jurca, scenarist J. Potrč in režiser Filma Rajko Ranfl so se, kot stoji zapisano v Vibinem Bilte-
nu, našli na skupni valovni dolžini in' skupnem hotenju so ustvarili film, bi naj bil tako živ, kot bi naj bil tufl vsakdanji, da se bo naš današnji mlad svet začutil v njem.44 So to le želje’	~
Mladi se bodo verjetno lahko videl	;
v filmu, še posebno ko gre za drobni rije, iz katerih pa je navsezadnj* sestavljeno vsako življenje (žargon navade, okolje, moda), gotovo pa P ne bo najbolj blizu osebnost Jagod*' ki deluje preveč zrelo. V. pristnosti j° daleč prekaša njena mlajša sestric* Marinka (Ksenija Temimovič) Neprepričljivo deluje tudi Jagodin oif (Sandi Krošl) s preveč stereotipnih značajem v vojni preskušenega, 1 uspešnega predstavnika srednjega sloj* z obvezno pipo v ustih. Slaba strat filma so prav zato posamezni igrani prizori, ki mestoma celo zvabijo nasmeh zaradi naivnosti ali preveč očitne zaigranosti (prepir v razredu!)
V	filmu bo gledalca najbolj pritegnila vrsta vmesnih kadrov, v katerih) prišla do veljave vsa spretnost i# talentiranost direktorja fotografij* Tomislava Pinterja. Film postaja prav v njih izredno poetičen, nevsiljiv prepričljiv. Mestoma se gledalcu celo zazdi, da bi bilo mogoče cel film narediti iz teh prizorov, kjer ni besede, ne igre, kjer govori le slika, se pravi film < i svojem osnovnem elementu. K dobri fotografiji prispeva pomemben delež tudi filmska glasba, delo znanega slovenskega ustvarjalca zabavne glasb« Jožeta Privška.
„ . .JbJH
Kaj smo torej s filmom „Ko zorijo jagode” dobili? Ali le novo filmsko preureditev literarnega teksta, kar j* dokaj pogost pojav v slovenski kinematografiji, ali zares sodoben filmski izraz delčka naše sodobnosti? Lahko bi dejali, da oboje, hkrati pa tudi, dJ si film v okviru literarnih predlog išč« lastno pot. Morda bodo filmskf ,jagode* še največ pomenile mladiflj » obiskovalcem filmskih predstav, saj bodo s tem novim slovenskim filmoifl v imeli rekdo priložnost videti sami sebe. . Kako bodo zadovljni s to podobo, pa je seveda stvar, o kateri bi bilo narobe i prehitro soditi.
M. MARKELJ
A
SREČANJE Z UMETNIKOM - V filmu je tudi prizor, v katerem nastopa priljubljeni operni pevec Ladko Korošec. Glavna igralka Jagoda in njena sošolka sta prišli po avtogram, umetnik pa ju je presenetil s čisto ,»zasebno“ arijo.
Med pomladjo in poletjem je tisti čudoviti čas, ko življenje živahneje utripne v vsej naravi: listje se razbohoti in razvije v senčnate krošnje dreves, rože se razcveto v vsem svojem razkošju, na vročem asfaltu mest se človeška množica zgane v slutnji nečesa lepega. To je čas, ko zorijo jagode, z njimi pa leto za letom nova generacija fantov in deklet, ki zapuščajo klopi osemletne šole in se odločajo o novih življenjskih poteh. Dogodi se, da je med osmošolkami tudi takšna Jagoda, pa naključje igre pomenov pripravi slovensko pisateljico Branko Jurca, da napiše roman o tej deklici. Po njenem romanu nato pisatelj Ivan Potrč pripravi filmski scenarij, po katerem Viba film posname nov slovenski celovečerni film „Ko zorijo jagode44. Prav ta film smo si slovenski novinarji ogledali teden dni pred uradno preimero, ki je bila prvi ponedeljek v aprilu.
Film pripoveduje o mladih v tistih najbolj „nerodnih 4 letih dozorevanja.
Traktor 730 KM s frezo 120 cm
— Na zalogi imamo tudi sadilec krompirja in več vrst izkopalnikov za krompir.
— Naša servisna služba skrbi za brezhibno delo z nabavljenimi stroji.
Kupcem, ki so se odločili, da kupijo traktor TOMO VIN KOVIČ z več konjskimi silami, servisna služba odkupi rabljeni traktor. Informacije na tel. 23—485, servis 22—737 Kranj.
— v Trgovini rezervnih delov v Kranju, Koroška cesta 25 let. 24—786), pa lahko nabavite rezervne dele za zgoraj nudeni program.
Kmetijsko-živilski kombinat Kranj, TOZD AGROMEHANIKA, KRANJ. Cesta JLA 2/I, tel. 23-485
KMETOVALCI
— Na Mednarodnem kmetijskem in gozdarskem sejmu v Kranju od 7. do 16. aprila 1978
vam bomo predstavili celoten prodajni in proizvodni program kmetijske mehanizacije.
— Posebej opozarjamo na priključke lastne proizvodnje, škropilnice A G 300, A G 200 in kultivatorje z drobilci.
— Iz proizvodnje TOMO VIN KOVIČ pa vam nudimo celoten program traktorjev in priključkov, za katerega odobrimo ugoden kredit (do 70 odstotkov).
Želite graditi hitreje, ceneje in kakovostno?
Gradbeni material EFE ustreza vašim željam!
Za vaše potrebe smo pripravili:
• NOVO MALTO EFELIT
za strojno ometavanje vseh vrst zidov
• ZIDAKE EFE
— modularni blok M 1, M 100, M 150 in M 200
— blok za predelne stene M 2, M 100, M 150 in M 200
• MALTE EFE
— M 100, M 150 in M 200
Rudarsko energetski kombinat Velenje,
DO Elektrofiltrski elementi EFE šoštanj,
tel. št. (063) 851 100
kultura
in
izobra-
ževanje
Na slikarskem „tiru”
Upokojeni progovni delavec Anton Ameršek iz Sevnice je prve črte s čopičem potegnil po transparentu
Pred kratkim se je s pivo slikarsko razstavo predstavil javnosti 67-letni Anton Ameršek, upokojeni progovni delavec iz Sevnice. Razstavo mu je pripravila v Ljubljani sekcija za vzdrževanje prog pri ŽTP, jeseni pa oo svoja dela pokazal tudi v domačem kraju. ,
Ameršek je začel slikati kle po upokojitvi 1971. Zaradi bolezni ni mogel več °pravljati težkih del in je nekaj, kot sam pravi, moral Početi. Sicer je za čopič Prvič prijel nekaj let pred upokojitvijo, ko je na transparent napisal opozorilo za delo na progi.
Njegove prve slike so bile čmo-bele. Sele pozneje, ko se je naučil mešati barve, je začel slikati tudi v barvah. Dela na lesonit, ker je cenejši od platna. Največkrat je slikal Sevnico, prav te slike pa so njegovo ime ponesle v svet — ena je šla v Nemčijo, ena celo čez »veliko lužo.“
Ameršek je bil med NOB v Kozjanskem in Belokranjskem odredu, zato ima precej slik s partizanskimi motivi. V načrtu ima tudi večje število slik s proge, kjer je preživel pretežni del svojega življenja.
SLIKARSKA RADOST: Anton Ameršek med svojimi slika-mi» s čopičem »zaplojenimi otroki".
SEDEM MLADIH V NOVEM MESTU - Marko Butina, Franci Gruden, Zdenko Huzjan, Mladen Jernejec, Erik Lovko, Lujo Vodopivec in Žirko Vrezec razstavljajo svoja dela v Dolenjski galeriji od četrtim, 30. marca. Skupina, ki v tej sestavi razstavlja od lanskega oktobra, bo svoja dela pokazala v devetih galerijah, Dolenjska galerija je sedma v tg vrsti. Posnetek je s četrtkove otvoritve. (Foto: J. Pavlin)
Zakaj je revija propadla?
Poskus novomeške Z KO, da bi z revijo gledaliških skupin predramila amaterizem, je obtičal že pri propadlem razpisu — Tudi Novo mesto to sezono ni stopilo na oder
Gledališki amaterizem v novomeški občini je zašel v mrtvilo, kakršnega pomnimo k iz kulturno najsiromašnejših let po vojni. Ničesar ni ne v mestu ne na podeželju. Pričakovali smo, da se bodo z odra oglasili vsaj Novomeščani, še posebej, kef so dali svoje ime natisniti med tiste slovenske gledališke hiše, ki v Domu kulture gostujejo za obiskovalce abonmajskih predstav. Tega pa nismo in v tej sezoni tudi zanesljivo ne bomo dočakali. Tu in tam se je utrnila komaj opazna iskrica na podeželju, vendar je bilo tega premalo, da bi mogli govoriti o prebujenju.
Ob takem stanju je Zveza kulturnih organizacij razpisala občinsko
Skupni klobčič se odvija
Naslednja prireditev medrepubliške kulturne zveze Bratstvo in enotnost bo literarni v®cer odraslih ustvarjalcev maja v Novem mestu, zatem bo v raznih krajih še šest srečanj ______________________________skupin	________________________
Klobčič prireditev v organizaciji medrepubliške kulturne zveze Bratstvo in enotnost, ki ima'kaki dve leti sedež in predsednika v
Novem mestu, se odvija po načrtu. Razstavi likovnih del amaterjev v »ugi Resi, reviji pevskih zborov v Črnomlju in literarnemu večeru ^“dih^v Sevnici bo maja sledil literarni večer odraslih ustvarjalcev
orov organizacijske m izkustveno-izmenjalne narave, namerava pripraviti Se posebno delovno srečanje za
vNovem mestu.
Na letošnjem sporedu te zveze, v 7Kn' ?ove™lei0 kulturna snovanja h „.!z. devetnajstih slovenskih, hrvaških m bosenskih občin, je še
skupnih nastopov, zvrstili pa ae .ooclo do septembra. Prihodnji mesec °° srečanje mladinskih in pionirskih folklornih skupin v Mokronogu, Janija pa: v Ogulinu srečanje gledaliških skupin, v Slunju srečanje folklornih (odraslih) skupin, v j kem srečanje pihalnih orkestrov v Veliki Kladuši srečanje T~Jdinskih in pionirskih pevskih orov. V Samoboru bodo septem-k nimopiU tamburaši in harmoni-
Medrepubliška kulturna zveza, ki
načrtu
1Je tudi več srečanj in pogov-
ŠENTJAKOBCANI Z „VERONIKO“
V ponedeljek, 3, aprila, je v Novem mestu gostovalo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane z Župančičevo tragedijo ..Veronika Deseniška". V Domu kulture je bila popoldne predstava za mladinski abonma, zvečer pa za abonma odraslih. Z uvrstitvijo tega dela v gledališki spored te sezone so Novomeščani še enkrat počastili 100-letnico rojstva njegovega avtorja Otona Zupančiča.
1
&
D?MaCini V GALERIJI — Na nedavni prvi letošnji likov-razstavi v Petkovi galeriji v Ribnici so se predstavili s svojimi deli
GulJ86'. likovniki konjič)
Matoh, Čirovič in Felicijan. (Foto: Milan
likovnike amaterje s svojega območja.
Vse dosedanje prireditve in druge manifestacije v organizaciji te zveze so bile odmevne in dobro obiskane. Podatki za zadnja tri leta povedo, da je na njih nastopilo več kot 2.800 izvajalcev. Seme, Id gaje vsadil pred leti v Karlovcu živeči in delujoči Adi Gruden, se je razraslo v drevo, na katerem ni suhega listja in suhih vej.
Zveza načrtov
--------------------j------------
V organizaciji krške ZKO letos več prireditev
Prejšnji teden so se dogovorili, da bo konferenca Zveze kulturnih organizacij krške občine aprila. Beseda je bila tudi	o	nekaterih
najpomembnejših letošnjih prireditvah. Maja bo revija šolskih pevskih zborov in nastop 28 upokojenskih pevskih zborov iz vse Slovenije v Delavskem domu v Krškem. Prav tam se bodo od 5. do 10. junija zvrstile slovenske gledališke skupine na tradicionalnem preglednem srečanju.
Posebne pozornosti bo deležen pihalni orkester DPD Svoboda s Senovega, ki bo letos slavil 50-letnico delovanja. Na slavnostnem koncertu, na katerem bodo sodelovali kot gostje tudi orkestri, bodo najzaslužnejši senovski godbeniki prejeli Gallusova odličja. Za jubilej orkestra bo izšla brošura. Mešani pevski zbor „Viktor Parma" iz Krškega pa bo proslavil petletnico ustanovitve.
S. M.
revijo gledaliških skupin. Revija, ki bi naj trajala od 1. do 26. marca, naj bi - povzemamo iz razpisa - spodbudila novo rast gledališkega amaterizma v novomeški občini in hkrati vplivala na izboljšanje vsebinske in umetniške ravni uprizoritev. Iz vsega tega ni bilo nič, saj se je razpis, četudi je vabil tudi mladinske in šolske skupine, povsem ponesrečil. Po izteku prgavnega roka so imeli prireditelji na seznamu le eno samo ime - soteško „Zarjo“.
Količkaj dobremu poznavalcu razmer ni treba biti začuden, zakaj se je zgodilo, kakor se je. Pravzaprav bi moralo biti to jasno tudi samim prirediteljem, ki so tedaj, ko bi se morala revija že začeti, šele izvajali režiserski seminar. To pa ni edini razlog za neuspeh. Slednjega bi morali iskati v samih društvih, v zanimanju in pripravljenosti ljudi za delo na odru in seveda v povezanosti Zveze kulturnih organizacij in društev. Stiki te zveze s podeželjem niso bili ravno zgledni, prej bi rekli, da so bili razrahljani, če že ne natrgani in ponekod tudi pretrgani. Ce bi imela Zveza kulturnih organizacij vsaj približen vpogled v stanje, da ne govorimo o analizi, se ji tak
spodrsljaj — avantura v neznano — ne bi primeril. Če že drugega ne, njeno vodstvo tega ne bi smelo sprejemati ravnodušno.
I. Z.
Tokrat rekordno
Vsi odri so oživeli
Posavska amaterska kulturna dejavnost stopa ta čas v enega svojih vrhov. Področno združenje slovenskih gledaliških skupin se pripravlja na tradicionalno regionalno revijo amaterskih skupin, ki bo potekala v znamenju doslej rekordnega števila pripravljenih predstav. Republiški selektor si je medtem ogledal tri predstave, ki so jih skupine prijavile v ocenjevanje v okviru „Naše besede 78“. Krška osnovna šola se je pokazala z Brenkove Modro vrtnico, senovski osnovnošolci z Ambrosio krade čas, Podbočani pa z delom Strip, strup, denarja kup.
Medobčinski selektor si je že ali si še bo ogledal dela, ki so jih pripravile odrasle igralske skupine. Sevniški oder mladih je pripravil Zlato mladino, Senovčani Razvalino življenja, v Sromljah so stopili na oder s Sumljivo osebo, brežiški amaterski oder pripravlja Večna lovišča, nastopile pa bodo še skupine iz brežiške gimnazije, z Blance in iz Boštanja. Pet najboljših predstav bodo med 24. in 30. aprilom uvrstili na področno revijo.
ž. s.
Kupivna razstava
Založba Savremena administracija gostovala v Novem mestu
V sodelovanju z Mladinsko knjigo iz Ljubljane je priredila beograjska založba Savremena administracija v Sloveniji od 27. marca do 1. aprila svoj teden. V. tem času so bile v sedmih krajih v knjigarnah Mladinske knjige prodajne razstave knjig te srbske založniške hiše. Na razstavi v Novem mestu je bilo več kot 180 naslovov literature, ki jo izdaja Savremena administracija. Kupivna literatura je obsegala vrsto najrazličnejših del s pravnega, ekonomskega, medicinskega in z drugih področij, med njimi več priročnikov in leksikonov. Vodja knjigarne Janez Brulc je povedal, da so kupci kupili precej del, razstava pa je pritegnila tudi obiskovalce, ki se sicer nisc zanimali za nakup. To je bila že druga letošnja razstava te vrste v Novem mestu, Mladinska knjiga pa jih ima v načrtu še nekaj.
RAZPRODAJA
,RASPRODAJE“
Nič nimamo proti temu, če trgovine vabijo kupce na nakup blaga, ki se je pocenilo. Moti pa to, kako oglašajo razprodaje. Te dni se je namreč v izložbenem oknu Varteksove prodajalne v Novem mestu spet pojavila že nič kolikokrat preganjana „rasprodaja“. Za pravilno slovenščino izostreni čut mora protestirati: če se že pojavlja blago z napako, ni treba, da se tudi jezik. Letošnja vseslovenska akcija za pravilno slovenščino v javni rabi bi morala tudi takemu maličenju jezika stopiti na prste.
Kakšni bodo dnevi kulture
Trebanjci že dobili okvirni načrt letošnjih dnevov kulture in umetnosti
Tradicionalni dnevi kulture in umetnosti v trebanjski občini se bodo letos začeli 27. maja z malim Taborom in končali 8. julija z zaključkom 11. Tabora likovnih samorastnikov.
r-
ČLOVEK SE NAJBOLJE UCI PRI PRAKTIČNEM DELU
naloga šole je, da otroka nauči živeti d ljudmi. Vsi šolski predmeti so zgolj sredstvo za tega cilja. Včasih so mislili, daje dina dolžnost za ta’ nau^i otroke brati, pisati in računati ter si Pomniti nekaj suhoparnih dejstev. Neki zelo dober ltelj mi je nekoč povedal, da se je moral, ko je še /m hodil v šolo, med drugim na pamet naučiti taicijo, kaj je to predlog. Tista definicija sc je glasila J!, o tokole: ..Predlog je beseda, ki v splošnem naka-Je položaj, smer, čas aii kak drug abstrakten pojem ” ki povezuje pridevniško ali prislovno rabljen Hiostalnik ali zaimek s kako drugo besedo v stavku." tem, da si je zapomnil to definicijo, se ni seveda še ,1^e_sar naučil. Nekaj se naučiš samo takrat, kadar ^ v stvari pomen. Ena izmed nalog šole je tudi ta,
da poskrbi, da so šolski predmeti tako zanimivi in življenjski, da se jih otroci z veseljem učijo in si zapomnijo, kar so se učili.
Iz knjig m predavanj se ne da vsega naučiti. Človek se najbolje uči pri praktičnem delu. Če delajo otroci v šolski trgovini, menjavajo tam kupcem denar in vodijo knjigovodstvo, se v enem samem tednu naučijo več računstva, kot bi se ga zgolj iz knjige v enem mesecu.
Dr. B..Spock: Nega in vzgoja otroka, str. 361
SAMO ZNANJE NI DOVOLJ
Samo znanje človeku kaj malo koristi, če pa ne zna biti srečen, če se ne razume z ljudmi, če ni zmožen za delo, ki si ga želi... Otroku, ki mu manjka samozavesti, je treba dati priložnost, da se izkaže. Otrok, ki hoče neprestano blesteti s poceni uspehi, se mora naučiti, kako si s temeljitim delom zaslužiti priznanje, po katerem tako zelo hrepeni. Otroku, ki si ne zna pridobivati prijateljev, je treba pomagati, da bo postal družaben in privlačen. V lenem otroku je treba predramiti speča zanimanja.
Isti avtor v navedenem delu
Posebna komisija za pripravo teh dni. ki deluje pri občinski kulturni
■W
Šentrupert ima novo knjižnico
Odprli so jo v nedeljo
V Šentrupertu je zanimanje za branje kar precejšnje, vendar je bila v zadnjem času zaradi neprimernih prostorov za prosvetno knjižnico odprta samo šolarska knjižnica. Ob 2. aprilu, svetovnem dnevu mladinske književnosti, je knjižnica prosvetnega društva „Franči Lunaček" ponovno zaživela. Dopoldne ta dan jo je izročil namenu Stane7 Prijatelj, predsednik skupščine trebanjske kulturne skupnosti.
Prostor za to knjižnico je dala KZ Trebnje, za opremo in knjige je poskrbela kulturna skupnost, pomagali pa so tudi drugi: krajevna skupnost, mirenski tozd 1MV (z delom) in samo prosvetno društvo z denarjem.
Nova knjižnica bo v pomoč številnim šolarjem na osnovni in srednji šoli, namen pa bo dosežen, -če bodo po knjigah segali vsi občani krajevne skupnosti Šentrupert. Knjižnica bo odprta vsako nedeljo od 9. do 10. ure, če pa sc bo pokazala potreba, tudi večkrat.
J. Z.
skupnosti, je okvirni program dejavnosti in prireditev začrtala na seji prejšnji teden, natančnejši koledar pa bo objavila kasneje.
Na malem Taboru bodo tudi letos sodelovali likovni talenti iz vseh šol trebanjske ter z njo pobratenih občin. Mladi se bodo zbrali tudi na nastopu otroških pevskih zborov in šolskih folklornih skupin ter na prireditvah, ki jih bodo pripravili lutkarji iz osnovnih šol.
Vse druge nastope bodo pripravile kulturne skupine odraslih. Tako bo revija pevskih zborov s koncerti v
dveh krajih, mokronoška kresna noč, gostovanje oktetov s šentjer-nejskega Srečanja 78 in drugo.
Znameniti Tabor likovnih samorastnikov bo tudi letos privabil v Trebnje znana in uveljavljajoča se imena naivcev iz vseh jugoslovanskih republik in' tujine. Vrh letošnjih likovnih dogajanj v tem kraju pa bo prav gotovo velika mednarodna razstava naivne umetnosti.
Znanilka dnevov	kulture in
umetnosti bo ..Samorastniška beseda", katere prvo letošnjo številko bodo predstavili 21. aprila z recitalom ter pogovorom v njej sodelujočih avtoijev in drugih kulturnih delavcev o kulturni problematiki na Dolenjskem.
Proti iztirjenosti
Franc Šah, član IK predsedstva CK ZKS, v komisiji za idejna vprašanja vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture na 8. kongresu ZKS (med drugim):
„Po kakšnih principih se danes ustvarja velik del kulturnih dobrin? Mar nismo na del tega vprašanja že neštetokrat odgovarjali s kritiko vsega, kar sodi na področje banalnosti, estetske plitkosti in nedovršenosti, idejne in etične iztirjenosti, kar pretvarja zgodovinsko usodne trenutke, polne heroizma in človeške veličine, pa tudi današnja prizadevanja v ideološko burko, njihove nosilce pa prepušča posmehu in ironiji meščanske in klerikalne reakcije? Mar ni vse to tisto, kar zapušča človeka, kar izriva delavski razred in njegov boj ter njegovo vrednostno vizijo iz motivacijskega polja umetnikove zavesti in njegove ustvarjalne nuje? Na vse to smo že opozarjali, hkrati pa smo se zavzeli in se še zavzemamo za pozitivno alternativo, za umetnost, ki bo izraz človeškega nemira in upora zoper vsak konformizem in vse nečloveško v osvobodilnih naporih delavskega razreda in vseh delovnih ljudi ter vsakega posameznika med njimi. Človeškost kot osrednji problem umetnikove ustvarjalne preoku-pacije je tema z idejno, estetsko in moralno razsežnostjo."
TURISTIČNE
6
4E£
INFORMACIJE
DOLENJSKI LIST
INTEREXPORT LJUBLJANA TOZD
POTOVALNA gai fl	LJUBLJANA
AGENCIJA BLUJLmM TITOVA 25
Organizirata Prvomajski družinski rally Otočec — Ljubljana — Rabac
od 29. aprila do 2. maja 1978
START: 29. aprila 1978 ob 7. uri zjutraj pri bazi Avto-moto zveze Slovenije na Otočcu.
CENA: za bralce Dolenjskega lista, ki bodo ob prijavi predložili za vsakega udeležence p. 1 kupon, je 550 din, za ostale občane pa 600 din.
V ceni je všteto: 3 polni pensioni, turistična taksa, organizacija in vodenje rallyja in servisna služba AMZS.
Želimo vas opozoriti, da prvomajski družinski rally ni nikakršna hitrostna dirka, ampak vožnja po cestnoprometnih predpisih, saj se ga bodo udeležili poleg voznikov tudi njihovi družinski člani. Izpolnjene kupone oddajte osebno ali pošljite po pošti najkasneje do 15. aprila v lnexovo poslovalnico v Novem mestu. Ob prijavi je potrebno vplačati 300 din akontacije, razliko pa do 15. aprila 1978
Udeleženci rallyja bodo bivali v Rabcu v hotelu Girandella (A kat.), ki se nahaja na izredno lepem položaju ob morju, odkoder je prelep razgled na Kvarnerski zaliv in otok Cres. Gostom pa so na razpolago gostinski in družabni prostori ter športni objekti.
ČE ŠE NISTE NAROČNIK DOLENJSKEGA LISTA, STOPITE K NAJBLIŽJEMU PRODAJALCU ALI PA V NAROČNIŠKI ODDELEK NA GLAVNEM TRGU ŠT. 3. ČAKA VAS VAŠ PRIJATELJ - DOLENJSKI LIST.
____________________________________________
DOLENJSKI UST Kupon št.4
Priimek in ime.......................................
stanovanje:..........................................
tip vozila:. .  ......................................
Nepreklicno se prijavljam za prvomajski družinski rally pod pogoji, navedenimi v razpisu.
(podpis)
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
INEX poslovanica, NOVO MESTO, Glavni trg 7, tel. (068) 22-555
INEX, Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312-995
INEX, Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24—571
O trgovska hiša maximarket
LJUBLJANA, Trg revolucije 1
STE SE ODLOČILI, DA BOSTE SODELOVALI NA PRVOMAJSKEM DRUŽINSKEM RALLYJU? STE! PRIPOROČAMO VAM, DA SE OGLASITE V TRGOVSKI HIŠI MAXIMARKET V AVTODDELKU (V KLETNI ETAŽI), KJER BOSTE DOBILI VSE POTREBNO ZA VAŠ AVTO. NE MISLITE SAMO NASE, AMPAK TUDI NA SVOJ AVTO!
ml p MLADINSKA TURISTIČNA POSLOVALNICA NOVO MESTO
Srečanje mladih v POREČU
od 28. APRILA do 2. MAJA 1978
prevoz, športna tekmovanja, piknik v naravi, „Plavi večer", ples, izlet in 4 polni penzioni
VSE ZA 850 dinarjev
Prijave in informacije:
Mladinska turistična poslovalnica. Novo mesto. Glavni trg 7 tel. (068) 22-555
INTEREXPORT Ljubljana
TOZD „INEX” Potovalna agencija
61000 Ljubljana, Titova 25 Ttlafon: (061)312-995
TUNIZIJA
od 20. aprila naprej
ATENE, ATENE - KRETA,
april — maj
OTOK ELBA,
odhod 27. aprila
ISTANBUL,
od 20. aprila naprej
MADRID - TOLEDO, odhod 17. aprila in 12. maja
ANDALUZIJA - MADRID,
odhod 8. maja
SVETOVNI KONGRES ESPERANTISTOV,
Varna, odhod 26. julija
PRIJAVE IN INFORMACIJE:
DRUŽINSKI PRVOMAJSKI RALLY,
Rabac od 29. aprila do 2. maja, cena 550 din
DOPUSTI NA JADRANSKI OBALI
DOPUSTI V GRČIJI IN TUNIZIJI po lanskoletnih cenah TEČAJI ANGLEŠČINE v Veliki Britaniji
LONDON 3-krat na teden za
posameznike
UPOKOJENCI!
Za vas 10-odstotni popust, če letujete z nami v Tuniziji meseca maja.
INEX, poslovalnica Novo mesto. Glavni trg 7, tel. (068) 22—555 INEX Ljubljana, Titova 25, tel. (061) 312—995, 327—947; INEX Maribor, Volkmerjev prehod 4, tel. (062) 24-571
/II! metalna
METALNA, strojegradnja, konstrukcije in montaža, n. sol. o., Maribor, Zagrebška 20, TOZD Tovarna lahkih konstrukcij, n. sol. o., Krmelj
Razpisna komisija za izvedbo razpisa del oziroma nalog delavcev, ki imajo posebna pooblastila in odgovornosti v TOZD Tovarna lahkih konstrukcij,
razpisuje
v skladu s statutom prosto delovno področje: VODENJE TOZD
Za uspešno opravljanje razpisanega delovnega področja morajo kandidati poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom ter drugimi predpisi, izpolnjevati še naslednje pogoje:
— visokošolska izobrazba tehnične, ekonomske ali druge ustrezne smeri
— večletne ustrezne delovne izkušnje, vendar najmanj 2-letne
— moralnopolitična neoporečnost.
Kandidati naj se prijavijo v 15 dneh po objavi razpisa. Svoje ponudbe z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj pošljejo na naslov: Metalna Maribor, n. sol. o., TOZD Tovarna lahkih konstrukcij KRMELJ, z navedbo: „za razpisno komisijo".
Kandidati bodo o odločitvi delavskega sveta pismeno obveščeni v 30 dneh po poteku razpisa.
Na podagli sklepa sveta samoupravne enote za upravljanje in gospodarjenje s stanovanjskim skladom v družbeni lastnini z dne 23. 2. 1978 in zakona o stanovanjskih hišah (Uradni list SRS št. 13/74, 3. in 45. člena)
RAZPISUJE
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško
JAVNI NATEČAJ
ZA PRODAJO STANOVANJA V BRESTANICI ŠT. 12
Izklicna cena znaša 87.673,00 din.
Natečaja se lahko udeležijo vse fizične osebe.
Prednost za nakup imajo:
a) nosilec stanovanjske pravice
b) lastnik dela zgradbe, v kateri se stanovanje nahaja.
POGOJI
1. Zlicitirano ceno za stanovanje plača najugodnejši ponudnik ob podpisu pogodbe.
2. Vse stroške prepisa plača ponudnik po pogodbi.
3. Varščino v višini 8.700,00 din je nakazati na TR št 51600—662—125003, izkazilo o plačani varšini pa mora biti priloženo ponudbi.
Rok za dostavo ponudb je 15 dni po uradni objavi v Dolenjskem listu. /
Odpiranje ponudb bo 18 dni po objavi.
Ponudbe morajo biti zapečatene ter označene z oznako „Javni natečaj". Ponudbe pošljite na naslov: Samoupravna stanovanjska skupnost občine Krško, CKŽ 12.
Vsa pojasnila se dobe pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Krška
4.
5.
6.
7.
OBJAVA POTREBE PO DELAVCIH
..MELAMIN"
kemična tovarna, Kočevje,
komisija za delovna razmerja
razpisuje prosta delovna mesta in naloge:
1. MATERIALNEGA KNJIGOVODJA
za določen čas (nadomeščanje v času porodniške). Zahtevamo ekonomskega tehnika z enoletnimi delovnimi izkušnjami. Poskusna doba 2 meseca.
2. ELEKTRIKARJA
za obratna vzdrževalna in elektro montažna dela (triizmensko delo). Zahtevani pogoji so: kvalificiran elektrikar z opravljenim strokovnim izpitom za „S" izvedbe in enoletne delovne izkušnje. Poskusno delo dva meseca. Če bo izbran kandidat, ki nima izpita za „S" izvedbe, bomo zahtevali, da ga bo opravil.
Kandidat pod št. 1, bo sklenil delovno razmerje za določen čas s polnim delovnim časom, kandidat pod št. 2, za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Komisija bo izbirala izmed vlog, ki bodo vsebovale vsa zahtevana dokazila in bodo prispele v splošni sektor 8 dni po objavi.
PODJETJE ZA PTT PROMET TRBOVLJE
sprejme takoj v službo več delavcev na delovna mesta dostavljačev in pomožnih tt monterjev za območja pošt Trbovlje, Hrastnik, Radeče in Zagorje ob Savi.
Interesenti naj se osebno zglasijo ali pismeno prijavijo v sekretariatu podjetja za PTT promet,
Trbovlje, Trg revolucije 27.
PRIPOROČAMO
VAM LEPILA^H
• preprosta za uporabo
• poceni
niso vnetljiva niso škodljiva zdravju
MITOL
Tovarna lepil 66210 Sežana
Mekol Parketolit Parketolit L Tapisol Keramikol Keramit 6 Vinikol
..KOVINAR". splošno kovinsko podjetje, Črnomelj« razpisuje
JAVNO LICITACIJO
za prodajo - obstoječih proizvodnih in pomožnih prostorov v Črnomlju. Ul. 21. oktobra 10. Licitacija bo v prostorih KOVINARJA dne 11. 4. 1978, in sicer ob 10. uri za družbeni sektor in ob 12. uri za zasebni sektor. Predhodne informacije lahko dobite po telefonu (068) 76-151.
V   z'
n
rašica
tovarna pletenin 1 j u b 1 j a n a
J
7
Tudi v drugem kolu brez točk
Novomeške zvezne ligašice so izgubile tudi proti Podravki — Nova zmaga Inlesovih rokometašev — Posavski derbi Sevnici — Novomeščani izgubili že pred srečanjem
Na rokometnih igriščih zaenkrat ni še nič novega. S tekmami so začeli tudi zvezni ligaši in Inlesovi rokometaši so v Kutini brez težav prišli do novih točk. Novomeškim igralkam ni uspelo tudi v drugem kolu, medtem ko so naši ligaši v republiških ligah več ali manj dosegli pričakovane rezultate. Inles je z novo zmago na četrtem mestu, Krka pa je na predzadnjem, enajstem mestu.
KRKA - PODRAVKA 7:11 (5:5)
Vrsta Podravke, ki je do sobotnega srečanja z novomeškimi igralkami zmagala že sedemkrat, v Novem mestu ni pričakovala tako močnega odpora domačink, ki igrajo v drugem delu močno oslabljene. Mlade novinke v ligi so po prvih desetih minutah vodile 3:0, vendar so v nadaljevanju popustile in gostje so do konca prvega polčasa izenačile. V nadaljevanju so bolj izkušene Podravkine igralke kaznovale vsako napako domačink in ob koncu zmagale. Z malo več športne sreče bi bil rezultat lahko tudi drugačen.
Krka: Judež, Štrukelj, Molan, 1, Ovinček 2, Hodnik, Brajer 2, Zagorc, Frančič, Pavlenčič, Bon, Grgič in Mršnik 2.
INUSTROMONTA2A -INLES 21:29(11:15)
V prvem pomladanskem kolu moške II. zvezne rokometne lige so
l RABLJENA VRSTA - Do konca prvenstva bodo novomeški j	*raj0	v H* zve211' košarkarski ligi, igrali brez treh
ndardnih igralcev: Slavko Seničar je poškodovan, svinger bolan,
DrpHrJVančič’ sUki št’ 10’ sPrenHia akc*j° Bega- št. 13), pa je'
P a kratkim košarkarsko žogo zamenjal za vojaško suknjo.
j3 Slavonci zaustavili strelce
Novomeški košarkarji so v minulem kolu izgubili z Oriolikom iz Slavonskega Broda — V 21. kolu gostujejo v Pulju, kamor bodo odpotovali s posebnim avtobusom
V 20. kolu II. zvezne košarkarske lige-zahod so se Novomeščani 'merili z Oriolikom iz Slavonskega Broda. Okoli 400 gledalcev je 'ko videlo tipično prvenstveno tekmo, v kateri so bili, predvsem drugem polčasu, boljši gostje, ki so zasluženo zmagali. Novo-me^ki košarkarji so igrali oslabljeni, to pa so povprečni gostje spret-110 izkoristili in osvojili prvenstveni točki.
NOVO MESTO-ORIOLIK 72:81 (38:44)
400 najbolj vnetih privržencev igre pod obroči je v soboto NawlL £nč^alo novo zmago, na iorij^mu 50 domači pritekli • e brez treh standardnih
I '	"*	JV	UUlK. I T J L J1 /, je
*^alo, da bi domači košarkarji fahko ugnali goste. V prvem polčasu ^ bilo srečanje namreč ves čas ^enačeno, domači so dobro igrali v “Mambi in prve minute tekme so "spovedovale lep boj. Tik pred oncem prvega dela so domači malo popustili in gostje so povedli s rttlmi protinapadi.
D2„n^vanju so bili Slavonci onPJ	v obrambi. Spretno so
domače .zunanje* in PiL. K°vačeviča, P. Seničaija Čanje	Zat0 50 dobili tudi sre-
?est0: S- Kovačevič 18, P S!! ? Plantan 12, Munih 17, 2iBajt'|ar Kovačevič 4, Beg
V SOBOTO S PULJANKO
V soboto zvečer igrajo v 21. kolu II. zvezne košarkarske lige-zahod
Kegljaške vesti
Prvi del zimske kegljaške lige v disciplini 8 x 200 lučajev sc je končal z delitvijo prvega mesta. Vrstni red: Krka in Mercator po 10 točk, .Selekcija1, Celulozar in Rudi Kepa 6, Brežice 4 in Senovo brez točk.
Kegljavke Krke so imele na kegljišču pri Vodnjaku svoj prvi nastop v finalnem boju za naslov prvakinj SRS. Srečanje so izgubile 2266:2307. Za Krko so nastopile: Barič 397, Dalmacija 397, Tratar 381, Šoško 379, Prosenik 358 in
Poljak 357.
Članice so odigrale II. kolo v okviru prvenstva Dolenjske, in sicer v disciplini 3 x 100 lučajev. Boj za najboljša mesta je zelo izenačen, vrstni red po drugem kolu pa je naslednji: Tratar 763, Poljak 756, Jurman 756, Petelinec 754 itd. Zadnje kolo bo v Krškem.
D. BRATOŽ
ŠPORTNI KOMENTAR
Ob točki že pred tekmo
JvoSnjc prvenstva v jp°°jki, rokometu in košar-1 X) dokazala, da posamez-e republiške športne zveze J'lToJna vodstva tekmovanj e delajo koordinirano. To $ °lj dokazujejo tekme v °vem mestu. Medtem ko o/// gledalci na primer *,uto soboto priče kopici enstvenih srečanj (dve Jz?°>karski, košarkarska, kometni), so teden pred ^ vse ekipe gostovale in je Mestu vladalo športno Na neusklajeno kmovanje so nekatere °vomeške ekipe opozarjale fPubliške športne zveze. el‘kokrat se je namreč zgodilo, da so se posamezna ečanja v novomeški šport-J, dvorani zavlekla, zlasti “bojkarska. £ato so se eklpe, ki so igrale za njimi, ečkrat bale, da svoje tekme nJ- bodo začele pravočasno.
domači ne bi zagotovili z£četka ob napovedani uri, tekmo izgubili brez boja. To so vedeli tudi rokometaši. Srečanje s Prulami
so zavoljo tega najavili vodstvu športne dvorane že dober mesec prej. Ko pa so prišli na igrišče, so na njem postavljali mrežo odbojkarji. Ti o prostovoljni selitvi v bršlinsko telovadnico, kjer bi lahko igrali, niso hoteli slišati. Irt rokometaši, ki so zatrdno računali na rezervacijo, so morali Ljubljančane povabiti na staro nezačrtano igrišče na Loko. Srečanje so tako izgubili, še preden je sodnik zapisal za četek tekme.
Na tem mestu ne bi razpravljali o športnem sodelovanju med domačimi ekipami, pač pa o nedopustnem odnosu vodstva športne dvorane do klubov. Zal dajejo (morajo) prednost .dinarju'. Zato bi morali	novomeški
telesnokultumi in špormi delavci sestaviti odbor, ki bi poslej sestavljal umik v športni dvorani Ta kohte koncev mora začeti služiti svojemu	osnovnemu
namenu.	j	p
novomeški košarkaji v Pulju proti Puljanki. V jesenskem delu so Novomeščani Istrane doma premagali, v gosteh pa se jim to najbrž ne bo posrečilo. V Pulj bodo odpotovali s posebnim avtobusom, v katerem bo prostor tudi za njihove najbolj vnete privržence.
VRHNIKA - OBUTEV
57:54(36:27)
Minuli petek so novomeške košar-kamice, ki se pripravljajo za nastope v 1. slovenski košarkarski ligi— zahod, gostovale na Vrhniki. V povratni trening tekmi so prijateljsko srečanje izgubile predvsem zaradi slabe igre v prvem delu. V drugem polčasu so Novomeščanke, ki so igrale hrez treh boljših igralk, s premišljeno igro domače že ujele, z malo bolj previdno igro pa bi lahko tudi zmagale.
Obutev: Žnidaršič 10, Srebrnjak 3, Žagar 1, Tomšič 6, Galič 23, Grivec 1, Bilobrk 7 in Kure 7.
VESEL VODI
Na kegljišču Pri vodnjaku je bilo minulo soboto in nedeljo odigrano 1. kolo prvenstva Dolenjske za člane, in sicer v disciplini 3 x 200 lučajev. Nastopilo je 55 kegljačev, vodi pa Vesel iz „Krke“. Za presenečenje je poskrbel Metličan Popovič, ki je podrl 823 kegljev. Trenutni vrstni red: Vesel (Krka) 854, Bartolj (Trebnje) 843, Rustja (Železnižar) 830, Košmerel (Krka) 840 itd-	D.	BRATOŽ
RUDARJI ZMAGALI
Črnomaljsko športno društvo je pod pokroviteljstvom TKS pripravilo v počastitev črnomaljskega občinskega praznika kegljaški turnir, na katerem je nastopilo 16 ekip. Vrstni red: 1. Rudnik 6.523 podrtih kegljev, 2. ŠDI I 6.515, 3. Belt II 6.047, 4. GOK I 6.018, 5. Belt 15.815,6. JNA 5.803 itd.
L. S.
BUČAR - NOV REKORD
Ljubljanska Olimpija je pripravila konec minulega tedna atletski miting, na katerem so nastopili nekateri najboljši slovenski atleti. Na 2000 m je tekel tudi Novo meščan Tone Bučar in z 5:48,4 postavil nov rekord Dolenjske.
21. MAJ:
22. M ALI
J
DA ALI NE ZA JUGOSLOVANSKO ODBOJKO
Konec lanskega leta je bila izrečena jugoslovanski moški odbojkarski reprezentanci huda kazen, ker se ni udeležila svetovnega pokala, ki je bil v Tokiu, je morala plačati denarno kazen, obenem pa so ji prepovedali igranje na vseh mednarodnih tekmovanjih za dobo enega leta. Predstavniki odbojkarske zveze Jugoslavije so se zoper odločitev pritožili, o pritožbi pa bo razpravljal izvršni odbor FIVB, ki se bo sestal 22. maja v Sofiji. Če bo odbor podrl jugoslovansko pritožbo, bo naša reprezentanca lahko igrala na balkanskem, pa tudi na svetovnem prvenstvu, ki bo od 20. septembra do 1. oktobra v Italiji. Tako piše Primorski dnevnik.
morali Ribničani v Kutino. Pomerili so se z najslabšo ekipo v ligi in brez težav zmagali. Trener gostujočih je dal v tej tekmi v igro tudi rezervne igralce, ki so bili kos domačim rokometašem. Pri gostih se je izkazal J. Ilc.
Inles: Kersnič I, Ponikvar, Ilc I, Ilc II 9, Kersnič II 1, Žuk, Karpov 3, Radič 6, Ambrožič 5, Gabrijelčič 1, Putre 4, Gelze.
POSAVJE - POLANA
17:12(7:5)
V dokaj izenačeni tekmi so bile boljše domače igralke, izkazale pa so se Lcvančičcva, Mlinaričeva in Štauberjeva. Po 11. kolu so Posav-čanke na drugem mestu.
Posavje:	Levačič, Balon 10,
Rožman, Mlinarič 5, Kostanjšek 1, Štauber 1, Cetin I, Cetin II, Vogrinec, Arsov.
