Klyrie. dobila ne-in se na-* Malo- nam zdi, da je eden najboljših igralcev med Slovenci v tej stroki V nedeljo bo igralo dr. St. Louis z Edinost Pričaka-e se se bolj zanimive igre, —Društvo št. 9. S. D. Zveze priredi velik piknik na Drugo-vičevih prostorih v Nottingha-mu, na praznik proglašenja neodvisnosti, petek, 4. julija. »a* JW. JV _ ' 1 ■ M 1 " 1111 1 - ' " "' "**" Mestne novice. 'f|; ' > v m/ . . , Ehajstlrtivi dcfcko je streljal na mm mater in starega očeta tor Je slednjega - * uatsreliL '^MK^5,L,** fflH > ^..•••v; .>•"<• MATI RANJENA. —Benjamin Hull. 65 letni starec je bil v soboto ustreljen c -d svojega lastnega unuka Iveroy Franklina, iz Klyrie Stara mati je tudi dobila ne kaj zrn svinca v telo. in se na haja sedaj v bolnišnici. Malo vredni dečko, ki se zgovarj* s tem, da nf vedel, če je bila •puška nabasana, se »bo moral zagovarjati pred mladinskim sodnikom. Leroy, ki stanuje v Elvrtji. ;e bil že en teden na obisku pri starem očetu in materi. Oba sta imUa veliko križa in težav z njim, kajti v Elyriji| je bil pod nadzorstvom očima, ki dečko ni bil nič kaj prijazen radicesar/ se je fant tudi pre cej spridil. V soboto ipu je stara mati povedala, da rtiora •nazaj v Ely.ijo, ker je pre divji. V soboto zvečer bi moral odpotovati, in stara mati £a je poslala na vrt, naj nabere nekaj češenj, da jih bo zobal po poti. Potem ga je mati poslala v sosednjo soobO, da poišče papir, toda mesto s papirjem se je vrnil s puško, s katero je takoj pričel streljati na siars mater. Eno jamo je zadelo sta-^ ro mater v glavo, drugo v desno roko. dočim je ostanek strela zadel starca očeta, ki je stal v kuhi tt j i i 11 si brisal jo Smrt v Niagari ' .Ill HI1 ■ M > I hra majhna dečka, ki sta se s čolnom vozila blizu ogromnih riapov, ste zginila v velikanskem vodopodu. —County komisarji hočejo odpraviti pokrajinsko mrtvašnico. Izjavili so se, da je ta mrtvašnica preveč draga, in je POMOČ ZAMAN. I London, 22'M, Niagaja Falls, N. Y., 22. ju- dley, Worchea »olje, če oddajo trupla privat- «Mj* Hoscoe, star tO da so tam suf? nim pogrebnim zavodom, kaj- in Hubert Moore star 9 zroc.le ve liki ti vsak mrlič, ki pride v to K sta zgiml* danes v silnih ko so pod'< mrtvašnico. Velja coUty $IOO. i ^povih Niagare ko ,e na sto- velikanske \ tine ljudi gledalo, ne da M vodi v kana! —.Kakih štirinajst dnij so se moglo pomagati. Dečka sta se t Če bi rabile p svetovali I>u Pont. sodnik igrala v čolnu, kake pol milje smodnika, bi i Killits in expert Duffy iz Mil- od slapov, ko se je vrv, ki je ker hi se raf vvaukee, kako naj se poravna držala čoln pretrgala in čoln milj na Mr< spor med mestom in med vod- je z grozno hitrico drvil proti I škoda in zgul slapovom. U'udje, ki so stali cev. bi bija zgrudil. Njegovo srce jp bilo popolnoma preluknjano ot krogljic. Stara mati pa je še ležala v krvi, ko so sosedje pri šli blizu. Prišel je šerif Smith, kateremu dečko sprva ni hotei povedati, da celo grde psovke je izgovarjal. Konečno se je pa toliko vdal, da je povedal, kako je prišlo do strela. —V petek zjutraj je umrl v Emergency bolnišnici, kjer je podlegel kratki bolezni, Anton Niovak, vsem dobro znam vojak, gostilničar na vogalu E. 61. ceste in Carry Ave. Vr mož, junaške postave, je že dalj časa slutil, da ni zdrav popolnoma, vendar ni hotel ra* 1)iti zdravniške pomoči, ker ni slutil kaj hudega tako naglo m». Ko se je oglasila hujša bolezen, so .poklicali več zdravnikov, in vsi so se odločili na operacijo, kar se je tufli zgodilo, toda pomoč je bila prepozna. * Nesreča je hotela, da je preminul in zapustil mlado družino in mnogo prijateljev. Pokojni se je rodil 1, 1876 na Vidmu pri Dobrempolju. v V Ameriki je bival 22 let, gostilniško obrt je vodil 9 let. Bil je član društev Naprej in Srca Jezusovega. V stari domovini zapušča mater, brata in tri sestre, tukaj pa neutolažljivo soprogo, tri otroke in več sorodnrkotf. Sprevod se vrši v torek zjutraj ob pol deveti uri. Pokoj njegovi duši! —Umrla je za vročinsko boleznijo soproga Sofija Paušelj, stanujoča na Hamilton in 54. cesti, stara 23 let. V Ameriko je prišla pred 9. mes., poročena je bila samo štiri mesece. V stari domovini zapušča očeta in 1 sestro, tukaj pa soproga. Pogreb se je vršil v pon-deljek zjutraj. R. I. P. —-Znani rojak in bivši gostilničar John Svete se je v petek podal na obisk v staro domovino s parnikom Cesar Fran Josip stvom cestne železnice. Uspe-iov niso dosegli nobenih, vendar.so v soboto zahtevali vsak izmed teh možakov kar celih $5000 za $voje delo. Nekateri davkoplačevalci so se že izjavili, da bodejo tožili mesto, kakor hitro se splača en sam cent tem možakom. Xevarno jc obklal \ nožem neki divjak znanega gostilničarja Jos. Kozelya, in sicer v četrtek zvečer. Dotični diV;ak je bil pri Kozelyu precej priljubljen, in v hipni zme-sanosti ga je zlodej, premotil, da je pograbil nož ter napadel gostilničarja. Rozely leži nevarno bolan \i Emergency bolnišnici, in je malo upanja, da Ti i hitro okreval. ' '"V Metodisti so zborovali pretečeni teden v Clevelandu. so sc. da, imajo toli- ško razdelili. Nad štiri mili jone imajo pripravljenih samo za misijone med "pogani", in skupno njih premoženje je vredno nad $20.000.000. —Barbarski zločin je bil pdviiročen nad truplom Wil liani Lincha v soboto zjutraj. Roparji so ga napadli, ga potolkli skoro na smrt in mu vze li vse. kar je imel pri sebi, nakar so njegovo truplo' nesli na železniški tir pred pri hajajoči vlak, ki je truplo strašno razmesaril. Telo je bilo presekano od koles na dva de.-la. Oba zločinca, ki sta pov zročila to delo, sta že zaprta. na mostu, so zapazili čoln inUciisk še ,nlfl8 dečka šele, ko je bil čoln že V nedeljo p< prav blizu slapov. Poklicali so gete povzročil ognjegasce. Dospeli ste dve $tih mestih v kompaniji. ki ste se takoj po- ja je zopet dali na T?š"lua deln. Toda v se I žensk. Med dr< je bilo zaman. Nihče ni mogerle tudi dve priti blizu dovolj, da bi potna- bilo osem sqj| gal. Na tisoče ljudi je stalo na tri mest vse okoli, in vsi so z grozo hujskale k gledali, kako se dečka borita pa morali S| za življenje. Več mož je po- get, ker so stalo histeričnih, in ženske s« lakote. Nobei na glas molile za rešitev. Ko jesti v ječi. se je čol pribijal Swift Drift. Pariz., 22. k;er se začne voda peniti, se hočejo kaditi je >ačel čoln gibati. Dečka sta bak. Vsak mel se v sedla, da ne bi tresla čolna baka i/. Z jedil in tako padla v vodo. Uuje. Meseca >Pri Swift Drift pa je prijela! portirala za čoln ogrottfna voda in kot Francoska v| blisk hitro je drvel čoln proti sko leto $U silnemu slapu. Kar sta imela dobička od .t< dečka še upanja, je bilo/sedaj slednjem mi 80 zgorelo. Poroča se o strašnem dejanju iz Ruskega, ko so delavci zažgali osemdeset Žen in deklet. DELAVSKA POROČILA. »nija. Iz Yar-se poroča, skoro pov" povodenj, Binamit pod ki branijo ftop na polja, nekoliko več tala povodenj. povodenj 11 Ogromna jftotin prebival-ledica. Blaznih Bi. :i so sttfra-požar na še rdonu. Polici-itirala mnogo ;imi so zav.ga-tvi. Včeraj je ;et obsojenih s ječe, ker so •u. Iz ječe "so titi več sufra-iro umrle radi »ufrajieta neče nuja. Francozi ameriški to-se uvoz to-;nih držav zvi-laja se je im-milijon dol. je dobila lan-.000 čistega ker ima na ti. Balkanski položaj. Kljub' prizadevanju od ruske strsni se Srbija in Bulgari-ja *e vedno ne morete sporazumeti. —Pri nedeljski basebal igri je društvo Edinost zopet dobifc ro napram dr. Z. M. B. —Rojaki, ki hočejo imeti spisano prošnjo za državljan ski papir, naj se oglasijo v to svrho vsak dan, raz ven pon-deljka ali četrtka dopoldne ali popoldne. Kajti omenjena dva dneva je obilo posla s časopi som, vsak drug čas je pa vsakdo dobrodošel. —-Dobrodelna družba v Cle Velaudu se pritožuje, da nima dovolj sredstev, da bi podpirala vse revne družine v mestu. Ce ljudje ne prispevajo bolj pogosto in z večjimi darovi, te daj bo več kot sto družin na cesti brez stanovanja in hrane —Roparji so v Clevelandu tekom nedelje udrli v tri le karne. odnesli precej denarja in razbili pohištvo. Na cesti je bilo ustavljenih kakih 12 lju-dij, katere so oropali. Mnogo se je pokradlo iz privatnih hiš in poficfja je dobila številne pritožbe o drugih majhnih tatvinah. —Prebivalci, ki stanujejo na 152. cesti v Collinwoodu grozijo mestu, da bodejo tožili, če se »cesta takoj ne popravi., Ljudje so plačali že velike svote denarja, da se ceste popravijo, začelo se pa Še ni prav nič. Davkoplačevalci se* cjaj grozijo mestu, da bodejo tožili, da se jim davki povrnejo s 5°/o obresti. DOPfcL Pueblo, Colo. Cenjeni ured I nik. Delavske razmere so tuka jima nihče ne more vec pomaga. Prej sta kričala na pomoč, co sta se pa bližala slapu, sta umolknila. Podala sta si roke, se objela, potem pa pa-|kakf>r di bolj gIabe Ka_ dla "a sedeže m se jih krcevi- ^ da to Hr|;eVi. dočnn je brmelo■ H ^^ ^ prostega odovje okoli njiju kot ob silni L ^ izobrazb0f ker m0raif0 nev,ht'- I (felati* neprestano, kakor nam Čoln je plaval še vedno na-1 ukaže j o. če nam je všeč ali ne, ravnost naprej, dokler ga ni ker to jih nič ne briga, samo zgrabil velikanski val, več kot L|a Se njih profit množi. Kapi-š-tirideset čevljev visok. Čoln I talisti sami nani ne zbodejo nik-tn val sta se objela, smrten |(iar priskočili na pomoč v naši krik se začuje za trenutek,'val I revščini, kakor tudi ne v bose poleže in na površju vode lezni, zato je pa potreba, da si plava čoln, prevrnjen, Minuto]mi delavci sami preskrbimo za pozneje se je prikazala iz pe-[v slučaju bolezni in sicer s tent, neče vode otročja glavica, po-1 da pristopamo k društvom, ka-tem pa je bilo vse mirno in I terih imamo dovolj različnih, nikogar več na spregled. Voda I kakor so različni ljudje, tako je dobila svoje žrtve. Sedem mrtvih. da ima vsak priliko pristopiti, kamor hoče. Zato je pa vsakega člana dolžnost, da agitira /.a društvo. Ravno tako je tu di s časopisjem. Imam razne liste, med njimi tudi "P". Tam Clinton/ Ia., 22. junija. Se detn oseb je bilo tukaj ubitih, I sem zapazil nekak dopis brez ko je neki poštni vlak zadel v I podpisa, v katerem se mene tovorni vlak. .......--o-- Devet utonilo. New Madrid, Mo. 22, junija. Petrograd, Rusija, 22. junija. Iz Kijeva je dospelo sem poročilo, da so prebivalci di-strikta Piriatin. v provinciji IPoltava na Južnem Rusken. zažgali osemdeset žen in deklic. Te ženske bi morale priti v dotični distrikt, da bi delale na sladkornih poljih, in bi delale za manjše plače kot so kompanije prej plačevale domačim delavcem. Delavci so najprvo nagovorili deklice, naj ne delajo nižje plače kot so oni doseda . Ker so se pa /.en-ske in dekleta branile sprejeti to ponudbo, so jih ljudje na gnali v heko zapušeno kočo, catero so zažgali. Od osemdesetih žensk in deklic niti ena ni ušla smrti, (vse so zgorele v ognju. Drugo poročilo zopet pravi, da so stanovale ženske v nekem skednju. Nevoljtii prebivalci so prišli na vsezgodaj o-ed skedenj in ga zažgali, še predno so delavke mogle vstati. Vse so spale, in ogenj se je tako hitro jazširil, da se no betia ni mogla rešiti. St. Louis, Mo.. 22. junija. V tovarni tukajšnje Rice Dry Goods Co. je nastalal razstrel-"ba, pri kateri sta bila dva delavca ubita in štiri delavke smrtno ranjene. Washington, 20. junija. Zve-rmv vrhorwu-'ji rt STALIŠČE AVSTRIJE. Sofija* Bulgarija, 23. junija. Tukajšnji srbski poslanik je danes bulgarski vladi izročil noto, v kateri . pravi, da srbska vlada nikakor ne odobrava bulgarski načrt glede de-mobilizacije. Srbija ne bo odpustila svojega vojaštva, kakor je Bulgarija prvotno nameravala. Dunaj. 23. junija. Vse k-oge je silno razburila novica, ki se je razširila zadnji teden, in ki pravi, da ima Avstrija skrivne agente v Bnlgariji, ki slednjo državo nalašč pOdpihujHo, da stavi nespametne pogoje Sr bom, ki naravno sjednjih ne morejo sprejeti. Avitnji jt* mnogo na tem. da na Balkanu ne bo še miru in da se balkan ske dišave med seboj prepirajo, kajti od tega vleče Avstrija svoj dobiček. Budimpešta, 23. junija. Ogrski ministerski predsednik gr0 Stefan Tisza, je v ogrski državni zbornici izdaj jako važno izjavo glede stališča Avstro-Odrske napram balkanskemu vprašanju. Ta izjava je bil« pozneje odebrena tudi od avstrijskega ministerstva za zunanje zadeve. Izjava se glasi: "Avstro-Ogrska je prej vedno zagovarjala "status quo" na Balkanu. Radi najnovejših dogodkov na Balkanu je mora Moralna p napada,- ker agitira m za društva in 'časopise. Ni pa moja stvar se zagovarjati, ko me d -tična oseba imenuje radi društvenega agitiranja butel, ljudstvo naj samo sodi, kdo je bu- Devet zemljemercev v službi I tel. Toda agitiral bom za dru-Zjedinjenih držav je danes v štva in časopisje še naprej, in bližini tega mesta utonilo, ko sicer kakor to meni ugaja, in se je radi velike nevihte pre-1 če se pisec na glavo postavi vrnil njih čoln. Pozdrav vsem čitateljem. Anton Oblak, 1233 Taylor ave. bo sprejet n. julija, ta najboljše stori, če pregleda svoj prvi državljanski papir, in če vidi, da ima ta papir že dve leti in da pet let stanuje v Clevelandu, naj torej hitro naredi prošnjo za drugi državljanski papir, in dobil ga bo še ob pravem času. da bo jeseni lahko volil. Čas je še do 1. julija, da vložite prošnjo. Kakor poročamo na drugem mestu, se zna zgoditi, da bo potem tudi pristojbina za državljanski papir zvišana, in sicer nameravajo nasprotniki .naseljencev narediti postavo, denarje v staro domovino poilljamo: 50 kron ........ za 10.30 100 kron ........ za 20.45 200 kron ........ za 40.9-0 300 kron ........ za 61.35 400 kron ........ za 81.8c 500 kron........ za 102.25 1000 kron -------- za 204.00 2000 kron ........ za 407.00 Poltarlrm Ja vlt«t« pri t«H »vot»H. Doma aa nakazana aveta popolnoma Izplačajo broz vinarja odbitka. Naio danarna poilljatva Izplačuj« c. kr. počtnl hranilni urad v 11 do 1« dnah. M , Danarja nam poalatl Ja najprlličnaja do 960.00 v gotovini v prlporočanam aH rofllatrlranam plamu, vačja »na-- . aka po Domaatlc Poatal Money Ordar ki bo zahtevala $8.00 za pravi „ pa Ntw Y©rk Bank Draft —Kdor hoče v jeseni se ude- \ državljanski papir in $2.00 zal__J*K*E* w v ležiti mestnih volitev za župa-! prvi papir. Hitite tore;, kdo>\« ^'^i wdSSnwi e zaveda, da hoče postati dr- «104 it Clalr avel N, c. dovolilo uradnikom American Federation of Labor, da stavijo novo pritožbo 11a najvišjo sodnijo. Kakor znano, so bili uradniki te največje delavske organizacije 'že pred dvema letoma obsojeni, da so bojkotirali neko kompanijo. New York, N. Y., 21. junija. Predsednik Wilson namerava imenovati John \V. "Kel-,leya za novega naselnišjke^a komisarja. Cerber Williams gotovo odide, in za njim pride "bdljši" človek kot je bil Williams. fcelley je časnikar, pisatelj in komisar dobrodelnih društev. Stettin, Nemčija, 21. junija. V Frauendorfu je prišlo včeraj do velikih delavskih nemirov. Ena četa štrajkarjev je napadla nekega delavca, ko se je vračal iz tovarne. Delavec je potegnil nož in ubil enega napadalca. Morilca so takoj pri jeli orožniki in ga odpeljali v tovarno. Nato je pa okoli 600 delavcev obkolilo tovarno in zahtevalo, da se jim morilca izroči. Ker se pa delavcem to ni dovolilo, so se navalili na tovarno in skoro vse razbili. Orožniki so streljali z revolverji in sekali s sabljami po delavcih, vendar ni bil skoro nihče ranjen. Petrograd, 20, junija. Minister za mornarico je odredil, da se ruske državne ladijo-gra-dilnice zaprejo za nfcloločen čas, ker je prišlo v njih do štrajka. Los Angeles, Cal., 21. junija. (Dva Italijana, ki sta hotela podložiti dinamit pod hišo znanega trgovca Trapania, sta pr\ tem skoro sama zgubila 'življenje. Hiša je sicer zletela v zrak. Trapaniju in družini se pa ni ničesar zgodilo, ker jih ni bilo doma. Toda oba Italijana sta pri razstrelbi dobila smrtne poškodbe. Trapani se je izjavil, da je dobivat grozilna pisma, v katerih so Italijani zahtevali denar. ftanes se pa glasi stalftče avstrijska vlade: Balkan Balkan-cem. Pri uravnanjti albanske zadeve je pokazala Avstrija potrpežljivost in dobro voljo! Vendar kljub temu se ne bode-1110 odpovedali naši zgodovinski veljavi na Balkanu! Mi ne bomo trpeli, da se naredi mir na Balkanu, če mi tega ne dovolimo. Naša prva dolžnost se dai je, resnična neodvisnost balkanskih dežel!! Avstrija ne bo pustild, da se katera druga evropska drsava vmešava v balkanske zadeve. SLABA VOLJA, New York. 22. junija. Narodni odbor , ki se je sešel tu- -1 kaj »8. aprila, da preiskuje, kaj žene toliko deklic v neirid».| ralnost, je sedaj svojo obraV- J navo končal in podal svoje po- | ročilo. Ta odbor zanika, da W|| bile slabe plače vzrok nemo- j ralnosti deklet. Seveda odbor nikakor ne zanika, da je tisoče | deklic preslabo plačanih in se morajo boriti z velikimi t€?|§| žavami v življenju. Nasprotno ^ ta odbor, naravnost priporoča, j da se začne zvezina vlada Z9r:] ni mat i za položaj delavskih J deklic, da s posebnimi po#ta^| vami prisili delodajalce. skrbe za boljše jrmotne ra*4j mere svo'ih uslužbenk, fctngjfl čilo konča sledeče: j Glavni vzrok, da se MMgHH deklet zgubi na poti moralt^MH slaiba volja in slab razum, kjBBM vidualnt temperament. irajH ralne drtfžbe, pomanjkai^M verskih in etičnih čutil, * •4 " K« hišne razmere. pomanjfc&w|® trgovske zmožnosti, selnost. lenoba, lahkoživ je, bežen za potrato, ples iti bavo. To poročilo je odbor iacI^H potem ko je pre i ska I osctHlB življenske razmere kakih deklet. Nikakor ni ntof|j|^|^H ti dO prepričanja, da bi 08H slabe plače vzrok nempraJltJ J Mi. v«»j tako so dttklcfa pripovedovale odboru. način je pa tudi goto^Kg bi dekleta služile boljše kakor n. pr. jih je nasvetu senator Cu&erston, da Si JHH rale imeti $12 na teden tedafflH jih ostalo mnogo srečni^lflfl ma in se ne bi potikale po S^H tu po potih sramote. Člani« OaM bora, ki so to stvar preia&lM vali, so jako prominentni^^B dje, večinoma direktorji 'fJjjjH brodelnih zavodov ali predsil^ niki izobraževalnih društ€*Jj Kanal pripravljen. Washington. 22. junija. CmH nel Goethals, načelnik paiUPifl ske komisije, je naznanil sedniku Wilsonu. da se i^^H panamski kana) xa silo ►že rabi tekom treh tednov, čel bi ameriške vojne ladije hflifl tele na pacifični ocean. Žena in mož. J -'■■■irjr^^^H Fort Worth, Tex., 22. juni-H ja. Mrs. Cannon, 26 letna »H na nekega farmerja, je dafljB odsekala na polju glavo s#|fl jemu možu, nakar je šla mov in se zastrupila. PuitllH je pismo, kjer pravi, da ji mači prepiri niso pustili ^e® živeti. — ' /JH lis, - iflHH t ^B'iiH Zdravnik: Ljubi gospod Vaša tašča je rešena in iz ke nevarnosti! ' Gospod: No. veste kaj, gOM spod doktor — malo bolj obad« no bi mi pa že lahko povedal« to novico. * * + Štirinajsti dan po sedel gospod Maček pri J^lpRH treku, ko je vstopil v saM agent, ki mu je pre skrbel mM vesto. —'Kaj bi radi? | —Prišel sem po svojo jlH Velik boj. Kongresman Metz vodi velik boj piroti brezvestnim trgovcem, ki , prodajajo ponarejeno blago za pravo in čisto. Postava je v temu oziru jako stroga, in se bo tudi spolnjevala. Mi bi radi opozorili naše prijatelje na to dejstvo, ker vemo, da se prodaja mnogo obče znanih predmetov, kakor Trinerjevo ameriško grenko vino. kot ponarejeno. Bodite previdni in ne riskirajte svojega zdravja ali celo življenja. rTrinenjevo ameriško grenko vino je jako fino zdravilo v mnogih želodčnih boleznih. Kadarkoli hočete telo popolnoma očistiti, želite dober ape-tit ali dobro prebavo, tedaj poskusite s tem zdravilom. Jos. Triner. 1333-39 So. Ashland ave. Chicago, III. Trinerjev liniment je jako močan in ga rabite pri revmatičnih in nev« ralgičnih bolečinah. Žena: Ti pa preveč zahtevaš! Kaj vse tvoje pesmi moram precitati? Pesnik: Sajtmoram jaz tudi iiMŠ I Gospodična, vi ne veste, kako vas ljubim... —Oh. moški ste vsi nezvesti. .. —Vi ce verjamete, da bi vam bil zvest? Če hočete, vam imenujem dvajset gospodičen, ki sem jim bil že vsem zvest. ♦ * * Služkinja : Bom pa okna umi- la. Gospa: čemu? Saj si jih že ta teden. In . kdo pa gleda k nam na mara spustimo v travo in Hmdi jermen je mu od vezem, »in glej ga, hipoma skoči kvi-fipku. odpre oči in nam začne Eprati kozje levite. Seveda smo Bi inu smejali. Pustim, da po-nolnoma vse spregovori, po-Kfm pa mu rečeni: g*Tak0 hitro se nikogar ni-Rjpeni videl, da bi se vrnil v živ-Bjtne. Mislil sem. da ste mrt- semr. Zakaj se pa premak-|ni1i niste?" 