LJUBLJANA -KOČEVJE 16:14 (8:6)
V prvenstveni tekmi slovenske rokometne	lige-zahod so bile
domačinke ves čas boljše, tik pred koncem srečanja pa so dobre gostje s	hitrimi	protinapadi rezultat
močno zmanjšale.
Kočevje:	Stefanič, Mišmaš 7,
Vardijan 1, Novak, Radosavljevič 1, Jerič 2, Turk 1, Benko 2, Zbačnik.
DOLENJSKA PREDDVOR 11
(5:8)
16
Medtem ko je bilo prvenstveno srečanje v prvem delu izenačeno, so bile gostje v drugem bogše, zlasti potem, ko so domače zastreljale kar tri sedemmetrovke. Pri domačih sta se izkazali Kovačičeva in Zagorčeva.
Dolenjska:	Judež,	Foršek	1,
Škoda, Zagorc 3, Bregar, Frančič, Svalj 1, Gorišek, Kastelic, Kovačič 5, M. Reše tič 1, J. Reše tič.
POSAVJE - SEVNICA
24:29(13:15)
V posavskem derbiju slovenske rokometne lige-vzhod so zasluženo zmagali bolj izkušeni Sevničani. V tipično prvenstveni tekmi so se bolje znašli, izkoristili številne napake domačih in so z novo zmago s 13 točkami na tretjem mestu.
Posavje: Škofca, Buzančič 7, Vervcga 1, Ban 1, Zagode 8, Rožman 2, Longo, Blatnik 2, Orlič 1, Prosevec 1, Tomšcl.
Sevnica: Možic, Mlakar 5, Gane 2, Barič 1, Jazbec 3, Rede n še k, Svažič 4, Mrežar, Štojs 5, Novšak 9, Trbovc, Krljan.
KRKA - PRULE
28:33(8:15)
Namesto v športni dvorani so morali Novomeščani tekmo odigrati na Loki, kjer je bilo igrišče za igro povsem neprimerno. Tako bi sc gostje v primeru poraza pritožili in srečanje dobili za zeleno mizo. Zato so Novomeščani igrali pod svojimi zmožnostmi.
Krka: Kobe, Špringer 1, Hudelja 2, Ristič 3, Stupar, Petančič 2, Pungarčič 17, Anderlič 1, Turk 2, Martinovič, Murgelj.
INLES - LIPA 18:21 (9:1)
V 11. kolu slovenske zahodne rokometne lige so v Ribnici gostovali igralci Lipe. Igrali so bolj disciplinirano in umirjeno in domače rokometaše zasluženo premagali.
Inles: Kljun, Lušin 4, Andoljšek 6, Urh, Vesel, Mate 3, Debeljak, Fajdiga, J. Lovšin 1, Tanko 4, T. Lovšin.
•
NOVO VODSTVO ZTKO
Na 3. skupščini Zveze telesnokul-turnih organizacij novomeške občine (bila je prejšnji četrtek), so izvolili vodstvo organizacije. Novi predsednik je Jože Florjančič, podpredsednik Slavko Guštin in sekretar Ivan Kapš. Izvolili so tudi predsednike odborov za vrhunski šport, rekreacijo, šolski šport, ljudski odpor in družbeno samozaščito. Na skupščini so razpravljali tudi o delu ZTKO v preteklem obdobju in o problematiki ter usmeritvi razvoja telesne kulture.
PROTI ZAGREBU IN KOKI
V prihodnjem kolu D. zvezne rokometne lige za moške in ženske igrajo Ribničani doma, in sicer z Zagrebom. V 13. kohi tako čaka Ribničane dokaj težka tekma, v kateri pa bi morali zmagati. Novomeške igralke igrajo s Koko, močno vrsto, in imajo malo možnosti za presenečenje.
Množičen šah
Minulo soboto je bila novomeška športna dvorana gostiteljica .množičnega' šahovskega hitropoteznega prvenstva slovenskih mest. Ekipe so nastopile na 24. moštvenem hitropoteznem prvenstvu članskih reprezentanc, 6. ekipnem prvenstvu mladinskih reprezentanc in 2. ekipnem hitropoteznem prvenstvu ženskih *rst. Tako je igralo v športni dvorani kar 81 ekip. Fti članih so zmagali šahisti iz Ljubljane, pri članicah šahistki Lesc, pri mladincih pa Kranjčani.
Na prvenstvu, ki so ga odlično pripravili domači šahovski delavci (pokrovitelja sta bila občinska TKS in novomeška občinska skupščina), so dokaj dobro igrali tudi šahisti z Dolenjskega. V III. predtekmovalni skupini je bila Kandija tretja, v IV. pa Novo mesto prvo. V finalu so nato Novomeščani osvojili šesto mesto, Kandija pa je bila dvanajsta. V predtekmovanjih so se novomeški mladinci uvrstili na 8. mesto (II. skupina), Ribničani pa v tolažilni skupini na tretje mesto. Novomeščanke so v predtekmovanju v II. skupini delile drugo mesto, v finalu pa so pristale na šestem mestu.
Nov uspeh Novomeščank
Novomeške telovadke so v soboto nastopile na XI. odprtem prvenstvu Mariboru v športni gimnastiki, kjer se-telovadci potegujejo za memorial (tragično preminulega) telovadca Ivana Šalamuna. V konkurenci 60 telovadcev in telovadk so se spet proslavile Novomeščanke.
Jasna Doklova je že tretjič zapored zmagala pri članicah, Nataša Kočevar je delila drugo in tretje mesto med mladinkami, kar je lep uspeh. Soliden uspeh je dosegla tudi Vanja Požar pri članicah, saj je v zahtevni konkurenci osvojila Šesto
mesto. Naše telovadke so se proslavile tudi na posameznih orodjih, tako je Doklova zmagala v parterju, na bradlji in na gredi, preskok pa je delila z Ljubljančanko Zupančičeva Požarjeva je bila zelo solidna v parterju, kjer je zasedla peto mesto, podoben uspeh je dosegla tudi na bradlji in na gredi.. Nataša Kočevarjeva je bila me-1 mladinkami najboljša v parterju, v preskoku pa je bila^diugL.
Rezultati - mladinke: 1. Bezjak (Lj.) 36,20, 2.	3. Kočevar (N.
mesto) in Mihovar (Lj.) 35,50 itd.; članice: 1. J. Dokl 38,15, 6. Požar
(obe N. mesto) 35,05 itd.
J. P.
Favoriti ostali prazoih rok
Novomeški odbojkarji brez težav premagali vrsto Zelezarja — Krka v prvenstveni tekmi II. zvezne odbojkarske lige podlegla mariborskemu Braniku
Vil. kolu II. zvezne odbojkarske lige so Novomeščanke doma izgubile prvenstveno srečanje z mariborskim Branikom. Moška vrsta je v športni dvorani presenetljivo lahko odpravila vrsto 4le-zarja, ki je pred dvobojem veljala za favorita. Dekleta so po porazu še vedno na petem mestu, Novomeščani pa bodo najbrž ostali na četrtem mestu, saj igrajo vse bolje. To pomeni, da lahko presenetijo tudi najboljše vrste v republiki, medtem ko s slabšimi vsaj v tej sezoni ne bi smeli izgubiti.
KRKA - BRANIK
0:3 (-8, -6,-9)
Prvenstveno srečanje med domačo Krko in mariborskim Branikom si je v telovadnici grmske osnovne šole ogledalo okoli 50 ljubiteljev odbojke. Tokrat so videli povprečno igro, v kateri so bile gostje precej boljše. Bolje so igrale na mreži, bolj zbrano v polju in ob pogostih napa-
kah domačink so dokaj lahko zmagale: srečanje je bilo namreč končano v petdesetih minutah. Nekoliko zanimivejše srečanje je bilo v tretjem setu, vendar seta domače odbojkarice, ki so povrhu vsega igrale oslabljene, minulo soboto niso mogle osvojiti.
Krka: Raier, Zevnik, Pilič, Bon, Adamčič, Urbančič, Galeša in Brajer.
J
ŠTUDENTSKE IGRE — Kočevski in ribniški študenti so konec minulega meseca pripravili tradicionalne študentske igre. Na III. igrah je nastopilo približno ISO študentov iz petih študentskih klubov: Kočevie-Ribnica, Bela krajina, Novo mesto, Trebnje in Klub dolenjskih študentov v Mariboru. Rezultati - košarka: 1. Kočevje-Ribnica; nogomet:	1. Bela krajina; rokomet: 1.
Kočevje-Ribnica; odbojka, fantie: 1. Kočevje-Ribnica, šah: 1. Bela krajina; namizni tenis: 1. Novo mesto; vrv: I. Bela krajina in odbojka — dekleta: 1. Kočevje-Ribnica. (Foto: Križ)
NOVO MESTO -2ELEZAR 3:0 (11,12,12)
Gostje, ki so se pred tem srečanjem potegovali za naslov republiškega prvaka, so v Novem mestu pričakovali lahko igro in zmago, vendar so naleteli na razpoložene domače odbojkarje, ki so že v prvem setu dokazali, da favoritov prav nič ne spoštujejo. V igri so bili domači v vseh pogledih boljši in so še enkrat dokazali, da bi se lahko ob primernem treningu brez težav potegovali za prvo mesto.
Novo mesto: Goleš, Vernig, Babnik, Graberski, Primc, Cotič, Lazič, Pavlenič.
IZOLA -NOVO MESTO 3:0
Tekmovalna komisija slovenske odbojkarske lige je na zadnjem sestanku razpravljala tudi o pritožbi Izole. V 12. kohi SOL so jih namreč Novomeščani premagali. Izolčani so pregledali novomeške dokumente in ugotovili, da Dolenjci niso imeli podaljšane registracije za letošnje leto. Tako je novomeška vrsta dobljeno srečanje (bilo je 3:0) izgubila s 3:0.
ODBOJKA:
DVE NOVI ZMAGI?
V prihodnjem odbojkarskem kolu obe novomeški vrsti gostujeta, inska ekipa gre k reškemu Turnišču. Favoritke tega srečanja so Novo meščanke. Če bodo zaigrale tako kot znajo, bi se morale z Reke vrniti z novo zmago, ki bi jih močno utrdila na solidnem petem mestu. Najbrž pa bi bilo hudo presenečenje kola, če bi se fantje domov vmili poraženi; v 16. kolu slovenske odbojkarske lige igrajo z Žerjavom, vrsto, ki je povzročila preglavice domala vsem ekipam z vrha, vendar bi morali Dolenjci srečanje navzlic temu dobiti.
VZDEVEK
VOJAŠKA
STOPNJA
PREBIVAlfl
IRSKE
ZAPREKA
30R0NJSKI
ZVEZDA V ORLU
LAPONSKO
JEZERO
POVRŠINA
PENKLUB
fdUEIJC.
NAJETJE,
OBVEZA
PARADIŽ
SVETU OKOLI
SERVIS ZA SRAMEŽLJIVE
— Na svetu je veliko ljudi, katerim sramežljivost ne dopušča, da bi povedali svoje mnenje o nekaterih stvareh; grizejo se v sebi, a da bi spregovorili in se olajšali, ne zmorejo.
Takim ljudem je ponudila svojo pomoč Američanka Rachel Borden, ki za plačilo 5 dolarjev pove, česar si njeni naročniki ne upajo. Med drugim je že sporočila nekaterim televizijskim napovedovalcem, da so strahotno neokusno oblečeni, predlagala je zakon, zahtevala povišanje plače, poučila sosede, da je že čas, da umijejo psa in podobne stvarčice. Servis dela s •polno paro. Dober glas pa ima tudi zato, ker ne sprejema naročil za žaljive ali grozilne izjave.
ŽRTVE	MODERNE
KUHINJE — Ambasadorja njenega veličanstva angleške kraljice je v Saudski Arabiji že dvakrat med spanjem hudo ugriznila miš. Ambasador se je nadloge lotil diplomatsko. Pisal je v Anglijo in zahteval, naj se ambasadi dodeli dodatni sir, češ da povsem modernizirane kuhinje, kjer ni odvečne hrane, spravljajo miši v besnilo in jih silijo k ljudožerstvu. Angleška vlada dodatnih količin sira za ljudožerske arabske miši ni odobrila!
TELEFONSKA VOJNA -
Slovenci smo na repu lestvice po številu telefonskih naročnikov. Naši domovi še niso vsi opremljeni z enim ali več telefoni, zato se na vse kriplje trudimo dohiteti razviti svet tudi po številu telefonov. Malo manj navdušeni v tej dirki bi lahko bili, saj se, denimo, Američani otepajo s pravo telefonsko invazijo. Trgovci so si nabavili avtomatske naprave, ki kličejo po telefonskem imeniku številko za številko in ponujajo najrazličnejše blago in usluge.
Tem avtomatom ni mogoče ubežati niti s tajnimi številkami, saj avtomatiki kličejo tudi take. Mi bi radi, njim so pa že odveč!
Kura in gliva skupaj naprej
Spajanje rastlinskih in živalskih celic uspešno
Angleškim biologom je uspelo pred časom spojiti celice kokoši s celicami glive. Zaenkrat je ta edinstven poskus uspel le pri spajanju posameznih celic, vendar znanstveniki že premišljajo o možnih razširitvah podobnih zamisli.
Nekaj časa je med strokovnjaki na račun tega podviga celo krožila šala, da ne vedo, ali naj narede krilato glivico ali kokoš s koreninami
Nenavadni poskus se je v zgodovino bioloških raziskav vpisal kot prvi primer uspešnega spajanja rastlinskega in živalskega sveta. Doslej te meje biologi niso mogli prestopiti, ker so rastlinske celice zaščitene s pektoceluloznim oklepom, kakršnega živalske celice ne poznajo.
Strokovnjakom je uspelo razbiti „rastlinski“ oklep in spojiti celice rdečih krvnih telesc iz kokošjega organizma s celicami glivic kvasovk. Tako so dobili celico z dvema jedroma.
Praktično ie mogoče to in podobna odkritja uporabiti
E pridobivanju visoko oričnih krmil za živino. Že na meji znanstvene fantastike pa so zamisli, da bi s spajanjem rastlinskih in živalskih celic ustvarili hibride, ki bi sami s fotosintezo, se pravi z direktnim izkoriščanjem svetlobne energije, proizvajali najrazličnejše snovi, potrebne za življenje človeka.
Tehniki premišljajo, da so angleški uspehi na tem področju že prva stopinja v pridobivanju vodika s pomočjo hibridov. Vodik pa je v zadnjem času vse bolj opazen energetski vir, ki naj bi v doglednem času zamenjal nafto.
v 'e križanke
Fotografija sestre Gotfride in izkopa trupla na pokopališču. Mrtvi jo obtožujejo.
Peklenska božja nevesta
Nuna obtožena umora treh starcev — Strastna uživalka mamil, dobrih jedi in plemenitih vin — Nove žrtve?
Dogodki v mestu VVetteren sp zelo pretresli sicer močno religiozno prebivalstva To toliko bolj, ker menda psihiatri govore o nunini neprištevnosti.
k*
molčal, bi ostal BOETIUS
V majhnem belgijskem mestu Wetteren je prišla na dan strahljiva resnica o početjih nune Gotfride, ki je bila zaposlena v bolniškem oddelku za onemogle starce. Oddelek ima 38 ležišč, v zadnjem letu, kar je bila na delu sestra Gotfrida, pa je od 38 ostarelih odšlo na pokopališče kar 21. To je seveda veliko več, kot je bila siceršnja umrljivost v zavodu. Sum, da se v oddelku za onemogle dogaja nekaj čudnega, so nedolgo tega potrdili z aretacijo sestre Gotfride, obtožene umora treh starcev.
Peklenska nuna je že več let hudo zasvojena z mamili. Policija je ugotovila, da je večkrat ukradla iz bolniške lekarne morfij in druga mamila. Za drogo je bila pripravljena tudi ubijati. Kot je sama priznala, je tri premožnejše starce usmrtila s preveliko dozo insulina, nato pa jim je ukradla denar.
Tri smrti je pripisala svoji roki, vendar policija upravičeno sumi, da je pomagala na oni svet več ostarelim. Zaukazan je bil že odkop še treh grobov. Izkopana trupla bodo pregledali strokovnjaki, ki bodo zanesljivo odkrili, če ni usmiljena sestra olajšala muke starcem v večjem številu, kot zatrjuje sama.
In čemu je sestra Gotfrida rabila	denar?	Odgovor je
močno podoben nekdanjim pogrošnim grozljivkam:	za
denar je kupovala mamila, hkrati	pa vzdrževala ljube-
zenska razmerja z neko upokojeno nuno. Ljubimki sta si privoščili	večerje	v luksuznih
hotelih,	kjer sta	zaužili najbolj
drage jedi in pili najboljša vina.
TV na kolesih
Mir
daješ.
ni bil v življenju vsaj nor, tudi pameten ni bil
H. HEINE
imaš lahko samo, če ga
EBNER-ESCHENBACH
V otroških letih svoje usta
nove so ljubljanski televizije1 najbrž samo upali, da bodo čez dobro desetletje kos številnim tehničnim možnostim, ki jih od njih terja sprotno obveščanje 0 = vsakršnih dogodkih pa tu® | pripravljanje lastnih poučnih, kulturnih, dokumentarnih in f kakšnih oddaj. Z novo te le vi' zijsko hišo, ki premore sodobno opremljene studie, prostore za tehnično obdelavo gradiva ® podobno, lahko slovenska televizija vsaj deloma drži korak z razvojem televizijske dejavnosti po svetu.
Doslej so
Vroča črna kri birokracije
S kavo v njeno domovino in pretekle čase — Mletje v ročnih mlinčkih ni nespametno početje — Jeza angleških žena — Na Balkan prišla in ga osvojila
kavo. Zahtevali so, naj nehajo s tem početjem, da jim »hudičev strup ne bo posušil mož.
Sodobne žene niso tako hude na kavo, čeprav njenih učinkov še vedno ne poznajo. Strokovnjaki menijo, da tri skodelice kave na
Jugoslovani smo strastni pivci kave; brez prijetno dišečega emnega napitka ne moremo speljati nobenega pogovora, Pomembnejšega sestanka ali seje, brez kave bi gospodinje ostale jKoraj praznih rok pred gosti, polovica uslužbencev je skoraj Frez moči, dokler se ne poživi v vročo kavo. Medtem ko so rancozi sklenili varčevati tudi pri uvozu kave, zato lahko dobe —n- Varnah le mešanico kave in njenih nadomestkov, pa pri nas bili televizij® £	!	ko je treba uvoziti precejšnje količine birokratske
omejeni^zlasti pri neposrednem | jgj Pitje kave se je našim ljudem tako močno ralezlo pod prenašanju oddaj s terena. Na g , <ja bi pomanjkanje tega poživila razburilo vehko duhov, voljo so imeli reportažni avto, |	^	kavo	že	tako	ljubimo	in	častimo,	je	prav, da jo malo bolj
ki so ga zaradi velikosti^ m nekretnosti imenovali „slon‘ • njim so se težko, navadno se pa _ sploh niso prebili do	krajev	s
dogajanja. Od konca marca	|
naprej te zagate ne bo več, kajti	g
iz Anglije je v ljubljanska*ieVj: | zijsko	hišo	prispel ma^	g
reportažni avto, ki je zadnjj	g
krik televizijske tehnike. *	|
prispodobo povedano: z njim g bo moč priti celo tja, ka®°r | lahko pelje le lojtrski voz. . ,	s
Vozilo je stalo 425 tiso	g
dolaijev, ima lasten elektiičm g
agregat, dve najsodobnejši tele' g
vizijski	kameri	in še	vel1	e
drugega, kar je potrebno z	s
snemanje in neposredno °a *	|
jenje v	barvah.	S tem	ayt®M	g
bodo ljubljanski televizU
popestrili dnevnoinformativti	|
program. Prvo preizkušnjo J reportažni avto uspešno^ prestal pri poročanju z kongresa ZK Slovenije.
že VIII.
§ r,,5,aVa je doma v Etiopiji, ne pa v £ Z >riki, kot bi morda
= ameriški 5S?1, ker pač a južno'
s nn JSff dežel prihaja na svetov-I porekhi jnalve^ kavc- 0 m0"61"
zrncaaVail; dte. ■ Dtagbcena želen« x atcr*h kuhamo tako 2“	®° tekočino, so plod
no |i|fk rastline, ki sodi v druži-liste m uf®' Grm ima kožnatc dn vi? cvetove, zraste pa tudi °^nme osmih metrov, na ^k°se je a etiopska rastli-Axiio ,lla v ostalo Afriko, v trj ^ln Južno Ameriko, poznamo Dririo?0Vne wste kav, iz katerih
Bar °kou 80 razHčnih
zrm?~-n rastlina rodi prva kavna Det nune okrog deset let. Prvih ko oa ras a sploh nima plodov, novih nM P^aV|i°' navadno traja bivanii, . 80 pnmeri za prido-nainri kavnih zrn. Beli cvetovi se ki,,*1 spremene v zelene jagode, kave if^ma Pordečijo. Gojitelji Vsati Pravijo „kavine češnje . jagoda ima dve pečki, dvoje
Ullllliiiiiiiiitii
zrn kave. Plodove obirajo, dokler so še sveži, ker iz razsušenih padajo zrna ven. Obrane posuše na soncu ali v posebnih sušilnicah na topli zrak. Ko iz suhih plodov izločijo zrna, jih še naprej suše, oluščijo in prerešetajo, da tako odstranijo različne ■ primesi. Šele nato zrna razvrste po velikosti. Za najboljša veljajo zrna srednje velikosti; kolikor bolj enakomerno so debela, toliko več so vredna na tržišču.
MODROST BABIC
Tako dobljena surova kavna zrna so zelene barve, a še brez značilnega vonja in okusa. Šele pri praženju se v zrnih razvijejo aromatične snovi ter seveda najpomembnejša sestavina kave -kofein. Kofeina je v običajnih zrnih okoli 1 odstotek. Največ kofeina ima v sebi kava s tihomorskih otokov, posebno z Jave, pri kateri je včasih tudi do tri odstotke te poživljajoče in aromatične snovi. Prav zato javansko kavo uporabljajo za pridobivanje izvlečkov kofeina, manj pa za pripravo napitkov.
Sam kofein ima sladko grenak okus. Veliko pa je odvisno tudi od načina praženja, ko se pripravlja dobra kava. Z napačnim praženjem se uničijo še tako odlična kavna zrna, prav tako pa je tudi iz zm slabše kakovosti mogoče s pravilnim praženjem veliko izvleči. Najprimernejša temperatura je med 185 in 240 stopinjami. Pražena zrna takoj neprodušno shranijo v pločevinaste škatle ali v plastične vrečke, da se aromatične snovi ne porazgube. Taka kava prihaja v trgovine.
Ce se danes mnogi smejejo starim babicam, ki imajo še navado kavna zrna mleti v staromodnih ročnih mlinčkih, nimajo prav. Mletje kave v električnih napravah ni najboljše, ker zaradi pregrevanja kava izgubi del aromatičnih snovi. Počasno mletje v ročnih mlinčkih ohrani v kavi vse želene snovi.
HUDE ANGLEŠKE ŽENE
Dandanašnji je kava povsem vsakdanja stvar in nikomur ne pride na misel, da bi jo imel za hudičevo delo. Še ni tako dolgo, ko je bilo drugače. Nekateri angleški zdravniki so pred dobrim stoletjem menili, da je kava strup, ki suš možgane in telo. V žolčnih razpravah so dokazovali, da vnetim pivcem kave pijača izsuši ledvice, kar povzroči posušitev ostalega telesa. Angleške žene, zmešane od teh učenih modrovanj, so začele demonstrativno napadati angleške kavarne in ostale lokale, kjer so pripravljali
dan zdravemu ne škodijo. Umerie-" uja delo-želodca in živčnega
no uživanje kave spodbuja delovanje srca,
sistema, preganja utrujenost in zaspanost. Kava je torej blagodejen napitek, vendar le v primeru, da človek ni razdražen, živčen ali bolan na srcu ter želodcu.
Predenje kava prišla do Evrope, je prehodila lep kos poti po ostalem svetu. Iz etiopskih ravnic so jo prenesli v Jemen, od koder je osvojila arabski svet in Turčijo. V Meki so že v 15. stoletju ustanovili prvo znano kavarno na svetu. Šledile so kavarne v Kairu in sirskih mestih. V Carigradu so Turki odprli pravo kavarno na evropskih tleh leta 1522. Preko Turkov je kava prišla tudi v naše kraje. V Sarajevu in Beogradu so še v 16. stoletju odprli več „kahvan“, v katere pa so smeli zahajati le višji družbeni sloji.
Iz Etiopije in ostalih afriških dežel so sadike kavnih grmov skrivoma prenesli v Južno Ameriko in v Azijo, ki sta kmalu zasenčili domovino kave.
Obvezna skodelica, brez katere se delovna vnema stežka vname.
Kaj so pred	80 leti	pis Dolenjske Novice.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE ČRNOMELJ
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Črnomelj — enota za gradnjo stanovanj razpisuje na podlagi pravilnika o kreditiranju stanovanjske gradnje
V. NATEČAJ
A. Posojilo organizacijam za nakup ali zidavo najemnih stanovanj za delavce v razpisni vsoti 3.300.000,00 din in posojilo komunalnim delovnim organizacijam za graditev komunalnih naprav in napeljav za osebno in skupno porabo na zemljišču, ki je po občinskem programu določeno za stanovanjsko graditev, v razpisni vsoti 800.000,00 din.
Posojilo za nakup stanovanj za delavce lahko najamejo organizacije, ki združujejo svoja sredstva po določilih samoupravnega sporazuma.
Organizacija dobi posojilo na podlagi razpisa, če izpolnjuje naslednje pogoje:
— da ima srednjeročni program in letni program za reševanje stanovanjskih vprašanj svojih delavcev,
— da gradi ali kupuje stanovanja v okviru občinskega programa stanovanjske graditve,
— da sodeluje s 50-odst. lastno udeležbo od predračunske vrednosti stano anja,
— da je sposobna vračati posojilo.
Odplačilna doba za posojilo bo določena po kreditni sposobnosti organizacije, vendar ne more biti daljša od 20 let. Obrestna mera je 4%, po preteku 10 let od pričetka plačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 2 %.
B. Posojilo za zidavo stanovanjske hiše v osebni lasti v razpisni vsoti 1.500.000,00 din.
Delavec organizacije, ki združuje svoja sredstva pri stanovanjski skupnosti po določilih samoupravnega sporazuma in namensko varčuje v banki za stanovanjsko posojilo ali dobi stanovanjsko posojilo od organizacije, v kateri združuje svoje delo, ali ima neprimerno ali neustrezno stanovanje, lahko dobi po pravilniku in na podlagi razpisa posojilo za zidavo družinske stanovanjske hiše v osebni lasti.
Prednost za posojilo po tem razpisu ima delavec, ki:
— ima nižji povprečni osebni dohodek na družinskega člana,
— zida družinsko stanovanjsko hišo v okviru določenega stanovanjskega standarda,
— zida stanovanjsko hišo ob upoštevanju elementov za standardno stanovanjsko hišo,
— ima družinsko stanovanjsko hišo zgrajeno do III. gradbene faze (pod streho),
— da bo s preselitvijo v novozgrajeno hišo sprostil družbeno najemno stanovanje.
Delavec lahko dobi posojilo po pravilniku, vendar največ do 60.000,00 din z rokom vračila do 20 let, po kreditni sposobnosti. Obrestna mera je 4 %; po preteku 10 let od pričetka plačevanja posojila se obrestna mera za neodplačani del posojila poveča za 2 %.
Obrazec za prošnjo in vsa podrobnejša pojasnila v zvezi s pogoji natečaja lahko interesenti dobijo na sedežu SSS občine Črnomelj, Ul. Mirana Jarca št. 3, kjer se zbirajo prispele prošnje. Natečaj pod točko A traja 15 dni za nakup stanovanj v Semiču, 60 dni za nakup stanovanj v Črnomlju ter 60 dni za komunalno opremljanje stavbnih zemljišč.
Pod točko B pa 14 dni, in sicer od dneva objave razpisa. Kasneje dospele prošnje ne bodo upoštevane.
^ L
\\ V **
>v*v'
^ 'V-v- «
— KDO OD VAJU DVEH JE VOZIL?
Toda našemu Junaf.“0c»,	zanesel'na h^alož.U
sl je umirajočega	m1*?0	srce	8
SI JC umirajoccB« —■
mu dal piti. »Mlada S* ^
sr«
* Je zaklical
..... — — -	-  . _ j«-	«
hvaležni divjak, »st® 0|?< *Delavari m» ' Kako se imenovati beli**0 0„lj»biu So	ime-
nujejo Ostrostrelca,	se	vrne*	,	da	mi
bodo dali boljše In,e’
— »Hitra roka,
Jemlj
ie skalpe.
ko ^ *eo,yem * bojne
steze.«
Se lme'	Hivo	oK°.t'' ‘	Ostrostrelec '
—	»mira rima, *#ne	oko1« t«
Sokolje oko! Poslej se	^	j	N*tty,	kajti	preenaia
je	bilo zadnje, kar	Pr*8na,a
ga je truma prihajaj®
LICITACIJA
KZ „KRKA" Novo mesto —
TOZD AGROSERVIS
objavlja licitacijo naslednjih osnovnih sredstev:
1. 1 KAMION TAM 5500, inventarna številka 4302, izklicna cena 40000,00 din
2. 1 DVOOSNA PRIKOLICA LJUTOMER (6 ton), inventarna številka 4337, izklicna cena 30000,00 din.
Licitacija bo 10. 4. 1978 ob 7. uri v prostorih TOZD Agro-servis.
KMETIJSKA ZADRUGA „KRKA"
Novo mesto
objavlja
naslednja prosta dela in opravila:
1. REFERENTA ZA PLAČILNI PROMET Pogoji: ekonomski tehnik z enoletno prakso
2. KOVAČA - KLJUČAVNIČARJA
Pogoji: KV kovač ali KV ključavničar z enoletno prakso
3. DVA NATAKARJA
Pogoji: KV natakar z enoletno prakso
4. PROSTA UČNA MESTA:
— 10 prodajalcev
— 3 mesarjev
— 2 natakarjev
— 2 kuharjev
Pogoji: uspešno končana osemletka
Poizkusno delo pod 1 in 3 traja tri mesece, pod 2 pa en mesec.
Interesenti naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Kmetijska zadruga „KRKA", Novo mesto. Cesta komandanta Staneta 10, in sicer za prosta dela in opravila 15 dni po objavi, za prosta učna mesta pa 30 dni po objavi.
— SPOMNI ME, DA TI MED POLČASOM NEKAJ POVEM I
. .	..	..	..	gasov	|e	SpQmjn
(Bela krajina) je po svoji natomi topli legi jako ugodna za sadjerejo in zlasti še za vinorejo. Bela krajina je včasi zalagala velik del kranjske dežele z vinom. Spominjam se onih blagih časov, ko so k nam po vino hodili trgovci iz Kamnika, Kranjske gore, Radovljice, Cirkni-ce, Logatca, iz Ljubljane. In ko zdaj včasi med zasedanjem obiščem tu in tam kakega znanca, tedaj mi naročajo, delajte Beli kranjci, trudite se, da vaši vinogradi spet rode, ob je dne m pa glejte, da kmalu dobite železnico, in kakor nekdaj bomo zopet k vam hodili po vašo zlato vinsko kapljico.
(Prej ljubezen) ,slej ljubezen. Ta narodna poslovica se rada vresničuje. Vresničila se je zadnje dni tudi pri nemških državnih poslancih. V prejšnjem zasedanju državnega zbora sq, vse .nemške stranke, izvjremši nemško katoliško ljudsko stranko, stale trdovratno v divji opoziciji. Sedaj se vez med njimi trga. Že si
kljubujejo. Nekateri Nemci so se namreč streznili. Ko sta namreč znana junaka Schoerer in Wolf začela rogoviliti s svojo strančico, jih druge nemške stranke niso hotele podpirati; še prijemale so ju prav trdo. Seveda sta bila moža huda.
(S Krete) namerava avstro-ogerska vlada odzvati svoje čete, slovenske vojake, v domovino nazaj.
(U t o ni 1 o) je pretečeni ponedeljek v Vavti vasi 11-letno dekle. Rešitev je bila prekasna. Ko so jo iz vode dobili, bila je že mrtva. Da bi imela tolika vas vsaj kak rešilni čoln. Pa kaj, saj ga še Novo mesto nima. Bil je sicer pred leti sklep storjen, in kacega pol leta je bil res čoln pri mostu v rešitev pripravljen, ker pa tako dolgo ni nihče v Krko pal, so menda zopet ta sklep razveljavili.
(Iz DOLENJSKIH NOVIC 1. aprila 1898)
33.
Dekleti sta ga sprejeli molče in hudo zaskrbljeni. Ostrostrelec pa jima je na kratko razložil, kaj se je zgodilo. Tomovi hčerki sta pogumno prenesli novico, le pri kosilu so vsi trije molčali. Potem so se posvetovali, kaj naj store. Na vojake iz bližnje trdnjave niso mogli računati, saj bi njihova pomoč vsekakor prišla prepozno. Ta čas je preosta-jalo edino to, da poskusijo najti Nattyjevega prijatelja Delavara, ki bi še moral biti nekje v bližini. Z njim okrepljeni bi se mnogo laže uprli napadu na grad, ki so ga morali vsekakor pričakovati.
|iiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii=
tisti
32.
Se daleč na vodo so ga spremljale njihove divje grožnje. Najprej je šel po čoln, ki je bil privezan za skalo, potem pa je z začudenjem zagledal drugega, ki se je premikal sam od sebe, in to hitreje, kot bi ga mogel gnati jezerski tok. Ko se mu je približal, je zagledal v njem ležečega Minga, ki je z rokami spretno veslal proti bregu. »No, rdečkar,« je hladnokrvno dejal Ostrostrelec, »dovolj si se vozil, zdaj pa še malo plavhj.« Mlngo je sprevidel, da ni pomoči, in se je z jeznim vzklikom pognal v vodo. Natty pa je odpeljal svoje brodovje k Tomovemu gradu.
poieaM«! ih< pred 2DlBti)
Mesto doživelo masovnost S
STARO NOVO MESTO v vsej svoji dolgi zgodovini še ni £ doživelo, in ni moglo doživeti take slavnosti, take masovnosti in s zanosite manifestacije, kakor danes, ko so se s slavnostnim £ zborovanjem začela na Glavnem trgu tudi uradno dela na avto- * mobilski cesti bratstva in enotnosti Ljubljana - Zagreb. Že v £ nedeljo in ponedeljek so po vsem mestu vihrale zastave, s hiš pa £ je pozdravljalo cvetje in zelenje. Toda vse bolj kot ta vnanja £ podoba dolenjske metropole, je bila prisrčna mladost in navdu- * šeno razpoloženje vseh prebivalcev Novega mesta in okolice, in ^ lahko rečemo cele Dolenjske. Kajti mladi graditelji, zbrani iz J vseh republik naše države, so prinesli Dolenjski in njenemu ^ človeku še eno resnično novo pomlad.
VAŠČANI ŠMAVRA pri Dobrniču so uvideli, da elektrika * sama noče v vas, zato so krepko prijeli za delo in posegli v žep. £ Vse drogove so postavili vaščani sami in plačali stroške, le * kmetijska zadruga Dobrnič jih je pri tem podprla. Sedaj ko so £ sami pokazali pripravljenost, da z lastnimi napori napravijo J čimveč, zaslužijo pomoč družbe.	^
GOSPODARSIG SVET je načel tudi vprašanje točenja alko- £ holnih pijač po domovih. Tako nezakonito točenje se je močno * razpaslo okrog Trebelnega, kjer so n. pr. v nedeljo dopoldne j gostilne prazne, sosedje okrog cerkve pa imajo polno gostov, ki * se seveda tudi za denar nacejajo z žganjem in vinom. Prav je, da £ se proti tem pojavom odločno nastopi.	*
KMETIJSKA ZADRUGA Dragatuš je lani pričela graditi ^ skladišče, letos pa, kot predvidevajo, bo dograjentr. Skladišče je J potrebno za blago, mimo tega pa bo v njem tudi lopa za stroje, * katerih ima zadruga iz leta v leto več.	£
(Iz DOLENJSKEGA	LISTA	*
2. april 1958)	£
1 SVETLOBA DEŽEVNEGA VEČERA - Poetičen in f e svetlobno učinkovit posnetek mestne vedute je nekega dne v i | lanski jeseni uspelo narediti Jožetu Simčiču, novinarju tovar- § | niškega glasila Kurir. Mokra cesta je močno odbila svetlobo i | popoldanskega sonca in drevesu z ostanki posušenega listja | | orisala senco v svetlobni „luži“. Gre torej za posnetek proti | H svetlobi, ki velja sicer za zelo priljubljenega in učinkovitega | | med fotografi, a zahteva precej znanja, saj je tehnično dokaj i I zahteven. Novomeščanu Simčiču je tako kompozicija kot | I osvetlitev kar uspela.
iiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
POTA
Ii\ STJt?
Dežurni
poročajo
S POLENOM NAD GOSTE -Miličniki iz Dolenjskih Toplic so 27. marca pridržali do iztreznitve Živka Aleksiča iz Cešče vasi, ker je razgrajal v gostilni Srebotnjak v Straži, poleg tega pa se hotel s polenom v roki na vsak način pretepati z gosti. Bo tako pogumen tudi pred sodnikom za prekške?
PRIŠEL PES, ODŠEL Z MOPEDOM 30. marca je neznanec odpeljal Antonu Hočevarju iz Gornjih Lakovnic moped, vreden 8.000 din. Lastnik je svojega konjička pustil na parkirnem prostoru pri novomeški IMV.
PIJAN VOZIL, POTEM PA SE GROZIL - Novomeški miličniki so 1. aprila zvečer pridržali do iztrez-nitve Franca Stanišo z Vrha pri Ljubnem. Staniša je tistega dne vozil osebni avtomobil od Novega mesta proti Birčni vasi, ko so ga usavili miličniki, ker so sumili, da vozi pod vplivom alkohola. Med postopkom se je z miličniki pričel prepirati, grozil pa je tudi v novomeški bolnišnici, kamor so ga odpeljali na odvzem krvi. Miličnikom ni preostaja-lo drugega, kot da so ga potem odpeljali na „h]ajenje“ v Jerebovo.
Uherniku zvišali kazen
V minulem letu je naš list precej podrobno pisal o nam vsem dovolj znanem uboju v Gabtju hkrati pa tudi o sodbi novomeškega okrožnega sodišča, ki je zaradi uboja prisodilo Martinu Uherniku 8 let zapora, njegovi ženi Ani pa zaradi nudenja pomoči storilcu po uboju, 2 leti. Ker pa sta se zoper izrečeno sodbo pritožila tako javni tožilec, kot zagovornik obtoženih, je o tem primeru razpravljalo vrhovno sodišče SRS.
Ker o krivdi obtoženih pač ni bilo nikakršnega dvoma, je vrhovno sodišče ustreglo pritožbi javnega tožilca in Martinu Uherniku zvišalo kazen na 10 let zapora, njegovo ženo Ano pa oprostilo. To iz preprostega razloga, ker obeh zakoncev zaradi enakega kaznivega dejanja pač ni moč obsoditi.
DO SMRTI POVOZIL PEŠCA IN POBEGNIL
2. 4. ob 19. uri je prišlo do hude prometne nesreče na cesti Brežice—Krško v Šentlenartu. 52-letni Karel Kavšek je tega večera pešačil po omenjeni cesti, pri hišni številki Šentlenart 26 pa ga je zadel neznani voznik avtomobila, zbil po cestišču, tako da so hudo poškodovanega Kavška prepeljali v brežiško bolnišnico, kjer pa je za poškodbami umrL Za neznanim voznikom avtomobila še poizvedujejo, vendar rezultata doslej še ni. Celjska UJV zato naproša vsakogar, ki bi karkoli vedel o nesreči ali pobeglem vozniku, naj to javi najbližji postaji milice.
m
ENA IZMED BAKEL — Kot obširno poročamo posebej, je bil minuli teden za dolenjske gasilce še posebno naporen. Največkrat sta goreli naša malomarnost in neprevidnost, kot na temle posnetku na dvorišču obrata Cestnega podjetja Novo mesto. Ogenj, kije nastal ob sežiganju trave, se je namreč hitro razširil na kup zloženih gum in zračnic. (Foto: Pavlin)
V enem dnevu šestkrat gorelo
Buren teden dolenjskih gasiclev — Otroci kurili pod daljnovodom — Kako gori naša malomarnost — Dovolj je tudi odvržen cigaretni ogorek
1    " "     - ■   —--------------------------------------
Neprevidno sežiganje odpadkov, otroška igra, odvržen cigaretni ogorek, iskra parne lokomotive in malomarnost pri kurjenju trave so vzroki, ki so minuli teden zanetili kar šest požarov. Vsak od teh si „zasluži", da ga opišemo nekoliko podrobneje.
I
raca*
Začelo se je 29. marca na košeni-cah pri Ljubnu. Kot je bilo ugotovljeno, je tega popoldne Novomeščan Jože Muhič pri vinogradu sežigal odpadke. Močan veret, ki je takrat vel, pa je zanesel iskro v travo in ogenj se je hitro razširil, nevarno pa ogrožal celo bližnji gozd. Da ni prišlo do požara tudi tam, so poskrbeli urni gasilci iz Vavte vasi in občani bližnjih krajev, ki so s požrtvovalnim posredovanjem preprečili še večjo škodo.
Isti popoldan je gorelo tudi v gozdu pri Družinski vasi. Otroci so si med igro zakurili ogenj na poseki pod električnim daljnovodom (!), rdeči zublji pa so hitro zajeli suho listje in praprot. Na srečo so vaščani ogenj hitro opazili in poklicali na pomoč novomeške gasilce in požar zadušili, še preden je prišlo do česa hujšega.
Crn dim pa je tega popoldneva vzburil tudi prebivalce Bučne vasi in
PONOVNO IGRA Z VŽIGALICAMI
Res številnim požarom v minulem tednu se je pridružil še ogenj, ki je do tal uničil gospodarsko poslopje s senikom, kaščo, shrambo strojev in orodja, last Milana Ajstra iz Krške vasi 88 pri Brežicah. Do požara je prišlo 30. 3. okoli 16. ure, materialno škodo pa po neuradnih podatkih cenijo na kar 200.000,00 din. Kot je pokazala dosedanja preiskava, je do ognja (gasili so ga prostovoljni gasilci GD Brežice) prišlo zaradi otroške igre z vžigalicami.
PRED VRATI ZGODOVINSKEGA DNE — Njim na čast (semafo-rom) novomeški vozniki že odštevajo ure, kajti ni več daleč trenutek, ko bodo na križiščih v Ločni in Žabji vasi tudi uradno zasvetile zelene, ideče in oranžne luči. Le še kratek test, zagotavljajo odgovorni, potem pa bo šlo zares. (Foto: Budja)
Če postane avtomešalnik taksi
S službenim vozilom se je Lojk odpeljal domov, nato pa povzročil še prometno nesrečo — Izgovor, da ni imel prenočišča, neutemeljen
tudi do 150.000 din dohodka na mesec.
Sodišče je po pregledu „papiijev“ povsem soglašalo s stališči pioniijevcev in menilo, da je izrečeni ukrep (Lojk je zaradi tega izgubil službo) pravilen. Odločba pa še ni pravnomočna.
Goljufija s .tacami’
Pogojna obsodba Andreju Sajevicu iz Ljubljane
hujše kršitve delovnih obveznosti izgubil lastnost delavca v Pionirjevem tozdu Strojno-prometni obrat Novo mesto.