4'Ker se nisem mogel." I "Pa govorili bi lahko." I "Da vam povem, kako silen I adut ste? Za to je še sedaj Samo če bi zvezan ne bil. EKaj pa napravite z menoj?" "Naš vodnik hodete." K, "Hvala! Za vodnika ne mo* i rete nikogar prisiliti." i "Zelo lahko.'' pi-'Rad bi videl. Kaj pa če vas Bpriiem na napačno pot?" **Tedaj dobite k regijo v gla-pVo. Sicer pa ni lahko nas zvo-Hiti na napačno pot. Prepričan Kan sem. da se bo vam pri nas B še dobro godilo." , "Jaz pa rečem, da pobeg Pncm čimprej od vas.' Potem pa privežem Indij an-■c4L zopet na konja, in naprej Hgjrfe hitra ježa. dokler nitmi* IpP vsi tako utrujeni, da nismo Epkoro mogli več naprej. V ne-Hki majhni dolini, kjer je bilo Kprecej grmovja, raz jahamo in Jifot podamo k počitku. Eden iz-Bmed nas je seveda straži!. Na Bnene je prišla prva vrsta. Ko-Erakam doli in gori pred spe-1 čimi Mesec je že prisijal, okcli lin okoli pa je vladala grobna H liiini K 1«»' ilje še tam." "Kakšna steklenica?" "Steklenica z vrvmi, katero je morilec tam pokopal." "Vrvi? Mogoče mislite kipus, peruanske dokumente, ki so zvezani v vrvicah? Potem pa ne smete molčati, pač pa pripovedovati, kar veste o tem." Nehote sem moral misliti na molčeč, in zdelo se mi je, da ga nekaj tišči. Ali ne veste ničesar o tem?" Odgovoriti nisem hotel natančno. Mrtvi mi je priznal, da je videl, kake je neki človek — sendador — druzega umoril, j Morilec je potem zaprisegel starega gambusina, da nikdai ne govori o umoru. Isto je pripovedoval umirajoči bratu. Oči-vidn0 je bilo, da je bil umorjeni brat Gomare, in morilec je bil sendador. Torej odvrnem Gomari: "Zakaj pa bi umirajoči meni razodel svojo skrivnost, katere niti onim ni 'ho^el poveda-J ti, ki so ga poznali?" "No. Mislil sem, da vas ta stvar posebno zanima." "Mogoče. I11 to je bil torej sendadorja, katerega sem že edini človek, katerega ste do-1 prej sumil. On je imel sedaj It bili v gorovju?" stare načrte, o kipusu pa proti "Da, razven lovcev ,ki so pa jerbateru ni ničesar zinil. Najbrž jih je skril, da ne pridejo v roke človeka, ki jih ra/voz-Ija, nakar bi se lahko našel kraj kjer je skrito bogastvo. Kaj če so to isti kipnsi, o katerih govori Gomara? Tudi slednji je bil presenečen in me vpraša: "Ali znate vi take vrvi brati?" "Hm! /Pečal sem se že s knjigami, ki so se bavile z rešitvijo kipusov, tudi dotične-ga jezika sem nekoliko zmožen, vendar dvomim, da bi se mi posrečilo take vrvice brati." "Ali je teško?" "Jako teško. Velike olajšave pa je, če se ve. o četn tak kipus pošteni. Poleg njih pa se nahajajo tam se takozvani "arieri", i ki potnikom pripovedujejo, da so v Andih dcbre ceste. In taki potniki potem navadno J za vedno zginejo, nikdar več se' ne sli#i"0 njih. Vodniki pa pridejo vedno srečno domov. In takemu človeku je moj brat padel v roke." "Kako ste pa to zvedeli?" "Živel je še, ko sem ga dobri.1 Srce me še danes boli, če se spomnim. Od jezera sem se vije gorska steza v ozkih serpen-ttnkah proti vrhu. Če stopite na vrhu steze na skalnati rob, lahko pregledate celo okolico pred seboj. Jahali smo jako govori.. V takih okoliščinah l>i počasi, da bi nas brat lahko bilo tudi meni mogoče kipus1 doiel. Če* nekaj časa pa srt- l vsaj deloma razvozljati.' jčamo nekega aaiera, ki je sam1 prihajal od gojffc To je moralo ( "Če bi le vedel, koga se ti čejo dotične vrvice." povzročiti sunwijo. posebno "Ali so bile kaj v zvezi z ker je imel s seboj dve muli. umorom vašega brata?" "Gotovo, senor." "Kje se je umor zgodil?" "Gori v divjih pa m pa h Sa- . t Moji tovariši so ga začeli iz praševati, toda se je tako zvito zgovo-ril, da mu niso mogli ničesar." linas v bolivijanskih Andih. Ali j "In kako je vsa ta stvar v vam je znana okolica?" zvezi s steklenicami?" "Nikdar še nisem bil v južni! "Dajte, da skončam. Bilo je Ameriki, torej tudi v Andih ne.! poldne, ko smo se ustavili. Na-Toda bral sem o pampah Sa-jprej nismo hoteli prej, dokler jina. Ali je okolica tam res ta-j se nam brat ne pridruži. Toda ko žalostna, kakor jo opisuje-1 nikogar ni bilo. Z enim tovari-jo?" j šem se odpravimo proti sme- fie 'bolj. Cele dneve hodete ri, cdkoder bi moral priti brat. hodili, pa ne vidite zelišča. Y11- J>an je bil kratek, in baš se je di jaz ne bi šel nikdar tja, da pričel delati mrak, ko zavijemo: me lov ni zanimal. Tam se na- okoli zadnje skale. Tu vidim j haja tudi beliko slano jezero, ležati brata, ki mi je bil Pravijo, da se je nahajalo tam najljubši v življenju. Nihče ne red prihodom belcev mnogo more vedeti, kaj sem tedaj ob-j cvetočih naselbin. Sedaj ni no- čutil. Kroglja mu je prodrla benega sledu več o njih. Jezero srce in je sla pri hrbtu ven. je pokrito s trdo solnato skor- Vrgel sem se preko njega in jo. po kateri lahko jahate čez. glasno zdihoval. Tu odpre oči. kar sem tudi jaz že večkrat Z silo se umirim in nastavim poskusil. Ob deževnem času pa uho na usta, da slišim lahne dvigne voda to skorjo, ki po- besede, katere je mogel samo stane mehka." dihati. Petem je pa umrl." "Torej tam gori ste zgubili! "Upam, da vam je mogel pobi ata? Najbrž pri kakem lo- vedati, kdo je bil morilec?" vu?" "Dovolj. Bilo je kot bi se "Da. Bilo nas je osem oseb, življenje ne moglo prej od nje-sami skušeni in drzni lovci. Pri ga posloviti, dokler mi *,ni pi-jezeru smo prenočevali in se vedal, kdo >je morilec." greli ob majhnem ognju. Dru- "Ariero je toil." gega jutra smo se napotili da- gotovo. Črno delo se je lje. Mula mojega brata se je gOt0v0 zgodilo, da bi se pri-zgubila, in moral jo je iskati. krjia (lruRa hudobija. Moj Hoteli smo mu pomagati, pa i)rat je najei mu|0 2elo pozno, je rekel, da br. že sam opravil. jajia| je pa za nami. K0 pride Ker sn^> imeli isti dan veliko ^o prve visočine, vidi visoko ježo pred seboj, smo jahali po- g0r; dve ^ij. Zraven pa sto-časi naprej. V tem divjem go- jj nekj moit je baš hotel za-rovju je tudi nekak prelaz, to- k0pati neko steklenico. MoJ da kdor ga hoče ralbiti, mora i)rat je bil takoj za njim in ga biti silno previden. K večjem pokliče. 'Mož se prestraši in pride tja kak gumbusino." štrli v njega 7. očmi. Potem pa i "Ah, sem si mislil." | zgrabi puško in ustreli brata, I Slednje besede so mi ušle še predno se je slednji mogel j iz ust. ker sem morah nehote braniti. Juan se je takoj zvrnil misliti na umirajočega strijca s sedla in ostal v omedlevici. pri rančeru Burger. Ko se zbudi, je bil sam. Mu« "Kaj ste mislili?" vpraša ra- la je zginila, in luknja, katero dovedno. je morilec skopal je ostala pra-j "Pred kratkim sem dobil ne- zna. Z največjo težavo se je kega zlatoiskalca, ki je bil tam vlekel proti robu skaline, da g0rj •• bi ariera zagledal." "Sam? Res. Tega bi moral "Ali se mu je posrečilo?' poznati. Le dva človeka sta "Da morilec je klečal spodaj ki sta se drznila tja gori, nam- pri jezeru in kopal v skalo dru-j reč jaz in neki s*ari gambusino, go luknjo. Tri mule stoje pri ■c." njem. Radi silnega,, napora jt ki je bil Nemec Al, vam je mfpgel popisa mesto, kjer je morilec naredil drugo luknjo?" • "Da, in zapomnil sem si." "I11 kaj ste storili potem? Ali j ste zasledovali morilca?" "Bilo je prepozno, ker narc dila se je že tema. V temi smo naredili mrtvemu grob, da jastrebi ne okljujejo njegovega | trupla. Potem sem se pa od tovariša poslovil. On naj bi šel naznaniti ostalim, kaj se je zgodilo, jaz sem pa. šel po morilčevi sledi. Tudi nfsem.mogel tovariša vzeti s seboj še iz druzega vzroka. Steklenica je morala imeti kako skrivnost, za l^atero ni treba nikomui druzemu vedeti. In ko je tovariš odšel, sem jahal najprvo proti jezeru, kjer je morilec naredil drugo luknjo. Kopal sem in dobil steklenico, v kateri so pa bile samo zvozljane vrvice." "Ali niste vedeli, kako velik pomen imajo te vrvice?"' "Tedaj še ne, ko sem pa poizvedoval, sem seveda vse zvedel." "Ali ste vrvice vzeli s seboj?" "Ne. tako neumen nisem bil. Steklenico sem moral ravno tako zakopati nazaj, da morilec ne bi slutil, da je njegova skrivnost izdana.." "Torej ste mislili, da se vrne?" "Gotovo. Bil je večkrat tam." "In to vi veste?" "Da." "In sicer niste nikdar dobili njegove sledi?'' "Ne." "In niste nikdar skušali naj-tt koga, ki bi vam razložil vsebino steklenice?" "Da. toda našel nisem nikogar. ki 'bi se razumel na to u-metnost. Sedaj pa, ko sem va* dobil, upam, da--" Gomara preneha, kot bi s*, ustrašil, da je preveč povedal. "Kaj?" vprašam. "Nemogoče je. Jaz sem vendar vas ujetnik, vaš sovražnik, in močno slutim, da me krat-konuilo ustrelite." "Pa se hudo motite. 