Lanskega avgusta je namreč Lojk vozil avtomešalnik in se okoli 22. ure kar z njim odpeljal domov, čeprav bi moral službeno vozilo parkirati v Novem mestu. Da je bila nevšečnost še večja, je Lojk naslednje jutro, ko se je z avto-mešalnikom peljal na delo, povzročil še prometno nesrečo, v kateri je bilo vozilo močno poškodovano. Lojk pravi, da je vse to res, vendar meni, da je izrečeni disciplinski ukrep prestrog, kajti po'končanem delu z rednim prevoznim sredstvom zaradi pozne ure ne bi več mogel priti domov, za prenočevanje v Novem mestu pa ni imel denarja. Pravi tudi, da je vso škodo,*ki je nastala pri prometni nesreči, podjetje dobilo povrnjeno od zavarovalnice in da bi do nesreče lahko prišlo tudi na službeni vožnji.
Drugačnega mnenja pa so pri Pionirju: Lojk je gotovo vedel, kakšno delo bo opravljal, in bi lahko že prej poskrbel za prenočišče ali prevoz domov. Kar pa se škode tiče: res, dajo je z odbitkom franšize zavarovalnica povrnila, vendar vozilo zaradi popravila več kot en
mesec ni bilo uporabno za vožnjo in tako tudi ni bilo predvidenega dohodka. Z, vožnjami namreč takšno vozilo ustvari
Kot smo lani že poročali, je bil novomeškemu okrožnemu javnemu tožilstvu prijavljen 27-letni Andrej Sajevic iz Ljubljane zaradi utemeljenega suma goljufije v novomeški
PUSTOLOVŠČINA Z UKRADENIM AVTOBUSOM
Franc Lavrih iz Scntlovrenca je 2. aprila ugotovil, da se je ponoči nekdo odpeljal z avtobusom ki ga je parikral pred hiša Kmalu po obvestilu pa so miličniki avtobus našli 5 kilometrov daleč pri Čatežu. Ugotovili so, daje neznane^ tukaj poskusil vozilo obrniti, pri tem pa zadel v zemljo, tako da so zavore zablokirale. Kmalu je bil znan tudi nespretni voznik: 19-letni Božidar Urajnar iz Hudej, ki bo moral sodnikom odgovarjati.
„Krki“. Zadevo je tokrat obravnaval senat okrožnega sodišča.
Na kratko: Sajevic je lanskega septembra prišel v „Krkin“ tozd zelišča in prinesel s seboj 26 kilogramov medvedjih tac. Potem, ko se je predstavil za nekoga drugega, je dobil prejemnico, s katero bi moral na blagajni dvigniti denar. Sajevic pa je še isti dan popravil napisani znesek, tako da je na blagajni dvignil kar 40.000 din več, kot bi smel. Očitna goljufija, ki pa je obtoženec na obravnavni ni zanikal. Ob upoštevanju številnih olajševalnih okoliščin mu je senat prisodil devet mesecev zapora, pogojno za dobo treh let, vendar sodba še ni pravnomočna.
Bršljina. Kot so ugotovili, je takrat Jožefa Potočar iz Velike Bučne vasi požigala travo na livadi, ki sega do žične ograje obrata Cestnega podjetja. Ogenj se je po travi razširil vse do zloženih izrabljenih gum in zrač-
Veseljačil z nekritimi čeki
Leto in šest mesecev zapora in zdravljenje zoper alkoholizem
Na zatožni klopi novomeškega okrožnega sodišča je pred kratkim sedel 41-ietni Janez Juvan, učitelj brez zaposlitve. Obtožnica ga je bremenila „kaznivega dejanja nekritega čeka“.
Juvan je bil v času od 27. septembra 1976 pa do lanskega zadnjega avgusta zaposlen kot predmetni učitelj na podružnični OS Šmihel pri Žužemberku in marca lani pri novomeški podružnici Ljubljanske banke odprl tekoči račun, kamor so mu iz osnovne šole nakazovali osebni dohodek. Juvan si je na banki kmalu pridobil zaupanje in tako so mu julija izdali dvajset čekovnih blanketov. To je s pridom izkoristil. Že pri kontroli 11. 8. je bilo ugotovljeno, da je z izdajo nekritih čekov prekoračil sredstva na računu za okoli 1.500 din. Dobil je opomin, da mora znesek vrniti v osmih dneh. Tega pa ni storil, pač pa je, ker je bil vdan pijači, še vnaprej vnovčeval čeke. Tako je v sorazmerno kratkem času zapravil kar okoli 34.000 din, s čeki pa tudi plačal hotelske storitve v „Slonu“ in „Kompasu“ ter blago v trgovini ljubljanske Jugoplastike. Skupno je izdal 20 čekov brez kritja v višini natanko 34.212,10 din.
Obtoženec na obravnavi ni imel kaj prikrivati; dejanje je v celoti priznal, zraven pa povedal, da je temu botrovala nepremagljiva sla po pijači. Juvan se je namreč že predlani in lani zdravil za alkoholizmom, vendar je zdravljenje samovoljno prekinil. Senat, ki mu je predsedovala Zlata Savelj, ga je obsodil na leto in šest mesecev zapora, zraven tega pa mu je izrekel varnostni ukrep obveznega zdravljenja proti alkoholizmu in povrnitev zneska banki. Ker je Juvane sedaj brezposelen in obstaja nevarnost, da bi se ponovno vdal pijači in „grehom“, mu je sodišče pripor podaljšalo do pravnomočnosti sodbe.
NEVARNA
IZNAJDLJIVOST
Že dolgo opažamo „iz-mjdljive“ voznike, ki so si med staro Ragovsko in novo obvoznico napravili ne ravno vzorno bližnjico. „Bencin je drag," pravijo. Malokoga pa pri tem zanima, čigavo je zemljišče, po katerem tako zavzeto drvijo, malo jim je tudi do varnosti ostalih voznikov. Njivsko blato, ki ga nanašajo na asfaltno površino je lahko še presneto nevarno, in kot pravijo na novomeški UJV, je tudi ogledalo naše prometne varnostne kulture.
nic, ki so seveda pričele goreti, plameni pa so ogrožali še bližnji leseni baraki; v eni izmed teh so nastanjeni tudi delavci. Gost dim in delavci so na pomoč priklicali novomeške gasilce, ki so skupaj s kolegi iz „Krke“ požar zadušili.
Malomarno odvrženi cigaretni ogorek pa je bil povzročitelj požara v gozdu med Miliči in Marindolom. Ogenj se je razširil na površini desetih hektarjev košenic in gozda, vendar je o povzročeni škodi še prezgodaj govoriti. Enako velja za požar med Belčjim vrhom in Knežino, kjer je do tal pogorel hektar listavcev. Vzrok požara še ugotavljajo, sumijo pa, daje nastal zaradi kurjenja trave.
Veliko dela so imeli prejšnji teden tudi prostovoljni gasilci iz Dobiavic, ki so skupaj z vaščani gasili požar v smrekovem nasadu pri Geršičih. Ogenj je zajel kar 30 hektarjev površine, na katerih so rasle mlade smreke, po prvih podatkih pa cenijo škodo na okoli 70.000 din. Na vso srečo se ogenj ni razširil še na ostala drevesa. Vzrok požaru je bila iskra parne lokomotive.
Na povsem enak način je prišlo do požara še 30. marca popoldne ob železniški progi v Rosalnicah. Na srečo je bil blizu požara Martin Brodarič, ki je takoj pričel gasiti in tako preprečil širjenje ognja. Vseeno pa je pogorelo pol ara grmovja in trave ter drog telefonske napeljave.
Za konec še poročilo delavcev UJV z mesta požara v gozdu med Črnomljem in Stransko vasjo. 31. marca je zgorelo okoli tri hektarje gozdne površine, porasle z iglavci in listavci. Največ škode je prav na pomladku. Vzrok: ogenj se je razširil iz kurišča Romov Matije in Majde Hudorovac, ki sta to popoldne v gozdu „taborila“.
J*
i
.i
ii
n
ČRNI OSTANKI - V noči na ponedeljek je gorelo tudi podstrešje zdravstvenega doma Novo mesto. Več o vzrokih in posledicah drugod.
Pred občani v mrzlo Savo
Če smo ob iskanju vzrokov za požare iz minulega tedna upravičeno zaskrbljeni nad pomenom in vlogo družbene samozaščite, te bojazni vendarle ne gre posploševati. Dovolj velik vzrok za to je minuli torek, ko so prav občani bili tisti, ki so pomagali prijeti pobegla kaznjenca iz KPD Dob.
31-letni Alojz Brumen, ki je bil na sedeminpolletnem prestajanju kazni zaradi številnih vlomnih tatvin, in 22-letni Drago Drekonja, obsojen zaradi enakih kaznivih dejanj na štiri leta zapora, sta pred dvema tednoma pobegnila iz zaporov na Dobu. Že tri dni po tem se je iz Kresnic pri Litiji oglasil občan in povedal, da se v bližini potikata neznanca, ki sta povsem ustrezala opisu, kot ga je dala UJV. Seveda so na omenjeno mesto takoj prihiteli miličniki, delavci UJV, pripadniki narodne zaščite in drugi občani ter teren obkolili. Begunca, ki sta se med tridnevnim potikanjem že preoblekla v civilne obleke sta bila kmalu v obroču. Umikala sta se proti Savi, in ker so železniški most, edini prehod, blokirali občani, jima ni preostalo drugega (vdati se seveda nista hotela), kot da skočita v mrzlo reko in jo preplavata. A zaman: že v vasi Ribče, nekaj sto metrov od Kresnic, so ju miličniki, ki menijo, da sta med tridnevno prostostjo zagrešila še nekaj vlomov in kaznivih dejanj, prijeli. Temu, da bosta še ušla, kot sta po prijetju izjavila sama, je po tako uspešni in hitri akciji, malo verjeti.
Ta in še nekateri zadnji primeri vnovič potrjujejo, da je družbena samozaščita prav v boju proti storilcem kaznivih dejanj v polni meri zaživela. Kako ponosni in srečni bi bili, če bi bilo tako tudi na drugih področjih!
B. B.
OSILNICA: OGENJ PUSTOŠIL
Proti koncu minulega tedna je gorela trava vse okoli Kočevja. Taki požari so spomladi nekaj vsakdanjega. Posebne škode ni bilo.
Precej huje pa je bilo pri Osilnici ob Kolpi. Požar je zajel - kot nam je sporočil podpredsednik KS Osilnica Stanko Niko • lič - 6 do 10' ha travnikov, grmičevja in gozda. Do požara je p išlo v .petek dopoldne, ko je 85-letna Marija Kovač iz Čačičev čistila vrt in zažgala razno šaro. Požar so ukrotili šele gasilcu Najprej so prihitele gasilske ekipe sosednje hrvatske strani Kolpe in sicer iz Cabia, Tršča, Gerova in Plešccv, nato pa gasilci iz Osilnice, gasilska ekipa posestva Snežnik, končno pa še i* najbolj oddaljenega Kočevja.
,,Požar so ukrotili pravzaprav že domačini in gasilci iz Hrvatske, katerim velja posebna zahvala za pomoč,“ nam je povedal podpredsednik Nikolič in dodal, da se je tako spet pokazala solidarnost prebivalcev obeh bregov Kolpe in Cabranke.
V.
OTROK STEKEL PRED AVTO - Jože Avguštin iz Podhoste se je 28. marca peljal z osebnim avtomobilom od Dolenjskih Toplic proti Meniški vasi, ko je pri osnovni šoli dohitel 4-letno Polonco Zbašnik iz Dolenjskih Toplic, ki je hodila ob desnem robu ceste. Ko jo je Avguštin dohitel, je deklica nenadoma stekla na drugo stran, kjer je stal oče. Vozilo je malo Polonco zadelo, zletela je po tleh, tako da so jo laže ranjeno prepeljali v bolnišnico.
ni priSel do Črpalke - 29.
marca zvečer je Brežičan Nedžo Lukič vozil osebni avtomobil proti Mačkovcu, ko mu je pri bencinski črpalki nasproti pripeljal Novomeščan Anton Tomšič. Slednji je tik pred srečanjem nenadoma zavil v
levo k črpalki, tako da sta trčili, na srečo brez hujših poslej"®’ saj je Lukič dobil le nekaj pn>sk‘ . odrgnin po rokah in nogah, J™}* 0 rialno škodo pa cenijo na 25.w din.
SPREGLEDAL PEŠCE - Anton Vovko iz Dobova pri Otočcu se J® 30. marca zvečer peljal z motornim kolesom od Otočca proti Krono-vemu, pri gradu pa je srečal skupino pešcev, ki je hodila ob levem roDl! ceste. Motoristu je takrat nasproti pripeljal avtomobil, zato je »ovko zasenčil luči, pri tem pa spregleda1 pešce. Zadel je Anico Jazbec iz Otočca in jp zbil na tla. Pri padcu si je zlomila nogo in so jo prepeljali v novomeško bolnišnico.
vozi1*
ČETRTKOV INTERVJU
Mimo nevarnih brzic...
Pred dobrim letom je Luka Dolenc po večletnem službovanju v Ljubljani vnovič prevzel mesto direktorja v Novoteksu, kije imel 420 milijonov izgube. Prišel je spet v kolektiv, iz katerega je pred leti izšel. Luka Dolenc je bil 28 let star, ko je prvič postal Novoteksov direktor, in je bil takrat
r*
Luka Dolenc: „Lani smo prodali za 3 odst. konfekcije več, kot smo je sploh naredili .. “
najmlajši direktor v Sloveniji. Kolektiv ga je vdrugič z veseljem sprejel, zaupajoč mu, da bo znal uspešno voditi potapljajočo se barko mimo nevarnih čeri v varnejši pristan. In to se je res zgodilo! Po letu dni je Novoteks ob zaključni bilanci izkazal donosno poslovanje in 2 milijona dinarjev za poslovni sklad; v nobenem tozdu ni bilo izgube. Direktor Dolenc je povedal:
»Razširili smo asortiment proizvodnje, dali na trg bogato kolekcijo. Spremenili smo proizvodni program s tem, da smo začeli delati otroška oblačila in vrhnja oblačila za odrasle. Ob tem smo imeli kup težav in jih imamo še, ampak dejstvo je, aa smo prodali za 14 odst. več tkanin kot leta 1976, konfekcije pa za 3 odstotke smo je sploh nare-uui. Kako l Zaloge so padle! *Ti tkaninah smo zmanjšali zaloge za 30 odst., pri konfekciji za 20 odstotkov. V izvozu smo lani nazadovali, finančni rezultat ob koncu leta pa je bil zadovoljiv glede na zatečeno stanje in položaj tekstilne industrije sploh.“
- Prosimo za nekaj številk o poslovnem letu 1977 *n podatke o osebnih dohodkih zaposlenih?
»Lani je znašal celotni prihodek 855 milijonov
dinarjev. Povedal sem že, da izgub ni bilo, pač pa je res za poslovni sklad ostalo samo 2 milijona dinarjev. Povprečni osebni dohodki zaposlenih so šli lani za 19 odst. navzgor (za celotno podjetje). Medtem ko je poprečni zaslužek novo-teksovca v letu 1976 znašal 3.093 dinarjev, je lani znašal 3.682 dinarjev."
— Ali ste lani ob spremembi proizvodnega programa povečali število zaposlenih?
»Ravno narobe: številčno se je kolektiv zmanjšal za 115 ljudi, pač pa smo bolj delali."
— Kakšne so napovedi za letošnje leto? Ze imate kupce za svoje blago?
»Proizvodni program še vedno prilagajamo potrebam trga. V metraži prodamo toliko, da so vse naše zmogljivosti oddane do srede oktobra 1978, za konfekcijo pa imamo kupce vse do septembra. Kar bomo v tem času naredili, bo šlo še ,toplo* v trgovine."
— Mar to pomeni, da hudih težav ni več?
»Še vedno imamo težave, in to ne majhne. Jih tudi nič ne skrivamo. Ob tako nagli menjavi proizvodnega programa, toliko novih desenih in barvah — v želji ustreči kupcem — še ne moremo brez motenj dajati na trg kompletno naročenih kolekcij. Količinsko lahko ustrežemo, ne pa po posameznih odtenkih barv. Nujno bo odpraviti pomanjkljivosti v tehnologiji, da bomo do leta 1981 lahko ukinili nočno delo žena. V obeh predilnicah pri nas še vedno dela v nočnem času okrog 200 žensk. Prav tako smo v težavah zato, ker sanacijski program ni predvidel dolgoročnejših rešitev za tovarno. Pri tem mislim na potrebne nove investicije."
— Kljub vsemu:	s kakšnimi občutki je kolektiv začel drugo tromesečje letošnjega leta?
»Za zdaj so rezultati kar ugodni. O izgubi se ne pogovarjamo več, ni pa pričakovati, da bi že letos ustvarili pomembne sklade. Postopoma skušamo uspeti tam, kjer prej nismo."
R. BACER
l L!
NAMESTO STAREGA SODOBNO - Tri stare in grde hiše na Prešernovem trgu ob tržnici namerava Šolski center za gostinstvo v kratkem preurediti v sodobne poslovne prostore in trgovine. Obetajo tudi novo, bogato založeno in sodobno prodajalno kruha.
Zadnji hip polena pod noge
Tri stare hiše na Prešernovem trgu namerava Šolski center za gostinstvo spremeniti v sodobne lokale — Iniciativa takrat, ko so drugi spali, zdaj pa je več interesentov
Od leta 1973, ko se je Inštalater izselil s Prešernovega trga 16, je stavba prazna, a stara in nekoristna. Bilo je več poskusov, da bi jo preuredili za potrebe tržnice, pa nič. Resen interesent je bila leta 1976 zadruga, lani marca pa je sporočila, da odstopa od nameravane adaptacije stavbe. Kolesa so se začela vrteti v drugo smer ...
Odkar sc je Inštalater izselil, se je za stavbo zanimal Šolski center za gostinstvo, ker ima v svoji samopostrežni restavraciji premalo prostora in skladišč, v načrtu pa ima še nadaljnji razširitveni program.
Bilo je več »tipajočih" razgovorov s predstavniki raznih trgovskih podjetij, čas pa je tekel in medtem se je začel urejati promet v mestu. Ravno to dejstvo je prineslo nove poglede na namembnost stavbe na Prešernovem trgu 16. Obstaja predlog, da je potrebno Sokolsko ulico usposobiti za dvosmerni promet zaradi razbremenitve Glavnega trga, to pa zahteva podiranje stavb; med njimi je tudi hiša Prešernov trg 16.
Šolski center za gostinstvo ni miroval in čakal križemrok. Medtem je odkupil stavbo na Prešernovem trgu 15 in je v dogovoru za odkup tudi stavbe številka 14 (Gromova hiša). Za celoten kompleks Gostišča na trgu in podaljška Sokolske ulice nameravajo urediti povečano restavracijo, skladišča pa bodo premestili na drugo stran ceste v klet in jo povezali z rovom pod cesto. Tako bo odpadel tudi problem dostave blaga, zaradi katere zdaj stoječi tovornjaki onemogočajo hojo na tržnico.
Pritličje stavbnega kompleksa na Prešernovem trgu 15 in 14 sta po projektih Šolskega centra namenjena prodaji kruha, zelenjave, sadja in delikates. Prav tako je v načrtu manjša specializirana okrepčevalnica. Celoten kompleks bo vsebinsko dopolnjeval tržnico, pomembno pa je, da obljubljajo tudi daljši obratovalni čas: odprto bo tudi ob sobotah in nedeljah.
Medtem ko je Šolski center pripravljal načrte, se je za stavbo na Prešernovem trgu 16 (po prvotnem projektu zadruge) začela zanimati
»Dolenjka". Poslala je na občino pismeno ponudbo, nanjo pa ni bilo odgovora. Na nedavni občinski seji je prišlo do razprave o brezplačnem prenosu stavbe Prešernov trg 16 na Šolski center (hiša bo tako poru-
NEKAJ KRIČEČIH PRIMEROV
Pri novomeški stanovanjski skupnosti se je nabralo čez 400 novih vlog za dodelitev solidarnostnih stanovanj. Med prosilci je večina upravičenih, med njimi pa nekaj zares nujno potrebnih stanovanja. Dejstvo je, da bi lahko stanovanjska skupnost pri priči kupila 100 stanovanj, pa jih ni dobiti.
šena), takrat pa je delegacija trgovcev ostro nastopila in zahtevala odložitev sklepa.
Če je v ozadju še kaj drugega, morda ne bomo nikoli izvedeli, čudno pa se je zdelo, naj bi rekli stop zdaj, ko je vse tik pred realizacijo. Zakaj niso trgovci, prvi poklicani za oskrbo, več pobude pokazali prej? Stavba na Prešernovem trgu 15 jim je bila najprej ponudena v odkup, pa so rekli ne. Iniciativi Šolskega centra v podporo so delegati izglasovali sklep o prenosu lastninske pravice stavbe, toda s pristavkom, da mora Šolski center poskrbeti za ustrezen nadomestni lokal prodajalni Seme.
Ob prihodnjih podobnih priložnostih kaže zadeve dobro razčistiti že prej. Če bi zdaj ob tako skromnem napredku trgovin skušali ovirati tistega, ki kaže največ iniciative, pa bi se reklo metati polena pod noge uspešnemu in sposobnemu.
R. BAČ ER
NAVAL NA KREDITE
V novomeški tovarni Krka imajo 436 prošenj za sredstva iz stanovanjskega sklada. Za družbena stanovanja prosi 158 zaposlenih, za posojilo za gradnjo ali adaptacijo zasebne hiše pa 278 članov kolektiva. S sredstvi, ki bodo v »Krki" v ta namen na razpolago, ne bo mogoče ustreči vsem prosilcem, predlagajo pa, da bi 10 milijonov dinarjev namenili za nakup novih družbenih stanovanj, blizu 5,7 milijona dinarjev pa za kreditiranje zasebne gradnje.
SODELUJEMO PRI GRADNJI DOMA V DOL. TOPLICAH
Občinska skupščina Novo mesto je v proračunu zagotovila milijon dinarjev kot sofinanciranje pri gradnji doma pionirjev v Dolenjskih Toplicah. Po sporazumu, ki ga je sprejela nedavna občinska skupščina, novomeška občina sodeluje pri gradnji in financiranju, s tem pa prevzema nase 30 odst. vseh potrebnih sredstev za gradnjo. V glavnem mora občina dati zemljišče s komunalno ureditvijo ter projektno dokumentacijo, 40 odst. potrebnih sredstev bodo zbrali pionirji vse Slovenije, 30 odst. sredstev za gradnjo pa bodo dale organizacije in društva.
KDAJ V BANJOLE
Občinski odbor ZZB NOV Novo mesto obvešča člane ZB NOV, da bo odprt počitniški dom ZB NOV Banjole pri Pulju od 5. junija do 5. oktobra. V tem domu bodo lahko preživeli 10-dnevni oddih člani ZB in njihovi svojci. Interesenti naj se prijavijo pri občinskem odboru ZZB NOV Novo mesto do 25. aprila. Vsa podrobnejša pojasnila v zvezi z letovanjem bodo interesenti dobili pri svoji krajevni organizaciji ZB NOV ali pa na občinskem odboru ZZB NOV Novo mesto.
Poslednjič za komunalo
Letos je v občinskem proračunu znatno več sredstev za krajevne skupnosti, ljudsko obrambo in socialno skrbstvo
Vsak zdrav človek bi lahko pomagal
Pri
krvodajalstvu se med kolektivi navadno najbolj izkaže Novoteks, med terenskimi organizacijami je bil lani prvi Šentjernej, med šolami pa novomeška gimnazija
Za letos je planirano v novomeškem občinskem proračunu 83,5 milijona dinarjev prihodkov, kar je za 27,6 odst. več kot lani. GB teh sredstev računajo dobiti 29 milijona z davki iz osebnega dohodka in na dohodek, medtem ko glavnino proračunskih sredstev predstavlja prometni davek, davek na premoženje in na dohodke od premoženja.
Delovanju občinske uprave, izvršnega sveta, pravosodja in drugih organov je namenjena skoro polovica celotnega proračuna, družbenopolitične organizacije in društva pa bodo dobili 3,7 milijona dinarjev ali le 10 odst. več kot v letu 1977. Med izdatki je letos znatno več sredstev namenjenih ljudski obrambi, in sicer skoro 5,7 milijona . dinarjev. Poslednjič pa se v proračunu pojavlja postavka za komunalo. Letos gre za 9 milijonov dinarjev,
potrebnih v premostitvenem obdobju, dokler ne bo zaživela komunalna skupnost s svojimi sredstvi. Medtem pa je mesto vseeno potrebno vzdrževati.
Znatno več bodo letos dobile tudi krajevne skupnosti. Tem je namenjenih 2,5 milijona dinarjev, kar pomeni četrtino sredstev več kot v preteklem letu. Pomembna postavka med proračunskimi izdatki je tudi socialno skrbstvo, ki bo letos dobilo 65 odst. več denarja kot lani. Največji del teh sredstev bo šel za usklajevanje priznavalnin borcem ter za starostno zavarovanje kmetov.
»BOLEHNO"
LJUDSTVO
V preteklem letu je bilo v novomeški občini predpisanih 287.482 receptov za zdravila, kar je malce več kot leta 1976. Ta številka pa nam pove, da je vsak zavarovanec dobil lani poprečno 4,9 recepta za zdravila. Po tem sodeč smo bolehno ljudstvo. Vsak iz svojega okolja pa ve, da je veliko takih, ki že več let niso bili pri zdravniku in sploh ne uživajo zdravil. To kaže, da nekateri drugi pojedo toliko več tablet in popijejo toliko več kapljic te ali one zdravilne tekočine. Pri predpisovanju zdravil so se zdravniki v glavnem držali dogovorjenih okvirov, kar zadeva finančno plat Ugotovljeno pa je, da je bilo lani izdanih več receptov, toda za manj draga zdravila.
Letos je 25-letnica krvodajalstva, potrebe po krvi so vedno večje d' na domačem področju, zato je občinski odbor Rdečega križa jazposlal veem sindikalnim organizacijam poziv na še večjo ude-eibo v krvodajalskih akvijah.
. L>oslej je novomeška občina Pre1 oddaie krvi dosegala in stai86^.3’ Predvsem po zaslugi ^ lnih in zvestih kolektivov, ki redno vključujejo v akcijo in svečajo krvodajalstvu pravo ^rnost. Lani je bilo v naši Z» i z^ran*L 1195 litrov krvi,
1-, *®l°5nje leto pa je v planu d0 Utrov krvi. Da bi to lahko dJf.filL je potrebno vsak teden blti 80 do 90 krvodajalcev.
2o*nav nič težk° ne bi bilo ob . .‘“OO zatioslenih zbrati
tolikš:
zaposlenih nega števila prostovoljcev,
DVA NOVA SODNIKA
■j, Stanko Prijatelj mlajši iz ^rebnjega in Franc Kusič iz evega mesta sta bila na zadnji J> občinske skupščine v Novem estu izvoljena za sodnika finskega sodišča. Kadrovska krepitev na novomeškem “°d*ču je bila entoteno delo.
nujna za
če ne bi skrb za to področje ponekod zanemarjali ali pa prepuščali enemu človeku, češ to je njegov konjiček.
Letošnje krvodajalske akcije bodo v jubilejnem letu potekale pod geslom »Vsak zdrav občan naj bi v življenju vsaj enkrat daroval kri!" Na novomeški transfuzijski postaji odvzemajo kri vsak torek in četrtek.
_ Podatki RK za preteklo leto kažejo, da so na primer iz Novoteksa računali na 330 krvodajalcev, medtem ko jih je dalo kri 684. Plan oddaje krvi so lani presegli še v tovarni Krka, v Novolesu, Industriji obutve, Iskri Bršljin, pri Novo-gradu in Novomontaži, v Gozdnem obratu Podturn m Keramiki. Dokaj aktivne so krajevne organizacije RK na terenu, med katerimi je_ največ krvodajalcev (87) dal Šentjernej, medtem ko je novomeška gimnazija s 84 krvodajalci med šolami na prvem mestu.
Enkrat več bo prostora
Novomeška kronika
Upravna stavba občinske skupščine (bivša komanda garnizije) bo v kratkem dočakala temeljito obnovo. Nadzidali bodo eno etažo, prizidavali, tako da bo po obnovi v stavbi še enkrat več prostora ali 1550 m2 večja površina. V spodnjih prostorih bodo lokali za turistične agencije in urade, ki imajo opravka s strankami, zgoraj pa bodo pisarne občinske uprave.
Dela se bodo začela v najkrajšem času, ker mora biti del stavbe prenovljen in na razpolago že oktobra, ko bo zasedanje stalne konference mest. Občina bo 6,9 milijona dinarjev prispevala iz lastnih sredstev, za 16 milijonov dinarjev pa bo najela posojila. Sklep o najetju tega kredita je bil že izglasovan na zadnji seji delegatov vseh treh občinskih zborov.
MAKETA OBNOVLJENE STAVBE: Taka bo videti bivša vojaška komanda in zdajšnja občinska stavba, ko jo bodo popolnoma obnovili. Dela se bodo začela nemudoma.
ZALOŽENOST JE BOLJŠA - V samopostrežnih trgovinah je zadnje čase založenost z zelenjavo m sadjem očitno boljša kot prej. Tovrstno blago je zdaj dobiti tudi v popoldanskem času. S kruhom pa je še vedno ista pesem: popoldne ga večkrat zmanjka.
BANKA ZDAJ ZDAJ VSELJIVA - Nova bančna »palača" zraven stavbe občinske skupščine bo vsak čas vseljiva. Znotraj že nameščajo opremo, medtem ko vrtnarji urejajo zunaj in sadijo. Tehnični prevzem je napovdena v nekaj dneh.
KOTALKANJE NEVARNO! - V pomladnih dneh se novomeška otročad rada zabava tako, da se kotalka po ulicah. Ker za kotalkanje ni nikjer primernega prostora, se podijo kar po ulicah, kar pa je sila nevarno. Otroci so s kotalkami na nogah na cesti pri Gotni vasi pa na Mestnih njivah in v naselju na Ragovski. Za hišami je varno, na prometnih ulicah pa e je kotalkanje izzivanje nesreče!
SAMO DVA NOVA - Minuli teden sta v porodnišnici rodili le Nada Colarič z Mestnih njiv 12 -Srečka in Nevenka Udovč iz Scgovc 16 - Spelo.
ODJl/GA TUDI PRI CENAH -Novomeška tržnica se je v ponedeljek. 3. aprila, lahko pohvalila z dokaj dobro ponudbo blaga. Domače kmetice so prodajale jajca
po 2,2 din, smetano v skodelicah po 20 din, radič, motovilec in regrat na merice po 5 din ter razna semena in spomladanske rože in sadike. Na stalnih stojnicah pa je bilo dobiti vsega, kar ta čas narava premore, cene pa so občutno nižje, kot so bile pred tedni. Zelena solata je veljala 26 din, solata ledenka 40 din, pomaranče 12, jabolka 12, hruške 20 din itd.
\
Ena gospa je rekla, da nekateri občinski uslužbenici bojda zato zamujajo na delo, ker ne pridejo pravočasno na vrsto pri ogledu medalje, ki niti po letu dni od podelitve še ni našla lastnika. Se je zgodilo, da možakarja sploh niso obvestili, kdaj in kje bo dobil v roke dokaz, da ga je predsednik republike res odlikoval.
V Krški vasi
teliem naklonjeno. Sicer delo poteka nad gladino
Davek brezbrižnosti narašča
MOST DO POLETJA - V Krški vasi Pionir nadaljuje z graditvijo mostu čez Krko. Vreme je graditeljem naklonjeno. Sicer pa jih zdaj niti velika voda ne more več ovirati: stebri so zabetonirani in vse .......................i	Krke.	(Foto: Jožica Teppey)
Medtem ko hlastamo za vsakim metrom asfalta, zanemarjamo prometno signalizacijo Tudi prometna vzgoja občanov je del samozaščite
Na cestah ugaša vedno več življenj in tudi v brežiški občini narašča število nesreč s smrtnimi posledicami. Položaj je zaskrbljujoč in zahteva hitro ukrepanje. Pred vrati je turistična sezona, z njo pa vedno gostejši promet in povečana nevarnost za vsakogar, ki se znajde na cesti kot pešec, kolesar ali avtomobilist. Z namenom, da bi v brežiški občini potekal promet bolj varno, je izvršni svet občinske skupščine skupaj z upravo javne varnosti iz Celja in postajo milice v Brežicah sklical pred enim tednom posvet s predstavniki vseh organov in organizacij, ki lahko pripomorejo do drugačnih razmer v cestnem prometu.
V brežiški občini je bilo letos	odsekov, kjer ni nobenega
na cestah že šest mrtvih. Če bo	pločnika za pešce, veliko neure-
šlo tako naprej, bo to leto	jenih križišč, slabo označenih
naprej,
najbolj krvavo. Veliko so krive ceste, neurejena prometna signalizacija,	še več	pa
pomankljiva	vzgoja	vseh
prometnih udeležencev. ,
Pri hlastanju za asfaltom neredko prevlada mnenje, da je bolje opustiti nekaj znakov kot pa skrajšati asfalt. Veliko je
KAJ PA DIMNIKARJI?
V brežiški občini dimnikarska služba ni še zadovoljivo urejena. Zaradi tega ima oddelek za gospodarstvo pri občinski skupščini nalogo, da ustrezno ukrepa oziroma prouči možnost o prenosu te službe na Stanovanjsko in komunalno podjetje v Brežicah. Poskrbeti mora za spoštovanje določil o obveznih rokih za čiščenje kurilnih naprav in dimnikov. S tem v zvezi je najbrž povezano tudi pomanjkanje dimnikarjev, saj se dandanes le rekokdo še odloči za ta črni poklic.
prehodov itd.
Ukrepanje proti kršiteljem oziroma povzročiteljem nesreč bo poslej strožje, kajti pokazalo se je, da mnoge nedisciplinirane voznike denarna kazen malo ali nič neprizadene. Predvsem pa šepa vzgoja.	Največ	so je
deležni še šolarji v osnovni šoli. To naj bo poslej tudi naloga delovnih kolektivov in organizacij v krajevnih skupnostih, naloga Združenja avtomehanikov, todruštva, ki	naj
nove oblike	za
šoferjev in Avtomo-bi vpeljalo preverjanje
znanja, take, ki bodo članstvo
privlačile, zato naj bi bile združene s praktičnimi prikazi odstranjevanja okvar in pomanjkljivosti na vozilih. Razen tega bi morali spodbujati tekmovalnega duha za priznanja vzornega voznika.
Tudi prevozniška podjetja naj se ne bi več izmikala svojim dolžnostim, saj smo prav na tem posvetu slišali, da gredo voznim „Prevoznih“ tovornjakov zavestno na pot z okvarami, če iz uvoza ne dobijo nadomestnih delov ali če jim zmanjka deviz. Tovrstna podjetja so veliko premalo naredila tudi pri preprečevanju alkoholizma. Šoferji pri ,prevozu“ na primer nimajo svojega kotička, zatorej se zadržujejo v gostilnah, ki so samo nekaj metrov stran čez cesto.
Samo zavzeta družbena akcija bo obrodila sadove, zato mora prodreti v vsako okolje.
J. TEPPEY
Nepozabno v Pišecah
V soboto, 1. aprila, so Pišečani pozdravili v svojem kraju pionirje iz vseh osnovnih šol v brežiški občini. Ti so se zbrali na 11. občinski pionirski konferenci in poročali o pestri dejavnosti pionirskih odredov v preteklem letu.
LISTINA JE PODPISANA - Posnetek je z občinske pionirske konference v Pišecah in prikazuje podpisovanje svečane listine samoupravnega sporazuma o gradnji pionirskega doma v Dolenjskih Toplicah. S podpisom so se izreidi za gradnjo predstavniki vseh odredov v brežiški občini. (Foto: Zupančič)
NOVO V BREŽICAH
NA VRSTI ZA KRI - 18. in 19. aprila se bo v brežiški občini spet mudila ekipa transfuzijskega zavoda iz Ljubljane. Organizacije Rdečega križa, sindikat in Socialistična zveza pozivajo prostovoljce, naj se tedaj odzoveju klicu za pomoč sc
v nesreči.
S sočloveku
Zadnje čase vse več občanov čuti to kot dolžnost, zato so krvodajalske akcije uspešnejše kot pred leti. Pa tudi več aktivistov si prizadevaa, da bi bil odziv boljši, saj so med njimi sindikalni delavci v delovnih organizacijah in funkcionarji Socialistične zveze v krajevnih skupnostih.
PO CEM BO KAJ - Ta mesec je Komunalno obrtno podjetje podražilo odvoz smeti. Gospodinjstva bodo plačevala po 60 par od kvadratnega metra uporabne stanovanjske površine, drugi uporabniki pa po 80 par od kvadratnega metra. Tudi cena režijskih ur pri istem podjetju se je povečala. Za vodno inštalaterske storitve zaračunavajo
po 108 dinarjev, za soboslikarsko delo po 96 dinarjev, za gradbeno in krovsko dejavnost po 100 dinaijev in za smetarske storitve po 90 dinaijev.
LOKAL IMA AGRARIA -Prostor, v katerem je bila slaščičarna (na tržnici) je občinska skupščina dodelila Agrarii. Ta je pristala na pogoj, da bo prevzela vso skrb pri vzdrževanju sanitarnih prostorov, ki pripadajo brežiški tržnici. Po vsem tem je pričakovati, da s čistočo in siceršnjim vzdrževanjem ne bo težav.
NOVA PREDSTOJNICA -Komisija za volitve in imenovanja predlaga zborom občinske skupščine, naj na jutrišnji seji imenujejo za predstojnico poklicne šole za kadre v blagovnem prometu profesorico pedagogike iz Brežic Josipo Salamon. Kandidatka izpolnjuje vse razpisne pogoje; zaposlena je pri šolskem centru v Brežicah.
BREŽIŠKE VESTI
Z velikim uspehom so se vključevali v Jugoslovanske pionirske igre pod geslom ,.Narava, zdrahe, Lepota44. Nič koliko akcij so si zastavili in jih tudi izpeljali. O prizadevnosti posameznih odredov priča debela knjiga s pregledom njihove dejavnosti. Tako se vsako leto predstavijo Zvezi prijateljev mladine in med seboj.
Pionirskemu srečanju v Pišecah so tokrat prisostvovali: predsednik republiške konference Zveze prijateljev mladine Niko Lukež, narodna herojka Albinca Hočevar—Mali, gostje iz novomeške in krške občine in številni domačini, ki so z zanimanjem sledili poročilom in bogatemu kulturnemu programu. Konferenco sta organizirala občinska Zveza prijateljev mladine v Brežicah in osnovna šola „Maks Pleteršnik44 v Pišecah. Udeleženci konference so si ogledali tudi likovno razstavo in razstavo ročnih izdelkov, ki so jim jo pripravili v šoli.
MANJ DELEGATSKIH MEST
Novi zbor združenega dela občinske skupščine v Brežicah šteje 43 delegatskih mest, to je pet manj kot v dosedanjem mandatu. V gospodarstvu so zmanjšali delegatska mesta tistim organizacijam združenega dela, ki so imele tri mandatna mesta. Družbenopolitične organizacije so namreč prišle do zaključka, da sta dve mesti dovolj in da preko njih lahko uveljavljajo svoje in skupne interese v zboru združenega dela. Za področje individualnih kmetijskih proizvajalcev je ostalo sedem okolišev in sedem delegatskih mest, vendar s to spremembo, da sta krajevni skupnosti Bizeljsko in Cerklje kot najbolj oddaljeni in hkrati zaokroženi enoti dobili neposredno mesto v zboru združenega dela.
Prva zložba se je posrečila
Dolga, vendar uspešna pot do zaokroženih kmetijskih površin — Izdatna družbena
pomoč
Razdrobljenost parcel bo v krški občini po vsej verjetnosti še vrsto let poglavitna ovira za hitrejši napredek zasebnega kmetijstva. Zaradi tega je toliko bolj spodbuden uspeh, ki so ga dosegli v Kalcah—Naklem. Pred dnevi so namreč uspešno zaključili delo, ki ga je komasacijski odbor začel januaija 1975 na pobudo kmetijske zemljiške skupnosti.
Na površini 74 hektarov, ki vključuje tudi zemljo krškega Agrokombinata in nekaj zemlje zemljiške skupnosti, je bilo 173 parcel. Povprečno so merile po 42 arov oziroma še manj, če štejemo samo tiste v zasebni lasti. S sedanjo zemljiško združbo so lastniki dobili zaokrožene površine, ki merijo po tri hektare in več.
Pot do tega cilja je bila dolga in komasacijski odbor se je pogosto sestajal. Izpeljavo združbenih del je zaupal Geodetskemu zavodu Slovenije, ki naj bi jih opravil v 15 mesecih. Stvari pa so se odvijale počasneje. Nastalo zamudo pripisujejo predvsem težavam pri izračunu ponovne razdelitve
zemljišč v komasacijskem okviru. Razen tega so morali vsako izvršeno operacijo predložiti v obravnavo, zbrati morebitne ugovore, nove predloge in podobno. Preden so prišli do končne izmere in zamejitve novih in večjih parcel, je bilo treba vnesti veliko popravkov, s katerimi so v glavnem zadostili željam vseh udeležencev združbe. .
Lastniki razdrobljenih parcel so dobili v enotnem kompleksu toliko zemlje, kot je znašala s točkami opredeljena vrednost prejšnjih parcel. , Zemljiško aožbo v Kalcah — Naklem so dopolnili z delnim gnojenjem in preoravanjem vseh njivskih površin, ki so jim na stroške
kmetijske zemljiške skupnosti primaknili še tri hektare prej neplodnih površin.
Stroški te prve zemljiške zložbe v krški občini niso bili majhni. Prizadeti posestniki so prispevali po 192 dinarjev na hektar. Kmetijska zemljiška skupnost je dala po 3,887 dinarjev, republika pa po 1.962 dinarjev na hektar površine.
DOBRO OBISKANA PREDAVANJA
Odbor za SLO in družbeno samo-zaščito pri KS Krško je v februarju in marcu pripravil predavanja o reševanju in prvi pomoči ob naravnih in, dnigih hudih nesrečah, tudi v vojni, ter o vlogi in nalogah občanov na področju družbene samozaščite. Od j udele-
Prodorni radioamaterji
Krški radioamaterski klub ROTO—CEL je bil pred dnevi gostitelj 6. konference Zveze radioamaterjev Slovenije. Ta združuje ta čas v 55 občinah 77 klubov, kjer deluje med drugim skoraj 1700 operaterjev, ki imajo na voljo okoli 700 radijskih postaj.
Na konferenci so si med poglavitne naloge začrtali prodor radioamaterizma v tiste občine, kjer klubov zaenkrat še ni. Ugotavljali so tudi to, da zveza nima na voljo dovolj denarja, vendar se z nekaterimi družbenimi dogovori odpirajo
VELIK KORAK NAPREJ
Mariborska Hdromon-taža, eden izmed nosilcev montažnih del na gradbišču naše prve jedrske elektrarne, opravlja ta čas eno najtežjih nalog. V kupoli „kontej-menta44 postavljajo na končno mesto prvi parni generator, drugega, ki tehta prav tako 320 ton, pa dvigujejo do okrogle odprtine, ki vodi v sicer že zaprto zgradbo. Temu bo sledila enaka operacija z reaktorsko posodo, težko 190 ton.
Za vse to so bila seveda potrebna dolgotrajna pripravljalna dela, med njimi tudi postavitev 320-tonskega polarnega žerjava pod strop zgradbe. (Žerjav so izdelali v ljubljanskem Litostroju.) Grobo postavitev teh delov nameravajo zaključiti do konca aprila. Hidromontaža opravlja ta čas s 600 svojimi delavci in 100 podizvajalci še veliko drugih del. Za kakovost in hitrost, ki so jo pri tem dosegli, so jim izrekli priznanje tudi dobavitelji iz ameriške firme Westinghouse.
STO NASTOPAJOČIH
Veseli planinski večei v počastitev dvestoletnice prvega vzpona na Triglav je 28. marca privabil v delavski dom v Krškem okoli 800 obiskovalcev. ToUko se jih v veliki dvorani še ni zbralo, odkar je ta kulturni hram odprl vrata občinstvu. Sedežev je seveda zmanjkalo, zato so mnogi prisostvovali programu kar stoje. Na odru se je zvrstilo sto nastopajočih.
Program je bil izredno bogat. Vseboval je recitacije, pesmi, folklorni nastop, taborni ogenj, šaljivo tekmovanje in kviz na temo 200-letnice vzpona na Triglav. Na kvizu so sodelovale ekipe osnovnih šol iz Krškega, iz Brestanice in s Senovega.
Veseli planinski večeri postajajo v krški občini že tradicija in so vsako leto izredno dobro obiskani. PD Bohor ima prizadevne člane in veliko ljubiteljev planin, zlasti pa si prizadeva pri vzgoji mladih planincev, ki so vključeni v mladinski odsek.
nove možnosti za redne vire financiranja tako njene dejavnosti, kot dela klubov. Prav to obliko zagotavljanja finančnih sredstev bi lahko morda celo razširili, saj je pri nas še nekaj takih potrošnikov, ki jim dejavnost radioamaterjev neposredno ali posredno koristi.
Na konferenci so podelili vrsto nagrad in priznanj klubom in posameznikom za lanskoletne tekmovalne uspehe, podpredsednik občinske skupščine Krško Ciril Plut pa je ob tej priložnosti podelil predstavnikom slovenske in jugoslovanske zveze tri zbornike „Krško skozi čas44. Domači radioamaterji so 6. konferenco ZRA vzorno pripravili in za gostoljubje poželi nedeljena priznanja.
Ž. ŠEBEK
predavanja veliko zanimanja. Izobraževanje ljudi o potrebah in zahtevah ljudske obrambe je zagotovilo, da bodo krajani v taki ali drugačni nevarnosti sposobni uresničevati načrte obrambnih priprav.
DUŠAN VLADlC mL
RAKA IN KOSTANJEVICA
Letos bodo pričeli graditi osnovno šolo v Kostanjevici, za katero občani že plačujejo samoprispevek* Nadaljevali bodo tudi z graditvijo osnovne šole na Raki. Nove investicije bodo potrebne tudi v Brestanici in v Krškem, kjer se pripravljajo na celodnevno šolo za nižje razrede. Zaraui tega morajo nujno povečati šolsko kuhinjo in jedilnico. Za prehod na celodnevno šolo je na vrsti tudi Leskovec, kjer jo bodo prav tako poskušali vpeljati za učence nižjih razredov.
KOLIKŠNA POMOČ?
Podpiranci, ki jim je družbena pomoč edini vir za preživljanje, bodo letos v krški občini prejemali po 989 dinaijev. Upravičenci do pomoči kot dopolnilnega vira, pa bodo v povprečju dobivali po 494 dinaijev oziroma znesek, ki jim manjka do 925 dinarjev dohodka. Za zdravstveno varstvo podpirancev bo skupnost socialnega skrbstva izplačevala po 200 dinaijev na mesec.
KOLESARJI NA PLANEM — V osnovnih šolah se pionirji v pr®" metnih krožkih že pripravljajo na vsakoletna tekmovanja p°^ geslom „Kaj veš o prometu44. Prometna vzgoja je zastavljena zel° na široko in je pomemben del samozaščite. Želja staršev učiteljev je, da bi bil mladi rod na cestah čimbolj varen in da b* bilo med otroki čim manj žrtev prometnih nesreč. (Foto: J* Teppey)
KRŠKE NOVICE
ju bi rada uredila nekaj turistični
en K na	_	n«	i	n	c/l	nO
TUDI LETOS — Kostanjeviško Turistično društvo je v letošnji program ponovno vključilo tekmovanje za najlepšo urejenost zunanjosti stanovanjskih hiš, njihovega okolja, vrtov. Za sodelujoče krajane bodo pripravili deset denarnih nagrad in prav toliko pismenih priznanj. Sicer pa nameravajo nadaljevati urejanje kopališča ob Krki, kakor tudi hortikulturno uiediti okolje spomenika ob vhodu v Kostanjevico.
ALI JIM BO USPELO? -Ribiška družina Brestanica— Krško si že dalj časa prizadeva, da bi dokončala poslopje, ki ga ima ob ribnikih na Mačkovcih. V nadstrop-
ju di raaa ureaua neKaj turisuci**" sob, pa društvene prostore in sobo za ribiškega čuvaja. Ker so ribnik*v času ribolovne sezone — pričela * je 1. aprila — iz leta v leto t>o*J obiskani, bi bilo vredno ta nacr* „širše“ podpreti.
DO ROKA? - Pisali smo že, d* so predstavniki občinske skupščine pred kratkim obljubili ponovno podpreti gradnjo odprtega oH{|l8Jj’ skega bazena z denarjem. Obljubo so najbrž izpolnili, saj urejanje tega
pomembnega športno-rekreacijskega
objekta nadaljujejo in se trudijo, da bi ga resnično odprli do dneva mladosti.
18
		M
		r»
	ii	E
		BHH
DOLENJSKI LIST
Št. 14 (1495) - 6. aprila 1978
a
£UK0 DELO — Radioamaterji in mladi iz raznih krajev občine so iz nekdanje konjušnice odstranili gj*) _kubikov dotrajanega lesa in 45 kubikov kamnitega zidu. Na sliki: med delovno akcijo. (Foto:
Celo za krpanje manjka denarja
Občinska cestna služba v precepu med potrebami in možnostmi
Sevniska občinska cestna služba je potegnila krajši konec pri ®anciranju. V občinskem proračunu za te namene ni več denarja,
°nninalne ali cestne skupnosti ni. Začasno rešitev za letos so zato našli v tretjini denarja, nabranem po samoupravnem sporazumu za ^gospodarske naložbe; preostali dve tretjini gresta, kot je znano, financiranje dejavnosti krajevnih skupnosti.
Na posvetovanju o varnosti v mostov. Spomladi ^stnem prometu v Sevnici je 0(lja cestne službe Alojz Lipo-»avšek navedel vrsto podatkov, občinskih cest je 114 kilo-njih je kar 36
metrov.
VSI PIONIRJI KURIRJI
Y soboto bodo v organizaciji sevniških tabornikov krenili na Lisco pionirji-™rirji iz vse občine. Gre za ainstyeno akcijo v spomin w ‘legalno pot tovariša Tita voin,,a urh . Pred izbruhom seji ’*°Je ^ potekala
SLtP ,lroja CK ZKJ-
Sftf akciJe se naj bi deleždo nad 500 mladih Griljev. Pripadniki teritorialne enote jim pripravljajo zasede. Osrednja slovesnost pred domom na Lisci je Predvidena ob 11. uri.
so se na nekaterih cestah srečali z nemajhnimi težavami. Cesti Šentjanž - Brunk in Šentjanž — Kal sta bolj podobni kolovozu. Lani so po občinskih cestah razsuli 8.500 kubikov gramoza, kar velja 680.000 dinarjev. 70 tisočakov so namenili za najnujnejše prometne znake. Vseeno so jih lani lahko razpostavili 30, letos so jih naročili 103, treba pa bi jih bilo vsaj še 200. Predstavniki novomeškega Cestnega podjetja so ob navedenih številkah brž izračunali,
BOLJŠA OPREMA ZA RADIO
Delegati zborov združenega dela in krajevnih skupnosti občinske skupščine so na zadnji seji v petek sprejeli takšen načrt razporeditve denarja po samoupravnem sporazumu za financiranje krajevnih skupnosti in negospodarske naložbe, da se bo slednjič lahko pristopilo k obnovi sevniškega radia. Letos naj bi bilo namenjeno 400.000 dinarjev v glavnem za nakup dotrajane studijske opreme. V naslednjem letu naj bi storili kaj več še glede samega oddajnika. Za 300.000 dinarjev bodo zato po enotni stopnji zmanjšali denar vsem krajevnim skupnostim, 100.000 dinarjev pa gre iz negospodarskih naložb.
da je imela občinsKa cestna služba za kilometer ceste na voljo komaj 7.800 dinarjev, medtem ko potrebujejo sami 54.000 dinarjev. (Iz dneva v dan ugotavljajo, da je še to malo.)
Izletnikovi avtobusi se s tisoč delavci in šolarji prebijajo dan za dnem po teh cestah, marsikje nekdanjih kolovozih. Doslej na srečo ni bilo posebnih nezgod, med drugim tudi zato, ker vozniki kot domačini poznajo vsako ožino in jamo kot svojo
dlan-	A.	ŽELEZNIK
ZAHVALA DELEGATOM
Na zadnjem zasedanju občinske skupščine z delegati prvega mandata minuli četrtek se je predsednica občinske konference SZDL Ivanka Pavlin zahvalila vsem za prispevek v minulem štiriletnem obdobju. Naslednjega sklica se bodo že udeležili delegati izvoljeni ob zadnjih volitvah. Pred slovesom je bila poudarjena tudi skrb za izobraževanje novih delegacij, posebno tistih za samoupravne interesne skupnosti.
SLABI GOSPODARJI
V Mokronogu in okolici marsikdo zameri sevniškim ribičem zaradi slabe skrbi za ribnike. Blizu Brune vasi in Hrastovice so bili namreč trije ribniki. Pred nekako dvema letoma so spustili vodo iz spodnjega ribnika pri Bruni vasi, sedaj ga je že krepko zaraslo. Se jih bodo še kaj spomnili?
Dom radioamaterjev gradijo
,e Je treba, seže sevniška gasil-j*3 lestev tudi tako visokoo kot j®.gasilski stolp. Do stoletnice Pnhodnje leto se nameravajo še *Je opremiti.
Pri prostovoljnem delu ne manjka mladih iz vse občine
Sevniški radioamaterji niso vešči le svoje stroke, temveč so tudi dobri gradbeniki: tako rekoč v klubu je nastal načrt za
SEVNIŠKI PABERKI
*Ujp?° Črpanje podra-
Podi « .Komunalno stanovanjsko Vp je v odgovoru na delegatsko
neko. ■!e navedlo Ck?terih dni
cene vode v
dn,«ih krajih- V Krškem, ySei*1?ah in Ljubljani pijejo vodo Šam r po konkurenčnih cenah. a Potrošena električna energija črpalk vseeno tudi v iaVg.pi glavni strošek. Za tekoče Skor aj*0 vzdrževanje so lani dali nQvaJ 265 tisočakov, za takoime-^44 »n str°3ke skupnih služb pa kar tovl . °> medtem ko je šlo na račun *0vme 194.869 dinaijev.
- ^Ndar
Ob
LE NA PRVO MESTO
jenSLu gradbišču novega upoko-PQsta®r doma v Sevnici so najprej ve ~‘vui dve svetilki javne razsvetlja-kta:Va'J sredi pločnika. Ker v teh JU1 le ni take burje kot kje v
Primorju, so jih že naslednji dan prestavili na rob, kamor tudi sodijo.
PLANINSKA OBVESTILA -Planinsko društvo Lisca želi s svojimi akcijami prodreti med čim širši krog ljudi. Razen tega, da obvestila pošiljajo na vrsto naslovov, so v križišču na steni trgovine s pohištvom poleg avtobusnega reda m obvestil kina namestili še omarico za obvestila.
OTROCI V NEVARNOSTI - V Naselju heroja Maroka ne manjka otrok na cesti. Kot je bilo rečeno na posvetovanju o prometni varnosti v Sevnici, so se otroci pozimi celo ob smehu staršev s sanmi spuščali proti prometni Kvedrovi cesti. Sani in smuči so sedaj v glavnem zamenjale kotalke in kolesa. Vsi skupaj se očitno premalo zavedajo velike nevarnosti, cesta pač ni igrišče.
SiGVNI&KI VliSTNII
korenito preureditev nekdanje konjušnice pri sevniškem gradu v lep dom za raznovrstno dejavnost.
Lani je znašal predračun okrog 650.000 dinaijev, letos bo treba po vsej verjetnosti prišteti še 100.000, Svoje čase so te prostore že zasilno usposobili za to dejavnost. Ko so sedaj vso stavbo razen nekaj oboda temeljito razkopali, so pravzaprav videli, kako malo vredno je bilo vse skupaj. Morda tudi zato pri Spomeniškem varstvu niso kaj dosti pomišljali glede soglasja. Navsezadnje so fantje zarisali vse tako, da bi bilo čimbolj verno nekdanjemu zunanjemu videzu. Po novem bo namreč stavba komaj kakšnih 60 cm višja, kljub temu pa bodo imeli tudi na podstrešju lepe prostore. V preurejeni stavbi bodo imeli lep prostor za učilnico, posebni sobi za operaterje na UKV in kratkovalovnih	primopredajnikih,
delavnico za konstruktorje, skladišče, fotolaboratorij in med drugim tudi prostor za štiri ležišča. Ob postajah se namreč dostikrat menjavajo vso noč. Spričo dosedanje skromnosti in improvizacije bodo novi prostori pomenili veliko pridobitev. Celotna gradnja poteka ob razveseljivem sodelovanju vseh, ki so dolžni podpirati to dejavnost.
A. Ž.
Pripravljeni za delo po kongresu
2e v predkongresni razpravi so sprejeli akcijske usmeritve, ne samo brali gradivo
Razprava o gradivih pred kongresom slovenskih komunistov je v trebanjski občini spodbudila obsežno družbenopolitično dejavnost. Posebnih pripomb k dokumentom ni bilo, večina osnovnih organizacij je pretehtala svoje usmeritve, kar bo še posebno pomembno za delo po kongresu.
Sekretar komiteja Janez Zajc je na občinski konferenci, ki je strnila javno razpravo o gradivih pred kongresom, ugotovil, da se organizacije ZK v občini vse bolj osredotočajo na vsebinska vprašanja. Ob tem so sprejemali posebne akcijske programe, le-ti pa so marsikje usmerjeni še vedno premalo delovno. Nasploh je bilo očitno, da so bile sprejete usmeritve osnovnih organizacij bolj dognane v osnovnih organizacijah v delovnih organizacijah kot pa v krajevnih skupnostih. Na konferenci sta bdi kot taki omenjeni osnovni organizaciji v Mokronogu in Šentrupertu, kar seveda ne pomeni, da sta najslabši. Za sam Mokronog velja, da dela v
POSLUH TUDI ZA DRUGE
Zemljiška skupnost je pokazala razumevanje tudi za nekatere manjše posege. Tako nameravajo pomagati pri odstranjevanju skal na rodovitnih površinah v Veliki Strmici in Kamnju. Zanimanje vlada tudi za ureditev okrog 20 hektarov površin pri Mali Luži, Skovcu in Iglenku, kar bi lahko opravili, če bi zravnali zavito strugo potoka Župnice. Za ta dela je predvidenih 20.000 dinarjev. Ponovno se bo treba lotiti potoka Zajka pri Veliki Loki. Predvojni ukrepi, ravno tako po vojni doslej niso bili zadostni, da bi ukrotili ta potok.
OBRAMBNI JEŽ OSTRI BODICE
Po vseh krajevnih skupnostih. trebanjske občine so opravljena predavanja za nerazporejeno prebivalstvo. Kot vsako leto so ljudi seznanili z obrambnimi nalogami,
■ družbeno samozaščito in splošnim ljudskim odporom. Računajo, da se je predavanj udeležilo okrog 4.000 ljudi
Nepogrešljiv
Edina tovarna v krajevni skupnosti je ponavadi najpomembnejše zaledje kadrov v kraju. To velja tudi za Elmin tozd Elektromaterial na Čatežu.
Ponavadi se vsaka akcija začne in neha pri Francu Anžlo-varju (50 let). Uradno je v tovarni administrator tozda, sicer pa že vrsto let predsednik krajevne konference SZDL. Ob zadnjih volitvah je bil že drugič izvoljen kot delegat Socialistične zveze v družbenopolitični zbor občinske skupščine. V eni in isti pisarni se srečuje z vprašanji tovarne in kraja. „V jedilnici so zbori občanov, v pisarni oprema, od pisalnega stroja do razmnoževalnega stroja. Razumljivo je, da je vse skupaj tako tesno povezano, saj kraj sicer ne bi doživel takega razvoja, „ocenjuje to povezanost, zasluge za marsikaj pa pripisuje direktorju in predsedniku sveta KS Jožetu Bregaiju.
S trpkostjo se Anžlovar spominja tudi težkih časov. Ko se je naša skupnost jela izkopavati iz zaostalosti in medvojnega pustošenja, je bilo treba seči po takem nepriljubljenem ukrepu, kot je bila obvezna oddaja. Anžlovar spada med prve komuniste v kraju. Tisti časi so bili huda osebnostna preizkušnja. Tudi zanj.
A. Ž.
raznih kolektivih več osnovnih organizacij, komunisti pa morajo dojeti svojo vlogo tudi pri delu v krajevni skupnosti, ne le tam, kjer so zaposleni
hen poudarek otroškemu varstvu, je bilo opozoijeno na to na konferenci. V zadnjih letih je našlo prostor v vrtcih precej več otrok
A. ŽELEZNIK
PREŠTETI VSI GLASOVI
Po vključitvi glasovnic vojakov so znani dokončni podatki o zadnjih volitvah. Od 11.496 volilcev jih je v trebanjski občini 12. marca glasovalo 11.037. od 11.496 vpisanih v volilne sezname. Za listo delegatov družbenopolitičnega zbora je glasovalo 9.124 volilcev, proti jih je bilo 946, neveljavnih glasovnic pa je bilo 967.
Janez Zajc
Opozorjeno je bilo na nekatera vprašanja kmetijstva. Že v razpravi o lanskem programu pospeševalne skupnosti je bilo ugotovljeno, da je za to pomembno delo s kmeti na voljo premalo denarja. Motijo seveda tudi nekatere sistemske neusklajenosti med republikami, kar čutijo tisti, ki so se usmerili v živinorejo in proizvodnjo mleka.
Če je bil že v predkongresni razpravi v občini dan premaj-
OB RAZSTAVI FOTOGRAFU
Člani šolskega fotografskega krožka smo si pred nedavnim v Trebnjem ogledali razstavo fotografij Zdravka Kramarja z Mirne. V programu ob otvoritvi razstave je sodeloval tudi dekliški pevski zbor iz Trebnjega, Kramaijeve fotografije pa je ocenil znani fotografski mojster Vlastja Simončič. Mojster nam je povedal, kako je on začel fotografirati, opisal nam je svoja potovanja po svetu in kje vse je razstavljal, z zanimanjem pa smo prisluhnili tudi njegovim nasvetom za delo fotografskega krožka.
MARI GRČAR novinarski krožek OS Šentrupert
ZNANJE IN SPRETNOST - Minuli četrtek so sončen pomladni dan na trebanjski osnovni šoli izkoristili za vsakoletno tekmovanje „Kaj veš o prometu? “ Na kolesih je bilo od 6. do 8. razreda 13 razredov. Danes se bodo najboljši pomerili na občinskem tekmovanju. (Foto: Železnik)
IZ KRAJA V KRAJ
Če bi zadevo ljudem pojasnili s kakšnim stavkom, bi bilo po vsej verjetnosti manj nejevolje.
RADI BI GRADILI - Gradbeni odbor doma družbenih organizacij v Dolnji Nemški vasi si na vse kriplje prizadeva za gradnjo prepotrebnega doma. Med drugim jim gori zelena
luč tudi za posojilo. Zaenkrat se še zatika glede gradbenega dovoljenja. Odlašanje je pač vsem v škodo,
najbolj te (jem.
seveda prizadevnim gradi-
NI ZASTARALO - Pred nedavnim je bil na Mimi in v Mokronogu marsikdo nemalo presenečen, ko je dobil opomin za plačilo prispevka za mestno zemljišče nazaj še za leto 1975. Marsikdo bi bil namreč zahtevek plačal, če bi bil že pobaran, oblika opomina zato ni bila povsem na mestu. Vse je enostavno čakalo, ker za izterjavo ni bilo uslužbenca. Sedaj je steklo, opomini seveda tudi.
SLIŠALO SE JIH BO -'Trebanjski radioamaterji se slednjič postavljajo na noge, kar je tudi prav, saj oprema čaka samo prizadevne amaterje. Zataknilo se je pri vodstvu, kar nameravajo premostiti ob pomoči raznih dejavnikov v kraju.
NIČ VEČ ODLAŠANJA - Ureditev okolice novih objektov je, če ni
bila opravljena sproti, ostala ponavadi v spotiko vsem. Novi odlok o obsegu komunalnega urejanja v občini predvideva, da mora biti ureditev okolice sestavni del projekta, sicer upravni organ ne bo mogel izdati gradbenega dovoljenja.
TREBANJSKE NOVICE
*i	\	*	-....M*
RAZRITA CESTA — Delavci in
delovne
DOLENJSKI LIST
vo belokranjskih vin, izvolili pa bodo tudi delegate za ustanovno skupščino.
Udeleženci sestanka bodo zvedeli še,- da bo ob razstavi vin tudi razstava izdelkov belokranjske ljudske obrti in kmetijskih strojev, pripravljajo pa tudi kulinarično razstavo. Pod pokroviteljstvom
zdaj čas za škropljenje trte proti pršici, jajčastim rilčkarjem, popijašu in oidiju. Za škropljenje lahko uporabljajo 1-odst. oleodiazinon, 0,8 odst. cosan, 0,1 odst. ultracid, 0,2 odst. basiidin, 20 gramov antracola na 100 litrov vode ali 300 do 400 gramov bakrenega antracola na 100 litrov vode.
IZGUBLJENA
LJUBEZEN
Pred dvajsetimi leti, natančno 30. in 31. mprca, so si prebivalci Črnomlja prvič ogledali film, posnet v cinemascopski tehniki. To je bil ameriški film Sedem let ljubezni. Za to predstavo je bilo izredno veliko zanimanje in mnogi niso prišli do vstopnic. Kaj bi dal danes direktor zavoda za kultur-no-prosvetno dejavnost Kamilo Weiss za tistih lepih „sedem let ljubezni“...
polno paro delajo pri razširitvi ceste Semič - Vrtača. Čeprav je v začetku precej nagajalo vreme, se bodo potrudili, da bo delo opravljeno do roka, se pravi do začetka julija.
PRELOKA NA RADIU
V torek, 11. aprila, bo na prvem programu ljubljanskega radia v oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi na sporedu oddaja, posneta na Preloki. To bo že tretja oddaja iz Bele krajine, medtem pa je Silvo Mihelčič ml. že posnel material na Sinjem vrhu, v Stari Lipi in na Ziljah. Med ljudmi, zlasti starejšimi, je za snemanje teh oddaj veliko zanimanje, saj jih je v Stari Lipi prišlo okoli 60.
Z obveznicami do širše ceste
Krajani KS Semič so za razširitev ceste Semič - Vrtača podarili za 1,80 milijona dinarjev obveznic — Velik delež zaposlenih v Iskri in same delovne organizacije
Cesta Semič — Vrtača je zlasti za semiško Iskro pravo ozko grlo.
Že dalj časa so razmišljali, da bo slej ko prej treba to cesto razširiti, saj sedanja širina 3,5 m za tako prometno cesto predstavlja pravo oviro in celo nevarnost. Razširitev te ceste je prišla tudi v letošnji
Erogram javnih del v črnomaljski občini, za kar so iz samoprispev-a namenili tri milijona dinaijev. Na začetek del pa bi bilo treba počakati do jeseni.
Da bi čim prej prišli do široke in vame ceste, so v semiški Iskri pred časom začeli akcijo za podaritev obveznic za ceste, da bi tako lahko najeli posojilo pri banki in začeli dela. Pobuda za podaritev obveznic je pri delavcih Iskre naletela na odobravanje in je zajela celotno krajevno skupnost.
pločnik, poleg tega bodo postavili še cestno razsvetljavo. Na nekaterih odsekih je delo steklo na novi trasi, marsikje bodo morali prestaviti električno napeljavo, vodovodne
cevi pa bodo morali 11-krat speljati pod cesto. ,
Računajo, da bodo vsa dela veljala med 8 in 9 milijoni dinaijev. Tako kot vedno doslej, ko je šlo za napredek kraja, bo tudi tokrat velik delež prevzela semiška Iskra: 3 milijone bo šlo iz samoprispevka, 1,80 milijona je od podarjenih obveznic, ostale stroške pa bo krila Iskra.
A. B.
Krajani in zaposleni v Iskri so skupaj podarili za več kot 1,80 milijona dinarjev obveznic; sami iskraši so prispevali za 1,34 milijona din obveznic. Pozivu, naj darujejo obveznice, se je odzvalo več kot 1.200 zaposlenih. Zanimivo in posnemanja vredno je, da so denar prispevali tudi tisti delavci, ki so se v Iskri zaposlili potem, ko so delovni ljudje in občani po vsej Sloveniji že vpisali posojilo za ceste in je bila akcija že končana. Pobuda, da bodo tudi oni prispevali svoj delež, je prišla od samih teh delavcev; skupaj jih je 309, njihov delež pa znaša 340 tisočakov.
Sredi prejšnjega meseca je delovna organizacija GOK iz Črnomlja začela delati na tej cesti. Dela naj bi bila zaključena do začetka julija; cesta je dolga 1.400 m, široka bo 6 m, v eno stran pa bodo zgradili tudi
Volitve brez črnih lis
V črnomaljski občini je bilo na volitvah za delegate v družbenopolitične skupnosti in samoupravne interesne skupnosti izvoljenih 1.514 delegatov: 357 za družbenopolitične skupnosti in 1.157 za SIS. Skupaj še s 488 delegati iz 49 manjših delovnih skupnosti, kjer so vsi zaposleni delegati, sta v občini kar 2.002 delegata, kar pomeni, da je vsak šesti volilni upravičenec delegat. Vseh delegacij pa je 272.
Za delegacije družbenopolitičnih skupnosti in SIS je na volitvah v organizacijah združenega dela 9. marca od 5.323 volilnih upravičencev volilo 93,9 odst. V krajevnih skupnostih je na volitvah 12. marca za delegacije DPS in SIS od 12.169 upravičencev volilo 97, odst., ža družbenopolitični zbor občinske skupščine pa 97,2 odst., od tega 93 odst. za listo, 3,5 odst. glasovnic je bilo neveljavnih, 3,2 odst. pa je bilo proti listi.
ČRNOMALJSKI DROBIR
BERAČENJE - Gostje in osebje v grajski restavraciji nejevoljno gledajo priletnega možakarja, ki se je navadil, da tu prosjači za cigarete in denar, ki ga seveda takoj požene po grlu. Tisti, ki ga bolj poznajo, vedo, da ima možak pokojnino in da mu res ne bi bilo treba beračiti. Kaj se ve, morda pa pokojnino vsak mesec spravi v nogavico ali pa si kje ob moiju gradi vikend...
ČRNOMALJSKI DISKO -Uradno sicer v Črnomlju ni disko kluba, kljub temu pa so bučne glasbe čez glavo siti nekateri prebivalci iz Ulice 21. oktobra. Čez zimo je bilo dokajšnje zatišje, sedaj pa se je spet začelo. Nekdo ima verjetno premočan ojačevalec, in da ne bi bil vseh dosežkov sodobne „elektri-čarske" glasbe deležen samo on, nesebično odpira okna svojega stanovanja in predirljivi kovinski zvoki se zlivajo na popoldanskega počitka in miru željne sosede.
DOKONČNO PRESELJENI -Prejšnji teden so se družbenopolitične organizacije, Rdeči križ, Knjigovodski center in morda še
kdo dokončno preselili v adaptirane prostore bivšega zdravstvenega doma. Prvi dan je v novih prostorih vladala še dokajšnja zmeda in se še novi „stanovalci“, kaj šele obiskovalci, niso znašli. Ko je minila prva zmeda, pa je delo spet v redu steklo in vsi so zadovoljni, saj so možnosti za delo v novih prostorih veliko boljše.
ŽUPANOVA MICKA V POLJANŠČINI - Dramska skupina pri mladinskem aktivu v Starem trgu pripravlja uprizoritev znane in priljubljene Linhartove komedije ŽUpanova Micka. Odločili so se, da bodo igro izvedli v domačem narečju, zato so morali tekst najprej „prevesti“ v poljanski dialekt.
ŽENSKA ROKA V PEKARNI -Črnomaljska pekarna je dobila novo vodstvo. Ker je prejšnji direktor inž. Jože Urh prevzel dolžnost predsednika občinskega izvršnega sveta, so za novo direktorico sprejeli inž. Ružo Vulič, dosedanjo medobčinsko inšpektorico. Morda bo pa sedaj kruh še bolj rahel, ko ga bodo „mesile nežne ženske roke ...
Od 1.572 volilnih upravičencev za kmete nekooperante je glasovalo 97 odst., udeležba obrtnikov pa je 85 odst.
Volitve so vsekakor lepo uspele, kar gre nedvomno pripisati tudi dobrim pripravam, v katerih so se še posebej izkazali občinski in krajevni aktivisti. Ohrabrujoče je tudi spoznanje, da v občini ni več tako imenovanih črnih lis oziroma politično slabših območij, s katerimi so se še do nedavnega otepali. Očitno je zavest občanov že na tako visoki stopnji, da se da izpeljati vsako akcijo, seveda če je prav zastavljena in vodena.
Kljub temu pa so ravno te volitve pokazale tudi na nekatere slabosti oziroma pomanjkljivosti, ki naj bodo izkušnje za nadaljnje delo. Predvsem se tu postavlja vprašanje odprtih list. Dejstvo je, da je na teh odprtih listah izpadlo nekaj delegatov, ki so bili predvideni celo za vodilne funkcije v SIS in družbenopolitični skupnosti, in to zato, ker so bili po abecednem redu na koncu list. Nasploh je kar 80 odst. izpadlih kandidatov z dna list. Zato je treba temeljito premisliti, ali je politično opravičljivo organizirati volitve z odprtimi listami. Vsak občan ima namreč pravico in dolžnost sodelovati v predvolilnih kadrovskih pripravah, torej se	vsa prava
demokratičnost postopka v najlepši luči izkaže že v pripravah, ki tako postanejo tudi najpomembnejši del celotnega sklopa, sam akt volitev pa mora biti le še potrditev celotne aktivnosti.
Največ za podzemeljsko šolo
Letošnji program negospodarskih in komunalnih investicij skoraj za še enkrat večji lanskega — Razna dela v vseh krajevnih skupnostih
Čeprav nekaterih postavk iz lanskega programa negospodarskih in komunalnih investicij v metliški občini niso uresničili, so po vrednosti programa realizirali v celoti oziroma ga celo malo presegli. Še posebej velja poudariti, da so zelo dobro uspele vse tiste akcije, ki so tekle neposredno preko krajevnih skupnosti; zlasti pri posodobitvi vaških cest in poti.
Skupna vrednost lani opravljenih del je okoli 25 milijonov dinarjev, pri tem pa je velik del sredstev in dela občanov, ki so tako na najboljši način pokazali, koliko so pripravljeni narediti za svoj napredek in s tem za napredek celotne občine.
Tudi letošnji program negospodarskih in komunalnih investicij je zastavljen zelo smelo; predvidevajo, da bo vrednost letos opravljenih del skoraj še enkrat večja kot lani, točneje
Edina trgovina
Drašiči premorejo samo skromno prodajalno
Drašiči so eden večjih krajev v metliški občini, kljub temu pa cela krajevna skupnost nima niti ene same prave trgovine.
„Pred vojno je bilo v Drašičih več trgovin, po vojni pa je promet začel upadati, trgovine so imele izgubo in zapirale svoja vrata; kraj je tako ostal brez trgovine,“ je povedal 70-letni Anton Bučar, ki ima v svoji hiši zasilno prodajalno z najnujnejšimi potrebščinami. To je v občini druga ,zasebna" prodajalna; večja, bolje založena in sodobnejša je na Božakovem.
Čeprav naj bi bila taka prodajalna le zasilna rešitev, se Bučar z njo ukvarja že skoraj trideset let. „Pri meni ni veliko prometa. Trgovino imajo v sosednji Vivodini, največ pa naši ljudje kupujejo v Metliki. Večina jih je tam zaposlena, z Metliko nas povezuje lepa asfaltna cesta, pri vaški hiši imajo avto, tako da ni težko tudi za kakšno malenkost skočiti v Metliko. Jaz nabavljam bolj po naročilu, saj nimam niti primernih prostorov za skladišče. Največ prodam kisle vode, piva, na zalogi imam še kvas, pičo za piščance, cigarete, vžigalice, prodajam tudi vino in druge malenkosti,“ je našteval Bučar in potožil, da so ga inšpektorji včasih pogosto kaznovali, ker je na željo in prošnje ljudi prodajal tudi take stvari, za katere ni imel dovoljenja.
Njegova prodajalna deluje v sklopu Merkatorja.,.Nabavljam sam, plačan pa sem od prometa. Ostane mi nekaj odstotkov, to je nekakšna marža. „Samo od prodajalne ne bi mogel živeti; nekaj imam zemlje,
nekaj malega dobim partizanščine, vse skupaj pa je ravno toliko, da se da živeti."
A. B.
Razstava dobrih jedi
Sestanki pred ustanovno skupščino Društva belokrajnskih vinogradnikov — Tudi kulinarična razstava
Za pripravo na ustanovno skupščino Društva vinogradnikov Bele krajine, ki bo 27. aprila v Semiču, bodo ob koncu tega tedna (v soboto ob 20. uri v zadružnem domu na Stražnem vrhu, v nedeljo ob 9.30 uri pa v semiškem prosvetnem domu in v metliški občinski sejni sobi) sestanki, na katerih se bodo vinogradniki seznanili s statutom društva, s pripravami na razsta-
47 milijonov dinarjev. V program je prišla vsaka od trinajstih krajevnih skupnosti. Največji znesek, 18 milijonov din, je namenjen za prepotrebno šolo v Pozdemlju. To bo Marlesova .montažna šola z desetimi učilnicami, telovadnico, kuhinjo in ostalimi prostori; šolo naj bi začeli graditi še letos, pogovarjajo se, da bi Marles dal 50 odst. kredita. ,
Druga po vrednosti največja investicija v letošnjem letu je 4,5 milijona din za adaptacijo sedanjega doma TVD Partizan v Metliki, ki bo služil kot kulturni dom.
Večina krajevnih skupnosti nima dolgoročnejših načrtov in prav zato se dogaja, da hočejo vse potrebe stlačiti v enoletne plane, za kar pa večkrat ni materialne podlage. Tako v letošnjem planu niso mogli ustreči vsem željam in so v program prišla samo najpomembnejša in najbolj nujna dela, pri katerih bodo sodelovali tudi občani s svojim delom in denaijem, kolikor bodo
mogle, pa bodo primaknile krajevne skupnosti. Ponekod sredstva KS res zgolj simboli^ glede na vrednost predvidel del; prav tako ne more nihJ! zahtevati, daje treba sredstva* programa deliti proporcionaltfj češ tisti krajevni-skupnosti' vasi ki bo sama več prispeva1* je treba tudi toliko V{1 nameniti. Če bi gledali potem revnejše, ekonorn5", šibkejše vasi ne bi nikoli dobile, nekaj močnejših kraj« nih skupnosti pa bi leto^ letom pobirale najdebeljše kf pogače.
V letošnji program so p1 tudi nekatera dela, za k*1 r denar še ni ali ni v celoti tovljen, so pa velike moŽMJ da bodo dobili potre'b sredstva. Vsekakor ja ,ij program dokaj „natrpan“,2i treba vedeti, da so sred^j cestnega sklada oziroma kw ! nega samoprispevka °."J menjena z odplačilom kredi'J j najetih v letih 1976 in 1“ j Tudi letos bo potrebno zag° viti premostitvena kre®^ sredstva za financiranje p*0?,, mov krajevnih skupnosti, m denar za te namene prite dokaj neenakomerno. «
ZA LEPO OKOLJE - Tudi Metlika se je vključila v tekmovanje za najlepše urejeni kraj. Hortikulturno društvo & ^ ke je pozvalo vse delovne organizacije, krajevne skupnosti if1 ^ nike, naj čim lepše uredijo svoje okolje. Med prvimi se je pozivu odzvala „Beti“, od koder je tudi ta posnetek
Sprehod po Metlik^
gostišče na gričku spet odp^jit' so v mestu kulturne t? ]ji>' redkejše od psov z ocal1’tov težko čakajo nočnih kon^t? premočenih grl. Boljše kaJ si misliio in potihoma P[.uw
GOSTILNIČAR BADOVINAC IMA
NIKOLA kozarce in
Viatorja bo slednja v hotelu Smuk, k pripravljanju značilnih belokranjskih jedi pa se ženske lahko prijavijo prireditvenemu odboru razstave do 15. aprila. Po ocenjevanju posebne komisije bodo najboljše kuharice prejela nagrade in diplome.
Strokovnjaki	svetujejo
belokranjskim vinoeradnikom. da ie
pepelnike s svojim znakom. Nemalo teh steklenih predmetov odide z gosti skozi gostilniška vrata, kajti ljudje pod pretvezo zbirateljske strasti kradejo kot srake. Neugotovljenim numizmatikom Badovinac ne daje pismenih zahval za to, ker tlačijo pepelnike in kozarce v žepe ali torbice.
PREJŠNJI TEDEN SO SE POJAVILI na obrežju Kolpe prvi taborniki, četudi vreme ni bilo pretirano toplo, prej hladno. Vročekrvne mladeniče so ljudje z začudenjem gledali, zlobneži pa so govorili, da hočejo mladi pod šotori še pravi čas spomniti odgovorne, naj vendar že urede prostor za kampiranje. Julija in avgusta bo prepozno, če se sploh kdo ukvarja s tem problemom, ki bi, če bi bil rešen do turistične sezone, lahko marsikoga zadržal na tej strani Gorjancev.
PREBIVALSTVO POD VESELICO se je razveselilo novice, da bo
si mislijo in potihoma P1 m vse, ki ne vedo, kdaj bi n>01 postelji.	cAf
V DELOVNIH ^Lvlj* ZAC1JAH SE VESTNO na volitve v samoupravne®) Družbenopolitične evidentirajo nove delega® med njimi najboljše za Pr , namestnike. Na sesta n01 živahno, saj delavcem n*. ^ o bo dve leti v organih, kjei o pomembnih rečeh.
MOŽJE IZ PRODAJE V«, bodo v naslednjih štirinaj^ obiskali kupce v Dalm»clJ ^ili kjer jih bodo ^ ji jesensko-zimsko kolekcij Pridružili se jim bodo p0sf zastopniki in ni hudič, o . i
bo opravljen, kot se spoj* Otov " ne nazadnje, tudi ciy v i
je
Letonja odstopil od kandidature
.j^Vovk, diplomirani inženir agronomije, spet kandidat za predsednika ObS Kočevje
ii‘ V,
'A !/i i‘
■ut
ut
'It
^Votni kandidat za predsednika občinske skupščine Kočevje atle Letonja je podal izjavo, da odstopa od kandidature za to jSto* Na drugi seji 2. občinske kandidacijske konference, ki je ^minuli petek, so njegov odstop sprejeli in za novega kandi-y določili dosedanjega predsednika občinske skupščine Sava 0u. • V razpravi je bilo ponovno poudarjeno, naj predsednik l . "'ske skupščine opravlja svojo dolžnost poklicno, medtem ko J6 doslej ob svojem rednem delu.
^Delegatom je bilo obrazloženo, J6 inž. Stane Letonja umaknil kandidaturo z utemeljitvijo,
j,; »-anaiaaturo z utemeljitvijo, najp^fktiv INKOP želi, naj bi bil še
km
IN njegov direktor, da mu spre-
odgovorne dolžnosti onemo-2dravstveno stanje in da je bil v°jno nekaj mesecev v nemški IjI ^ zaradi česar bi mu lahko kdo toiid •*' Nadalje je bilo v pojasnilu ^jeno, da je bilo vse to znano kot	^ Stane Letonja res
mladoletnik mobiliziran v o *o vojsko, iz katere pa je po J mesecih oziroma ob prvi
PROGRAM
POBRATENIH
|^a letošnji praznik KS j ,eV)e, ki bo sicer šele 4. maja, p® znan program osrednje jSlave, ki zagotovo ne bo p,QVen° spremenjen. Kulturni bodo izvedli gostje iz kat» v Novem Zagrebu, s prj, r° se je KS Kočevje lani ijje,atila. Svečanosti se bodo h0L	tudi predstavniki
J. »tenih KS Prokuplje in Pfj |a Loka ter občine Dolina
NcrStU' sve^anost' bodo Mi letošnja priznanja KS.
P(0 Ve'5er pred praznikom bo Jeiave5la^n* koncert domače tudi. » Sodbe, na sporedu pa je kulturnih prireditev.
priložnosti pobegnil. Nikoli ni tudi sodeloval v kakšnih vojaških operacijah. Po vojni je prizadevno delal za napredek naše skupnosti. V kočevski občini je opravljal in še prizadevno opravlja vrsto odgovornih dolžnosti, zaradi‘česar je bil sprejet tudi v ZK. Delovni ljudje in občani so mu zaupali in mu še zaupajo, prav tako pa tudi politične organizacije.
Prvoborec in član občinskega komiteja ZK Rajko Jenko je v razpravi poudaril: ..Tovariša Staneta Letonjo smo poznali in ga še poznamo kot odkritega in poštenega človeka. Svoje preteklosti ni nikoli tajil in tako smo o njem vedeli vse, še preden je bil sprejet v ZK in preden smo ga kandidirali za predsednika. Naše zaupanje mu velja tudi sedaj.“ Podobno so ocenili tovariša Letonjo še drugi udeleženci razprave.
SERVIS „GORENJE“ ŽE DELA
Pred kratkim je le začel delati servis „Gorenje“ v Kočevju, ki popravlja vse stroje in aparate te tovarne. Občani naročajo lahko usluge po telefonu ali pa osebno v servisu, nakar jim pridejo popravljat na dom. Trenutno poteče od naročila do popravila okoli teden dni, pričakujejo pa, da bodo čakalno dobo že v kratkem skrajšali na S dni ali celo manj.
V razpravi pa jc bilo slišati tudi nekatere druge kritične misli. Tako jc več razpravljalccv poudarilo, da v Kočevju vedno iščemo kandidate v preveč ozkem krogu ljudi in da je treba ta ,/ačarani krog" prebiti. Znana družbenopolitična delavka Rezka Ožura je poudarila, da jc pri izbiri kandidatov za vodilna mesta čutiti včasih neko prikrito zakulisno igro oz. kuhinjo in da bi bilo treba tistih nekaj zakulisnih igralcev najti in jih politično obsoditi.
J. PRIMC
30 let lutkarstva
Z današnjo predstavo lutkovne igrice „Račka“, s katero bo ob 16. uri v Šeškovem domu v Kočevju nastopilo lutkovno gledališče Kočevje, bodo zaključene svečanosti ob 30-letnici lutkovne dejavnosti na Kočevskem.
Prireditve so se začele že minuli ponedeljek s svečano otvoritvijo, nato pa so se do danes zvrstile na odru Šeško-vega doma štiri lutkovne igrice, ki sta jih prikazala razen jubilanta, lutkovnega gledališča DKUD Kočevje še lutkovna	skupina
Pionirskega doma iz Ljubljane in lutkovna skupina KUD osnovne šole Kočevje.