010 dragi. Mi nismo izdajniki in morilci kot je marsikdo Jorda-novih vojakov.. Mi vas bodemo spustili, kakor hitro mine nevarnost za nas." "Senor, če resno govorite, tedaj bi imel samo eno željo Corrientes, da tam na. do Gomara, vam lahko zaupamo?" "Senor. lahko me zopet zve-žete, in tudi brez orožja sem. Vsak trenutek me lahko ustrelite, ne da bi se mogel graniti." "Pravilno. In to tudi storim, kakor hitro se pojavi najmanjši sum. Kaj pa vi pravite k temu?" Ker je bilo vprašanje meni namenjeno^ odvrnem: . ., r "Popolnoma se strinjam z vami, pa tudi dvomim ne,. da bi imel Gomara z nami izdajalske namene." "Torej moramo tovariše zbuditi, kajti podati se moramo takoj na pot." Ljudje so bili sprva nevolj-ni, ker smo jih zbudili, ko so pa zvedeli za naš načrt, smo se takoj sporazumeli. Da spelje-jo sovražnika na led, je vse' veselilo. Hitro se pokrepcamo nekoliko z jedjo, potem pa za* jatfiamo in v galopu oddirjamo med grmovjem in drevjem. Dalje prihodnjič. —Mik>stljiva... sem prišla, če bi kaj prispevali za božič-nicp revnim otrokom! —Čudno! Že dvajset let dajem za te otroke. Kaj še zmerom niso zrasli? * * ' * Ata, kaj pa je Jud? —Hm, Jud je človek, ki pravi, da je dvakrat dve pet. In kaj je Žid? Hm, Žid je pa človek, ki računa, da je dvakrat dve pet. pa tega ne pove. « » * -—Ali pojde tvoja hči tudi k gledališču ? —iNikdar! Moja hči naj postane dobra gospodinja. —-To se pravi: bikoborka. * * « —Ti, kaj se se komisar Krof res oženil s Trebušnikovo Milko? —Da. —Ali je srečen? —'Tega še sam ne ve, ker stari Trebušnik še ni odštel dote. * » * —»Pri pogrebu tvojega moža je pa že strašno deževalo! —Da! Nov klobuk sem imela in uničen je, novo krilo sem imela in uničeno je, nove čevlje sem imela in uničeni so — take nesreče in koliko je to veljalo — mislim, da tega dne ne bom nikoli pozabila. ♦ * * Ah, kaj bi dala, če bi izvedela za sredstvo, ki bi pomagalo, da bi ne postala stara. —Eno sredstvo vem... —Res? Povejte vender... —Vzemite dr. Mesarja za hišnega zdravnika in jaz vam garantiram, da ne boste postala stara. * ♦ ♦ —Kaj — jajca so zdaj po girošu? Kako pa da so tako draga. —-Ker zdaj kure jajc ne- ležejo. —A po grošu jrh pa ležejo? * « * Sodnik: Vi v svoji vasi zobe derete ? Obtoženec: Da. Sodnik: Ko je prišel vas sosed Gregorač k vam, ste mu zob izdrli? Obtoženec: Sem! Sodnik: In zakaj ste ga najprej udarili po glavi, da je omedlel. Obtoženec: Zato, ker je hotel biti kloroformiran. * * * —Kje sem? je zaklical bolni gospod Jazbec, ko je po večdnevnem fantaziranju prišel zo pet k sebi. Ali sem mar v nebesih. • « —Ne, je rekla njegova soproga, saj sem vendar jaz pri tebi. * * * Ali niste v prejšnjih časih imeli v vaši vasi vsako leto posebno procesijo zoper ogenj. —.Da, imeli smo jo, pa zdaj je-več ne potrebujemo, ker smo vsi dobro zavarovani. se ime- • r ;■..„, II ZADNJI KLICI! ZADNJA PRILIKA! I Ker ne moremo ponoviti pogodbe za našo prodajalno, smo prisiljeni selili se 15. julija, in torej smo I sklenili, da izročimo silno zalogo blaga milosti kupčevalcev in jo prodamo po I Ta zadnji klic se začne v SREDO, 25. JUNIJA ob 8. zjutraj. Na 6502 St. Clair Avenue, vogal Addison Road. 'T5 KLICI! Ker ne moremo ponoviti pogodbe za našo prodajalno, smo prisiljeni seliti se 15. julija, in torej smo sklenili, da izročimo silno zalogo blaga milosti kupčevalcev in jo prodamo po - Ta zadnji klic se začne v SREDO, 25. JUNIJA ob 8. zjutraj. Na 6502 St. Clair Avenue, vogal Addison Road. To bo naivečja clevelandska razprodaja. To razprodajo hitro začnejo in jo hitro sklenemo s tem, da podamo blagu tako znižane cene, da se bo še o ^imgovoHlo. resnico, da se blago še nikdar v Ckvel#ttdu ni prodajalo tako poceni fo je edinai^g^V^ gjjjfe I^E * " - razprodaja. Pridite pripravljeni, da kupite, ker bodete kupih, naše cene vas pnmorajo k tem. RAZPRODAJA bfc ZAL IN L V 2>KI> bila kdaj naivečja DO, 25. JUNIJA OB 8. ZJUTRAJ. NA 6502 ST. CLAIR AVENUE, VOGAL ADDISON ROAD. ZADNJA PRILIKA. WtT Prodajalna je zaprta v torek, da se dobro pripravimo za razprodajo. Pri inventariju se je skazalo, da je blaga v vred nosti $25.000, manufakturno blago, čevlji, oprave, suknje, in vse to bo prodano za $8000. ŽENSKE SERGE OBLEKE po $4.25, $6.76, $7 65 ____vredne $10, $15, $20 ---- ŽENSKA SPODNJA KRILA Panama in serge po $1.49, $1.98» $2.65, $3.50 vredne $3. $4.50. $6, $8.50 ŽENSKE KRATKE SUKNJE 95c in $2.85 vredne.^3.00 in $7 50 ŽENSKE PRALNE OBLEKE po 79c, $i.35» $1-49 vredne $1.25. $2.00, $3.50 ŽENSKE NAREJENE BLUZE po 39c, 48c, 79c vredne 75c. $1.00, $1.50 OTROČJE POMLADNE SUKNJE. 69c in 89c Vredne $2.00 in $3.50 ČRNA IN BARVANA ŽENSKA SPODNJA KRILA po 33c 53C. 69. 89c, $1.15 vredna 50. 75. $1 $1.50. $2.50 ŽENSKI PREDPASNIKI po 18 in 33c vredni 25 in 50c ŽENSKE HIŠNE BLUZE 6c 19c 39c , vredne od 25c do 50c __O ____ MNOGO OTkOCJIH NAREJENIH GINGHAM OBLEK po 53c vredne $2.00 LINOLEJ po 25c sk. čevelj vreden 50c ŽENSKI GLAVNIKI PO POLOVIČNI CENI. OTROČJE OBLEKE VSE BARVE po 39c, 78c 95c $1.18 v vredne 75c do $1.75 FERRIST BLUZE po 35c vredne 50c CORSET COVERS 18c in 35c vredni 25 in 50c SPICE IN PLETENJE po 3. 7. 9, 18c jard vredno 5, 10. 15, 35c ŽENSKO OBLAČILNO „ BLAGO IZ SUKNJA, po 15c, 35» 45C 65c, 85c vredno 25c, 50. 75c $1, $1.50 BELO BLAGO, BATIST IN DRUGO po 9c, 16c 2ic SVILA IN POPLIN VSE BARVE po 18c vredno 35c jard PLATNO ZA MIZO po 17c, 33c. 48c, 68c vredni od 25c ilo $1.25 GINGHAMI ZA OBLEKO po 7C, 8y2l lie vreden od 10c do 15c MUSLIN po evac sy2,c 1 ic vreden 10c do 15c BLAGO ZA RJUHE pO l8c, 22C, 27C vredno 25c, 30c in 35c PODVLEKA ZA OBLEKO vse barve po 4c vredna 7c ZASTORI po 89c, $1.10, $1.85 vredni $1.50, $2.00, $3.50 PLATNENE SERVETE po polovični ceni. BLAGO ZA BRISAČE po 4c, 7C, 9c vredno 7c, 10, 15c POSTELJNA PREGRINJALA po 95c »n $1.25 vredna $1.50 in $2.00 OTROČJI BLANKETI po 35c, 53c, 98c vredni 50c, 75c. $1.00 STANDARD VZORCI tri za 5c vredni 15c Posebnost za ženske. 5000 jardov ostankov se proda skoro zastonj. 100 ducatov ženskega spodnjega perila, vredno 75c in $1.00, se proda po .. 29c Posebna zaloga blaga na countru, vredno 35 in 50c, samo 13c jard. Cene vsemu blagu so znižane pod kupno ceno. 50 jard svilenega sukanca po . 4c. Ena zaloga špic po 2c jard. Vredno 5, 10, 15c. 75 moških in deških oblek, mere 32-34-36. Vredne $10 in $15 po ... . $2.95 ŽENSKE UNION OBLEKE po 29c in 42c vredne 50c in 75c * 36inč PERKALE po 75^c in 9c vredno 10c in 15c FLANELE po 6%c in 8c vredne 10 do i2l/2c ŽENSKE JOPICE po 7c, 9c, 16c vredne 10c, 15c, 25c ŽEtfSKE PLETENE IN MUSLIN SPODNJE HLAČE po 17c, 35c in 55c vredne 25c, 50c 75c ŽENSKI KORZETI po 35c, 55C, 75C, $1-45 in $i-10 vredni 50. 