Pri organizaciji prireditev ob jubileju je razen jubilanta sodelovala tudi Zveza kulturnih	organizacij
Kočevje. Pokroviteljica prireditev je bila krajevna skupnost Kočevje.
Te seminarji zk
etojn^ni ie bil končan že drugi prejem sem“lar za kandidate za 'nako u ^K. Tudi tega je
Še nekaj vasem pitno vodo
,°nealo 3
RS&
kot
23
prvega uspešno udeležencev. V 10v°spieWtSe začel tečaJ za
Tudi druga etapa medobčinskega vodovoda bo letos na
vrsti
iJe Li. dane ZK, ki ga 3 take	udeležencev.
K s nri, 3e so vabljeni člani $skim stf! 0 dvbletnim par-lcon - m- Pred kratkim je >°VerjencJul tudi seminar za -Ure ^ lke marksistične litera-za idejnopo-40 udeležen’ ^	^ °^*s^ova^°
Te
UsTan
OVILI PZ
S° i: ^čevju ustanovili zvezo (PZ),
dni
•finsko n” ’
pa Ut;t.?Cltniško zvezo (PZ), ►fcf*8, PZ ort/1*—aj° družine te 4ni«uVanja, Zjl^'zira za člane izlete. jim 0 Prakso v ?nja. “* cel° Počit' on P°soja	J‘ni’ razen le8a Pa
Cjptemo. v .^stično in športno
ml ari l^ko včlanijo D?*10 Pri or mC-' 'H °drasli. Člani ®ar'12iranih skupinskih *niu.	^ ugodnosti pri
'ju.
Hydrovod Kočevje-Ribnica bo tudi letos na območju občine Kočevje sodeloval pri obnavljanju starih in urejanju starega vodovoda. Ugotovili so, da bo sedanje zajetje vode zadoščalo še najmanj za dve leti, kasneje pa bo treba zajeti še en izvir.
V Strugah je vodovod popolnoma dokončan, žal pa pušča vodni zbiralnik. Ko bo napaka popravljena, bo otvoritev. Zdaj dobivajo Stružanci vodo po ceveh kar brez zbiralnika.
Na območju Drage in Trave bo letos delala pri ureditvi vodovoda predvsem mladinska delovna brigada. Vodovod letos ne bo dokončan.
Za območje Banjeloke in Novih sel so naročeni načrti, ki bodo gotovi že letos. Dela se
J^fobne iz Kočevja
Cest?1 Pritegne sli5imo v zraku,
C * S mteslna razsvetljava.
^tJlni°dPočiie i tUdi na zemljo,
C1 pan dJL? naJde nekaj hrane. naRin*~J rac so * tudi že
gradnjo trimske steze v Kočevju? Trima si žele občani, ki veliko sede v službi in doma.
«nžo.
SSbir^e' V Kočevju V krajih
» "‘nihH. i v Krajih vse nrm^,e klovne akcije, Prijel organizacijo za
žen,
^uVelJfftsklePaš, da je v 'Uto nnir.9
,Ko opic?
oh. .Po tleh ,l*pkov.
veliko
KAM Z OTROKI? - Doba sprehodov z otroki po svežem zraku je že tu. Park Gaj bi morali urediti tako, da bodo imele matere z dojenčki v vozičkih kam na sprehod. Postaviti bi morali še nekaj klopi. Napraviti pa bi morali red. Klopi so za sedenje, ne za skakanje po njih; nekateri jih celo lomijo. Proti takim bi bilo treba strogo nastopati, sicer bodo še naprej uničevali skupno lastnino.
DOKUMENTOV NI - Med okupacijo se je porazgubilo veliko arhiva kočevskih telovadnih in športnih društev. Do sedaj ni o teh društvih še nič napisanega in lahko se zgodi, da bo šlo delo na tem področju v pozabo. Morali bi zbirati slike in pisano dokumentacijo. Temeljna telesnokultuma skupnost občine Kočevje je za to že namenila nekaj denarja. Z zbiranjem je treba pričeti takoj, dokler so v Kočevju še ljudje, ki jim je o tem precej znanega in vedo tudi, kje je treba iskati dodatne vire.
	
	
bodo začela prihodnje leto, čeprav bi občani radi, da bi se že letos. Kaže, da ne bo mogoče ustreči željam prebivalcev nekaterih okoliških vasi (Briga, Vimolj, Kostel), da bi tudi dobile vodo iz istega vodovoda.
Za kočevsko občino pa je pomembno tudi, da bo Hydro-vod začel letos drugo etapo izgradnje medobčinskega vodovoda, se pravi od podstenskega studenca do Sodražice.
J. P.
Iz KS Kočevje
OBNOVA CESTE - V ponedeljek, 3. aprila, se je začela obnova ceste od križišča pri Unionu do križišča na Roški cesti v Kočevju, ki bo trajala skoraj do občinskega praznika. V prvi etapi bodo obnovili cesto od Uniona do križišča za Tekstilano, v drugi pa do konca. Zaradi teh del je promet speljan po obvozih.
ZA NOVA NASELJA - Do 1. maja bodo urejene ceste v makadamski izvedbi v novih zazidalnih območjih mesta (Mestni log itd.). Tesarska ulica, kjer jc zgrajenih več novih blokov, pa bo dobila ta mesec asfalt.
DODATEK K SEMAFORU -Voznikom, ki zavijajo v desno na kočevskem semaforiziranem križišču, ne bo treba več čakati na zeleno luč. Te dni bodo montirali k semaforom dodatno svetlobno napravo, ki bo omogočila hitrejšo praznite v križišča.
JAVNA RAZPRAVA BO Idejni načrt za obnovo Ljubljanske ceste in ureditev križišč na tej cesti bo kmalu narejen in bo dan v javno razpravo v maju.
OBRAMBNE PRIPRAVE - KS
bo sprejela obrambne načrte do sredine maja. Na prvi seji pa bo izvršni svet KS razpravljal tudi o financiranju ljudske obrambe in izobraževanja nerazporejenega prebivalstva.
VELIKO KANDIDATOV Žirija za podeljevanje priznanj KS bo imela težko in odgovorno delo saj je predlaganih za priznanja že nad 100 kandidatov. Ob letošnjem prazniku KS, 4. maju, bodo priznanja podelili šele četrtič, kar je tudi en izmed vzrokov, da še niso dobili priznanja vsi zaslužni občani in da jc kandidatov zato občutno več, kot dovoljuje pravilnik o podelitvi priznanj.
ZA DLAKO BOLJŠI - Na nedavnem kviz tekmovanju med mladinskim parom iz Ribnice in Dolenje vasi sta zmagala Ribničana le s točko razlike. Uspeh Dolenje vasi je še toliko večji, ker je bilo prvotno predvideno, da bo namesto njenih na tekmovanju nastopil par iz Lošjcega potoka. (Foto: J. Primc)
RAZSTAVA O BOJIH -Nedavno razstavo o bojih Cankarjeve in Gubčeve brigade na omoučju občine Ribnica, ki je bila v domu JLA, sije ogledalo tudi nad 1500 mladih, med njimi največ šolarjev. (Foto: Primc)
Samoprispevek za naše zdravje
Ogromno narejenega s sedanjim samoprispevkom — Obračun petih let
V občini Ribnica se že pripravljajo, da bi na predlog občanov po izteku sedanjega samoprispevka razpisali novega. Tako zbrani denar bi uporabili delno za gradnjo novega zdravstvenega doma v Ribnici, ki bi bil s specialističnimi službami na razpolago vsem občanom, in delno za reševanje komunalnih in drugih zadev po posameznih krajevnih skupnostih.
Politične organizacije in občinska
skupščina pa so sklenile, daje treba pred začetkom akcije za novi samoprispevek občane seznaniti, koliko denarja je bilo zbranega s sedanjim in kako je bil porabljen.
Prvo leto, od 1. julija 1973 do 1. > julija 1974, je bilo zbranih 1,748.755 din. Ta denar je dotekal na posebni račun pri občinski skupščini. Razporejen je bil tako: na območje KS Dolenja vas 1,192.495 din (1,000.000 din za DC-16, 133.666 din vračilo posojila TIS za IX-16, 39.228 din za ureditev kotlovnice v DC-16 in 19.601 din za nadzorna dela pri DC-16); na območju KS Ribnica 340.929 din (140.929 din za TVD Partizan Ribnica in 200.000 din
Upokojenski kotiček
LE ŠE 28 DNI DO PRAGE - Naš odhod bo nepreklicno v petek, 5. maja, ob 4. uri iz Ribnice, ob 4,30 iz Sodražice. Za vse ostalo je poskrbljeno, tudi za dobro voljo. Vrnili sc bomo v nedeljo, 7. maja. Ne odlašajte s prijavami, saj bo izlet edinstveno doživetje!
PRIPRAVITE PREDLOGE -Letna konferenca ribniških upokojencev bo v nedeljo, 30. aprila, ob 9. uri v sejni dvorani občinske skupščine v Ribnici. Na dnevnem redu so poročila o delu v preteklem letu in bodočih nalogah. Pogovorili se bomo tudi o kadrovskih vprašanjih ter o svojih željah, težavah in predlogih za boljše oziroma uspešnejše delo.
Predsedstvo DU Ribnica
TV kviz po ribniško
Za občinski praznik so ribniški mladinci organizirali kviz tekmovanje, v katerem se je pomeril domači par s parom iz Dolenje vasi. S tesnim rezultatom 30 .29 sta zmagala mlada Ribničana Mira Anzeljc in Vojko Štanfel
Vprašanja na kvizu so bila iz različnih področij. Še najmanj jih je bilo z družbenega in političnega področja. Nekatera bi lahko spustil oziroma zamenjali s takimi, ki so bližja naši stvarnosti oziroma življenju. Predvsem velja to za vprašanja, na katere dobimo odgovor predvsem v kavbojski in kriminalni literaturi oz. filmih. Tekmovalci so kljub takim vprašanjem pokazali veliko znanja in kljub začetni tremi dobro odgovarjali.
Zamisel mladinske organizacije o organiziranju takih tekmovanj redno vsaka dva meseca zasluži pohvalo. Po odstranitvi	nekaterih
začetnih pomanjkljivosti bo to lahko prireditev, ki bo pritegnila več gledalcev. Tp jim bo verjetno uspeh, če bodo tudi na oder postavili več tekmovalcev in ne le štiri. Ne kaže namreč preveč natančno	posnemati
podobnih tekmovanj na drugem programu TV, ampak jih je treba prilagoditi razmeram v občini in željam domače publike. ..	,
M. G—c m J. P.
prenos sredstev na območje Ribnica); na območje KS Sodražica 209.473 din (86.873 din za prizidek pri šoli. 2.600 din za nadzorna dela pri šoli in 120.000 din prenos sredstev KS); za stroške SDK pa je bilo porabljenih 5.858 din.
Od 1. julija 1974 do 31. decembra lani je bilo zbranih pri SDK skupno 12,793.827 din. Ta denar je SDK nakazovala naravnost območjem, in sicer po dogovorjenem ključu, ki temelji na številu stalnega prebivalstva. Tako je območje Ribnice dobilo 6,061.921 din ali 47,39 odst. zbranega samoprispevka, Sodražice 2.973.344 din (23,23 odst.), Dolenje vasi 1,839.367 din (14,38 odst.) in Loškega potoka 1,919.195 din (15 odst.).
Po podatkih krajevnih skupnosti je bil ta denar porabljen tako:
RIBNICA:	za telovadnico
1.320.000 din, za ceste 2,472.659 din, za vrtec 1,185.000 din, za mrliške vežice 114.572 din, za javno razsvetljavo 280.551 din, za načrte zdravstvenega doma 50.000 din in za kanalizacijo (Sušje, Nemška vas) 639.139 din;
SODRAŽICA:	za	ceste
1,127.480 din, za vodovod 490.000 din, za kanalizacijo 405.000 din, za trgovsko hiSo 200.000 din, za vrtec
40.000 din, ostalo pa jim je še 710.864 din;
LOŠKI POTOK: za ceste 829.432 din, za vodovod 403.358 din, za sofinanciranje stavbe PTT 364.000 din, za stroške SDK 2.573 din;
DOLENJA VAS:	za	ceste
1,502.860 din, za opremo DC-16
114.000 din, za vodovod Grčarice
90.000 din in za vrnitev posojila Beograjski banki 116.098 din.
Samoprispevek na osnovi referenduma 20. maja 1973 bodo pobirali in po istem ključu delili še do 30. junija letos. Ne le podatki, ampak tudi videz naselij in vse občine jasno priča, da so občani s tako zbranim denarjem ogromno naredili in rešili mnoge žgoče probleme. Vsega nujnega pa še niso mogli urediti, zato menijo, da bi z uvedbo novega samoprispevka, ki bi bil praktično le podaljšanje dosedanjega, lahko rešili komunalne probleme, ki so še ostali, in uredili pogoje za boljše delo zdravstvene službe, saj se zavedajo, daje zdravje najdragocenejše.
J. PRIMC
Krvodajalci, na plan!
V Ribnici bo letos krvodajalska akcija 3. in 4. maja, v Sodražici pa 5. maja. Sindikalne organizacije in organizacije RK bodo zbirale prijave vseh, ki žele darovati kri, do 15. aprila. Potem bodo napravili točni razpored, kdaj bo kdo daroval kri, da ne bo pri odvzemu krvi nepotrebnega dolgega čakanja. Lani so imeli v Ribnici na razpolago le en odvzemni dan, kar je bilo glede na veliko število prijavljenih krvodajalcev premalo.
Vsako leto je med krvodajalci več mladih. Tudi letos pričakujejo, da bo njihovo število še večje, saj so organizacije združenega dela krvodajalstvu naklonjene.
Ob zaključku krvodajalskih akcij bodo tudi letos podeljevali značke in plakete za večkratno darovanje krvi.
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
PRIZNANJE KIPARJU - Med dobitniki plakete „Jelenov žleb" je bil tudi kipar Saša Mančič, ki jc do pred kratkim služil vojaški rok v Ribnici. Na podelitev priznanja ob občinskem prazniku je prišel iz Novega Sada. Bil je prijetno presenečen. Kipar Mančič je med služenjem vojaškega roka v Ribnici ustvaril za domačine tri kipe: narodnih herojev Mirka Bračiča in Majde Šilc ter pesnika Franceta Zbašnika.
RAZOČARANJE ZARADI PRETVORNIKA - Vsi, ki so pričakovali, da bo za občinski praznik začel delati pretvornik za II. program pri ortneškem gradu, so bili razočarani. Napovedane otvoritve ni bilo. Zvedeli smo, da so bile aparature in strokovnjaki RTV Ljubljane pripravljeni, da dokončajo še zadnjo montažo. Zataknilo pa se je, ker do pretvornika ni speljana primerna cesta. Šele ko bo Komunala uredila oziroma popravila cesto, bodo lahko pripeljali aparature in odprli pretvornik.
SPET NOV ROK - Dograditev in otvoritev plavalnega bazena smo že nekajkrat napovedali (ker smo dobili takšne podatke), vendar
GREMO V KINO
V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden vrteli naslednje filme: danes, 6. aprila, „Atcntat , 8. in 9. aprila „Enooki šerif in dama", 12. in 13. aprila „Vmitev Pink panter-ja“. Matineja 8. in 9. aprila: „Uživaj življenje, Jerry“.
bazen še zdaj ni dograjen. Tudi napovedana otvoritev za občinski praznik je splavala po vodi. Napovedan je že novi datum otvoritve, 25. maj, ki pa ga, če upoštevamo dosedanje izkušnje, ni treba preveč resno jemati.
TUDI LETOS SEJEM - Ribniški turistični delavci pripravljajo tudi letos sejem suhe robe in lončarstva, ki bo že tretji po vrsti. Sejem bo 10. septembra. Turistično društvo pripravlja tudi uresničitev okoli 10 let stare zamisli o ureditvi „parka ribniških kulturnikov" v prostorih gradu.
REKREACIJSKA VADBA - V Sodražici so uvedli rekreacijo za odrasle, ki je vsak torek v domu TVD Partizana. Udeleženci in udeleženke imajo enotno opremo, ki jo jc kupil Partizan.
občan
vprašuje
medved odgovarja
— Zakaj zavlačujemo z dograditvijo bazena?
- Da nam ne bi bilo treba organizirati	kakšnega bazenskega posveta.
REŠETO
!*• aprila 1978
Stran uredil: J02E PRIMC
DOLENJSKI UST
19
NOVO NA TRŽIŠČU!
■\ r
Predstavljamo vam nove predsobne elemente iz programa PIKO.
— GARDEROBNA STENA dimenzije 1500 x 230 mm cena 156,50 din
— BOKS, dimenzije 500 x 250 x 250 mm. cena 167,30 din.
Več teh elementov lahko poljubno sestavljate po svojem okusu in po potrebi v knjižne omarice, nosilne police za telefon in za ostale potrebe v hodnikih, predsobah in otroških sobah. Iz teh elementov lahko ..zgradite" tudi predelno steno, ki je uporabna in dostopna z obeh strani kot knjižna omara, regal in podobno.
— OGLEDALO vam je na voljo v dveh dimenzijah: 1500 x 500 in 750 x 500.
Predsobni program PIKO je izdelan iz plastificirane iverice, trenutno pa je na voljo kupcem v petih barvah: krem, oker, čokoladno rjava, rumena in rdeča.
Montaža teh elementov je zelo enostavna in ne potrebuje strokovne pomoči, na posebno kupčevo željo pa vam elemente lahko sestavi in montira tudi naš strokovnjak.
OGLEDALNE
OMARICE
Obenem vam predstavljamo ogledalne omarice iz novega programa kopališke opreme „KOLPA", ki imajo vrsto dobrih lastnosti in prednosti. Izdelane so iz kvalitetne plastificirane iverice. Omarice imajo vgrajeno fluoro-scentno luč, ki je popolnoma zavarovana pred vplivi vlage, imajo tudi varnostno vtičnico z vgrajeno varovalko.
Ogledalne omarice izdelujemo v treh dimenzijah (700 x 600 x 150,
1050 x 600x 150	in
1400 x 600 x 150 mm)..
Ti trije osnovni tipi so izdelani v desetih različnih variantah, pri katerih smo upoštevali potrebe in različne okuse potrošnikov.
Vse naštete proizvode si lahko ogledate in kupite v naši prodajalni v Straži, informacije pa lahko dobite tudi po telefonu 84—530.
PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DAN OD 6,30 - 17,30 IN OB SOBOTAH OD 8,00 DO 12,00.
•in
v.
novoles
GRADITELJI,
IGM ,SAVA’ KRŠKO ZA VAS
Poleg vseh vrst načrtov vam nudimo tudi materiale za gradnjo; sejane in prane gramozne frakcije, betonske zidake dimenzij 30/20/40, 25/20/40, 20/20/40 in 7/20/40, pesek za malto in omete, betonske robnike, tlakovane plošče, razne betonske elemente po posebnih naročilih.
Po posebno ugodni ceni vam nudimo stropne opažne betonske plohe z vgrajeno armaturo, ki vam omogočajo hitro, ekonomično in ceneno gradnjo. Montaža je ročna, enostavna lahka. Dolžine za vse velikosti prostorov, širina 33 cm.
In
PREČNI PREREZ SKOZI STROP
Za vse informacije se obrnite na
IGM „SAVA" - KRŠKO
Gasilska ulica 4
ali
telefonsko na (068) 71-035 ali 71-733
IGM „SAVA" KRŠKO Odbor za medsebojna razmerja
vabi k sodelovanju
GRADBENEGA INŽENIRJA ALI GRADBENEGA TEHNIKA
za opravljanje tehnično-komercialnih nalog in priprave del.
Pogoji:
3 oziroma 5 let prakse. Poskusno delo traja 3 opravljeno vojaščino.
mesece. Kandidati morajo imeti
Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: IGM „SAVA" KRŠKO, Gasilska 4.
Prijavljene kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po preteku roka za prijavo.
GOZDNO GOSPODARSTVO NOVO MESTO
OPOZORILO
Kurjenje v bližini gozda JE NEVARNO in zato PREPOVEDANO!
Požiganje trave in grmovja je najpogostejši vzrok za nastanek gozdnih požarov.
Če požar nastane, ga je dolžan gasiti vsak občan. Ce ga ne more pogasiti sam, mora čimprej poklicati na pomoč sovaščane!
O požaru obvestite najbližjo postajo Ljudske milice in gasilsko društvo!
VARUJMO GOZDOVE PRED POŽARI!
Svet delovne skupnosti uprave SKUPŠČINE OBČINE ČRNOMELJ
razpisuje prosta delovna mesta
1. Referenta za odmero davka od OD iz kmetijske dejavnosti
Pogoj: srednja ekonomska, upravno-administrativna, ali kmetijska šola; 1 leto delovnih izkušenj, prednosf s tečajem za strojnega knjigovodjo
2. Referenta za vojaško mobilizacijske zadeve
Pogoj: srednja šola, ih končana šola za rezervne vojaške starešine, ter moralno politična neoporečnost;
3. Geometra Pogoj: srednja šola
4. Administratorka na oddelku
Pogoj: administrativna šola.
Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev je poslati naslovu v roku 15 dni po objavi.
IZREDNA PRILOŽNOST!
LICITACIJA
KMETOVALCI!
PONUJA SE VAM IZREDNA PRILOŽNOST JUGOTANIN SEVNICA Sevnica, Hermanova 1
razpisuje
LICITACIJO
za prodajo kozolca z opečnato kritino v izredno dobrem stanju, ki bo v četrtek, dne 13. 4. 1978 ob 9. uri v Jugotaninu.
Izklicna cena: 70.000,00 dinarjev
Interesenti morajo eno uro pred pričetkom licitacije vplačati kavcijo na blagajni delovne organizacije v višini 10% od izklicne cene.
POPRAVEK
Slovenija avto — TOZD Servis Krško, Krško, Bohoričeva 10, obvešča vse prijavljene kandidate na objavo prostih delovnih nalog v tej TOZD, ki je bila objavljena v Dolenjskem listu dne 2. 3. 1978, da bodo o izbiri obveščeni v roku 30 dni po	zaključku
15-dnevnega roka za prijavo, kar je bilo iz besedila objave pomoto* ma izpuščeno.
VOZNIKIH
POSKRBITE ZA SVOJO VARNOST IN ZA VARNOST VAŠEGA VOZILA!
Če se vam pokvari avto in z njim obstanete na cesti, so
VARNOSTNE
v
UTRIPALKE
najzanesljivejše, opozorilo za ostale udeležence v prometu.
Varnostne utripalke vam bo strokovno vgradil
Lojze Pavlič
AVTOELEKTRIKA
VEL. BUČNA VAS 39 Novo mesto.
Delavnica je odprta vsak dan od 15. ure in v soboto od 8. ure dalje.
TECTYL CENTER
Vozniki!
ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO'ZUNANJI /N NOTRANJI PREMAZ Z
JALVOUNE TECTVLOM”
VAM OPRA VI
PETER PERDEC
AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRA VLJENO DELO
TECTYL CENTER
&
vsak četrtek
DOLENJSKI LlSTl
DOLENJSKI LIST
TELEVIZIJSKI SPORED
četrtek, 6. iv.
trgovska hiša maMimarket
Ljubljana
l
5.00	TV V SOLI: Bitka na Neretvi, . 0*la do severnega tečaja, Litera-
<Ui» _
(Zg)
Ptvi prispevek bo učence popeljal r*ai v marec 1943. Tedaj naj bi nemška ofenziva obkolila ^nino partizanske vojske in jo ®*°nčno strla, to pa naj bi otežko-morebitni	prodor
r'8'o-ameriške vojske na Balkan. °da partizani so z edinstveno Miko Vrhovnega štaba našli vrzel ^vražnikovem obroču. Preboj je
PeTEK, 7. IV.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
J '
5.00 TV V SOLI: Ruščina, Od »tka do petka, Obiščite z nami -
\
(Zg)
LO.OO, TV v
SOLI: Angleščina,
1Sanka, Zgodovina - (Bg)
J;-40 REALiMOBILGIRGI, posne-pk košarkarske tekme za naslov e'°Šnjega klubskega prvaka Evrope 7-OS POROČILA
\£L° GOZDNE zgode in NEZCODE
: ;*2s ostrzek ‘7.50 OBZORNIK
SLOVENSKI ROCK: ^NDRejTROBENTAR A. Trobentar, študent slikarstva,
bil težak tudi zaradi tisočev ranjencev in tifusarjev, toda partizani onemoglih niso pustili na cedilu, skupaj z njimi so se rešili iz obroča. Zato je velika bitka na Neretvi znana tudi kot herojska bitka za ranjence.
10.00 TV V SOLI: Francoščina -(Sk)
10.30 TV V SOLI: Risanka, Fizika -(Bg)
15.00 TV V SOLI, ponovitev - (Zg)
16.00 SOLSKA TV: Angažirani lepak, Jedrsko orožje in zaščita
17.20 POROČILA
17.25 VELIKE REKE: TEMZA
18.20 OBZ(»NIK
18.35	ZGODBE IZ KALEVALE
18.45	TEHTNICA ZA TOČNO TEHTANJE
19.15	RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 TELEVIZIJA ZA KONEC TEDNA
najbrž ne sodi med tj. rockerje, saj igra na kitaro in poje lastne pesmi največkrat sam. Tudi snemal, razen za tokratno oddajo, še ni, čeprav piše, sklada in poje vsebinsko, oblikovno in glasovno dokaj zanimive pesmi.
18.35 KOSTI, HRUSTANEC IN SKLEPI
V okviru oddaj Človeško telo bomo izvedeli vrsto podrobnosti tudi o človeškem skeletu.
19.05 SVETOVNI DAN ZDRAVJA 19.15 RISANKA
19.30 ,TV DNEVNIK 20.00 KAR BO, PA BO
V nocojšnji zabavnoglasbeni oddaji ljubljanske televizije bodo ob številnih pevcih nastopili tudi kitarist M. Ferlež, humorista T. Fornezzi in J. Hočevar-Rifle, dvn plesni skupini in še kdo, npr. risarja S. Pregl in B. Jurc.
21.05 RAZGLEDI:	DELAVSKI DOM IN VEC KOT TO
Oddaja bo posvečena krškemu Delavskemu domu, ki mu nekateri
PONEDELJEK, 10. IV.
I®
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
20.35	V ŽIVO: KOLIKO NAS STANE SERVIS (vmes POROČILA)
Potrošnik, ki išče uslugo ali storitev servisnih dejavnosti, pogosto izgubi veliko lastnega delovnega časa zaradi iskanja in čakanja na servis. O tem, kakšne možnosti hitrega poslovanja že imajo storitvene dejavnosti, se bodo poznavalci pogovarjali v nocojšnji neposredni oddaji, ki jo bo vodil Stjepan Saubcrt.
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Razgrete glave (otroška oddaja) - 18.15 Znanost -
18.45	Peščena ura - 19.30 TV dnevnik - 20.00 3-2-1 ... start! -
23.30	Poročila — 23.35 Kronika MES
pravijo tudi kulturni dom. Z besedo in sliko bomo spremljali priprave in zbiranje sredstev, nato izvlečke o gradnji in o domu, kakršen je zdaj -kot velika pridobitev mesta Krško, saj imajo v njem zatočišče številne kulturne dejavnosti (filmska, gledališka, glasbena in podobno). Oddaja bo prikazala velika prizadevanja Krčanov, da so prišli do doma, ki jim je lahko v ponos.
21.45 TV DNEVNIK 22.00 SERPICO
22.45 POROČILA
17.15 Jadran: KPK (prenos vaterpolske tekme) - 18.00 Test —
18.15 Pod zastavo - 18.45 Prikloni se in začni - 19.30 TV dnevnik -20.00 Kulturna oddaja - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.20 Liki revolucije: Vladimir Čopič - 21.50 Srečanje glasbene mladine v Grožnjanu - 22.50 Zabavata vas Steve in Lydie
9.05 TV V SOLI: Pravopis, Razvoj človeških organov, Fizika v športu -(Zg)
10.00, TV V SOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis - (Bg)
11.10 TV V SOLI: Za najmlajše -(Sa)
15.05 TV V SOLI, ponovitev - (Zg)
16.10 KMETIJSKA ODDAJA
17.10 POROČILA
17.15	SEDEM STOPNIC DO GLASBE
17.30	BRITANSKA ENCIKLOPEDIJA
17.55	OBZORNIK
18.05 KAJ JE DELOVNO RAZMERJE
Tokratna oddaja iz nanizanke „Da bomo lažje odločali'* bo razkri-
TOREK, 11. IV.
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
l
8.30 TV V SOLI: Angleščina, Na polju in dvorišču, Matematika, TV vrtec. Pokrajina in prostor - (Zg) 10.00 TV V SOLI: Moša Pijade, Risanka, Glasbeni pouk - (Bg)
14.30 TV V SOLI, ponovitev - (Zg) 16.05 SOLSKI TV: Od Osla do tečajnika, Zažigalna sredstva in zaščita
Prvi prispevek bo predstavil Norveško, deželo, polno gora, fjordov, gozdov, pašnikov, jezer in še veliko drugega. Zvedeli bomo, da je ta skandinavska dežela poleti odeta s soncem n cvetjem, čas belih
SREDA, 12. IV.
vala ozadje suhoparnega zakonskega določila o delovnih razmerjih. Sodelovali bodo delavci 2: le zame
18.20	SREDNJEVEŠKA MATEMATIKA
Zdi se, ko da bi prihod krščanstva v Evropo za stoletja dolgo zavrl zagon razvoja matematike. Ker so cerkveni predpisi in dogme pogojevali duhovno mrtvilo, so antično matematično tradicijo nadaljevali muslimanski misleci. Razvoj matematike je doživel razcvet po 6. stoL v okviru arabske kulture. Številke, kijih uporabljamo danes, izvirajo iz takratnih arabskih znakov, Arabci pa so prevzeli tudi indijski znak za ničlo in tako omogočili uvajanje desetiškega številskega sistema. Nocojšnja oddaja iz nanizanke Cas in računanje bo govorila o arabskem vplivu na razvoj matematike v Evropi.
18.45	MLADI ZA MLADE
19.15	RISANKA
19.30	TV DNEVNIK
20.00	M. Havran:	ANDREJA,
drama
noči pa je za nas nekaj čudežnega. In tamkaj živijo delovni in redoljubni ljudje. Drugi prispevek nas bo poučil, da so pred dolgimi stoletji oblegovalci skušali utrjena mesta zažgati, ogenj pa je bil glavno orožje proti lesenim ladjam že v antiki. Danes se zgrozimo, ko slišimo, kakšne strahotne posledice pušča za sabo tj. napalm.
17.25 POROČILA
17.30 CRNA DAMA
18.00 OBZORNIK
18.10 MALI SVET
18.45 ZDAJ ZAORI, PESEM O
SVOBODI
Aprila 1944 so na Planini pri Semiču okrevajoči ranjenci in invalidi sestavili invalidski partizanski pevski zbor, ki je pel v enotah, na položajih, med ranjenci v bolnišnicah in na mitingih. Žfe med vojno je nastopil med našimi in
Sloviško televizijsko dramo z gornjim naslovom je režirala M. Gogalova p j scenariju M. Havrana. Gre za pripoved o mladih, ki se znajdejo pred resnejšimi življenjskimi preizkušnjami in jih bolj ali manj uspešno premagujejo. Srečali se bomo z dejstvi, kot so zaljubljenost,	nepredvidena
nosečnost, pomanjkanje čuta odgovornosti in podobno. V glavnih vlogah nastopajo M. Vararyova, J. Kukura, I. Rapaičeva, O. Salagova in drugi.
21.15	KULTURNE DIAGONALE
21.55	TV DNEVNIK
22.10	MOZAIK KRATKEGA FILMA: DŽAFRA
17.15	TV dnevnik - 17.35 TV koledar - 17.45 Velika predstava na dnu morja - 18.00 Dositejeve basni
- 18.15 Izobraževalna oddaja -18.40 Zanimivosti narave - .18.45 Mladi za mlade - 19.30 TV dnevnik
- 20.00 Športna oddaja - 20.30 Izkušnje - 21.00 24 ur - 21.10 Celovečerni film
zavezniškimi ranjenci v Italiji, zbor je pel po Dalmaciji, na dan osvoboditve pa v Ljubljani. Nato je kakovostno rasel in prenašal revolucionarne tradicije s partizansko pesmijo na mladi rod.
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 MI MED SEBOJ
20.55 . M. Dombrowska: NOCl IN DNEVI
21.45 IZ KONCERTNIH DVORAN
22.15 TV DNEVNIK
17.15 TV dnevnik - 17.35 TV kole dar — 17.45 Test — 18 .00 Poročila in proslava ob 304etnici Novega Beograda -	19.30 TV dnevnic - 20.00 Aktualna oddaja -
21.15 Znanost - 22A5 Zgodbe za lahko noč
2 SOBOTA, 8. IV.
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
KoOPORoCILA , ZGODBE IZ KALEVALE ■ JjJS S. Makarovič: KOSOVIRJA
£A leteči žlici
S. Makarovič:
”A leteči žlici
tehtnica za TOČNO Jehtanje
'•00 PISANI SVET ^TUDIJ NA UNIVERZI:
' h nnSL0VENIJA 1973-1977 U s« G’ Durieux: PAUL GAUGIN Tr7i.„ JUGOSLOVANSKA j WMSKA TELEVIZIJA lsf m 15.20 POROČILA noL„ 0SIJEK: DINAMO, prenos
J	tekme
{•obzornik
B*LoNBff^ GRIVA’ RDECl
R
I
^EDELJA, 9. IV
I©
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
i
8.20P^RočilA
S-50fi-),°VENJEGRAŠKI OKTET
laog*
1°J01* rstner: gruntovCani
^orv «GE, film bo q, film z gornjim naslovom 4tujjntavnaval vprašanje: Kdaj je v n dobrodošel zvesti štirino-*tttc jn troc‘ so prepričani, da ne ovjti ne more biti nikoli nobenih **uža Stat^' Pa trdijo nasprotno. Prost^ p°trebuje le primeren fcjet,’, rano in sprehode, ampak *anj j, a z njim nenehno ukvarjati, S	To	ni	igrača,	pač	pa
Vs,E(ia kateremu je potrebno li.lo ,Posvetiti precej časa. HjO?V,FlN MUF, risanka
T oj4, Udje in zemlja
^filc •* oddaja bo podala e tt razprav tistih delegatov,
Francski film Bela griva ali Divji konj sta A. Lamorissc in E. Sechan posnela 1953. leta. Gre za mojstrsko filmsko pripoved o življenju v naravi. Dogajanje je postavljeno v divjo, a lepo pokrajino Camargue v delti Rhone na jugu Francije. Tamkajšnje močvirje ni gostoljubno za ljudi, zato so širjave prepuščene domala divjim konjem, pticam in žuželkam. Tako prvinsko naravno okolje je že težko najti. Film Rdeči balon so francoski filmarji posneli štiri leta za Belo grivo. To je nemo pri kazovanje hrepenenja dečka, ki v rdečem balonu vidi prispodobo svobode, moči, neomejenih možnosti vsega - in si zato balona neznansko želi.
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK 20.00 A. Nevvman: ŠOPEK Z BODEČO ŽICO Dogajanje v angleški nadaljevanki se je šele začelo zapletati. Razpleti tudi nocoj še rie bodo nakazani. Na posnetku:	mlajši par glavnih
igralcev.
ki so na VIII. kongresu ZK Slovenije govorili o vprašanjih kmetijstva. Strnjeno bodo predstavljeni vsi kongresni sklepi, ki se nanašajo na razvoj kmetijstva in vasi. Ce bo dopuščal čas, bodo v okviru oddaje prikazani tudi krajši filmski prispevki o ljudeh in zemlji.
12.30 POROČILA
15.30 SVET, V KATEREM ŽIVIMO
16.00 VAS SLAGER SEZONE 17.10 POROČILA 17.15 OKROGLI SVET
17.30 Športna poroCila
17.40 PYGMALION, film Angleški režiser A. Asquith je zaslovel kot tvorec filmskih priredb Wildovih in Shawovih gledaliških komedij. Film po Shawovem Pygmalionu je posnel 1938. Kot v gledališču tudi na kinematografskem platnu pride do izraza Shawova duhovitost, ki temelji na dialogih, začinjenih z vrsto domislic
20.55 ZABAVA VAS JULIO
IGLESIAS
22.00 IV DNEVNIK
22.15 MUPPETSHOW
22.45 625
23.25 POROCILA
17.30 Poročila - 17.35 TV koledar
- 17.45 Simpozij o prirodi, zdrayju in lepoti - 18.45 Gledališče v hiši —
19.30 TV dnevnik - 20.00 R. Wagner: Mojstri pevci (1. del opere)
- 21.15 TV esej - 21.45 .24 ur -21.55 Dokumentarna oddaja -22.35 Športna sobota
in šal. Bolj kot Asquithova priredba te komedije, ki sc norčuje iz angleškega knjižnega jezika, je znan novejši film My Fair Lady. V filmu, ki ga bomo gledali tokrat, igrajo glavne vloge L. Howard, W. Hiller, W. Lavvson in M. Lohr.
19.15 RISANKA
19.30 TV DNEVNIK
20.00 D. Jovanovič:	HlSNA POMOČNICA
Kratka vsebina druge zgodbe iz nanizanke Konec tedna je takale: Ob koncu tedna je običajno več časa za hišna opravila. Zgodi se, da hišna pomočnica med pospravljanjem omedli. Ob tem dogodku se razkrije žalostna usoda mlade ženske. Njen mož je v zaporu, ona pa gara, da lahko preživlja otroke. Igrajo: D. Počkaj, M. Zupančič, D. Ulaga, I. Ban, M. Okorn, S. Glavin, S. Sever in drugi.
21.00 KRETA
21.30 TV DNEVNIK 21.45 RISANKA
21.55 Športni pregled 22.40 poroCila
trgovska hiša maximarket
Ljubljana
8.35 TV V ŠOLI: Dnevnik 10, Naftne poti, Od Subotice do Novega Sada, TV gledališče - (Zg)
10.05 TV V SOLI: Kocka, kocka, Risanka, Film - (Bg)
17.20 POROCILA
17.25 S. Makarovič: KOSOVIRJA
NA LETEČI ŽLICI
Otrooci bodo tokrat videli, kakšne težave tarejo čapljo Doris in žerjava. Slednjega je ujela omara, v katero je spravljal stvari. Obema bosta kajpak pomagala kosovirja -in kot ponavadi se bo vse srečno končalo.
17.45 POTOVANJE V DEŽELO LUTK
18.05 OBZORNIK
18.15 NA SEDMI STEZI
18JO TAKO V DUSl LEP TRENUTEK ZBEŽI
19.15 RISANKA 19.30 TV DNEVNIK
20.00 FILM TEDNA:	LINA
BRAKE
Film z gornjim naslovom je prvenec zahodnonemškega režiserja in scenarista Bemharda Sinkla. Posnel ga je pred štirimi leti in zanj dobil številna priznanja. Gre za pripoved o starki Lini, ki se mora proti svoji volji presenetiti v dom za ostarele. Starka se v novem okolju ne zna jde. Da bi jo razvedrili, ji sostanovalci predlagajo nekaj možnosti, kako naj se maščuje banki, ki se je polastila njene hiše. Bo Lina uspela? V osnovi je film
komedija, ki domiselno prikazuje, kako si stari ljudje krajšajo dolge dneve s humorjem in zvijačami, ki niso zlonamerne. Igrajo:	L.
Carstens, F. Rasp, H. Buetticher, E. Schramm, B. Hoffman in drugi.
21.35 SODOBNIKI:	JANEZ
PIRNAT
Televizijci so v siparskem ateljeju v Istri obiskali kiparja Janeza Pirnar ta, ki pravi, da se je kot pravi kipar našel šele ob trdem istrskem kamnu. Z2.05 TV DNEVNIK
17.15 , TV dnevnik - 17.35 TV koledar — 17.4 ^Daljnogled - 18.15 Dokumentarni film - 19.30 TV dnevnik - 20.00 Športna sreda -22.30 TV dnevnik
PRVI RADIJSKI PROGRAM
8.55 Poročila — 9.00 Oddaje za JLA — 1 2.00 Poročila - 15.00 Nedeljsko popoldne — 19.30 TV dnevnik — 20.00 Dokumentarna oddaja -20.45 Včeraj, danes, jutri - 21.05 Celovečerni film
PETEK, 7. IV.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za nižjo stopnjo. 9.30 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 11.03 Znano in priljubljeno. 12.10 Z orkestri in solistu 12.30 Kmetijski nasveti (L. Kastelic: Pomen satovja, voščin in voska v čebelarstvu). 12.40 Pihalne
?odbc. 13.50 Človek in zdravje. 4.05 Glasbena pravljica. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30Napotki za turiste. 15.45 Naš gost. 18.05 L. van Beethoven: Simfonija št. 3 v Es-duru, op. 55, imenovana Eroica. 19.45 Minute z ansamblom Dobri znanci. 20.00 Stop pops 20. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Jazz pred polnočjo. 0.05 - 4.30 Nočni program.
SOBOTA 8. IV.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pionirski tednik. 9.35 Mladina poje. 11.03 Mi smo mi. 11.20 Po republikah in pokrajinah. 12.10 Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. T. Vidrih: Prijemi za povečanje rodovitnosti travinja). 12.40 Veseli domači napevi. 14.05 Gremo v kino. 15.45 S knjižnega trga. 18.05 Pesem nas druži. 18.30 Glasbena abeceda. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Kampiča. 20.00 Zavrtite, uganite in sc pogovorite. 21.00 Za prijetno razvedrilo. 21.230 Oddaja za naše izseljence. 23.05 Popularnih dvajset 0.05 - 4.30 Nočni program.
NEDELJA, 9. IV.
7.15 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Radijska igra za otroke (M. Marinc: Otorinolaringologitis). 8.41 Skladbe za mladino, 9.05 Se pomnite, tovariši? 10.30 Humoreska tega
tedna. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 13.20 Za kmetijske proizvajalce. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (Dnevnik M. Baškirčevc). 23.15 Plesna glasba za vas. 0.05 - 4.30 Nočni program, za vas. 0.05 - 4.30 Nočni program.
PONEDELJEK, 10. IV.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Ringaraja. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 11.03 Za
y.4U vedre melodije, ii.ua za	Naši p0,
vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski	pozdravljaj'
orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti	pisma. 18.
(inž. M. Jazbec: Uporaba herbicidov v kraških vinogradih). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Amaterski zbori pred mikrofonom.
14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Kulturna kronika. 18.05 Izročila tisočletij (Revolucionarne in uporniške ljudske pesmi). 18.25 Zvočni signali. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Burnika. 20.00 Kulturni globus. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno (B. Gracer:	Sončni studence). 23.15 Za ljubitelje jazza.
TOREK, 11. IV.
8.08 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo.
9.30 Iz glasbenih šol. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali.'12.30 Kmetijski nasveti (dr. D. Cizej: Gospodarnost vlaganj v kakovost travne silaže in sena). 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Svet tehnike. 18.05 Obiski naših solistov. 19.45 Minute z ansamblom Atija Sossa. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
20.30 Radijska igra. 21.15 Zvočne
kaskade. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno (M. Bontempelli:	Kadar lahko čitaš
misli. 23.15 Popevke se vrstijo. 0.05 - 4.30 Nočni program.