75, $1, $1.50 in $2 ŽENSKE IN OTROČJE NOGAVICE po 7cf 9C, 16c vredne ioc, 15c, 25c ŽENSKE SVILENE NOGAVICE 18c in 37c vredne 25cHin 50c ŽENSKE BELE SVILENE ROKAVICE po 35c vredne 75c ŽENSKE ČRNE, DOLGE, SVILENE ROKAVICE po 48c, 75c in 95c • Vredne 75c, $1.25 in $1.75 ŽENSKE CHAMOIS ROKAVICE po 17c vredne 25c DEŠKI IN MOŠKI NARAMNIKI. po 7c, 16c in 33c vredni 25c 50c in 75c DEŠKE BLUZE po 18c vredne 25c PLATNENI PRTICI Po H CENI. VSI SVILENI TRAKOVI SILNO ZNIŽANI V CENI. DESKE KRATKE HLAČE po 33c »n 45c vredne 50c in 90c DESKE BLUZE po 18c vredne 25c, RUDEČI, MODRI IN BELI ROBCI po 3c, 6c, 15c vredni 5c, 10c. 25c pTROCJI SLAMNIKI po IOC vredni .25c in 50c MOŠKE OBLEKE po $3.85 in $4.65 vredne $10 in $15. MOŠKE HLAČE po 69c, 89c, $1-69 vredne $1.50. $2.00, $3.50 OVERALS po 38c in 78c vredne 50c in $1.25 . MOŠKE DELAVSKE - SRAJCE, VSE BARVE po 35c vredne 50c MOŠKE PRAZNIČNE SRAJCE po 15c, in 35c vredne 50c in 75c MOŠKE UNION SPODNJE OBLEKE po 39C, 75C, 98c vredne 50c, $1.00, $1.50 MOŠKA RIBBED SPODNJA OPRAVA po 17c in 35c vredne 25c in 50c MOŠKO TEŠKO FLEECE IN RIBBED SPODNJE PERILO po 33c vredno 50c MOŠKI USNJENI PASOVI po 18c, 35c, 48c vredni 10c, 25c in 50 Proda se vsa trgovska oprava onemu, ki največ ponudi. Ničesar ne ostane kot golo zidovje, Zadovoljni smo z vsako ceno. Potrebuje se 25 prodajalk. A. ROSENZWEIG, 6502 St Clafr-ave vogal Addison Road FINI MOŠKI SLAMNIKI po 95c vredni $3.50 MOŠKI TRDI IN MEHKI KLOBUKI po 50c in $1.25 vredni $2.00 in $3.00 -----——————-——- MOŠKE KAPE 17c, 33C, 63c v re dine $i.ob, $1.50, $2.00 MOŠKE KID ROKAVICE po 79c, 95C. $125 vredne $1.00. $1.50, $2.00 KOVČEKI po 73c, in 89c vredni $1.25, in $2.00 MOŠKE NOGAVICE po 5» 7. 13, 35C vredne ioc, 15c, 25c 50c CANVAS ROKAVICE po 5c in 9c vredne ioc in 15c ZAVRATNICE 19c, 29c in 39c vredne 25c. 50c, 75c SVILENE ZAVRATNICE po 7c vredne 25c RUBBER OVRATNIKI po 15c vredni 25c MOŠKE FINE ČEVLJE po $1.10. $!.•»£, $'-75. 2.25, 2.50 vredni $2. $2.50. $3.50. $4-5° MOŠKI NIZKI ČEVLJI po $1.39 in $1*69 vredni $3.00, $4.00 ŽENSKI IN OTROČJI SLIPERJI po 79c, 89c, $1.15, $148 vredni $1.50, $2.00, $2.50, $3.00 VSAKOVRSTNI ROBCI ' po 3c, 6c, 15c vredni 5c. ioc, 25c ŽENSKE SVILENE NOGAVICE po 18c in 37c vredne 25 in 50c na sebe. zato se pa druži močne organizacije, ki so nje- Tekom časa in tekom rajnih gov* obramb«, kajti velikanifea j zakonov si je predejala k temu ameriška dolarska politika nI-j dolgemu i me nru še imena Ja* ma časa se baviti z delavskim | mes, Hull, Heald in še neka vprašanjem. | več. Njen oče je bil baje lord Pa tudi ne rečemo, da s; Byron. Njena mati je bila pre-_ i vlade povsod brigajo za delav-j pusčena sama sebi, ko je bila hrex^UatooMtH^iftm.pf^i« ce iz gole nesebičnosti in lju- Lola še majhen otrok. Dobila ! bežni napram delavcu, pač p:i1 ie dobro vzgojo. Ko je bila sta »2.50 večin« ma pod pritiskom orgi niziranega delavstva in političnim upljivom, ki ga imajo delavci. Zato pa vlade povsod so trudijo, da vzdrze nekako tih razmerje med delodajalcem it delavcem, kolikor je to pač da nes mogoče pri današnjih raz merah. Ameriška vlada je do danes v tem pogledu naredila jako malo, diši se v zadnji-h časih o-paža tudi na tem polju nekoliko napredka, dasi l?o treba se mnogo časa in dela, da se popravi ono, kar je zanemarjeno in popolnoma pokvarjeno. Med časopisi, ki so dostejno obsodili tukašnje delavske razmerje, je gotovo najbolje sto ril ugledni loncjonski časopis "The Daily News", ki pri pojasnjevanju delavskega položa ja v Ameriki piše sledeče: Današnje razmere v Ameriki dajo opravičen povod, da se smatra, da je stanje v Ameriki skoro enako anarhiji. Vsak, in tudi najboljši državljan, leta v Ameriki za dolarjem, in da pride do dolarja, ne zbira nobenih sredstev, in pri tem dela kakor hoče in misli, iir oblasti se prav nič ne brigajo, če je pri tem kdo poškodovan.. Tam niti gov era ni, e oni, ki imajo v rokah vlado in sredstva, ne pobrigajo . b pravem času, tla se žalostne razmere odpravijo, lahko pride čas, ko bo prepozno za vse reforme. No in to ni nič novega. Kar je bilo drugod se lahko tudi tukaj pom vi, ker zgodovina se v resnici ponavlja. Kadar ne gre zlepa, tedaj gre pa — zgrda. ra šestnajst let, jo je hotela njena mati prisiliti, da vzame starega, bolehnega sodnik* za sopiogn. ki je bila blazno zalju bljen v njo. Toda deklici je bila celo misel na starega sivca sovražna. Da se odtegne taki misli, je pobegnila z enim svojih številnih oboževateljev, ki so bili vedno okoli nje kot sužnji Mož, s katerim je pobegnila, se je imenoval kapitan James od angleške vqjske. Oženila ta se in odjadrala v Indijo. Tu sta se pa skregala in ločila. V Indiji se je spoznala z nekim bogatim plantažnim posestnikom, s katerim je ušla, vendar ;o je konečno žena posestnika pregovorila, da ji da $5000, da pusti njenega moža, kar se je tudi zgodilo. Petem je hodila po raznih krajih in se konečno naselila na Španskem, kjer se je učila plesati in španščine, nakar si je nadela ime Lola Montez, španska plesalka. In kot taka je prišla v London. kjer jo je pa gledališko občinstvo pregnalo. Sedaj ni imela ničesar, s čimur bi se živela. Da, celo za cente je pela na cestah Llruselja. Pozneje je šla na Poljsko. Tudi tu se ji je ponesrečilo kot plesalki, in podala se je v Pariz, kjer se izpostavljala kot poljska Škandal imenitnih zen. Lola Montez. "Krasna, čarobna, strastna deklica", tako se je glasilo na programu nekega gledališča v Londonu nekega večera leta 1843. Imenovala se je Lola Montez, španska plesalka. I11 ko je med glasnim odobravanjem stopila na oder, je nekdo izmed gledalcev zaklical: Glej o, to je Betty James!" In odobravanje ter ploskanje se je naenkrat spremenilo v žvižganje. Zagrinjalo je padlo, deklica je postala 'histerična, a na drugi strani se je občinstvo jezilo nad upravo gledališča, ker dovoljuje takim osebam vstop na eder. Tako se je nehal I Gilbert, umrla 16. junija, 1861 pregnanka. Občinstvo jo je pa zopet iz'žvižgalo. V svoji jezi e zagnala svoje plesalne čev-je proti množici, ki se je pa smejala njeni jezi. Toda od te-jL»a trenutka je francosko ljudstvo kar norelo za njo, Balzac, )uniaz, Dujarriers in mnogu drugih najbolj uglednih mož se e potegovalo za njeno prija-eljstvo, Dujarriers je bil radi nje ubit v dvoboju. Raditega je vola mislila, da je najbolje, če zapusti Pariz. Šla je v Berolin, a svoje obljube, je tudi tukaj radovoljno -dovolil, da se sme Mary po smrti francoskega kralja poročiti s komur se hoče. I11 tako je odšla Mary Tudor na Francosko, kjer se je <> oktobra 1514 poročila s iran-coskim kraljtfl Tedaj je bila stara okoli osemna-jst let. 5. novembra istega leta je bila kronana za francosko kraljico, toda že dva meseca pozneje je Ludovik XII. umrl. Mary je bila sedaj pro? ta T t da nastale so nove zmede. Vojvoda Loreinski in princ Sa-vojski sta prosila za njeno roko. Poleg tega je . pa oil tud: mladi rancoski kralj Franc strastno zaljubljen v njo. Prav nič lahka stvar ni bila po.iegmi. na Angleško. In če bi tudi tja prišla, ni vedela, če bo Henrik držal svojo besedo ali ne. Kajti tedaj je bila še vedno dobra vaba za mednarodno politiko, in vsaki kralj v Evropi bi bil vesel, če bi ju dobil >a ženo. V tej svoji zmedenosti se e vrgla pred novim .francoskim kraljem pred noge in mu razo-i," in Štefan dviguje in se vzbudi... Sliši ropotanje po veži in vpitje ter vidi. da je sanjal še na svoji trdi postelji. "Zadnjič torej I" pomisli Šte-an ter preloži težko glavo na robatem vzgfavjti. Zaspati se mu hoče ter sanjati, a tako ne-nrijetne. težke so sanje, kadar jih zasenja... Vse dela -opn a včasih: "Gorje ti bo, kadar tujih mater kruh." Umrla je teta in mačeha jt. prišla k hiši... In prišlo je, I ar ;e rekla teta in danes se začne tisto gorje. Zato se tiho hoče poležati, posanjati. bogve o čem. . in niti sanje i nr čejo biti dobre, lepe, j Ropotanje je spodaj in sanje so.