SREDA, 12. IV.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Nenavadni pogovori. 9.25 Zapojmo pesem. 9.40 Aktualni problemi marksizma. 11.03 Po Talijinih poteh. 12.10 Veliki zabavni orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti (inž. J. Sile: Dopolnitev sortimenta koruze za zmje in za kisal). 12.40 Pihalne godbe. 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in ajo. 15.45 Spomini in pisma. 18.05 Utrinki iz svetovne zborovske glasbe. 19.45 Minute z ansamblom Jožeta Privška. 20.00 Koncert iz našega studia. 22.20 S festivalov jazza. 23.05 Literarni nokturno (N. Miličevič: Pesmi). 23.15 Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. 0.05 - 4.30 Nočni program.
ČETRTEK, 13. IV.
8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo. 9.35 Jugoslovanska zborovska glasba. 12.10 Zvoki znanih melodij. 12.30 Kmetijski nasveti (mag. Z. Otrin: Prevzem posekanega lesa). 12.40 Od vasi do vasi. 14.05 Kaj radi poslušajo. 14.40 Mehurčki. 15.45 Jezikovni pogovori (prof. F. Novak). 18.05 Z opernih odrov. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Literarni večer (Lirika O. Zupančiča, 4. del). 21.40 Lepe melodije. 22.20 Kratek recital pianistke Zdenke Novakove. 23.05 Literarni nokturno (J. Skacel: Žalostinka). 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov. 0.05 — 4.30 Nočni program
^ (1495) - 6. aprila 1978
DOLENJSKI LIST
21
tedenske
333
Četrtek, 6. aprila - Celestina Petek, 7. aprila - Radko Sobota, 8. aprila - Albert Nedelja, 9. aprila - Ljubo Ponedeljek, 10. aprila - Feliks Torek, 1. aprila - Filip Sreda, 12. aprila - Julij Četrtek, 13. aprila - Ida
LUNINE MENE
7. aprila ob 16. in 15 min.: mlaj
BRESTANICA: 8. - 9. amer. akcijski film „Roller ball“.
BREŽICE: 7. - 8. amer. barvni film „Don je mrtev", 9. - 10. amer. barvni film ..Hudičev vrt“, 11. -12. amer. barvni film „Bič“.
KRŠKO: 8. — 9. ital. film ..Karibu s severa", 12. 4. jug. film „Strah“.
MIRNA:	8.	4. ..Božanska
ženska".
MOKRONOG: 8. — ,9. amer. film „Skorpijon“.
NOVO MESTO: 8. - 9. franc, barvna drama ..Težki dnevi podzemlja", 10. - 13. franc, barvna drama ..Stanovalec".
RIBNICA: 8. —, 9. amer. barvni film ..Taksist".
TREBNJE: 8. - 9. kavbojski film ,.Prekleti obračun".
dalje. Franc Novak, Radovlja 35, 68220 Šmarješke Toplice.
AVTO SPAČEK prodam. Telefon (068) 85-505.
SLUŽBO DOBI
IŠČEM osebo (lahko je tudi upokojenec), ki bi bila pripravljena sprejemati naročila za steklarska dela v Mokronogu in okolici Ostalo po dogovoru. Steklarstvo Milan Vodopivec, Smolenja vas 72. 68000 Novo mesto.
KUHARICO, kvalificirano ali pol-kvalificirano, išče gostilna „TU-LIPAN", Marija Ažman, Lesce.
STANOVANJA
MAMICA s sedemletnim otrokom nujno potrebuje opremljeno sobo s kopalnico. Naslov v upravi lista (1199/78).
ODDAM opremljeno sobo mirnemu fantu. Naslov v upravi lista (1204/78).
MLAD ZAKONSKI PAR (oba inženirja) išče sobo in kuhinjo. Naslov v upravi lista ali po telefonu 22-331, int	284 (Krka)-
1260/78.
Motorna vozila
PRODAM SEAT 124 (fiat), zelo dobro ohranjen. Ogled možen v četrtek in petek od 15. do 17. ure. Romih, Ragovska 10, Novo mesto.
PRODAM škodo, letnik 1970. Vule-tič, Foersterjeva 1, Novo mesto.
UGODNO prodam posamezne dele karamboliranega avtomobila Ami 6. Ogled vsak dan popoldne pri Željku Novakoviču, Regerča vas 27 a, Novo mesto.
PRODAM malo rabljen traktor TV 18. Stane Kirn, Zagrad 29, Škocjan.
PRODAM ali zamenjam zastavo 101 za 750. Ogled vsako popoldne od 14. ure dalje. Jože Blatnik, Na tratah 10, Žabja vas, Novo mesto.
PRODAM po delih 125 PZ, letnik 1974. Martin Senica, Staneta Rozmana 22, Črnomelj. ,
PRODAM NSU 1200 po ugodni ceni. Ogled možen po 15. uri. Jože Završek, Dol. Prekopa 33, Kostanjevica.
PRODAM fiat 126 P, letnik 76, delno na kredit. Naslov v upravi lista (1219/78).
UGODNO prodam motorno kolo Tomos 15 SL. Rabič, Majde Sile, 22, Novo mesto.
PRODAM R 4, letnik 1949, lahko tudi po delih. Potok 27. Straža.
PRODAM traktor Porše 22 KS s koso in hidravliko. Pintarič, Arnovo selo, Artiče pri Brežicah.
PRODAM dobro ohranjen avto Audi 100 LS. Informacije po telefonu Novo mesto, dopoldne 21-870, popoldne 21-603.
PRODAM FIAT 850, letnik 1971. Janez Nemanič, Križevska vas, Metlika.
PRODAM 126 P. Informacije po telefonu 22-650 po 14. uri.
FIAT 124, dobro ohranjen (prvi lastnik), registriran do marca 79, prevoženih 58.000, letnik 70-71, prodam. Črmošnjice 4 a, Stopiče.
PRODAM R 16, lepo ohranjen in obnovljen. Cena zelo ugodna. Naslov v upravi lista (1238/78).
PRODAM FIAT 125 PZ, letnik 1971. Ogled možen vsak dan na Jerebovi 3.
OSEBNI avto Ford Cortina, letnik 1966, prodam po zelo ugodni ceni. Ogled v nedeljo od 8. do 11. ure. L Hribar, Prešernov trg 7. Novo mesto.
PO UGODNI ceni prodam dobro ohranjen R-10. Naslov v upravi lista ali po telefonu 22-69o popoldan (1249/78).
PRODAM traktor Zetor (45 KS) v zelo dobrem stanju. Ogled vsak dan popoldne. Janez Mišica, Čudno selo 1, Črnomelj.
UGODNO prodam fiat 750, letnik 1969, v dobrem stanju, registriran
do marca 1978. Cena 1.200,00 din. Janko Stois, 47232 Sošice, Reštovo št. 3.
PRODAM karamboliranega pnnea 1200 C. Ciril Dajčman, Volčičeva 15, Novo mesto.
OPEL KADET caravan, letnik 1973, prodam po ugodni ceni. Jože Papež, Pod Trško goro 67, telefon 22-013.
PO UGODNI ceni prodam zastavo 101, letnik 1974. Maijan Barbič, Otočec 82.
PRODAM ZASTAVO 101 73/70000. Domitrovič, Kristanova 22, telefon 23-645.
PRODAM renault 16 TL. Informacije po telefonu 22-576. Peter Simič.
PRODAM ZASTAVO 1300, registrirano do aprila 1979. Naslov v upravi lista (1273/78).
PRODAM NSU 1200 C v voznem stanju. Franko, Straža 75 telefon popoldne 84-560.
PRODAM fiat 750, letnik 70, obnovljen. Informacije na telefon
21-719, Novo mesto.
PRODAM R 8, starejši letnik, registriran do decembra. Naslov v upravi lista (1277/78).
PRODAM avto Austin 1300. Plačilo delno tudi s kreditom. Janez Brine, Zagrebška 13, Novo mesto.
PRODAM NSU 1000. Cena 6.000 din. Željko, Cegelnica 47, Novo mesto
PRODAM DOBRO ohranjen NSU 1200 1970. Tomaž Ltobovšek, Novo mesto, Segova 18. telefon
22-500.
PRODAM AUDI 60 L, letnik 1970. Ogled vsak dan popoldne. Informacije po telefonu 84-902. Branko Simončič, Gradenje 7, 68220 Šmarješke Toplice.
PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971. Ogled vsak dan od 18. ure
PRODAM
PRODAM del kuhinjske opreme. Smolenja vas 68 a (v bližini Novo-montaže).
PRODAM sedežno garnituro. Slavko Gradišar, Segova 1, ali telefon 23-222.
POCENI prodam menjalnik za škodo, zastavo 750 (letnik 70) in bas kitaro. Alojz Pečjak, Regerča vas 62.
PRODAM košnjo sena In otave v Čučji mlaki. Oglasite se pri Mariji Divjak, Dol. Prekopa 23, Kostanjevica.
ODDAM košnje. Angela Jakše, Če-šča vas 9.
PRODAM Grundig 6200 in manjši televizor z radiem. Naslov v upravi lista (1209/78).
PRODAM skoraj nov gumi voz in večjo količino jabolčnika po ugodni ceni. Ivan Grive, Lončarjev dol 17, Sevnica.
ZARADI selitve prodam nov štedilnik (4 plin, 2 elektrika) s plinsko pečico. Telefon 76-403.
PRODAM originalno Zetorjevo kosilnico. Tone Češnovar, Vel. Poljane 14, Škocjan.
PRODAM enofazni hidrofor. Muha-ber 1 a, Novo mesto.
ROLETE vseh vrst in žaluzije prodajamo in montiramo. Naročila sprejema Tončka Janžekovič, Cvetličarna, Črnomelj, telefon: 76-582.
PRODAM skoraj novo diatonično harmoniko Be, Es, As (še garancija). Plačilo samo z gotovino. Naslov v upravi lista (1222/78).
NOVO prikolico (600 kg) prodam. Informacije na telefon (061) 50-237 po 16. uri.
UGODNO prodam kombinirano omaro. Naslov v upravi lista (1290/78).
PRODAM 3000 kg suhega sena. Oddam tudi košnjo za leto 1978. Informacije pri Mariji Kočijaž, Foersterjeva 8 (pri Novoteksu).
UGDONO prodam skoraj nov globok otroški voziček po ugodni ceni. Naslov: Ljubica Cukut, Kristanova 8, Novo mesto.
PRODAM otroški športni voziček. Informacije na upravi lista.
PRODAM novejšo, dobro ohranjeno kuhinjo Marles s kombiniranim štedilnikom. Dana Hrastar, V Brezov log 18, Bučna Vas.
PRODAM obračalnik Maraton za kosilnico BCS ali Figaro. Jože Rostohar, Gor. Pijavško 8, 68270 Krško.
PRODAM košnjo travnika (približno 2 ha) v bližini Senovega, ter hlevski gnoj. Alojz Mirt, Lokve 25, Brestanica,'
NOV kasetofon znamke Philips 365 ugodno prodam. Telefon 85-107.
PRODAM sadike za žive meje, Po-komy, Drejčetova 11.
PRODAM čistokrvne mlade nemške ovčarje. Velikonja, Krka 22 a, Novo mesto.
kupim
ŠPORTNO kolo (češko ali italijansko) na prestave, dobro ohranjeno, kupim. Telefon 22-834, popoldne.
KUPIMO vseljivo hišo, po možnosti dvostanovanjsko, v Novem mestu, vseljivo čimprej. Gotovina takoj. Naslov v upravi lista.
ZAHVALA
V ljubljeni domači zemlji počiva naš dobri ata
STANKO KIRN
iz Kronovega pri Šmarjeških Toplicah
Zahvaljujemo se vsem, ki ste mu darovali cvetje, ga spremili na zadnji poti in nam v teh težkih dneh nesebično stali ob strani in nam izrekli sožalje. Prisrčna hvala zdravnikom in osebju kirurškega oddelka splošne bolnice v Novem mestu za neumorno in vztrajno pomoč ter lajšanje trpljenja. Posebna zahvala delovnim skupnostim in sodelavcem Kremena za darovane vence in velikodušno pomoč, kakor tudi hotelu Šmarješke Toplice, Varnosti in organizaciji ZB Bela cerkev. Toplo se zahvaljujemo GD Bela cerkev za organizacijo pogreba ter vsem ostalim društvom za množično udeležitev na pogrebu, župniku Brcetu za opravljeni obred, tovarišu Gregorčiču in ing. Morettiju za poslovilne besede ter pevcem iz Bele cerkve. Hvala vsem sorodnikom, prijateflem, vaščanom in znancem za darovano cvetje, iskreno sočustvovanje in pomoč.
V žalosti tihe bolečine: žena, sin in hčerka ter drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi moža, očeta, starega očeta, sina, brata in strica
IVANA NOSETA
iz Rumanje vasi
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so ga v težkih dnevih bolezni obiskovali in nam v urah slovesa nesebično pomagali. Lepa hvala vsem darovalcem cvetja, posebno OOS delovnih kolektivov, gasilcem za spremstvo, mladinskemu aktivu Rumanja vas, govornikom tov. Drobniču, ing. Tavčarju in Zupančiču za ganljive poslovilne besede. Posebna zahvala velja tudi dr. Trobišu in osebju pljučnega oddelka dr. Zoriču, med. sestri Emi, duhovščini za opravljeni obred, godbi Novolesa, pevskemu zboru Gorjanci in sodelavcem kolektiva Novoles TVP. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in ste ga v tako velikem številu spremljali na zadnji poti.
Žalujoči: žena Angela, otroci: Jani in Angelca z družinama, Marjan in Milan, mati Marija, bratje in sestre: Stanko, Jože, Kristina, Almira in Anica z družinami ter
drugo sorodstvo
RAZNO
VZAMEM v najem obrtniško delavnico v Krškem, Brežicah ali okolici. Ponudbe pošljite pod „TIHA OBRT".
POROČNI PRSTANI! - Če želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg Univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta!
&
Vsem zdravnikom, sestram in strežnemu osebju novomeške bolnišnice in šentjernejskega zdravstvenega doma se lepo zahvaljuje za vso pomoč, skrb in nego hvaležna pacientka J. Golobova, Vrbovce 14,
Šentjernej.
PRODAM vseljivo 4-sobno hišo z vrtom na Vinici pri Črnomlju. Ponudbe na naslov: Julija Podgorelec, Ljubljana, Kržičeva 4.
PRODAM enonadstropno hišo v centru Črnomlja, primemo za obrtnika, vseljivo čez 30 dni. Delavnica, klet, stanovanja. Niko Boljkovac, Trg kom. Staneta 4, 61000 Ljubljana.
SADOVNJAK (661 m2) v Beli krajini z lokacijsko dokumentacijo za vikend prodam. Informacije popoldne (061) 345-756.
NOVO enonadstropno hišo z lokalom v centru Krškega prodam takoj pod ugodnimi pogoji. Vseljivo v 2 do 3 letih. Stane Lavrinšek, Krško, telefon (068) 71-278.
PRODAM hišo v Šentrupertu na Dolenjskem. Informacije na telefon 51-594 Ljubljana.
PRODAM parcelo na Ratežu št. 40. Jože Nosan, p. Brusnice.
PRODAM hišo, zgrajeno do tretje faze. Ponudbe pod „TRI KILOMETRE OD ŠMARJEŠKIH TOPLIC".
HlSO na lepi lokaciji v Črnomlju v tretji-četrti fazi, prodam. Ponudbe pod „UGODNO“.
VINOGRAD v bližini Črnomlja na lepi sončni legi ugodno prodam. Primerno za gradnjo vikenda. Klobučar, Okiškega 3, Ljubljana ali telefon (061)44-456.
PRODAM enostancivanjsko, takoj vseljivo hišo z VTtom, kletmi, vodo in elektriko. Gotovina po
• osebnem dogovoru. Ogled v soboto in nedeljo dopoldne. Angela Taškar, Brestanica 71.
MED VASJO Dol-Sodevci nad reko Kolpo prodam dvema prijateljema zazidljivo parcelo. Cena po ogledu. Ponudbe pošljite pod šifro „BAJNO LEPO".
PRODAM hišo z vrtom v Novem mestu. Volčičeva 14.
UGODNO prodam nov vinograd z zidanico. Ugodna lega, elektrika in voda, blizu Vel. Trna. Ivan Unetič, Gorica 19, Leskovec pri Krškem ali telefon 71-989.
PRODAM gospodarsko poslopje in kozolec na dvoje oken, malo rabljen. France Flajs, Gorenjska c. 33, 61310 Ribnica na Dol.
PRODAM gradbeno parcelo v Brežicah, komunalno urejeno. Grakič, Kettejeva 12, telefon (068) 72-765 Brežice.
(•žRjigreal
LJUBEMU sinu ROMANU GOLOBU, Vrbovce 14, Šentjernej, ki služi vojaški rok v Sarajevu, za 20. rojstni dan vse najlepše in da bi se čimprej vrnil domov, iz srca želita njegova ljuba mami in ati.
TONETU PUNGERČARJU iz Vol-čkove vasi za 24. pomlad in njegovi sestri JOŽICI iz Gruče za 18. pomlad, želijo pri delu in učenju mnogo uspeha, ata, mama ter bratje Stanko z družino, Lojze, Jože in sestra Milena z družino. Lojzetu, ki služi vojaški rok v Varaždinu pa vse dobro.
MARTIN KASTELIC, Žabja vas 39, prepovedujem pašo kokoši po mojem vinogradu in sadovnjaku
na Potov vrhu. Kdor tega ne bo upošteval, ga bomo sodno preganjal.
OPOZARJAM vsakogar, ki bi delal kakršnokoli škodo v mojem vinogradu pod Zdinjo vasjo, da p bom sodnijsko preganjal. Martin Cesar, Vel. Bučna vas 18, Novo mesto.
AVGUST in FRANČIŠKA AVBELJ, Žužemberk 85, prep?' vedujeva pašo kokoši in delanj« kakršnekoli škode po najini njivi) pare. št. 549. Če sosedje ne bodo tega upoštevali, jih bova sodno preganjala. Preklic velja za zmf I raj.
ALOJZ LIPAR, Dol. Kronovo 28-Šmarješke Toplice, opozarjan1 ANTONIJO NOVAK, Dol. Kronovo, Šmarješke Toplice, naj n« prodaja premičnine in nepremtf' nine, last pokojnega Janeza Liparja, dokler ne bo končan za; puščinski postopek. Hkrati tud* opozarjam kupce pred nakupoff' Če tega ne bo upoštevala, jo bom sodno preganjal.
ANA BUTALA, Sela 7, DragatuS, prepovedujem hojo kokoši in delanje kakršnekoli škode po m®’ jem vrtu in njivah. Kdor tega n« bo upošteval, ga bom sodno pr6' ganjala.
ANA SEMENIČ, Mirna 105, prep®-vedujem pašo kokoši in praši*ey po moji zemlji. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno pregfr njala.
ALOJZ MENCIN, Raztez št. 28, Brestanica, opozarjam, da nisem plačnik dolgov, ki bi jih naredil® moja žena Marija.
JOŽE GAČNIK, Potov vrh 53, Novo mesto, prepovedujem pašo k0-koši po mojem vrtu. Kdor tega n® bo upošteval, ga bom sodno plp ganjal.
JOŽEFA POGLAVC, Dol. Straž« 30, prepovedujem pašo kokoši p° mojem travniku. Kdor tega ne b° upošteval, ga bom sodno preg*-njala.
ZAHVALA
Ob boleči in prerani izgubi ljubljenega moža, očka, sina in brata
MILANA GUTMANA
Segova 20, Novo mesto
se iskreno zahvaljujemo kolektivu tovarne oblačil Labod Novo mesto za nesebično in vsestransko pomoč med njegovo dolgotrajno boleznijo, kakor tudi za vso pomoč, ki so nam jo nudili v tem težkem trenutku. Hvala tovarišema Petanu in Mrazu za poslovilne besede, zdravnikom nevrološkega oddelka novomeške bolnišnice, ki so se trudili, da bi ga nam ohranili pri življenju. Posebna zahvala njegovim prijateljem pevcem za občuteno zapete žalostinke, godbenikom in patru frančiškanu za opravljeni obred. Iskrena hvala tovarni zdravil Krka TOZD Kozmetika za cvetje in ostalo pomoč, stanovalcem bloka Šegova 20, darovalcem cvetja in vencev ter vsem, ki so ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in nam ustno ali pismeno izrekli sožalje.
Žena Marica s hčerkami, oče in drugo sorodstvo
ZAHVALA
24. marca nas je v 83. letu starosti za vedno zapustila naša draga sestra in teta
JOŽEFA UDOVC
iz Vrha pri Šentrupertu
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom in sosedom za njihovo nesebično pomoč in podarjeno cvetje. Posebna hvala pevskemu društvu ter župniku za opravljeni obred in poslovilne besede. Hvala vsem, ki ste se od nje poslovili na domu in jo spremili na njeni zadnji poti.
Žalujoči: sestra Fani in bratje Lojze, Vinko in Tone z družinami
DOLENJSKI LIST
IZDAJA: Časopisno založniško
DOLENJSKI LIST,
podjetje
Novo mesto — USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mcsto> Ribnica, Scvnica in Trebnje.
IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Prcdscd' nik: Slavko Lubšina.
UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bo' jan Budja, Milan Markelj, Janez Pezelj, Jože Primc, Drago R ustja, Jožica Tcpj)cy, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Oblikovalec Priloge: Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc.
IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna na; ročnina 1-98 dinarjev, polletna naročnina 99 din, plačljiva vnaprej - Za inozemstvo 400 din ali 25 ameriških dolarjev oz. 50 DM (°z-ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9.
OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 125 din, 1 cm na določeni strani 155 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 200 din, 1 cm na prvi strani 250 din. - Vsak mali oglas do 10 besed 45 din, vsaka nadaljnja beseda 4 din. - Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 9 od 15. 10. 1977 - Na podlagi mnenja sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) sc za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.
TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-603—30624— Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon: (068) 23—606 — Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p. p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana.
22
DOLENJSKI LIST
\ m
OSMRTNICA
Nepričakovano in mnogo prezgodaj je prenehalo • biti srce mojemu prijatelju
FRANCU
BRINSKELLETU
iz Brezovice pri Semiču staremu 49 let
Pokopali smo ga 25. decembra na pokopališču v Črmošnjicah na Kočevskem.
Žalujoči: teta Mina in prijatelji
ZAHVALA
Ob nenadni in težki izgubi nadvse skrbnega nenadomestljivega moža in ata
FRANCA ŽLINDRA
se najtopleje zahvaljujemo vsem sorodnikom, prgateljem, znancem in sosedom, ki so nam pomagali in se v velikem številu poslovili od njega, darovali cvetje in ga spremljali na zadnji poti, izrazili sožalje ali kakorkoli drugače počastili njegov spomin. Posebej se zahvaljujemo dr. Cirilu Kumlju za zdravniško pomoč, duhovniku za opravljeni obred, gasilskemu društvu Vinice-Zapotok za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Neutolažljivi: družina Žlindra Vinice pri Sodražici, dne 5. marca 1978
4
i
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame, stare mame, sestre in tete
MARIJE RADOVAN
se islaeno zahvaljujemo vsem sosedom in prijateljem za nesebično pomoč. Posebna hvala dr. Baburiču za lajšanje trpljenja. Hvala župniku za lepo opravljeni obred. Najlepša hvala sodelavcem Iskre Šentjernej, sodelavcem Ljudske pravice m sodelavcem Državne založbe Slovenije.
Hvala vsem, ki ste se od pokojne mame poslovili na domu in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadimi poti
Žalujoči: sin Lado, Franci z družino, hčerki Mimi in ram z družino ter ostalo sorodstvo.
Šentjernej, Ljubljana, Koprivnik pri Kostanjevici.
ZAHVALA
V	81. letu starosti nas je 31. marca za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in teta
ANA PLESKOVIČ
z DoL Kamene
Najtopleje se zahvaljujemo dobrim vaščanom za vsestransko
5>moč v težkih trenutkih in zdravnikom za lajšanje bolečin, vala vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni, jo spremili na zadnji poti, ji darovali cvetje in vence, nam izrekli sožalje. Lepa hvala ZB Bučna vas, tovarni „Novoteks“ -apretura, trgovskemu podjetju Dolenjka za podarjene vence. Hvala župniku za spremstvo, govor in lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: sin in hčerka z družinama in ostalo sorodstvo
f:-. 'a
■J
ZAHVALA
Po dolgi in težki bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi mož, ata, stari ata, stric
JOŽE
HRIBAR
iz Dol. Težke vode 22
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in sosedom ter znancem za izrečeno sožalje, za cvetje in vence ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna zahvala Koračinovim, Kastelčevim in delovnima organizacijama tovarni zdravil Krka ter Avtu Kočevje za podarjene vence. Najlepša zahvala pevskemu zboru iz Stopič, godbenikom ter duhovniku za lepo opravljeni obred. Se enkrat izrekamo prisrčno hvalo vsem, Tebi ljubi ata, njy bo mili dom, kjer boš večno počival.
Žalujoči: žena Ivana s sinom Vilkom, sinova Franci in Jože z družinama, hčerka Ivica z družino ter drugo sorodstvo
V SPOMIN
S. aprila je minilo žalostno leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi, dobri in nepozabni mož, oče, stari oče, brat in stric
VIKTOR
Črnič
iz Bednja v Beli krajini
Pomladno sonce je zopet vstalo, a ti ne čutiš več njegovih toplih žarkov, hladen grob zdaj tebe krije, v naš dom nič več tako toplo ne sije. Nikoli te ne bomo pozabili, ker preveč smo te ljubili. Zahvaljujemo se vsem, ki se ga še spominjate in obiskujete njegov prerani grob.
Vsi njegovi!
V času od 23. do 30. marca so v novomeški porodnišnici rodile: Marija V oglar iz Leskovca - Bojana, Milena Jakše iz Cerovega loga -Roka, Breda Baloh iz Družinske vasi
- Uroša, Olga Longar iz Trebnjega
- Tanjo, Štefka Šinkovec iz Žihove-ga sela - Roberta, Ana Jaklič iz Zemlja - Boruta, Anica Mravinec iz Vavte vasi - Alenko, Vida Božič iz Grobelj - Simona, Marija Rodič iz Metlike - Danijelo, Manja Simec iz Geršičev - Antona, Dušica Petruna iz Črnomlja - Jurija, Anica Može z Dolnjih Kamene — Alojzija, Ljubica Povše iz Lokev - Dragico, Darinka Slavnič z Grma - Aleša, Danica Žnidaršič iz Krškega - Dejana, Terezija Pucelj iz Drame - Mitja, Justina Kovač iz Črnomlja - Boštjana, Ljudmila Košak iz Dobruške vasi
- Renato, Štefka Borštnar iz Puščave - dečka, Andrejka Pravne z Mirne - dečka, Olga Kirm iz Sela -deklico, Ana Prijatelj iz Šentruperta
- dečka, Vida Končina z Okroga -dečka in Valerija Longer iz Stranske vasi - deklico. - Čestitamo!
!2BR£ZI$K£<kM7
P0K0DNI$NIC£x*nC
V času od 25. marca do 1. aprila so v brežiški porodnišnici rodile: Zofija Jeušič iz Sevnice - Mirana, Bariča Dejanovič iz Rajca - Tomislava, Ana Vukovič iz Samobora -Mirana, Ida Rihtar iz Orel -Tomislava, Mira Sular iz Župelevca > tanka Glas iz Krškega ico, Liljana Novoselec iz
- Marjetko, Stanka Glas
- deklico, Liljana No'
Samobora - dečka, Tatjana Mlakar
iz Čumovca - deklico, Anica Belak
iz Medsav - Anito, Mirjana Rado-vanič iz Podsuseda — Marijana, Matilda Debogovič iz Trstenika -Josipa, Štefka Hervol iz Brežine -Dejana, Marija Savrič iz Malega Obreža - Mira, Klena Brečko iz Koprivnice — deklico, Darinka Draškovič iz Samobora - Saša, Elizabeta Nepužlan z Bizeljskega -deklico, Irena Ogorelc iz Velikega Obreža - Sabino, Anica Demač iz Sevnice - Jožeta, Zdenka Pocmič iz Cerja — dečka. - ČESTITAMO!
NAMIZNI TENIS: PRVI ITAS
Namiznoteniški klub Kočevje je pred kratkim organiziral tekmovanje mladinskih ekip in posameznikov. Udeležilo se ga je 12 ekip, ki so se uvrstile tako: 1. Itas, 2. Gimnazija, 3. Dom Dušana Remiha, 4. Dolga vas L, 5. Čmi potok III., 6. Dolga vas II., 7. Osnovna šola L, 8. OS II., 9. CPS, 10. Čmi potok II., 11. Čmi potok I. in 12. Koblarji.
Tekmovanja posameznikov se je udeležilo 41 igralcev: 1. Osterman (Itas), 2. Lapajne (Gimn.), 3. Struna (Itas),.
NOVA DAJATEV
Elektro je pred kratkim predpisalo nove prispevke za električne sirene, ki jih imajo gasilska društva. To je vsa GD in občinsko Gasilsko zvezo Ribnica močno prizadelo. Skupno bi ti prispevki znesli na leto okoli 40.000 din oz. na mesec za sireno okoli 400 din. Gasilska društva so vedno v stiski za denar, občinska GZ pa je že s finančnim načrtom razdelila ves denar. Zato so Ribničani zaprosili republiško GZ za nasvet, kaj naj store?
M.G-6
I
At m
ZAHVALA
V 42. letu starosti nas je 18. marca nepričakovano mnogo mnogo prezgodaj zapustil naš ljubi mož in očka
MARTIN
PAVLIN
iz Vrtače pri Semiču
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom, vsem, ki ste darovali vence in cvetje ter denarno pomagali in nam izrekli sožalje. Posebna hvala župniku za tako lepo opravljeni obred in vsem, ki ste ga spremili na njegovi zadnji poti.
Žalujoči: žena Angelca, otroci: Anica, Rezka, Martinca, Franci in Joži, sestre, brat in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Po dolgi in hudi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče
ALOJZ HOČEVAR
iz Šmarje te 36
Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sorodnikom in znancem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in vence. Lepa hvala tudi 2|^gmaijeta za podaijeni venec. Hvala tudi župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat prav lepa hvala.
Žalujoči: žena Lojzka, hčerki Zvonka in Slavka z družinama, sin Tone in drugo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni smrti naše drage sestre, tete, svakinje in nečakinje
ANICE STARC
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki st', jo pospremili na njeni zadnji poti, sočustvovali z nami, darovali"vence m cvetje. Hvala sosedom in vaščanom za pomoč, tovarni zdravil Krka za pomoč in številno udeležbo, šoferju Sapovega avtobusa tov. Stanetu Travniku in ostafim, ki so ji nudili pomoč. Hvala župniku za opravljeni obred. Se enkrat hvala vsem, ki ste imeli našo Anico radi.
Žalujoči: družina Starc in drugo sorodstvo
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIHIIIIIIIIIIBIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIM
stoletnici Zofke Kvedrove
22
todii * ap bo minil° st0 let* odkar se je v Ljubljani letjT Pisateljica Zofka Kredrova. Precej mladostnih sPoz p.reživela v Loškem potoku (v Retjah), kjer je Pjj nala gorje, ki ga lahko povzroči pijanec (oče).
osemnajstih letih je utekla surovim družinskim »dvo?*®; Službovala je v neki ljubljanski '°vai P>sami, nato pri časopisih v Trstu, popo-
i	P° svetu, se poročila (z V. Jelovškom) in , . kot poklicna pisateljica in novinarka, je ,,Domačega prijatelja", od 1906 bivala v 'c^er se je Pred prvo svetovno vojno drugič „2e (z J. Demetrovičem), 1917 začela izdajati
s« 2 .^ svijet” (kasneje »Jugoslovanska žena“) ter del0 farnimi deli, publicističnim in novinarskim l9j6*njem zavzemala za ženske pravice. Umrla je
delo Zofke Kvedrove je domala v celoti °*> Dov * P^tevami po ženski enakopravnosti. Črti-priij °Vest'> novele, romani ali drame so ji služile za UobtajVanie značilnih potez življenja proletark, ni, o^re.njc P3 meščank in kmetic, ki, željne ljubez-i^jajo same, revne, zapostavljene sredi nepri-°ttokj *benih sredin, v zakonu pa so skupaj z ltjjVg Prepuščene poniževanju in trpljenju, za kar je nadutost. V številna dela je Kvedrova .^življenjsko usodo.
Skr**« A
:J*ri
žene“, „Odsevi“, „Iz naših krajev",
’ ;^ieno življenje", „Amerikanci“ - in še bi ^^"“tevali. To so naslovi knjig, s katerimi se je Vnjjje™'a *a vedno zapisala v zgodovino slovenske n><UlJnos*'* V počastitev njene stoletnice bomo v “vanjih objavili povest „Na kmetih**.
mmsEEEH
zofka kveder NA KMETIH
V	nedeljo popoldne je bilo. Pri Dobniku, vaškem krčmaiju, je sedelo lepo število pivcev in debelušna Dobnikovka je imela dokaj opravila. Ta je hotel imeti vina, oni klobas, drugi pa so kričali zdaj za žveplenke, zdaj za čašico slivovke.
Marica, mlada brhka domača hči, je sicer tudi pomagala materi in oče Dobnik se je
oprezno vrtel med mizami, a kaj, gospodinji treba paziti na vse. Zdaj si je njen flegmatični soprog tam v kotu tlačil pipo, zdaj se je Marica smejala pri onemle navihanem sosedovem sinu, dekla v kuhinji se je šalila s hlapcem, namesto da bi paziia na kuho - tako da je bilo treba Dobnikovi materi imeti povsod oči in ušesa.
Pa je bila res imenitna gostilna pri Dobniku. Tako dobre pijače in tako okusne jedi ni bilo dobiti nikjer drugje in ni čuda, če je Dobnik precej ponosno nosil glavo. 1 kaj se hoče, lahko je takim ki jim ne manjka cvenka, prazna vreča ne stoji pokonci.
Tam v kotu okoli štirioglate belo osnažene javorove mize se je zbrala družba starejših kmetov. Počasi so pad ale besede, a vsaka je bila tehtna.
«
Že marsikako so zmodrovali o letini in o živini, o slabih časih in vremenu, ko se je pridrenjal do mize Pavlovec, slok, postaven kmet temnega obraza, v že oguljeni nedeljski suknji. Nekako osorno je odrinil starega Šimna, ki je sedel široko na klopi in opira, komolce ob mizo, ter molče zleknil svojo dolgo postavo v dve gubi
»Slivovke, eno osmino!4* je zakričal z raskavim glasom in jezno zarežal nad Dobnikom, ki ga je nekako neveijetno motril s svojimi malimi, zalitimi očmi.
pravda
„Sn
,,No, prekleto, kaj pa zijaš vame, kakor da me nisi videl še živ dan, za eno osmino sem ti menda še dober!44
„1 no, i no!44 je pogovarjal krčmar ter odhitel po slivovko, zraven pa ugibal, kje neki bi se ga bil Pavlovec navlekel že tako zgodaj.
„To presneto oštirče debelo, kako me gleda, kakor bi se bal za tisto svojo žlodro,44 je godrnjal Pavlovec medtem in nejevoljno po-Tjal klobuk na glavi.
imen ta, kaj te je pa prevzelo, da si tako prebito sisten?44 se je oglasil njegov sosed Simen počasno ter oprezno nesel kozarec vina k ustom.
„Siten! E oče, kaj vam zato, kakšen sem! Saj vam nisem nič dolžan, da bi se še vi ujedali nad menoj.44
„Kedo se ujeda, kedo? ! Ti sam se ujedaš najbolj! Tu prihaja semkaj k naši mizi pa robanti in rentači, ne da bi vedel, zakaj in kako!44
„Hudika ne vedel!44
„Kaj pa ti je prav za prav, da gledaš ko sam rogati?44 so začeli povpraševati še drugL
„Gledam! Saj lahko. Klel bi, da bi se iskre kresale!44 je rojil Pavlovec še vedno, vzel oštirju, ki je prinesel slivovko, osminko iz rok in v hipu izpil skoraj polovico.
„Malo prehitro si začel,44 ga je piknil Grabiša, kmet srednjih let in ne baš prijatelj Pavlovčev.
DOLENJSKI LIST
23
ŽGOČI KRST - Predsednik DLC Avgust Avbar pri krstu „cirrusa“ ni varčeval s slivovko. Nekaj akrobacij s tem letalom je gostom in ljubiteljem pokazal Jože Golob, dovčerajšnji zaslužni upravnik DLC, današnji poklicni učitelj letenja v zagrebški letalski šoli in dosmrtni podporni član prečenskega travnika. (Foto: J. Pavlin)
Široko razpeta dolenjska krila
Člani Dolenjskega letalskega centra naenkrat krstili tri nova, visokosposobna jadralna letala — Bo dolenjsko motorno zračno ladjevje ujelo korak z jadralnim?
V soboto je predsednik Dolenjskega letalskega centra Avgust Avbar na letališču v Prečni pri Novem mestu slovesno in z zares pravo slivovko krstil tri nova jadralna letala. Krščeni lepotci se imenujejo „Cirrus“, „Pilatus“ in „Jantar“.
Leteči jadralni park DLC, ki združuje 500 aktivnih in skoraj prav toliko podpornih članov, se je tako povečal na devet ..plemenitih konj“ v hlevu. Dolenjski letalci zdaj premorejo jadralna letala za začetnike, srednjo šolo in tudi tiste pilote, ki menijo da je treba prekrižati krila na slovenski in zvezni ravni.
Nekaj takih je med dolenjskimi letalci tudi že bilo. Z minuto molka so člani DLC in številni gostje počastili spomin na Cvetko, Bojana in Jaka, lani preminule člane, ki so utrgali z dolenjskega, slovenskega, jugoslovanskega in svetovnega neba prenekatero lovoriko.
Zdi, se, da pomeni sobotna priložnostna slovesnost nov zalet rasti Dolenjskega letalskega centra. Popolnoma jasno in glasno je bilo namreč povedano (tako mimogrede govore tudi rezultati), da DLC pre-
rašča vlogo odrinjenega pastorka med letalskimi klubi. Danes ima Dolenjski letalski center najsodobnejša jadralna letala. Vendar tudi letalski krogi niso imuni za zavist. V začetku se je govorilo, kako bodo Novomeščani (Dolenjci) brez Jake, Cvetke in Bojana odrinjeni, kako se ne bodo znašli. V Bihaču so lani dosegli diamantne višine trije člani DLC. Dva sta bila naravnost rosno mlada. Ko so preostali leteči Slovenci zvedeli, da sta bila na višini več kot 5000 metrov v jadralnem letalu tudi neki Iztok Pekolj in Srečko Kotnik, so preprosto rekli, da je Bihač že od nekdaj znan po idealnih pogojih. Menda se jih je treba samo spomniti Spomnili pa so sc pobratenega Bihača ravno Novomeščani.
Slabše gre članom Dolenjskega letalskega centra na področju motornih letaL Pa ne, da ne bi imeli
pilotov. Devet jadralnih letal je treba potegniti v zrak; to lahko narede samo motorna letala. Teh pa ni. Stari PO-2 je za v tehniški muzej, „Citabria“ je deklica za vse, „Kurir“ pa že po imenu pove, za kaj je namenjea Je pri Dolenjskem letalskem centru mogoč nakup sodobnih motornih letal?
Za letalca je vprašanje odveč. Denar namreč je, hudo zapleten je samo uvoz motornih letaL Le-tega očitno uravnavajo ljudje brez letalske domišljije: dovolili so nakup krasnih in visoko sposobnih jadralnih letal, niso pa povedali, katero motorno letalo jadralnim letalom tudi uradno lahko da tistih nekaj sto metrov višine, ki ji je ime svoboda.
M. B.
Dober glas v deveto vas
  -
Na bližnji salamiadi bo ..prekrižalo salame" 20 izdelovalcev
J
Druga salamiada v Ribnici bo v petek, 14. aprila (prva je bila leta 1976), ni pa še znano, v katerem gostišču bo. Izkušnje prve, ki je bila v gostilni „Pri Cenetu" in se je je udeležilo 15 zasebnih izdelovalcev suhomesnatih izdelkov, je pokazala, da je za tako prireditev izredno zanimanje.
Organizator, mesarski mojstel Ivan Lampe iz Kočevja, nam jt povedal, da bo posebna strokovna komisija salamiad* ocenjevala le proizvode zasebnih izdelovalcev salam in drugih do-mačih suhomesnatih izdelkov ti ribniške občine, lza najbolje ocenjene tri proizvode bo komi' sija podelila priznanja oz. diplO' me. Vsak tekmovalec mora pri' nesti najmanj eno salamo, lahko pa jih da v oceno tudi vež, vendar morajo biti različni vrste.
Posebnost letošnje ribniške lamiade bo kratko predavanje o prekajevanju. Predaval bo strO" kovnjak, tehnolog kočevsk« klavnice.
Ribniška salamiada bo torti preizkušnja znanja ter izmenjav* misli in izkušenj za naprej. Toje posebno pomembno za območj4 ribniške občine tudi zato, ker j« tu precej razvita živinoreja i* prašičereja, pa tudi divjačine n« manjka. Zanimanje za salamiado je precejšne, posebno še med zasebnimi gostilničarji, ki radi svoje goste postrežejo z najbolj'j šimi, saj je znano, da gre dob# glas v deveto vas.
J. PRIMV
V vrhu evropskih raketarjev
Sevničani na Čehoslovaškem letos četrti
Izgubljeni ,Petrof’’ čaka
Novo mesto je dobilo svoj prvi koncertni klavir
Novo mesto (menda) od Hladnikovih časov ni premoglo (niti družbenega niti zasebnega) neoporečnega koncertnega klavirja. Dolgo vrsto let so v Domu kulture in tudi v Dolenjski galeriji uporabljali selilni klavir, ki ga je največkrat posodila Glasbena šola Marjana Kozine. Prevoz takega glasbila nikakor ni preprosta in neodgovorna zadeva, saj je klavir ne le težak in za transport dokaj nepraktičen, ampak tudi hitro razglašljiv. Zato so se prireditelji često raje odrekli točki s klavirjem, kakor da bi tvegali.
Akcija za pravi koncertni klavir, na katerem bi lahko tudi taka virtuozinja, kot je DubravJ Tomšič, do popolnosti izvaj; Beethovna, se je v Novem mestu začela že pred leti. Na uspeh je bilo treba dolgo čakati, ker so bili nakupovalci ali v zadregi zaradi majhne izbire ali pa „prekratki“ za nekaj starih milijonov. Lansko jesen se jim je sreča naposled le nasmehnila in klavir znamke Petrof na odru Doma kulture že nekaj tednov potrpežljivo čaka na „aklimati-zacijo“, svojo „hiško“ in uglasitelja.
Preden so ta klavir pripeljali v Novo mesto, je doživel majhno avanturo: Potovanje proti Novemu mestu je začel v Beogradu, nato pa je za njim izginila vsaka sled. V nemajhni zadregi se je znašel dobavitelj Centromerkur iz Ljubljane, še
v večji pa novomeški kupci. Po skoraj dvomesečnem iskanju so dragoceno pošiljko le našli, jo s tovornjakom pripeljali v Novo mesto in iztovorili.
I. Z.
Sredi minulega tedna se je vrnila iz Čehoslovaške ekipa sevniških raketarjev, kije tam branila barve naše države na evropskem prvenstvu.
V ekipni oceni sicer niso ponovili lanskega uspeha, ko so prinesli domov prehodni pokaL Tokrat je bila konkurenca znatno močnejša, predvsem pa so njihovi vrstniki iz vzhodnih držav premogli močnejše motorje, kot so jih sevniški amaterji dobili na zahodu. V konkurenci je tokrat nastopilo 12 klubov. V tekmovanju raket tipa strimer so bili drugi, z raketoplani pa šesti. Za seboj so v skupni uvrstitvi vseeno
pustili dobre Polake; zmaga je P padla domačinom, drugi so bili gari, tretji pa Madžari.
Vodja sevniške ekipe je bil k« Dolenšek. V ekipi so bili še: Stoj* Krnc, Janez Mandelj in Jože Gof šek. Za pomoč in razumevanje hvaležni kolektivu tozda radeške F pirnice. Gostitelji v Budmericah Sevničanom ostali v dobrem spon nu. Obljubili so jim tudi po mož dobavi boljših motorjev za mod« raket. Tako oboroženi tudi
1etri
nimajo strahu pred novim državni* prvenstvom.
A.
Hči do smrti pretepla očeta
Omerzelova prizadejala očetu poškodbe, zaradi katerih je čez dva dni umrl — Sodišče)*
je obsodilo na 2 leti in 10 mesecev zapora
SPREMEMBA PRI IGRAH BREZ MEJA
Pred dnevi so na sestanku v Beogradu sklenili, da Novomeščani ne bodo v mednarodnih „Igrah brez meja“ nastopili avgusta v Švici, kot je bilo prvotno rečeno, marveč že junija v belgijskem mestu Rochefort. Obširneje bomo o tem tekmovanju pi-
Počasi, kajti drugače ni šlo, a vztrajno so stvari prihajale na dan. Vse do petka, ko je senat novomeškega okrožnega sodišča, ki mu je predsedovala Zlata Savelj, dal prav govoricam, ki so se leto in pol širile po Brestanici in okolici: da je 51-letna Magdalena Omerzel junija predlani hudo pretepla svojega 74-letnega očeta, da je dva dni zatem prav zaradi dobljenih poškodb umrl
Vse pa bi se lahko končalo bistveno drugače, če tamkajšnji zdravnik ob pregledu mrliča ne bi postal pozoren do nekaterih modric in oteklin in zato zahteval tudi sanitarno obdukcijo, ki je dala presenetljive rezultate; pokojnik je imel počeno lobanjo, polomljenih osem reber, zraven tega pa še kup drugih poškodb. Preiskovalni sodnik, ki je seveda takoj pričel z delom, je imel od ostalih občanov kaj slišati. Podobno kot njemu so priče na obravnavi zatrjevale, da se je Peter Slivšek (Magdalenin oče) večkrat pritoževal, kako da nima kaj jesti, da ga hčerka sili k delu, čeprav sam tega ne zmore več, da je bil za zajtrk včasih tudi tepen in podobno. Zadnja dva dni pred smrtjo pa je tarnal, da ga boli glava. Priča Jože Omerzel je tudi povedal, da je bil dan pred
Slivškovo smrtjo pri njem in videl, da nekaj ni v redu. Zato je Magdaleno prisil za toplomer in tudi, naj očeta odpelje k zdravniku, pa ta o tem ni hotela ničesar slišati. Spet druga priča pove, da je večkrat videl, kako je Omerzelova pretepala očeta, in da mu je slednji povedal, da je bil zaradi hčerke že enkrat v bolnišnici.
Obtoženka je na obravnavi vse to vztrajno zanikala, nemalokrat pa tudi spremenila svojo zgodbo od tiste, ki jo je povedala preiskovalnemu sodniku. Prisegla je, da očetu ni ničesar storila in da je ta veijetno umrl od poškodb, ki naj bi jih dobil pri padcu po stopnicah. Ona pa da mu je ves čas pomagala in lajšala bolečine. Takšni zgodbi seveda ni bilo mogoče verjeti ne samo zaradi več kot prepričljivih izpovedi prič, marveč tudi zaradi mnenja sodnega izvedenca, ki je zatrdil, da so bile vse poškodbe smrtno nevarne in ne bi mogle nastati pri padcu po samo treh stopnicah, obtoženka pa se je tudi branila obdukcije očeta.
Senat se je tako, potem ko je bilo prebrano tudi mnenje psihiatra o stanju obtoženke, v katerem stoji, da je nekritičen alkoholik (Omerzelova je to vztrajno zanikala), da pa je bila v času, ko je storila dejanje, prištevna, odločil za kazen dveh let in desetih mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna. Res krut je bil način, s katerim se je Omerzelova
DO SMRTI POVOZIŠ PRIJATELJA
30. marca zvečer je Frafl Plantan iz Velikega Podlju® na peljal avtobus »Goij8® cev“ od Novoteksa proti stu in pri postajališču P1 samopostrežni trgovini Bršljinu dohitel avtob^ IMV, iz katerega so potrt že izstopali. Ko je Plan* peljal mimo, je izza avtobu^ stopil na cestišče 28-le* Maijan Lunder iz Cerov* da bi ob robu prehoda pešce prečkal cesto. Tod zadel ga je avtobus, tako ^ je odletel 10 metrov daleC*i padel na desni rob cestic'■ Hudo poškodovanega LjJ dra (da bo nesreča še vew. sta bila s Plantanom d°“ ^ prijatelja) so sicer odpeljaU. novomeško bolnišnico, v® dar je že naslednje ju®. i podlegel hudim poškodba^
Nikoli z glavo v pesku
„Pravi novinar mora iti v življenje z vsemi štirimi. Z enakim veseljem se mora lotevati svetlih in temnih plati. Novinarja, ki piše samo hvalisave sestavke, bralci ali poslušalci ne cenijo. Podoben je noju, ki skriva glavo v pesek. Žanje posmeh celo tistih, ki jih hvali", pravi Miloš Jakopec, upokojeni novinar Dolenjskega lista, vedno nasmejani mož s pipo, ki se je pred dnevi pozdravil z Abrahamom.
„Nasmejan sem menda res vedno," poškili izza očal sogovornik, „ljudje radi gledajo smejoča se obličja. To je veliko bolj preprosto kot pogledati v srce".
Miloš Jakopec je po rodu Štajerec s Sladkega vrha, med vojno ga je pot zanesla na Dolenjsko za očetom, ki je bil honorarni učitelj na Otočcu. Očeta so leta 1943 ubili domobranci, 14-letni Miloš se je priglasil v NOV, vendar so ga zavrnili, češ da je prešibak. Nadaljeval je z delom za OF, pred koncem vojne je oblekel partizansko uniformo Dva dni pred dnevom zmage je bilo Miloš v bojih za osvoboditev Ljubljane hudo ranjen Je 80-od-stotni vojaški vojni invalid.
„Po vojni,' hudomušno pripoveduje Jakopec," sem bil po raznih službah. Pri podjetju za promet z lesom sem imel najvišjo izobrazbo in najnižjo plačo. Neuradno je veljalo, da se študiranih boj. Jaz pa sem nekaj hodil celo po gozdarski fakulteti Potem so mi dodelili popisovanje lokalne industrije in obrti v Mimopeški dolini To je bila najlepša pomlad mojega življenja. V Trebnjem sem imel opraviti tudi z likvidacijo Žitofonda. Likvidiral sem ga v enem mesecu in si s tem nakopal silno jezo drugih likvidatorjev, ki so bili enotnega mnenja, da se taka zadeva lahko opravi kvečjemu v enem letu. Ta služba je bila zelo udobna. Nekaj malega sem bil zaposlen tudi pri trgovskem podjetju Rog. Za slovo sem dobil nakazilo za obleko in plačal delo pri krojaču. Menda so me imeli kar radi, kljub nesrečno dolgemu jeziku. “
Leta 1958 je povabil Miloša Jakopca k sodelovanju (prav zaradi ostrega jezika) Tone Gošnik, dolgoletni
urednik Dolenjskega lista. Tretji član uredništva je bil Peter Romanič, uradovali in pisali so v poslopju, kjer je danes novomeški Rdeči križ, na eni mizi Milošev prvi zares večji novinarski prispevek je bilo 7,5 tipkane strani dolgo poročilo s seje okrajnega ljudskega odbora. Da je predolgo, se je strinjal celo urednik.
Takrat je bilo veliko reči še službenih. Miloš Jakopec, po stažu in tudi sicer najmlajši novinar, se je prevažal naokoli s kolesom (diamant!), Peter Romanič je brenčal za novicami na pravem pravcatem mopedu, glavni šef pa je tlačil pod sabo še celo nekaj več kubi-kov. ..Nikoli ne bom pozabil," se spominja Miloš, ,,zgodovinskega trenutka, ko je Romanič odšel v drugo službo, jaz pa (nič kriv in nič dolžan) sem avtomatsko napredoval do mopeda. Nasveti za vožnjo so bili tako strokovni, da sem se potolkel že prvi dan
Pa tudi sicer je bilo tisto obdobje navdušujoče. Uredništvo se je medtem razširilo. Največja želja Dolenjskega lista je bila, da bi si lahko kupili bliskavico. V začetku je lahko z njo fotografiral samo šef. Stiska s prostori pa je bila tolikšna, da sva Jože Primc (še danes je novinar DL) uradno lahko pisala članke samo v kavami Metropol Nekaj dinarjev sva dobila tudi za kavo."
No, članki so kljub težavam bili in izšli Jakopec je rad stopil na žulj. Doma se je ponoči sprehajal kot lev po kletki Objaviti ali ne objaviti? Veš, da jih boš dobil po grbi Žena moleduje, opozarja, da imaš majhne otroke, sprašuje, zakaj nisi kot ostali Ti vse to veš, veš, da jih boš dobil po nosu in vendar napišeš, ker veš, da je treba objaviti
„Bralec je pravičen sodnik,pravi Miloš Jakopec. „Prav nič ga ne briga, kaj bo
o	tebi (novinarju) mislil predsednik okraja ali direktor še nerojenega pletilstva, ki vsa službena pota opravlja z letali Bralec noče biti noj z glavo v pesku. Že dolgo sem iz novinarstva, pa vedo povedati, da je tudi danes tako. “
MARJAN BAUER
N O
v Z JEKLENIM PASOI
PRILOGA
SEVNIŠKI LETNI CASI
skopom; tudi tokrat ga ima s seboj. Prepričan je namreč, da morajo stare umetnine zasijati v nepotvorjeni obliki, brez dodajanja ali odvzemanja. Freske v grajskem stolpu so delane na suh omet, barve so zato slabo vpite. v podlago. Odkrivanje z nožem, kot so ga žal na delih freske uporabili predhodniki, po Povšetovem mnenju ne pride v poštev. Ob še tolikšni pazljivosti se tako marsikje lušči s freske tudi barva. Odkrivanja se zato ni mogoče lotiti po kakšnem ustaljenem kopitu, vsakokrat delo samo pokaže pravo pot. Tokrat sega v glavnem po vrsti elektromagnetnih aparatov, ki ponavadi sodijo v pribor graverjev. Povše si je omislil za nastavke posebna dleta; dobiva jih po posebnem naročilu. Deset in več raznolikih beležev odstranjuje s freske z vibracijami, ne da bi se sploh dotaknil nežnih barv same freske.
Že to, kar je Povše doslej odkril očem, znova postavlja v vsej ostrini zahtevo pp ureditvi gradu. Do grajskega stolpa se pride samo skozi druge sobane, zato ne morejo ostati neurejene, kot so. Mogočna podoba gradu na hribu nad mestom vzbuja zanimanje marsikoga, ki se pelje mimo po cesti ali po železnici. Še tolikšna skrb ob pičlem denarju ne more ustaviti tega, kar je zagrešil čas in kar so po vojni nevestni stanovalci še pospešili. Kot človek s pretanjenim čutom do kulturnih spomenikov se Viktor Povše ne more načuditi, da sevniški grad v preteklosti ni bil deležen večje skrbi. Že prve dni bivanja v Sevnici je obhodil tudi okolico gradu.
Grmičevje in navlaka še dandanes ne morejo povsem zakriti nekdanjih poti; sam grajski vrt bi bil lahko lepo sprehajališče ^mimogrede: mesto ne premore parka!). Številne grajske dvorane se kar ponujajo za razstavne sobane! Tudi sodelavka narodnega muzeja iz Varšave Eva Kilišek, ki je to zimo dober mesec pomagala Povšetu, se ni mogla načuditi nemarnosti. Na dlani je, da odkrite in neodkrite freske ne bodo mogle priti do pravega učinka, če grad ne bo urejen kot celota.	/
ALFRED ŽELEZNIK
Odkrivanje fresk v sevniškem grajskem stolpu	zamislil sam. Znamenitih pleterskih slik se je bil
se Povše ioteva s posebnim priborom, ki si ga je	lotil met drugim tudi z zato prilagojenim mikro-
DOBER
DAN,
DOLENJCI
DOLENJSKI LIST
Neverjeten optimizem veje iz Severina Šalija. Pove, da vedno znova rad piše pesmi o tem, kako lepa je pomlad, kako lepo pojejo ptički in črički, kako dobri so otroci. Vse to da je res, samo pozabili smo, kako je. Sram nas je pokazati katerokoli nežno čustvo, ciniki smo postali, nič nam ni sveto. Ost na ost.
In vendar bi imel Severin Šali preklemano veliko razlogov postati dovršen posmehljivec. V Podliscu pri Dobrniču rojenemu Suhokrajinča-nu je s štirimi leti umrla mati, kmečka delavka Ana. Vzgojen je bil pri krušni materi Marički Cugelj. Zlata Marička. Tudi očeta je videl. Pri tisti hiši so mu dali, lepo počesanemu in pražnje oblečenemu, dobro jesti, potem pa ga s hitrim nasmeškom spravili na vlak. Gimnazija v Varaždinu, vojaki v Nišu in Zaječaru. Delavec v šibeniški tiskarni, nosač vreč v splitski luki, priložnostni zidar v Karlovcu.
Spet v Ljubljani. V Jugoslovanski knjigarni začne leta 1934 kot prodajalec, kasneje je lektor, knjižni svetovalec, urednik. Med vojno tudi urednik Slovenčeve knjižnice. Rahla povojna nemilost.
..Nikoli se nisem opravičeval," bliskne s hudomušnimi očmi Severin Šali. „Po vojni je bil nekakšen sprejem, na katerem je bil tudi Boris Ziherl. Kulturniki so kar zijali, ko me je povabil k mizi, vsem, ki so ga hoteli poslušati (in poslušali so ga vsi), je povedal, kako se je med vojno skrival pri meni. Pa tega ne pripovedujem zato, da bi dvigoval svoje delnice, zanimiv je konec te pripovedke. Kulturnik, ki je neuradno najbolj udrihal zoper nekega Severina, je takoj pristopil in rekel: „Severin, menda boš pa ja nekaj prevedel tudi zame. Tisti njegov jaz je bila seveda neka založba."
Po letu 1945 je Severin Šali med tako imenovanimi svobodnimi umetniki. Prevajalec. Iz srbohrvaščine, makedonščine, ruščine, češčine, poljščine, nemščine, francoščine. Budak, Andric, Čopič, Kovačič, Matavulj, Šenoa, Dostojevski, Gogolj, Gorki, Šolohov, Turgenjev, Gide, Cervantes itd. Zmešnjava imen, slovesa, mode. Če hočeš dobro prevajati, prevajaj veliko. Nekaj bo ostalo.
Severin Šali: „Rima mi gre, moram reči, še kar dobro od rok. In vendar sem moral več kot dvajsetkrat zapored prevajati in piliti neki sonet. In rad sem ga. Zaradi samega sebe. Prevesti ga moraš po svojih najboljših močeh. Drugače ne velja. Ni pošteno. Prevajanje je namreč poustvarjanje."
Zanimiv je morda Severina Šalija novomeški odlomek življenja. Bil je predsednik OF Centra,
rodila se je slovita jurišna puška, po konstruktorju popularno imenovana „kalašnikov". Enako kot njen naboj je bila tudi puška sprva velika skrivnost, dobile so jo le posebne enote. Šele v petdesetih letih, ko so jo zaradi izredne učinkovitosti sprejeli v splošno oborožitev, so prvi podatki o njej prodrli v zahodni svet. Prva sporočila o bojnih izkušnjah pa izvirajo iz Alžirije (leta 1956), kjer so manjšo količino teh pušk dobile kot pomoč osvobodilne sile in kot plen francoski okupatorji. Zahodni strokovnjaki so bili presenečeni nad natančnostjo streljanja ter zanesljivo in robustno konstrukcijo orožja, ki mu v njihovih arzenalih tedaj ni bilo para. Kmalu so dobili puške kalašnikov v roke vojaki številnih armad ter borci mnogih osvobodilnih gibanj v Afriki in Aziji. Večinoma je bilo to orožje del sovjetske vojaške pomoči, v nekaterih državah so ga začeli proizvajati po licenci ali pa kar brez nje, na primer na Kitajskem. Danes je kalašnikov ena najbolj pogostih jurišnih pušk, ki kljub svoji starosti nič ne zaostaja za najnovejšimi ameriških, nemških, belgijskih in drugih proizvajalcev. Jugoslovanska nekoliko izboljšana izvedba kalašnikova se imenuje avtomatska puška M-70 in M-70 A. Črka A pomeni, da gre za model s preklopnim kovinskim kopitom.
Kakšno je torej to revolucionarno orožje? V bistvu sploh ni revolucionarno, saj sloni na povsem klasičnih rešitvah, ki pa so posrečeno združene v celoto. V nasprotju z grobo in
občinski mož, veliko je imel opraviti v SKUD Dušan Jereb, svetu Svobod itd.
„Nekoč sem imel," se spominja Severin, „in to je takrat štelo, kar 16 funkcij. Vse dolžnosti je bilo treba ravno takrat sporočiti v Ljubljano. Dopis je že odpotoval, ko sem zvedel, da sem izvoljen še za sodnika-porotnika. V Ljubljano sem poslal dodatno kartico. Ena od mojih zabeleženih dolžnosti je bila tudi funkcija občinskega moža v komisiji za zatiranje podgan."
Nekaj prstov je imel Severin Šali tudi pri Dolenjskem listu. Bil je v navezi z urednikom Jožetom Zamljenom, ki je bil popolnoma pravilno prepričan, da živi časopis samo en dan.
Teh dni pa naj bo po možnosti čim manj.
»Pravzaprav pa je bilo novomeško obdobje bogato," se spominja Šali, avtor pesniških zbirk Slap tišine, Srečavanje s smrtjo. Spev rodni zemlji, „nenavadno veliko je bilo navdušenja, dobre volje, pripravljenosti pomagati. Včasih je na kulturnih prireditvah igral violino -celo primarij dr. Bajc, Markelj je dobro vodil pevce-Ljubilo se nam je, najbrž zaradi tega, ker nismo imeli nič. Spominjam se Lamuta, Trdana, Dodiča. Sami veliki možje, pa jih ne bo omenila niti krajevna zgodovina.
V	Novem mestu sem bil dobrodošel rimač in prozni pisec. Leta 1949 smo postavili na oder pionirske Gorjanske bajke. Spominjam se, da se je v režijo celo vpletal tudi starejši občan, ki je videl Trdino še živega, čeprav ne popolnoma zdravega, hoditi. Toliko nasvetov, kako je hodil kak pisatelj, ni slišal še živ svet. Prepričan sem, da je naš Trdina hodil najbolj trdinovsko. Tudi to je nekaj.
Bila so tudi gostovanja: Srbi so prišli k nam in mi k Srbom. Dnevnic ni bilo, pa si jih prenočil. In oni tebe. Za tistih nekaj litrov in narezek pa smo mimogrede vrgli skupaj".
Severin Šali je dobil leta 1954 Trdinovo!'^ nagrado. Morda so zanj glasovali tudi gasilci, ki jim je pisal priložnostne himne. Od Severina Šalija je vedno kapnil verz ali ideja. Tudi za Majo Glonar. Tudi za vnučko, ki je imela v času tega pisanja natančno deset mesecev in pol-Dedki ne štejejo tednov.	re
Velik oblak dima, velik nos, ljubeznivo razumevajoče pobliska vanje oči. Poslini tri do pet prstov. Severin Šali, ki še naprej trdi, da človek ne sme biti cinik. Včasih pa je zapleteno preživeti. Severin Šali pravi, da si mora človek zmeraj ohraniti pravšnje zrnce prismojenosti.
MARJAN BAUER
kje
skc
TU,
dru
Loi
odf
nik
ceneno izdelanimi orožji, ki so jih Rusi imeli*! A drugi svetovni vojni, je izdelava kalašnikova zelo solidna, morda celo preveč, saj je večina delov iz masivne kovine, kar daje orožju nekoliko nadpovprečno težo. Osnovni model AK 47 tehta s polnim okvirom celih 4,8 kg, izboljšani in olajšani modeli AKM pa skoraj kilogram manj.
Tehnični ustroj je tipičen za močnejša orožja
—	AK, ima blokirano zapiralo in avtomatiko z odvodom plinov. Plinski valj je nad cevjo, bat pa je v enem kosu z nosilcem zapirala. Teoretična hitrost streljanja AK je 600 nabojev v minuti, praktična pa seveda veliko manjša, okoli 120 nabojev, saj velikokrat streljamo tudi polavtomatsko, treba je menjati okvir, v katere- *nai ga gre 30 nabojev, itd.
Tehnične lastnosti kalašnikova so enake pri ^0| vseh izvedbah, različna pa je zunanjost. Najbolj se od ruskega originala razlikujeta finska in izraelska izvedba. Finski model 62 ima značilno cevasto kopito in je brez lesenih delov. Kopito, pištolni ročaj in kopišček so prevlečeni 5 plastično maso, kar je tudi cenejše. Sestavni del* so enostavni, povečini izdelani iz prešane pločevine namesto iz struženih in rezkanih masivnih kosov kovine. Orožje je veliko cenejše, a nič manj učinkovito. Isto velja za izraelsko puško galil, ki je tudi izvedenka kalašnikova. Madžarska in romunska izvedba imata pred rnagacinom navpičen ročaj.
»tortur*« polk* M 621« Dr«c«j *»oujvn*||» >*v«ba k«i«ntk<»* fo nji| M a » y«iui meri »plwtov*li tonitruktorji UfMltk« p«4k« 91111.
KALAŠNIKOV
Malokatero orožje je danes bolj znano v svetu kot sovjetski ..kalašnikov". Imenujejo ga avtomat, brzostrelka, avtomatska ali jurišna puška. Pravilna sta le zadnja dva naziva, saj je mehanizem tipičen za avtomatske puške, oblika orožja in možnosti njegove uporabe pa ga uvrščajo med jurišne puške. Do napačnega poimenovanja je prišlo verjetno zato, ker se je kalašnikov po zunanjosti bistveno ločil od tedanjih avtomatskih pušk in je bil veliko bolj podoben brzostrelki PPS, katero je nadomestil v sovjetski armadi.
Naj bo tako ali drugače, začetek zgodbe o orožju, ki je danes v redni oborožitvi držav varšavskega sporazuma in številnih drugih, sega v zadnja leta druge svetovne vojne. Tedaj so Nemci na vzhodni fronti izdatno uporabljali svojo jurišno puško MP 43 (NO 3/74) in Rusi so hitro spoznali njeno krvavo učinkovitost. MP 43 je streljala naboj 7J9 mm, ki je bil skoraj za polovico šibkejši od klasičnega streliva, a je ravno zaradi tega omogočal enostavnejšo konstrukcijo in precizno streljanje v rafalih. Tudi sovjetski strokovnjaki so v najkrajšem času izdelali podoben naboj kalibra 7,62 s tulcem, dolgim 39 mm. Seveda je delo potekalo v popolni tajnosti, čeprav do konca svetovne vojne za novi naboj, imenovan po letnici izdelave M43, sploh niso izdelali nobenega orožja.
Leta 1947 pa je tankovski oficir Mihail T. Kalašnikov izdelal za naboj M 43 tudi orožje;
SEVERIN ŠALI
Bliska z očmi za tistimi očalci, zavitimi v oblake cigaretnega dima, ko se razgovori „vsaj" napol, veličastno osline prst, dva ali pet, kot da se bo ta hip lotil štetja skladovnice bankovcev. Pred njim je skodelica kave, popita. Med milijoni ga ne moreš zgrešiti. To je Severin Šali, pesnik, prevajalec, ljudskoprosvetni delavec, pri Mladinski knjigi ureja zbirki Levstikov hram in Krog, svetuje in pomaga tudi drugod. Sourednik Lirike, darilne knjige itd.
„Moje uredniško delo, opravilo po novem," se pošali Severin Šali, „je izbor branja za Slovence. Nisem človek, ki bi se trkal po prsih, vendar je veliko knjig, ki veljajo v svetu za pametne, pri nas izšlo po moji zaslugi. Trenutno se trudim, da bi ponovno spravili na svetlo dela tako imenovanih pozabljenih ljudskih avtorjev: Vaštetove, Jakliča, Gangla. S tem bi zapolnili praznino med Prešernovo in Mohorjevo knjižnico. Morda je tudi to pametno."
VOJAŠKI KOTIČEK
Prisostvovati nastopu angleškega „folk" glasbe-n,*ca v Novem mestu ni ravno vsakdanja stvar. Še trije nastopi, ki jih je imel Wizz Jones v ■oveniji (v Mariboru, Novem mestu in v Kranju), *° bili sploh prvi nastopi kakega tujega „folk" ^asbenika pri nas. Tuji glasbeniki, ki so igrali »rock", „jazz" ali „blues" glasbo, so bili, P°sebno v zadnjih letih, kar precejkrat gostje J'“'h koncertnih odrov. Prvega tujega „folk" ™asbenika pa smo pri nas lahko pozdravili šele
nedavno.
Termin „folk" glasba je germanskega izvora,
I rfi* 'Z an9,e^*<e besede ..folklore", ki pomeni JUdsko izročilo narodnega blaga: pesmi, plese, Pravljice, šege in navade, noše itd. V začetku tega jdetja se je precejšnje število etnografov, v Savnem prostovoljcev, lotilo odkrivanja starih, že Koraj pozabljenih ljudskih pesmi. Ostanimo pri Pesmih, in to angleških in ameriških. Hkrati s 6<Tii raziskovanji se je pojavilo tudi precejšnje evilo pevcev in glasbenikov, žal pa je zelo malo .. ladb ohranjenih, kajti gramofonska industrija je "a tedaj še v povojih. Ob koncu petdesetih let Pa se je začel nekakšen ponovni razcvet te ludske pesmi, ki se je je dokončno oprijel naziv •> olk" glasba in ima danes mednarodno znan Pomen.
f .^0odY Guthrie in Leadbelly sta bila pionirja glasbe, ki pa je svoj prvi svetovni sloves , 'la 9ekje v prvi polovici prejšnjega desetletja z 9 asbeniki: Bob Dylan, Pete Seeger, Peter, Paul g Mary, Joan Baez v ZDA ter Donovanom, ^torn Janschem in Martinom Carthyem v ti ' * Britanii'- ^ud' to ie treba povedati, da vsi 'n še mnogi drugi glasbeniki niso le igrali tradi-o^alnih skladb, marveč so, izhajajoč iz teh nov, vse bolj pisali tudi sami pesmi. In tako
o	dobili najbolj znane „himne" folk glasbe: ••“lovving In The Wind", „Where Have Ali The Jowers Gone", „A Hard Rain's A-Gonna Fali", riti •re A Carpenter". Ne smemo pa zanemari številnih popularnih verzij pravih tradi-nalnih skladb: „House Of The Rising Sun", ",e, Shali Overcome", „Scarborough Fair", "Jack Orion" itd.
je Jones je danes star 39 let z glasbo pa se letii l-a*Ctivno ukvarjati nekako pred dvajsetimi rati * 'z Londona in tam so se tedaj začeli odpi-»tevilni „folk klubi", kar je pomenilo prosto-j^i 2 °dr°m, stoli za publiko, obveznim šankom, J r *? točili pivo, in tam so začeli svojo kariero
V	ai VSi angleški folk glasbeniki brez izjeme, dn, '• Dy,an' Simon in Garfunkel in še mnogi i _9' Američani so se na začetku prišli učit v odnrt°n' ^'ZZ- ^ones ie ta dogajanja spremljal z nit« m'. ?Cm' 'n x Posebno od ameriških glasbe-'kov veliko naučil.
WIZZ JONES,
AMBASADOR .FOLKA"
—	Kakšen je bistveni pomen folk klubov v Angliji?
Jones: »Mislim, da ima folk klub družbeno vlogo, funkcijo... Da privabi različne glasbenike v prijateljsko, domače vzdušje. Po drugi strani pa
se v njem dogaja prosvetitev ljudi, ki je lahko vzgojna, izobraževalna, politična itd."
— Vendar ostaja glasba bistvo folk kluba. Kaj pomeni za glasbenika igrati tam?
„Za folk glasbenika pomeni folk klub ogromno. Mlad glasbenik se prav tam lahko največ nauči. Tam sreča druge glasbenike, z njimi izmenja izkušnje in marsikdo si je svoj slog, način interpretacije skladb izoblikoval prav tam. Za najboljše pomeni folk klub odskočno desko za igranje na številnih festivalih folk glasbe, za podpis pogodb z gramofonskimi družbami. Vendar se pravi folk glasbeniki vedno vračajo v folk klube, kljub temu da doživijo nekateri velik komercialni uspeh ali slavo."
Danes je v vsej Veliki Britaniji kar precejšnje število takih folk klubov. Mnogi folk klubi pa životarijo, kajti vzdržujejo jih večinoma prostovoljci, ljubitelji te glasbe. In domače vzdušje je tisti faktor, ki najbolj privlači ljudi. Kakšna pa je glasba, ki jo tam igrate?
»Seveda igrajo različni glasbeniki različne oblike folk glasbe. Nekateri igrajo samo tradicionalno folk glasbo, stare skladbe priredijo, jim dajo nov aranžma. Drugi pišejo svoje pesmi in se spremljajo večinoma z akustičnimi kitarami. Teh je največ in tudi sam delno sodim mednje. Je pa še en dejavnik, ki je tudi precej vplival na marsikaterega angleškega folk glasbenika in tudi name, to je vpliv ameriških folk glasbenikov."
— Kaj pa blues glasba? Koliko je ta vplivala na vaš slog igranja in na sam repertoar?
»Seveda je za folk glasbenika, ki ne igra le tradicionalne glasbe, prav, da posluša tudi blues. Prav vsak res dobri kitarist se je veliko stvari naučil v blues glasbi. Tudi jaz še danes, po dvajsetih letih igranja, igram na odrih nekaj skladb starih blues glasbenikov."
— Danes je pomen folk glasbe postal dokaj širok, glasba, ki jo zajema, je precej raznolika. V kakšni meri lahko sebe imenujete folk glasbenika?
Jones: „Sebe imenujem folk glasbenika predvsem zaradi načina sporočanja glasbe ljudem, ki je najbolj preprosto in neposredno. Če pa govorim o folk glasbi natančneje, ne bi mogel reči, da sem folk glasbenik, kajti zelo malo glasbe, ki jo igram, je prava folk glasba."
— In kaj lahko rečete ob naših poskusih, da bi različne glasbenike dali pod skupno streho? Vam je bil kdo všeč?
»Povedati moram, da besedil nisem razume:, to pa lahko pomeni zelo velika Drago (Mlinarec) je gotovo popularen, dober glasbenik je. Ibrica (Jusič) dobro in zanimivo igra kitaro in poje. Mislim, da je bilo res dobro, da ste na festival folk glasbe v Novem mestu povabili različne glasbenike. S tem privabiš več ljudi, hkrati pa odpreš vrata najrazličnejšim oblikam folk glasbe. Menim, da je bilo to ljudem že sedaj všeč."
DRAGO VOVK
Z NOTAMI
V KRVI ROJENI
^es Barbov rod je muzikaličen. To je splošno Jjano v Mirnopeški dolini, kjer več Barbov še anes spretno razteguje meh na diatonični har-r °n|ki. Starejši so že pomrli, nekateri so se v svet, medtem ko je iz Barbovega gnezda • *ut*' znani harmonikar in skladatelj narodno-bavnih viž Lojze Slak.
Če5rr®afbo je danes že prileten možak. V p0 *'cab pri Mirni peči ima domačijo in amPa*< nikdar v življenju ni bil samo 0^ .harmonika je bila prvo, česar se spominja 9011=, ajz9°dnejših otroških let, in še danes je nje-
i• v	..	...
najboljša prijateljica.
pQpr an je odložil kelo in vedro z malto, se Dote * dvakrat za klobukom, malce okleval, ^ Pa le sedel v hišni kot in začel obujati
sDoi
mine:
i
nje' a harmoniko je igral že moj stari oče. Od rej5i , ^ je naučil moj oče, od njega moj najsta-.rat, ki je dvajset let starejši od mene, od Prvo harmoniko sem zaslužil sam, ko '^lijl,T,e* komai S let Opeko sem šel podajat k Kv^om pri Račjem selu, da sem dobil denar.
^ tedaj občutil slast, ki jo ta inštrument ^^dcu. Pri dvanajstih letih mi je malo boljšo ^n'k° kupil oče, pri sedemnajstih pa sem jo Hfral. ^ Tista me je spremljala 36 let. Nanjo je *di nečak Lojze Slak, ko je prvič nastopil v °d e,e dve leti sta minili, kar je šla harmonika e< Manjo pa še igra znanec Jože f*agelj.
!\»j
i vse je videla in doživela tista harmonika! rugim je bila dve leti tudi v partizanih,
. ^ ko sem bil jaz v internaciji..."
^ 'ka Barba daje revma v desni rami in ne v*a uVeč biti muzikant na ohcetih, kakor je bil sa Poprej; Rad pa se spominja časov, preži-I Sv°jo prijateljico diatonarico.
f Ijjo v?9', sem po ohcetih, po mitingih, ki so bili i^eje Vsa*<0 soboto in nedeljo. Jaz sem igral.
n
..
M;
mm
XwVIy>.v.\v'v> ■'■ '■ f.
M,
St
• • • • • . ... i>*.v.V..v _• #•••»»•«••» • •     ■
...... ................... i\ ...	•	.	•
• • • • •	" n n K> • •	  •••••	r»	j.......
• • • • • r* •••••••••« • ■	• ‘JL o •••••••••••#•• i c.....
i • ■ • •••••••••••!•••* • _w>i •	Cj • •••«. .•••■• •	■	...
m • ■ ••• • •	• O * JL*..............  •	j <••-<••
• • •.vvvvv*	v.«.*>X
.............
 ...................  •	Cv	•
Mtv 016 je hčerka spremljala na bobnu, V Pa je plesalo, da se je pod tresel. Glede Hene 'n Plesišča včasih nismo imeli za mar ha 'Ko se zdaj spominjam tistih ohceti, ko se 6 bi|Q" tr|eku" (tla iz apna in peska) kadilo, da s»ah in so bili kupi jedil sivi od prahu, se
mi ne zdi res. Pa je bilo in nihče ni niti pomislil,	jih vozili vinjeni furmani, tudi prekucnili.	Vse to
da to ni higienično.	so dogodivščine preteklosti. Danes tega ni več.
Ohceti ne trajajo teden dni ali vsaj tri dni,	kot so
Večkrat je prišlo do	tepeža med mladimi	fanti	nekoč, ampak v enem večeru opravijo z	veseli-
in tekla je kri, večkrat	pa smo se na vozeh,	ki so	co."
Dobro pa se ljudski godec Barbo spominja, kako je pri neki taki priložnosti izgubil harmoniko:
„Na treh saneh smo se peljali na ohcet proti Trški gori. Prišli smo do razpotja, kjer je en konj šinil po zgornji poti, drugi po spodnji in smo se prevrnili. Ostalih dvoje sani s svati je priletelo za nami in... nastala je živa kopica konj in ljudi, l-brmonika je odletela z rok in se zabila v sneg. Komaj sem jo potem našel, bila pa je tako mokra, da tisti dan nisem mogel igrati nanjo. No, zgodilo se ni nikomur nič, le starešinki je v tisti pre-kucnjavi konj stopil na roko in ji predrl dlan."
Od živih Barbovih muzikantov še igrata Ludvikov brat Franc v Orkljevcu in njegov sin, iz sobesednikove družine pa sta muzikanta oba otroka: sin in hčerka.
„Naš Lojzek je imel deset let, ko je nastopil v oddaji .Pokaži, kaj znaš' v Mirni peči in odnesel prvo nagrado," je rekel in pridal, da igra še dandanes. Hčerka se je bolj „vrgla" na boben. Kadar prideta oba domov in se Barbi spravijo pred hišo, je ansambel, kot je treba. Vaščani se zbirajo, kakšno rečejo in vsaj za nekaj časa pozabijo vsakdanje skrbi. Iz tega rodu pa igra tudi Barbov bratranec Anton Brulc s Težke vode.
Nikdar se ni žlahta še sešla, da bi skupaj pokazali, kaj znajo. Sploh se niso spomnili te možnosti. Muzikalični Barbov rod pa najbrž še ne bc izumrl. Starejši upajo, da bodo tudi vnuki nadaljevali tradicijo.
RIA BAČEF
lcanju inv e* lila namenjf, Beletovo b1
Novomeški duhovi se ne morejo pomiriti z odhodom ..prekupčevalcev" z novomeške tržnice, s pekarijo na Glavnem trgu in oskrbo kruha nasploh, s slabo založenostjo prodajaln. Kupci kar množično odhajajo k sosedom, marsikateri jo potegne do Zagreba, Ljubljane in celo do Trsta. Ne vračajo se praznih rok, pa tudi ne brez spoznanja: Novo mesto je med najslabše založenimi večjimi središči, obenem pa nenehno na vrhu lestvice najdražjih jugoslovanskih mest!
Žalostno je, da Novomeščani iz dneva v dan ugotavljajo, da po preskrbi zaostajajo celo za krajevnimi središči v domači občini, da o Črnomlju, Trebnjem in Krškem niti ne govorimo. Občani se sprašujejo, zakaj pri enih trgovina napreduje, pri drugih caplja na mestu oziroma nazaduje.
Podobnih vprašanj brez odgovorov se je doslej brez števila nakopičilo tudi v novinarskih beležnicah, zato smo se v uredništvu odločili za okroglo mizo, na katero smo povabili najodgovornejše ljudi, ki imajo o tem kaj povedati, prav tako predstavnike potrošnikov.
V	torek, 21. marca, na prvi pomladanski dan, so se našega pogovora v restavraciji „Pri vodnjaku" na novomeškem Glavnem trgu udeležili: Lojze Urbanč — direktor Dolenjke; Ciril Jarno-vič, direktor tozda Mercator, inž. Jože Starič in Drago Roženberger iz KZ Krka Novo mesto; Jože Unetič — direktor Novotehne; Ivo Šteblaj — tajnik medobčinskega odbora Gospodarske zbornice SRS za Dolenjsko; Ivan Hrovatič — načelnik oddelka za urbanizem in komunalne zadeve pri SOb Novo mesto; Vera Splichal — tržna inšpektorica; Marijan Simič — predsednik občinske skupščine; Franci Borsan — sekretar občinskega komiteja ZK; Dragica Galič — tajnica Kluba samo-upravljalcev in predstavnica krajevne skupnosti Gotna vas; Dragica Rome — družbenopolitična delavka in predstavnica krajevne skupnosti Ločna; Roza Peroci — upokojenka (gospodinja) z Mestnih njiv; Joža Osolnik — Bendaršek — delegatka za republiški kongres ZKS in predstavnica SGP Pionir, ter novinarja Ria Bačer in Ivan Zoran.
Izhodišče za pogovor ob tej okrogli mizi so bili uradni podatki družbenega plana razvoja novomeške občine 1976—1980: Smo občina z največ naselji, in sicer 354, prodajalne pa ima le 33 krajev. Samo po eno trgovino imajo v 21 vaseh. Po prodajnih površinah smo prav med zadnjimi v republiki, po gospodarski razvitosti in kupni moči pa med prvimi.
KAKŠNO NADOMESTILO NA TRŽNICI?
13. marca so bili na novomeški tržnici trije bogato založeni kioski po sili zakona zaprti, izbira blaga pa se je tisti hip močno poslabšala, čeprav so poslej cene nižje. Roza Peroci se je začudila, zakaj Kmetijska zadruga prodaja vse mogoče od štedilnikov do loncev in drugega blaga široke potrošnje, ne pa kmetijskih pridelkov in zelenjave, za kar bi bila predvsem poklicana.
.»Nerazumljivo se mi zdi, da korenček uvažamo celo iz Makedonije."
Lojze Urbanč: „Mi smo ob odhodu prekupčevalcev na tržnici takoj postavili stojnico, priznam pa, da je slabše založena, čeprav bi tudi o tem lahko razpravljali. Oni so imeli čut za lepo razstavljanje blaga, naše pa je zloženo kar tako. Težave imamo s prodajalci. S težko muko smo dobili prodajalko za tržnico, saj se tega vsi branijo. Smo v taki zadregi s kadri, da bomo morali zaposliti celo nekvalificirane trgovce. Vzgajamo sicer 30 odst. več kadra, kot ga potrebujemo, ampak ne ostane v trgovini."
Jože Starič: „Pri oskrbi z doma pridelano zelenjavo bodo toliko časa težave, dokler ne bomo imeli hladilnic, da bi blago skladiščili. Tovrstne proizvodnje v kooperaciji ni možno zasnovati v večjem obsegu, dokler ni zagotovljena predelava s hladilnico ter urejena pot do potrošnika. Vsa ostala območja v Sloveniji imajo to že urejeno."
Joža Osolnik — Bendaršek: ..Sodelavci so mi naložili, da povem, kako so nezadovoljni z oskrbo na tržnici v zadnjem tednu. Prej so šle ženske po službi kupovat zelenjavo in so jo vselej dobile, zdaj pa popoldne ni nič. Tudi v samopostrežnih trgovinah je izbira tako slaba, da po 15. uri ne dobiš niti navadne solate.
Vera Splichal: ..Založenost je na tržnici zadovoljiva, v trgovinah je malo slabša. Blago je kvalitetno, ker ga Dolenjka vsak dan dobavlja iz Ljubljane, ni pa tako lepo razstavljeno, kot je bilo prej."
Dragica Galič je pohvalila Mercatorjevo trgovino v Kandiji na Zagrebški cesti, češ da je tam izbira precej boljša kot drugje v mestu in da bi se mogli po tej samopostrežnici zgledovati tudi drugi.
Vsi trije predstavniki novomeških trgovskih hiš so nato zagotovili, da bo odslej založenost v vseh njihovih trgovinah veliko boljša. Pogovorili se bodo med seboj tudi o možnosti, da bi v poletni sezoni uvedli nedeljsko dežurstvo. Kot nekdaj, ko si lahko vsako nedeljo do 10. ure nakupil vsega, od mleka do kruha, mesa in zelenjave.
In kaj bo s tržnico? Odgovorni so rekli, da bodo skušali to v najkrajšem času urediti, tako da bi Novo mesto naposled dobilo pokrito tržnico z več pravimi lokali, med njimi tudi prodajalno kruha z bogato izbiro.
KAM SE SELI KRUH?
S kruhom je v Novem mestu čedalje več težav. Vsako popoldne ga zmanjka vsaj za nekaj časa, nepretrgane vrste potrošnikov na Glavnem trgu pa so že prava mestna sramota. Kdaj teh vrst ne bo več?
SE BO TRGOVINA ZNEBILA BERGEL?
Lojze Urbanč je povedal, da prodajalna kruha v lokalu na Glavnem trgu nikakor ne ustreza in jo je potrebno premestiti. ..Dolenjka" je medtem prodala lokal Novotehni.
Se bo torej Dolenjkina prodaja kruha preselila na tržnico?