«*! samih hudih ljudij,.. Tn prišel je tisti sladki spomin, ki se je ponavljal včasih tako lep in otožen v teh časih. Spominjal Se je samo še toliko, da je takrat bilo vse polno ljudij v hiši. Resne obraze so imeli in govorili so tiho. Nič m vedel, zakaj so prišli danes vsi k njim v hišo. Sede, jedo kruh ^jn pijejo... Ženske imajo črne rute, brišejo si solze in se jokajo kar tako, kot bi ne jokale. V hiši je stal bel oder, visok, lep, posut s podobicami, obdan z gorečimi svečami in na njem je ležala mrtva mati z na obe strani raz« česanimi lasmi. Takrat ni vedel, da leži na odru mrtva ma 3eS in mil in zato se mu zdii Štefan si otrne solzo... kar tako, je pri tem spo prišla v oko in v prsih je stalo težko, kot da je tisoč kih solz padlo t srce in je postalo težko... Spomni se, kako so takrat zajokale ženske po hiši iti ni vedel, zakaj... Ne spominja se več,kaj je 1)i- ( lo potem. "Jaz bom mamo-vzbudil," mu je pravila nekčč teta, da je bil rekel... In zopet je tako težko pri tem spominu. Spomni se še, kako so ga pe-' stovale vse sosede, rade so ga imele, govorile so ž njim lepo ter si brisale solze, ko so govorile. .. IPrijazne »o bile ž njim, božale so ga in zdelo se mu je dobro... Tako je bilo'cel dan in zvečer so se našli novi-ljudje in šum je bil po hiši. Teta Neža je bila utrujena. Stara ženska je pristrigovala sveče ter se mu vedno smehjala... 'Prijela ga je in ga odnesla spat ti. zato je gledal na ljudi in ni 'k tetj ki ie ™ na nostelji nekaj šepetala ter ga božala, dokler ni zaspal. Spominja se, da je bil šum po hiši, zdaj v*č- tanje in vpitje spodaj v veži... na mrtvo mater... Nič,se mu Tako tevko se je ločiti od svoje ni z^elo takrat takega, a danes postelje... Spomnil še p: 0 šel danes od" hiše. k tujim :ttdem, bogve kam, v svet. v tuje kraje. Hotelo bi se še po- razumel, kaj hočejo vsi v hiši in zakaj žensk«; jokajo... Spomni se samo toliko, da ga je prijela teta Neža, vzela g?, jezdai manjši, celo noč in vča-v naročje in si brisala solze.. . |sih so S* vzbudili. Tudi smejali feogate sosede so mu prinesle so sf- Po dnevi pa, se ni nihče centelcev, bombonov in roži- smejal... Zjutraj so ga vzbu-čev. da je jedel cel dan... De- di,i ,n £a oblekli v pražnjo oble" bel človek mu je bil podaril ko- ki Je bil v ni» cvetno nede-svetel krajcar ter ga trkljal po ko Je bi! P^vic v doljski hiši in vsi so ga gledali ter cerkvi, ter se tam čudil ange-med seboj tiho govorili... Kot Iom in svetnikom, ki so stali na v sanjah je vse to. Teta Neža oltarjih.;. Čudil se jim je in si je imela ruto zavezano, veliko Je 0 vsakem mislil, komu je pc-črno, in vse objokane oči. S diben... Oblekli so ga v praž-šlingano belo ruto« si je Brisala "i° obleko in vsi so bili praž-solze. Vprašal jo je zakaj joka nJe oblečeni... Zvonovi so in je zajokala zato ie huje... zvoniIi in okoIi hi5e so se sha" Vzdignila ga je bila takrat v iah ri«dje vsi Črno oblečeni, s svečairm v rokah. Oče se je bil menda po noči vrnil iz doline. Sedel je na klopi in glavo naslanjal na mizo.,. Možje fn že-ske so stali pri njem in mu ne-kaj govorili ... Prišla je teta Neža in ga vzela s seboj... Peljala ga je v hišo, vzdignila ga je ob parah in rekla r "Na, poljubi mamo..." Po-Nadaljevanje iz tretje strani. naročje in kazala z pare ter rekla: roko na spi "Glej, £tefanček, mama . in je zopet zajokala. "Mama." je ponovil'in gledal se 11111 zdi, da bi se zajokal, ko se spomni... Spominja se, kake so bile poteze na bledem materinem obrazu... Videl jih prvi poskus svetovno znane šansonetke, ko je hotela očarati angleško prebivalstvo. Rojena je billa leta 1818 in pri kr>tu je dobila ime Mari stara dvaiuštirideset let. Mary Tudor. Bila je "mlajša sestra" an gleškega kralja Henrika VIII re la- Cenjenim druStvenim tajnikom po Ameriki se priporočamo za izdelavo vs«h društvenih tiskovin za vsako Jednoto. Izdelujemo društvena pravila, tr- do ali mehko Se. trpežno in društvena zah\ priča, da smo i, najcenej-Stotera so «s t rufi iHnAW 1 MCOI^I IZHAJA V TOREK in RET6K. ■gsfcu--ju-jv s- ■ ---1 ti ni 1 ."-i-i * 11111 1 -mu NA KOČ.VIN A: Z* Aflaanko............... ...........12.0 P jDbiR'fTun^i .................................... |» Ckvhmd po pete................. $2.s Fmmim itavilk« p* 3 OMtt*. mg|iuiiii j H • -rtnH-m- <11 $ m t " tnflit bra* p*dplm In ; divjakov, in večkrat se v Hlenu človeštva pozivlje osta Hpvet, da protestira proti gro-Ecotam, ki baje vladajo v Ktwiji.' Hm pripetilo se je ze. da se ie časopisje zavzemalo K največje ruske zločince. bi bito to in plemenito, bi Zjedinjene državi anu:-Kpke ne imele same svoje Slbi-Kije na lastnih tleh, če ne bi HhIo tukaj na tisoče siromakov, i||ievoi;nc/.ev. za katere ni it' -pbene postave, razven take po-R|$ave. ko je treba te ljudi l:a-Koovati iz vzroka, ker nečejo k biti prostovoljni sužnji in se ne [ dajo vedno izkoriščati. Dovolj je, če človek bere o I tem, da se napolni z gr /o, to Kil gorje onim. ki so to >e skn-»Iti, in kdor hoče vidite atuci-piko Sibirijo, naj se kar p>1a 1::jy West Virginijo, pa !>o tako' p tam. Iz poročil, ki prihajajo od J tam, bi se človeku zdelo, da £ tatn spb h nobene postav? ni. Ifčtovek bi mislil, da se \ W est fVirginijj nikdar ni prog!a>'b» P svoboda Zjedinjenih drziiv. ki I pravi, da je osebna svoboda i vsakemu prebivalcu Ziediuje ; nih držav zajamčena. Tair. je Epblfko nasilja, tiranstva. >amo-| pašnosti in izkoriščani.*! od I stran i j kompanistov, di ni čr-da človek misli, da imajo ly West Virginiji še vedno sta-Eire suženjske čase. Oni. ki poli znajo delavske razmere, pravi-da se enako godi delavcem Ittidi po nekaterih drugih !r« zavali, posebno v tkalnicah p'>■, rsaršji ■ j- *. ^^^HEhILi' " Jh. J> li'tiifltoHli-l • if ' *T* 1 t AZNANJAMO potrtim in tužnim srcem vsem rojakom, J|i||yiJ prijateljem in znancem prežalostno vest, da je po kratki bolezni umrl 20. junija naš ljubljeni soprog, oče, gospod ~ ANTON NOVAK, gostilničar. Pogreb nepozabnega ranjkega se vrši v torek ob pol deveti uri zjutraj iz hiše žalosti na 61. cesti. Vse sorodnike, znance in prijatelje se prosi za tiho sožalje. Večni mir tn pokoj ranjkemu! : Ivana Novak, žena, , Ivana, hči, Frank, sin, Alojzij, sin. 1 • il ; ' lil 17 Goipe in gospodične, sedaj se vam nudi lep« VPlI IT 5) prilika, dasi nakupite vrhnja krila (kikle) po ™ wlllmU' nijki ceni. Kvpili smo jih več sto po ceni od naj- | « boljše tovarne, ki izdeluje samo najboljša vrhnja 1*517flfYm 511 /I krila' k€r ime,i vcč kot }e p°treka 2a | %Xij l/l \IUil lil to sezono. Imamo tudi široka f a vdana krila. Mi * * hečemo, in bodemo prodali dvesto teh kril v mL enem tednu in sicer vsako xa polovično ceno. Ne- Vllllllll ve»tam priporočamo našo lepo zalogo poročnih oblek, tančic in vencev. kill. Mi zapiramo ob sredah popoldne F. J. TURK & CO. J ■■ I VlAlf AJlCu Q I U|||f li/ipiil >1 m %J fr* s /k I 4J1" ▼ Wll *JImU> * mwmf*M H > 1 ftiffr''1 -jrivi iiT»i j jji ■ 1 ^ 11 hu 1: ^ ■ ■ ■ if ^ 1 ■ h n - J/ 1 u .