Direktor Urbanč je poudaril, da to ne bo šlo tako lahko. Na tržnici je namreč več interesentov za lokale. Najprej je imela v načrtu zadruga preureditev nekdanje stavbe Vodovodnega insta-
t(
laterstva. Po letu dni pripravljanja načrtov je zadruga odstopila od namere, medtem pa se je kot interesent pojavila ..Dolenjka". Hkrati je Šolski center za gostinstvo dostavil odgovornim program za ta del tržnice popolnoma nov, s katerim je predvidena v vrsti novih lokalov tudi prodajalna s specialnimi kruhki. Čeprav smo si ob okrogli mizi prizadevali dobiti dokončen odgovor na vprašanje, kaj bo s pekarijo in kdaj bomo kupovali kruh v spodobnejšem lokalu, ga nismo
dobili. Vsekakor okrogla miza ne sme biti zadnji pogovor o kruhu!
Premestitev prodajalne kruha z Glavnega trga je le del dolgoročne usmeritve trgovske mreže. Glavni trg naj bi postal mestno središče (v pravem pomenu besede) s prodajalnami oblačilne stroke, medtem ko naj bi makarone, špecerijo in železje umaknili. Tako je namreč povsod P° svetu, kjer žele mestno jedro ohraniti tudi v turističnem smislu.
OBROBJE NI ZANIMIVO
Nad Glavnim trgom drži roko spomeniško varstvo, zato tudi ni bilo nič od Mercatorjeve zamisli, da bi blagovnico povečali. Namesto tega bomo dobili na drugem kraju dve blagovnici. Celoten kompleks med Industrijo obutve, Novim trgom in Ulico talcev bo na novo urejen, ko bos« tam stali dve blagovnici. Eno naj bi gradila Emona, drugo pa Nama v sodelovanju z Novole-som. Predvidevajo, da se bodo gradbišča kmalu odprla. Novo mesto bo zadovoljeno, ne pa njegO’; vo obrobje in ostali kraji v občini.
Dragica Rome je povedala, da že pet let hodijo okrog vseh trgovskih podjetij, da bi v novem naselju Ločna — Mačkovec postavili vsaj preskf' bovalno trgovino. Dajo na razpolago brezplačno lokacijo, vendar noče nihče zagrabiti za to ponudbo. Izgovor na pomanjkanje lokacij v teff primeru ne drži!
Ciril Jarnovič in Lojze Urbanč sta rekla, d* te ponudbe niso sprejeli, ker so prepričani, d1 trgovina ne bi bila donosna. Zadnje besede P} tudi o tem še niso rekli. Glede začasnih preskrbo valnih kioskov po raznih koncih mesta imaj( direktorji trgovskih podjetij odločno odklonili mnenje.
V	reševanje trgovske problematike in preskrb1 prebivalstva se vključuje tudi medobčinski odboj Gospodarske zbornice, ki je že pripravil osnutek družbenega dogovora o organizirani proizvodni kmetijskih pridelkov in preskrbi dolenjskega prf bivalstva. Ustanovili bodo tudi posebno skupno* za organjzirano preskrbo s hrano.
Ivo Šteblaj: „Odliv kupne moči z naše} območja ni le to, kar potrošnik pušča drugod, znaša po naših podatkih le 10 do 15 odst. odliV’ kupne moči. Vse ostalo gre na račun reprc dukcijskega materiala za gospodarstvo. Tu sm( najbolj neorganizirani!"
Vsemu navkljub imamo v Novem mestu mars1 kaj, česar pa ne znamo razstaviti. Dragica Ron* je dejala, da bi morali pri IMV nujno uredi1 razstavni prostor za svoje avtomobile, ker je zd* prodaja njihovih vozil organizirana neugledno.
„Marsikaj pa bi bilo lahko drugače tudi, čet že imeli potrošniške svete," je poudaril FrarK Borsan. Ustanovitev le teh je bila napovedana i za leto 1977. Žal od predstavnikov SZDL ni b^ nikogar za našo okroglo mizo, da bi o tem poV< dal kaj več.
LOKACIJE SO CELO PROPADALE
Medtem ko trgovci vsa leta poudarjajo, da‘ več gradili, če bi bile na voljo lokacije, pa J Marjan Simič k temu rekel: „Ni možno sprej« očitka, da ni bilo lokacij, saj ima trgovina celo družbenem planu prioriteto! Po letu 1970 so*! kraji v Sloveniji na veliko gradili trgovine, pri oj pa smo dobili vsega 4 samopostrežnice. Zato se' čuditi, da je tudi udeležba trgovine v naŠ^ narodnem dohodku tako majhna."
Vsi štirje predstavniki trgovin so v eni saj zatrjevali, da bi tudi Novo mesto že lahko irrv blagovnice, če bi bil pri banki malo večji poslu za problematiko trgovine. Navajali so, da pov^ drugod dajejo bančne kredite za gradnjo trgo^ pod ugodnejšimi pogoji in tudi ob manjši las*' udeležbi sredstev.
Razvoj trgovine v Novem mestu ni šel vselejf začrtani poti. Ivan Hrovatič: „V preteklosti f ■ gradili tam, kjer je kdo hotel, in gradil je tistiif je bil .močnejši'. Povedati moram, da ravno gradnji blagovnic v preteklosti ni bila pomanjkanju lokacij, ampak v cincanju torjev. Primer: za blagovnico je bila parcela zraven občine. Podrli smo izkopali Kelte in prostor komunalno uredili, dni je bil na razpolago trgovcem, pa ni bilo ga interesenta! Ker so bila za ureditev porabljena že precejšnja sredstva, nismo čakati in smo najlepši prostor oddali interesentu. Ljubljanski banki.
Pri gradnji trgovskih lokalov ali drugih nih investicijah prihaja do velikih stroškov zaradi tega, ker skušamo takrat urediti naenkrat: od telefona do kanalizacije in rišč. Vse to obesiti enemu investitorju prehudo. Zaradi tega je tudi marsikatera lokacija propadla.
V	bodoče naj se preskrba 'preseli iz Možno je urediti za prodajalne in trgOv' | namene celoten kompleks stavb ob Kastel^ ^ ulici, na Prešernovem trgu in v Sokolski. Za tega območja že obstajajo idejni projekti, j i resenti za prodajo blaga bi morali pokazati ^ ( vitalnosti in sami najti možnost, ne pa čakaf'^ .j bi jim lokacijo sredi mesta prinesli na krožn^j ^ Ob okrogli mizi smo skušali osvetliti pred'' , i nekaj najbolj perečih vprašanj trgovine .j j preskrbe, zato sploh nismo mogli priti do k^ nad tem, kar potrošniki vsak dan vidijo, "j | večkrat dobiti niti najosnovnejših stvari, k° j zadrge, gumbi, da so police s pletenino revn^ | pri nakupu konfekcije ni ustreznih številk ; J Vsekakor pa lahko štejemo ta pogov°r uspešen. Koristno bi bilo, če bi se trgovci ^ večkrat sestajali, usklajevali načrte in se P^ \ tovali s potrošniki. Upajmo, da se bo glede ^ vine kmalu le premaknilo na bolje. Navsez^jf J morajo predvsem trgovci zavedati: 0<]
se
zaradi potrošnikov, ne pa narobe!
ropotarnica
brez besed
k	vu*-M - vKaii
»WSy-«-*lU	Jt‘rV^VST-^
O LASKANJU
— Vsaka tretja beseda je laž.
Shakespeare
— Nikoli ne verjemi človeku, ki o vsakomer govori dobro.
Collins
— Polovica ljudi ne ve, kako druga polovica laže.
Herbert
ko bomo slekle daste
domača lekarna
Rastlina je po svojem uradnem imenu bolj malo znana, več ljudi pa jo pozna kot medvedji grozdič, medvedje uho ali jagodičico. To je nizek, vedno zelen in košat, brusnicam podoben grm. Veje tvorijo velike ruše in imajo podolgovate, kratkopecljate, gole zelene liste (zgoraj so temni, spodaj svetlejši) z mrežasto razpredenimi žilami. Cveti so rožnato obrobljeni, zbrani v viseč grozd. Iz plodnice se razvije običajno
škrlatno rdeča, bolj redko pa tudi bela jagoda.
Gornik cvete od aprila do maja. Raste po močvirjih, v gorovju in po skalah, najdemo pa ga tudi na vrtu. Od aprila do julija nabiramo liste in jih nato sušimo v senci.
Čaj iz gornika (5 gr posušenih listov na skodelico vode) priporočajo pri kroničnem vnetju mehurja, pri kamnih in pesku v mehurju. Prav tako je dober za obolele
ledvice, pri krvavem seču in za vodenico. Pri vnetju ledvic je dober čaj iz gornika in regratove korenine. Bolnik naj pije skodelico takega čaja trikrat na dan.
Gornik pa je dober za zdravilo tudi, če mu primešamo preslico, laneno seme ali brezovo listje. Namesto čaja nekateri uporabljajo sirup, narejen iz gornikovih jagod. Kuhamo jih v medu ali s sladkorjem.
sreki v omaki
— Ljudem se moraš laskati ali pa jih uničiti.
Machiavelli
— Kdor se pred enim priklanja, kaže drugemu hrbet
Turški pregovor
— Žlica medu ulovi več muh kot dvajset sodov kisa.
Henrik IV.
— Dva meseca lahko živim od dobrega komplimenta.
Tvvain
O LAŽI
— Laži so tako plodne, da zadostuje samo ena, pa jih je že na tisoče.
Goldoni
O CIVILIZACIJI
— Civilizacija ponižuje mnoge, da bi dvignila izbrane.
Alcott
— Če civilizacije ni v človeškem srcu, je ni nikjer.
Duhamel
- Civilizacija je neskončno množenje	nepotrebnih potreb.
Tvvain
— Civilizacija je premikanje, a ne stanje; je plovba, a ne luka.
Toynbee
Ste morda že ugotovile, da se vam je v zimskih mesecih nabralo nekaj kilogramov preveč in da se bojite dneva, ko bo potrebno sleči plašč? To je običajen pojav pri ženskah okrog petdesetih, vse več okroglih pa je videti tudi že v mlajših letih. Dokler se ne odločite za tak ali drugačen način hujšanja, boste morale vendar na cesto, v službo, v družbo. Naj vam ne bo nerodno, saj se tudi deset odvečnih kilogramov kan uspešno prikrije. Če seveda znate!
„Čebulni" stil oblačenja (eno vrh drugega) za močnejše postave ne pride v poštev, zlasti ne, če nam
manjka nekaj centimetrov dn prave višine. Moderni stil lahko le nakažete, s tem da oblečete bluzo in krilo, ki ne mora biti ozko. povrhu pa nosite široko jopa Rutica z vratom in odpeta jopa bosta naredila svoje.
Vselej aktualno je za ogroženo Unijo neoprijeta obleka brez rokavov, h kateri nosimo razne bluze. Najbolje je, če je obleka temnejše barve, bluze pa so lahko živahne. Omislite si lahko tudi dvodelne obleke, tudi z nagubanimi krili, samo ne pozabite, da mora bluza ali jopa, ali karkoli že nosite zgoraj, segati čez boke. Prekratek zgornji del je pri
debeluškah največkrat kriv, da izstopa, kar bi moralo biti skrito.
Paziti je potrebno pri izbiri vzorcev blaga. Vedno morajo biti vzorci manjši. Velik karo, veliko cvetje ali geometrijski liki — to je za velike in izrazito suhe. Sicer pa so tako v modi drobnocvetni vzorčki. Nikakor pa ni potrebno, da bi mlajše, četudi imajo za polovico preveliko težo, hodile samo v temnih barvah. Ni potrebno, da so temne, nikakor pa tudi ne smejo biti kričeče. Umirjeni toni so najbolj primerni, svoja leta pa lahko poudarite z ruticami, nakitom in urejenim videzom.
RIA BAČ ER
w)-y tfu
A. J. SMOLINSKI ŠVICA
Jožica Nardin
Drobovina je veliko cenejša, tudi zdrava je, zato jo gospodinje rade uporabljajo pri kuhi. Jožica Nardin, šefinja kuhinje v bifeju v Koštialovi ulici, je povedala, kako kuha srčke v omaki, ki gredo gostom v slast.
..Potrebujemo pol kilograma svinjskega srca, 1 čebulo, olje, malo moke in začimbe ter zelenjavo:	sol	pnper.
česen, peteršilj, majaron, lovor, paradižnikovo mezgo in ščep rdeče paprike, razen tega še malo peteršilja in smetane.
Srček narežemo na liste in ga pražimo skupaj z narezano čebulo. Čez čas dodamo ščep moke, 1 žlico paradižnikove mezge, malo rdeče paprike. To zalijemo z vodo ali juho, nato dušimo. Potem dodamo ostale začimbe in dušimo
dalje. Ko je meso že mehko, izboljšamo okus jedi in omake z dvema ali tremi žlicami kisle smetane in malo nasekljanega petršilja."
K srčkom se poda pire krompir, lahko pa naredite tudi kruhove cmoke ali žličnike. Če servirate zraven še solato, je' kosilo tako rekoč kuhano.
R. B.
te.
prebrali smo I knjige
Gorencev vrag
i	v zbirki „Nova slovenska pni'9f je Mladinska knjiga izda-® tri novele Mateta Dolenca.
zgodbi (tako pisatelj sam '^enuje svoje tekste) „Goren-ev vrag", po kateri ima knjiga naslov, sta objavljeni še „Oranž-na eksplozija" in „Jonov let".
Gre za pripovedi o življenjih navadah ljudi, ki so tako fekoč pisateljevi sosedje, v naj-slabšem primeru pa dobri znan-To so ljudje, ki niso pridni, ® manj pa zadovoljni z zdajšnjim obračanjem tukajšnjega Sveta. So nemirni ljudje, skre-jfenii z družbo, o kateri mislijo, a Jim ne daje tistega, kar bi [norala. Ta navzkrižnost pogorje njihovo dejavnost, ki po-9osto ni v skladu z običajnim vsakdanjikom. Tudi nenehno spraševanje o okolici in o sebi ^olenčevih ljudi ne oddalji od životarjenja, ki se sprevrača celo v nasilje. Zato se sliši dokaj čudno, da je ljubezen njihovo edrno vodilo. Ljubezen do koga kai? Izkaže se, da do mesenega poželenja, to pa v odmak-
gorenčev vrag
ponatisi
Za knjižno zbirko „Kondor" (izhaja pri Mladiriski knjigi), ki je na slovenske knjižne police prinesla že sto sedemdeset izbranih del iz domače in svetovne književnosti, je značilno tudi tole: v njej so izšla dela, ki jih je še zmeraj moč kupiti, čeprav je od izida minilo že desetletje ali več po drugi strani pa je v zbirko vključenih dovolj knjig, ki jih lahko označimo kot zelo iskane, kajti založba je že morala pripraviti ponatise številnih naslovov. Tokrat smo zasledili tri, ki smo jih že dalj časa pogrešali v knjigarnah.
gnesti kajpak ne more zadovoljiti nergačev. Zato ostajajo na pol poti do svojih hotenj.
Pričujoča Dolenčeva knjiga s svojimi idejnimi plastmi ne sega dlje od drugih del istega pisatelja, še manj pa od siceršnjih Prizadevanj sodobne slovenske Proze. V primeri z dobršnim elom slednje je za pričujoče novele značilen kakovostni pre-
I	. v> denimo temu, umljivost jezika. Dolencu je namreč tuje
Mogoče stavčno igračkanje, ne ^•2n' Povednost slovenšči-pripovedovanje je ni °i na.ravn' govorice, ki ji in mi°L	izumetničenosti
"Plehkosti. je daleč od t. i. Inf|acije jezika.	D.	r.
O soški fronti, največjem vojaškem dogajanju na slovenskih tleh med prvo svetovno vojno, je bilo doslej napisanih že veliko knjig, strokovnih, publicističnih in spominskih. Zdaj se jim pridružuje še ena, „Krvavo Posočje", ki jo je napisal vojaški izvedenec Vladimir Gradnik. Po dolgoletnem proučevanju dokumentarnega gradiva je popisal podobo krvavih bojev na Soči, prikazal je tudi taktične napake, zagrizenost in lažno razširjanje vesti o dogajanjih na obeh vojskujočih se straneh, seveda pa ni obšel brezštevilnih žrtev v strelskih jarkih. Gradnikova knjiga, ki sta jo izdali založbi Lipa in Založništvo tržaškega tiska, ni roman niti knjiga spominov, tudi ni strogo zgodovinska razprava niti suhoparno kritično razčlenjevanje. Pisec je težil le k temu, da bi v skladu z neovrgljivim (tudi slikovnim) gradivom podal verno podobo vojaških in političnih do godkov med spopadom Avstro-Ogrske z Italijo na Soči v letih 1915— 1917. Knjiga je razdeljena na dva dela. Najprej (po uvodnem opisu vojaško-po-litičnih razmer v Evropi pred prvo svetovno vojno in med njo) je podrobno prikazan potek enajstih soških bitk, drugi, del pa je v celoti posvečen dvanajsti, t. i. kobariški bitki. „ Krvavo Posočje" je knjiga, ki vrača pred nas že zdavnaj v arhive in knjižnice potisnjena dogajanja. Potisnjena najbrž zato, ker je medtem prišlo do še veliko hujših vojaških, tako rekoč usodnih zgodovinskih pretresov.
«*•(»
mm iuaoa m
Osem (od štiriindvajsetih) spevov Homerjeve „lliade" je doživelo že četrto izdajo. Po znamenitem prevodu Antona Sovreta (ki je zapisal, da je Homer pomemben „za duhovni obraz Evrope sploh. Zakaj v njem je evropski človek prvikrat spregovoril, dotlej je bil nem.") je speve izbral dr. Kajetan Gantar. Slednji je v kratki spremni besedi označil tudi življenje in delo „slepega" pesnika, podal vsebino pesnitve ter razložil pomen imen in manj znanih izrazov.
„Antika nima dramskega dela, ki bi bilo vzorneje zgrajeno.." je 1922 zapisal A. Sovre ob prvem prevajanju Sofoklo-vega ..Kralja Oidipa", ki je v zbirki „Kondor" izšel že v tretje. Tudi opombe so delo prevajalca, dr. Gantar pa je prispeval izčrpno spremno beseda
Tu je še ponatis ,Epa o Gilgamešu", najstarejšega junaškega epa v svetovni književnosti. Na osnovi sumerijskih
KLJUČ IN SVETILO
** ^voi®m notranjem klicu je poet in pisatelj, Polr.wnanjem P°k,icu profesor slavist in po tri JUJavnateli Belokranjskega muzeja. To so Četrto- j ®0 dimen2'ie Jožeta Dularja; pod in zdrviženo njegovo družbeno, društveno Or9anizatorsko delo.
iJiS. i? pajprej in Predvsem človek peresa, u književnik. Krka, ob kateri se je rodil,
^ed t ."narekcJvala" najboljša pisateljska dela. ^tiira« vsekakor lahko uvrstimo roman „Krka
Krki** iter zbirko novel in črtic ..Ljudje ob Mižnih objav poznamo še: roman Liuhn na 9udalo> Jandre", povest iz medvojne •<2vp»ne "Andrej in Katja" pa pesniški zbirki pravj h meniave” in ..Trepetajoča luč". Sam p a v leposlovju še ni rekel zadnje besede. Dul* ^ teh izrazito literarnih stvaritev je napisal ^ °“i!ico knjig, knjižic in brošur, s katerimi de|auQUve,iav'l kot krajevni zgodovinar, turistični c. etnolog Bele kraj'ine. Od leta 1960 so doma izhajale knjige s temile naslovi:
—	-uoh -•V Bel’ krajini", ..Metlika skozi stoletja" Ponat- inj' mesec bo izšel predelan in izpopolnjen godbi1.. "Metli5ki gasilci", „120 let metliške Vini * ..Semič v Beli krajini" in „Župančičeva dru§t 1 kisalo je o „Danici", prvem delavskem I849 U.v ®eli krajini, Navratilovem Zapisu iz leta ^»kulturnem deleai Bele krajine, zadnjem Qbogat-?rn 9raščaku. Etnološko literaturo je ni" 'J } deli „Soseskine zidanice v Beli kraji-krajirj'-,,llni ob Kolpi umirajo", ,.Svetila v Beli z opisom metliškega pustovanja. Zastavil
je pero o muzejskih in spomeniškovarstvenih problemih v Beli krajini, uredil oziroma napisal uvode v knjige „Dr. Niko Županič", Po Dolenjskem" in Ivan Čampa: „lvje se iskri". Kot urednik Čampove zbirke se je oddolžil spominu literarnega tovariša iz ljubljanskih let. Dodamo naj še to, da je Dular sotrudnik Dolenjskega lista od začetka in da je samo v njem objavil več kot
PREDSTAVUAmO wnm
Zbor sodelavcev knjižne zbirke ..Znameniti Slovenci" - ureja jo Josip Vidmar - je bil 28. marca v SAZU, hkrati pa tudi novinarska konferenca, na kateri je založba Partizanska knjiga predstavila izid novih štirih knjig v zbirki, ki pomeni svojevrsten podvig za slovenske knjigotrške razmere. Znamenitih Slovencev, ki so se izkazali na literarnem oz. sploh umetniškem pa znanstvenem in še kakšnem področju, je veliko. O mnogih je bilo že doslej pisanega precej, toda večinoma le na strokovnjaški način, v okviru omenjene zbirke pa jih bodo poznavalci prikazali kar se da poljudno, esejistično bodo zaobsegli bistvo njihovega življenja in dela. Izhodišče (približati velike Slovence širokemu krogu ljudi) so nakazale že knjige o Trubarju, Kopitarju, Prešernu in bratih Šubicih, nanj pa se naslanjajo tudi knjige o velikanih slovenske moderne.
9 • Q.£?
O Dragotinu Ketteju se je pisanja za zbirko lotil najprej pokojni Mitja Mejak, izšla pa je knjiga, ki jo je o najstarejšem predstavniku slovenske moderne napisal sarajevski slovenist Ju raj Martinovič, ki je pred tremi leti doktoriral z disertacijo o Kettejevi poeziji. Njegovo delo. v katerem je ..težišče prestavil na samo osebnost in psihologijo ustvarjanja in s tem poskušal ustvariti kar najbolj celostno podobo pesnikove duhovne biografije", je prevedel Severin Šali.
Knjiga o Josipu Murnu je delo Jožeta Snoja, ki je na novinarski konferenci povedal, da se (že četrtega) pisanja o tem pesniku ni
lotil kot literarni zgodovinar, ampak da ga je k temu vodilo zgolj osebno prepričanje, da je Murnova poezija temelj slovenskega pesništva zdajšnjega stoletja. Zato je skušal pojasniti njeno živost in modernost do dandanašnjosti, pri čemer je težil tudi k razgrinjanju Murnove življenjske pojavnosti.
V	ospredju knjige Dušana Moravca je delo Ivana Cankarja; življenjepisnih posebnosti se je pisec dotaknil samo tam, kjer se mu je zdelo, da izstopajo iz dokaj ozkih, dovoljkrat celo dolgočasnih življenjskih kolesnic velikega prijatelja. Moravec v Cankarju ni iskal doslej neznanega, ampak je v eseju strnil vse tista oznake, ki jih o njegovem delu že poznamo. Poudaril pa je, da je knjiga napisana popolnoma slovensko, brez izmišljenih tujih besed.
Kritično portretno študijo o Otonu Župančiču je Josip Vidmar izdal že 1935 in v desetletjih zatem je spoznal, da se je tedaj v marsičem motil, odkril je precej napak in pomanjkljivosti. Zato je pričujoče delo zbir veljavnega iz prve knjige, povzetkov eseja, ki ga je o pesniku iz Bele krajine napisal še kasneje, ter povsem novih pogledov, do katerih se je prebil ob ponovnem proučevanju Župančičevega življenja in dela.
Torej knjige so tu, po besedah predstavniku založbe pa so med bralci naletele približno na tak odziv, kot so pričakovali. Od prvih štirih je prodanih že tri tisoč izvodov, kar je polovica zavidljive naklada, knjige, ki so pravkar izšle, pa so že dobile okoli tisoč bralcev. Zapišimo še, da za jeseni Partizanska knjiga pripravlja izid knjig o Linhartu (F. Kalan), Čopu (J. Kos), Langusu (E. Cevc) in Stefanu (L. Čermelj), da bo prihodnje leto nared za tisk kar dvanajst knjig o znamenitih Slovencih ter da bo v okviru zbirke izšlo nad sedemdeset knjig. Za nekatere velike Slovence (npr. Vega, A Janežič Finžgar, I. Prijatelj. M. Vidmar) zboru sodelavcev zbirke še ni uspelo najti piscev, razmišljajo pa tudi o tem, da bi posamezni znameniti slovenski sodobniki — (Jakac, C. Kosmač, Kranjec in drugi) za zbirko napisali lastne življenjepise.
D. R USTJA
epskih pesmi iz 3. tisočletja pred n. š. so ep ustvarili Babilonci, domala v celoti pa se je ohranil asirski zapis iz 7. stoletja pred n. š. Ep o Gilgamešu (ki se po mnogih juna&ih dejanjih
EP 0 GILGAMEŠU
odloči, da bo postal nesmrten, a ob spoznanju nemoči pred usodo tragično konča) je poslovenil Mirko Avsenak, spremna beseda in opombe pa so delo Frančka Bohanca.
ESEJ O SMEHU
Znano je, da je francoski filozof Henri Bergson (1859 — 1941) s svojim naukom (življenjski zagon je tista sila, ki
pronica skozi stvarnost, premaguje njeno mrtvost in nenehno ustvarja višje stopnje in oblike življenja) vplival na vrsto različnih umetniških, slovstvenih in celo političnih smeri v prvih desetletjih tega stoletja. V njegovem vitalnem pojmovanju vesolja, človeka in volje najdemo tudi izhodišče za panteizem O. Župančiča.
Med Bergsonovimi deli, ki jih ne odlikuje le izredna miselna doselednost, ampak tudi slogovno mojstrstvo (zato je 1927. leta dobil Nobelovo nagrado za literaturo), ima posebno mesto „Esej o smehu" (Le Rire, 1900). V tem duhovitem eseju je opredelil smeh kot svojsko obrambo družbe zoper vsak posamični pojav, ki bi lahko razbil njeno enovitost. Najprej je označil komičnost na splošno, nato je razčlenil komičnost oblik, gibanja in moč, s katero se komičnost širi, opisal je tudi glavne značilnosti situacijske, besedne in značajne komike.
Bistveno spoznanje Bergsono-vega razmišljanja o komičnosti pa je najbrž strnjeno v stavkih: „Smeh mora ustrezati določenim potrebam skupinskega življenja. Smeh mora imeti družbeni pomen..."
„Esej o smehu" je v ..Filozofski knjižnici" izdala Slovenska matica, prevajalec Janez Gradišnik pa mu je dodal še razpravi ..Filozofska intuicija" in „Uvod v metafiziko", ki sta dovolj značilni za pobližno seznanjanje z osnovnimi težnjami Bergsonove filozofije. Omeniti moramo tudi spremno študijo „ Henri Bergson ali osmišljanje materije" Andreja Capudra. Ne gre zgolj za pori roben opis filozofovega življenja in dela, ampak je v ospredju prikaz temeljnih silnic njegove filozofske misli, ki se je in se še sooča s kritičnimi opombami mislecev, ki mislijo drugače.
D. R.
tisoč člankov, zapisov in drobnih notic iz Bele krajine. Zadnja leta redno sodeluje tudi na literarnih večerih dolenjskih pesnikov, ki so svojo poezijo predstavili v mnogih dolenjskih krajih pa tudi v Celovcu in Zagrebu.
Še bi lahko naštevali področja, na katerih je Dular zastavil plug in pero. Njegova pisana beseda je postala ključ in svetilo Belokranjcev Odveč je govoriti, da to ni bilo lahko, še zlasti če vemo, da je Jože Dular deloval hkrati razpet in razdan med toliko delovnimi področji, od katerih bi vsako zahteval „celega" človeka. In najbrž tudo on vsega tega ne bi zmogel, ko bi ne bil prav vse življenje priden kot čebela.
Nobene stvari se ni lotil po sili, vsaka ga je zanimala, tudi muzejstvo. „Nemara imam veselje zanj že od otroških let," pravi, „že od osnovne šole, ki sem jo obiskoval v Ljubljani. Rad sem hodil v muzej, rad pa sem se potikal tudi po pokopališčih. Oči so se mi pasle po nenavadnih predmetih v muzeju in starinskih napisih na nagrobnikih. Nekega dne me je pot zanesla h grobnici slovenskih pisateljev in še danes se natanko spominjam, kako nisem mogel umakniti pogleda s kamna, na katerem je bilo vklesano ime pisatelja prvega slovenskega romana Josipa Jurčiča. Ko sem tako hodil okrog, sem se navadil posebej spoštovati starine in hotel imeti nekaj starinskega tudi doma. Začel sem zbirati stare novce in znamke."
Leta 945 se je Dular poslovil od Ljubljane in se naselil v Metliki. Gangl in Malavašič sta morala že prej slišati za njegovo muzejsko veselje, saj sta ga, ko se je bil komaj malo udomil, takoj vabila.
naj se pridruži ustanoviteljem Belokranjskega muzejskega društva, češ: „Vi ste še mladi, vi prevzemite." Dular se ni branil, postal je predsednik tega društva ob ustanovitvi 1949 in ostal njegov predsednik do danes. Ureditev Ganglove spominske sobe in ustanovitev muzeja sta bili najpomembnejši nalogi. Muzej je bil ustanovljen za . maj 1951, v Dularju pa so videli moža, ki bo vodenju muzeja kos. Sprva je Dular ranateljeval kar iz šole in seveda brezplačno, ko pa je bilo dela v muzeju le preveč, se je vanj preselil kot profesionalec. Ravnatelj je še zdaj.
Poslej, ko se je Dular lahko povsem posvetil muzejski dejavnosti in se začel temeljiteje poglabljati v področja, ki so sodila pod muzej, je naletel na marsikaj, kar je zamikalo tudi njegovo pero. Proučeval je arhiv, premeril Belo krajino po dolgem in počez, beležil in tako zbral gradivo za knjige, ki jih je kasneje napisal, izdalo pa največ Belokranjsko muzejsko društvo. To društvo si je sicer zastavilo nalogo, da poleg postavljanja spominskih obeležij pomembnim Belokranjcem izdaja tudi dela iz krajevne zgodovine in narodopisja. In kdo bi bil v tej nalogi lahko bolj vešč kot sam Jože Dular, čigar kleno besedo so vsi poznali iz njegovih leposlovnih knjig! Gangl ga je pridobil, da je obdelal že omenjeni Navratilov Zapis iz I. 1849, ob proučevanju zgodovinskih in narodopisnih virov je nastala ..Metlika skozi stoletja , tako pa so se rojevale tudi druge knjige, ki smo jih omenili uvodoma.
O človeku govore njegova dela. Če Jože Dular premotri svoje življenje in svojo pot, sme reči sebi in nam: „Pa le ni bilo zaman!"
I. ZORAN
31
Suun uredil: MILAN MARKELJ	DOLENJSKI	LIST
ZAKL40/
BRUNDAC
LEGENDA O MIROSLAVU PEKAREKU
Kot da je na poskusnem strelišču, prei7kuša Bradač, okoli katerega švigajo svinčenke, novi tip puške. Najprej si sname in obriše očala, potem si jih spet natakne, pomeri in ustreli. Nato opazuje, če je zadel, pa spet meri in strelja. To ponovi še tretjič. Šele ko opravi, se obrne in počasi odkoraka za hišo. Na moj očitek, zakaj se izpostavlja, odgovori: ,Veš, Crni, ni slaba, dobro zadene.'"
Nekdanji komandant Tomšičeve brigade in namestnik komandanta štirinajste divizije, generalmajor Ivan Lokovšek — Jan, pravi:
..Ljubili smo ga kakor očeta. Ko sem ležal ranjen v bolnišnici v Jelendolu, me je večkrat obiskal. Imel je odlično kondicijo in je brez utrujenosti prepešačil dolge razdalje. Zmerom je kaj prinesel, če ne drugega, požirek slivovke. Stane Rozman je želel, da bi Bradač postal komandant taborišče Glavnega štaba. Toda Miroslav Pekarek je bil raje samo vojak. Pozneje je postal komandir zaščitne čete partizanske bolnišnice na Travniku na Rogu."
Doživetja starega vojaka so segala nazaj v čase, ko se je kot sedemnajstleten pobič na strani Burov boril z Angleži v južni Afriki leta 1901 in kot konjeniški oficir (ulanec) 1911 na turški strani proti Italijanom. To so bile prave izkušnje iz vojskovanja. Mimogrede pa je poleg vojaške akademije v Dunajskem Novem mestu končal še gozdarsko akademijo. Naučil se je več jezikov in je bil vse življenje strasten bralec. Njegove knjižne police so polne vojaških enciklopedij in drugih del z vojaškega področja. V prvi svetovni vojni se je boril v Karpatih, na Galipolju, na Doberdobu, kjer je dobil vrsto odlikovanj. Služil je v eskadronu poljske legije in oslepel na eno oko. Ob razpadu Avstro-Ogrske je šel med češke vojake. Toda prava domovina je le ena. Ko se je rojeval tretji rajh, je prišel domov in se zaposlil kot logar v kočevskih gozdovih.
Rodil se je na gradu Poganci pri Novem mestu, kjer je bil njegov oče oskrbnik, leta 1883. Tisto leto so umrli Karl Marx, Richard Wagner,lvan Sergejevič Turgenjev. Leto poprej sta umrla italijanski revolucionar Giusseppe Garibaldi in znanstvenik Charles Darvvin, rodili pa so se kipar Ivan Meštrovič, slikar in grafik Hinko Smrekar, češki pisatelj Jaroslav Hašek, Franc Kafka... Miroslav Pekarek je neizmerno ljubil svojo Dolenjsko, kočevske gozdove in Gorjance. Ko je bil še logar, je imel najraje konja iskrega belca in sta dirjala po širnih poljanah.
Medved je najmočnejša evropska zver. Evropski medved prebiva razen v Jugoslaviji še v hribovitem delu Albanije, v Grčiji, ob jugoslovanski meji, v Bolgariji, Romuniji, Skandinaviji, severnem delu evropske Rusije in na Kavkazu. Manjši medvedji otoki so še v Pirenejih, v Alpah ob italijansko-švicarski meji in v Apeninih. Po naravoslovni plati se kosmati stric imenuje rjavi medved (Ursus arctos L). Medved je naša najimenitnejša divjad; v Sloveniji živi okoli 300 medvedov, največ jih je seveda v roških gozdovih. Nam se zdi to kar samoumevno, drugi narodi pa nam medveda zavidajo, pri njih je medved samo še v besedah: „močan kot medved", ..hruške medvedu v varstvo izročiti", „kot medved je; če ne spi, pa brunda" itd.
Brundač pa ni zanimiv samo zaradi redkosti ter zato, ker je lovska trofeja trofej. Ali veste, da ima medvedka lahko tudi po pet mladičev in da tehta mladič ob rojstvu samo okoli 300 gramov? In ta mala slepa in gola kepica zraste z leti v mrcino, ki potegne na tehtnici tudi do 300 kilogramov.
O medvedovi bistrosti so mnenja različna. Nekateri menijo, da medved nima prav pospravljenega ..podstrešja", drugi pa, da je med najbolj bistrimi živalmi, čeprav mu tega na prvi pogled ne bi nihče prisodil. Tisti prvi pogled, pravijo poznavalci, gre na račun medvedove kratkovidnosti. Vidi namreč medved bolj. slabo, zato pa odlično sliši in voha. Dejstvo pa je vsekakor, da medveda ni težko naučiti plesati, v cirkusu pa so ga videli tudi na kolesu in motociklu.
Bistrost gor ali dol, vsi pa so si enotni, da je medved nezaupljiv, previden, umirjen, radoveden in nepreračunljiv. Poudarek je predvsem na umirjen, kar pa ne velja za mladiče, ki so prešerni in razigrani. Kar pa se ljudi tiče, je medvedova glavna lastnost nepreračunljivost. Nikoli ne veš, kaj bo naredil pri srečanju. Bo pobegnil, se bo dostojanstveno umaknil, bo nejevoljno zarobantil? Posebno poglavje so medvedke z mladiči. O srečanju z njimi kroži na tisoče različnih zgodb. Napačna je vera, da medvedu lahko uideš. Medved je kljub navidezni okornosti hitrejši od najhitrejšega lahkoatle-ta. Slepa je tudi, da medved navzdol ne more teči ali pa prav slabo. Če medveda preplašiš, nič ne izbira, ubral jo bo po bregu navzdol ali navzgor, kamor je pač obrnjen ali namenjen. Kadar se hoče presenečen medved hitro obrniti, tega ne stori tako kot druge živali — medved se vrže vznak, tako da Se v zraku zasuče in hKrati se že požene v skok.
Med manj znarfimi medvedovimi posebnostmi je še ena vredna omembe. Lastnost namreč, da se cele ure, stoječ na mestu, prestopa z noge na nogo, zložno gugajoč se z vsem telesom sem ter tja. To dela najrajši v takih krajih, kjer se več zadržuje in kjer želi iz kakršnegakoli vzroka nekaj časa ostati na mestu. Menda si tako krajša čas med čakanjem.
Medvedov voh je nekaj posebnega. Nezmotljivo ga vodi v velike daljave k mrhovini, povem mu, kje so v zemlji skriti užitni gomolji, kje je osji mehur, kje visoko v votlem drevesu čebele. Medved rad hodi proti vetru Če mu je kaj sumljivo, kraj obkroži in se prepriča o nevarnosti. Človeka
zavoha ob ugodnem vetru na ve c sto metrov in se mu navadno umakne, ne da bi človek sploh kaj vedel o tem. Kadar medved močno voha, mu šobe kar trepetajo in se vihajo navzven. Ko pri takem vohanju izdihne sapo k tlom, stori to s tako močjo, da suho listje kar leti izpred gobca.
Poglavitna značilnost medvedove prehrane je, da je vsejed. Je vse, kar je užitnega, pa naj bo rastlinskega ali živalskega izvora. Ljudski pregovor celo pravi, „da dokler ima medved še gnilih hrušk, se ne boji lakote". Manj znano pa je, da lahko medved žre v vsakem položaju: leže, čepe, sede. Je tak sladokusec, da razlikuje med cepljenim in samorodnim trtjem. Raje ima cepljenega. Ime pa je medved dobil, to se menda učijo že v mali šoli, po medu. Rad je med. Črnogorci mu še danes pravijo medjed. Ne brani se mravelj, posebno se veseli kebrovih let. Od mesa mu je najljubše konjsko, pasjega pa se ne dotakne, razne če umira od gladu. Tega pa današnji medvedi več ne počno, lovci so obilno poskrbeli za mrho-višča.
Ko se že seznanjamo s tem kosmatim stricem, je treba nekaj povedati tudi o njegovem spanju. Medved prespi zimo ali pa njen večji del v brlogu. V dolenjskih in notranjskih gozdovih prezimi v skalnatih naravnih votlinah ali razpokah ali pa pod naravnim skalnim previsom. Znani, najbolj pogosto zasedeni brlogi so na Kočevskem v Debelem vrhu, pri Medvedjeku, v Krokarju, pri Mali Beli steni in vStpjni. V roškem hribovju so brlogi okrog Rdečega kamna, v Pečkah, v okolici Žage, nad Rajhenaumom, pri Ponikvah, nad Starim Taborom. Pravijo, da medved spi tako, da ima glavo položeno na prve tace, zadnje pa spodvite pod trebuh. Videti je to zadevo seveda bolj težko.
Medved ne spi pravega zimskega spanja kot polh, ki otrpne in mu pade telesna temperatura pod ničlo. Polha lahko prenašaš, pa se ne bo zbudil, dokler se temperatura ne dvigne. Medveda ni moč prenašati in tudi njegovo spanje ni trdno, čuti mu ostanejo bistri, sliši vse, kar se dogaja okoli njega. Takoj je pozoren na lajež, na človekovo govorjenje ali kakšen drug hrup. Vstane pa ne rad, skuša se potajiti in ostati neopažen. V ujetništvu medvedje pozimi ne gredo spat. Samo kakšen dan predremajo in so malo manj živahni.
Proti koncu zime, največkrat februarja, se medvedu luščijo podplati. Odstopi mu debela žuljava koža, spodnja kožica pa je tanka, mehka in občutljiva. Medved si takrat kar naprej liže tace, da bi stopala čimprej utrdil. Menda ga podplati tudi srbe. Velja pa, da takrat, ko ima medved mehke podplate, kosmatinca skora[ za nobeno ceno ne boš spravil iz brloga. Če pa že gre, pušča krvave sledove.
Medved v Sloveniji ne bo izumrl. Menda so se celo tako razmnožili, da včasih kakšen zaide celo v Avstrijo. Za zdomstvo pa ni posebno navdušen, prezimit pride ponavadi kar domov, v naše kočevske gozdove, ki so zaradi svoje razsežnosti znali ohraniti enega od evropskih živalskih zakladov — rjavega medveda.
I •
Polkovnika, petindevetdesetletnega Miroslava Pekareka - Bradača, najstarejšega slovenskega partizana, ni več. Pred kratkim je umrl. Toda legenda o izredno hrabrem, predanem borcu bo ostala kot živ dokument, kot vzor v tistih hudih vojnih časih, kako se je potrebno boriti za domovino. Generalmajor Ivan Lokovšek—Jan se takole spominja prvega srečanja s Pekarekom:
..Prvič sem se srečal z njim maja 1942 na Kočevskem in sem ostal z njim v stikih do konca vojne. Že prvi vtis je bil izreden. Bil je hladnokrven človek, odlično je ocenil vsako okoliščino, bil je brez zadržkov pripravljen na akcijo. Veliko sva se pogovarjala, še posebej o vojaških stvareh. Bil je pravi vojak, taki ljudje pa so nam bili takrat še posebno potrebni. Zmerom je govoril: .Fantje, brez discipline ni prave vojske!' S svojo skromnostjo pa je bil vsem za zgled.
Bil je tudi izjemno hraber. V največjem bojnem metežu, ko so vse naokoli padale granate in žvižgale krogle, je običajno pokleknil na eno koleno in pomeril. Nobena njegova krogla ni zgrešila. Spominjam se napada na Suhor v Beli krajini. Italijani in belogardisti so prodirali iz Novega mesta, da bi pomagali obkoljeni posadki, nas pa je bilo v zasedi le dvanajst. Na srečo smo imeli tudi mitraljez. Takrat je Bradač tako natančno streljal, da sovražniku ni preostalo drugega, kot da se panično umakne.
Nikoli se ni pulil za čast. Imel je svojo mavze-rico in jo ljubkoval kakor dekle. Njegova posebna strast je bilo zbiranje in preizkušanje orožja."
Jože Jakomin—Črni je v svojih spominih na Bradača zapisal:
„Pri napadu na Sv. Križ sem imel priložnost še enkrat opazovati Bradačevo hladnokrvnost. Je namreč strasten ljubitelj orožja in izreden strelec.
Ko izve, da je Ciril zaplenil puško francoskega tipa, gre takoj k njemu ponjo. Tako, za poizkus, ne za vedno. Brž se vrne v četo in mi pravi: .Vidiš Crni, to morajo biti dobre puške. S tako dolgo cevjo moraš zadeti. Ne pa to italijansko krepelce! Da vidim, kako nese! Moram jo preizkusiti.' Stopi kakih pet korakov za hišo na vrt in izstreli vse tri naboje. Vpijem, naj se ne izpostavlja brez potrebe nevarnosti in naj se vrne. Skoraj se ne zmeni za moje vpitje. Samo z roko zamahne, kot da hoče reči: ,Kaj boš ti, fante, učil mene, ki sem se boril z Buri v južni Afriki in preživel celo prvo svetovno vojno!'