—" U rratanovljena 13.Glasni sedež: I novembra 1910.Cleveland, O. ..... ,s.__, I -- - Predsednik: JOHN GORNIK,. 6106 St Clair Avenue. m Podpredsednik: MART. COLARIO, 16820 Calcutta Ave. I Tajnik: FRANK HUDOVERN1K, IMS EL 60th Street. BH ' Zapisnikar: JOHN JALOVEC, 5810 Prosaer Avenue. m Blagajnik: MIHAEL JALOVKC. 6424 Spllker Avenue. I Nafeontiki: ANTON OŠTIR, 6OJ0 St. Clair Ave.: PRANK tOKIC, Bast Wth St.; MIHAEL WINTER. 6030 St. Clair Avenue. JOHN MAJZELJ. 6128 OIms Avenue. Porotniki: ANT. AHCIN, 6218 8t. Clair Ave.; FR. tlBERT, 6124 Glass Ave. PooMattanoc: ANTON GRDINA. 6127 St. Clair Avenue. Vrhovni foravnik: J. M. SEU6KAR. 6127 St. Clair Avenue. I Val d op Uit In drug« uradne etvarl. naj se poitUaio na fclavnega tajnika, denarne nakaanlce pa na glavnega blagajnika, ■t Zveilno glasilo "CLEVBLANDSKA AMERIKA" I i bil jo je >n se začudil, da nje obraz ne izpremeni in nasmehne in odšel je zopet teto... Vsi okoli &o jikali. teto. .. Vsi okoli so jokali, njemu se ne spominja, bi bilo šlo na jok..; A danes, kot da čuti na ustih oni mrzli poljub na usta matere, kakor da čuti nje mrtva, mirna ustna, kot da mu šepečejo: "Zbogom sin; težko sem šla in sem morala, in tebe glej, čaka svet, trd in hudoben, hodi po težkih potih in ne pozabi, matere.. . Nikjer ne bo nje ljubečega pogleda, da bi te tolažil v težkih urah, nikjer ne bo njene dofcre roke, da bi te vodila in ti slajšala življenje, ter ti dajala nezmožnemu vse, kar more dati ljubezen materinega srca. In težko bo življenje brez mene. .." Zdi se inu, da Čuti tako šepetanje z nje mrtvih ust * in frotze lijo po licih... In takrat ni razumel, kaj pomeni ta poljub na tista mrzla ustna blede žene. ni se zavedal in danes je prepozno, da bi mogel. Oče je prišel po veži. moten je bil njegov pogled in nekaj težkega ;e ležalo na obrazu.,. Prijel ga je za roko in takrat so se začudili v hiši težki, prazni vdarci kladiva... Zdi se mu , kot da odmevajo še sedaj mrtvo, pusto po vseh hišnih kotih. Teta je spremljevala udarce z jokom, tudi oče si je brisal oči ter trdo prijel njegovo roko, da je začel tudi on jokati... Ženske so jokale na glas ter šle hiše... Mož> so prinesli rakev iz hiše. Resni so bili njih obrazi. , kot neizprosni, neusmiljeni. Kakor hudobni so se mu zdeli. Zvonovi so zapeli vzdignili so rakev ter jo nesli po vasi. Me-žnar je šel spredaj in dva moža s svetilnicami... Stopal je za rakvo in teta ga je peljala za roke, sosedje in sosede so jokali ter molili. Oče je šel nekje med njimi. Zagledal se je bil \ gugajoče se svetilnice, škripale 9*> visoko v zraku, luči v njih so plapolale in niso vgašnile... Sli so tako do cerkve, od tam na pokopališče, videl je, kako -so v jamo zasuli rakev in kako je takrat oče zajokal ter pokleknil na tla. Kakor v sanjah je vse to, ljudje, jok, zvcnenje. mežnar in gospod v beli srajci. Kakor v temi prihaja to iz davnosti in šele zdaj pojmuje, kaj je bilo takrat v njegovem življenju... Zasadili so bili le-I sen križ na kup zemlje, ki je bil nastal na tistem mestu. Skupaj so odšli v gostilno, pili so vino in jedli bel kruh. Ženske so imele v rokah bele rute. rudeče chfaze so imele in vse objokane oči. Vse so ga klicale s sladkimi in^eni, kot pozneje nikoli več in ga pestovale po vrsti ter mu ponujale belega m kruha in vina... Prvt spomin je to, kar pomni v življenju. Zmiraj češče se je vračal ta spomin, zmiraj bolj živ in v večerih je zagledal bledi obraz, obdan s črnimi lasmi na belih prtovih, obdanih z go-Bf.V rečimi svečami in ljudje okoli. Mil mu je bil snomin in težak in vse je bilo talco v življenju potem, kar si je želel lepega, da je postalo neprijetno, težko Še sanje nečejo biti lepe in dobre... Teta Neža je ostala W pri njih in je zmiraj pravila, da se mati vrne. On pa je iz-praseval, kdaj in odkod se vr. ne. "Iz mesta", so rekli, "od daleč; štruce ti prinese in ken-ja..."Sanjal je nekaj časa o tem, o štruci, o konju, a videl b je, da ga varajo... Takrat je I i spoznal, da je sirota, kajti ni lU WJfi£f o tdov stala sitna. V zibelki se je oglašal otročjijok in teta se je jezila iti vse se je izpremenilc. Tudi kruh ni bil kot preje. Jedel je včasih zunaj na klopi in gledal mad fam dobi uko- dobro de_ po stezo pred hiso. lam je pri- lo in plačo 6e zna zabijati že- hajala vselej mati s polja, ko b[.c y sode (kegs)> Vpraša naj je zahajalo solnce tja za gozde. se . j M pierce> ^ St Zagledal se je in zdelo se mu Qair avc je kot da prihaja, s prijaznim pogledom, s skrbnim obrazom NAZNANILO in hotel je steči nasproti. Za- Clanom dr »Clev Slovenci", vedel se je. da se mu le sanja, ^ ^ $ D Z se naznanja| da in težko je postalo pri duši, ge vr...Q re(]ne mesečnc seje kajti vedel je, da zaman čaka, ysako dfugo nedeljo y mesecu da bi se ona vrnila nazaj s svo- dopoldne, in ne popoldne kakor jim ljubečim pogledom in s kQr . bi,o naznaftjeno Anton skrbi polnim obrazom, kajti na tajnjk. pokopališču stoji grob in lesen križ je na njem. Ob takih časih se je spomnil, da je v hiši brez matere in sto-žilo se mu je, in je želel vsaj v mislih vse videti. In ko je hotel tako videti, prišlo je vse v podobi tistega dne in težko se mu je bilo spomniti, kako ga \je držala pri peči ter ga učila... Zato je postalo tako žalostno življenje... In dane? se ;e ta trenutek vse ponovilo pred njim, kar mu je na postelji, ko je ležal, tolikokrat prišlo' kot v sanjah in se vedno bolj zamišljal v ta spomin,.. In zdaj, kot da mu doni od vseh strani, kar je bila teta rekla: "Gorje ti, kadar boš jedel tujih mater kruh..." In zgodaj se je začelo to gorje, kajti mati je ležela tam, kjer je grob in lesen križ na njem. iKar je pomnil, ni bilo pri hiši, kot jfe drugod. Kot da je vse nesrečno. Teta Neža je hodila počasi okoli hiše. Otrok v zibelki je nekoč umrl. Teta je slonela nad zibeljo ter rekla: "Xa glej, kar zaspalo je rev-če. Vedela sem, da enega kliče mati za seboj, gledala je z enim očesom, ko je ležala na parah." Naredila je majhne pare in prižgala sveče. Otroci so prihajal iz cele vasi ter gledali mrliča. Prihajali so ljudje ter rekli: "Sam Bog, da je rešena." In nihče ni jokal... Podobic so deli po parah jn rož. Teta Ne-;e pravila otrokom, da ie š"a Manica naravnost v nebesa in vsi so se zamislili, kako je tam,.. Drugi dart je prišel boter z ineinarjem. Zabili so majhno belo rakev, dva zvončka sta pela in nekaj otrok je stopalo zadaj... Šli so na isti poti kot prvič, Stefan se je spomnil na. takrat, v cerkev so šli in nesli so pokopat Manico v materin gr(>b... In ostal je sam s teto. Teta je zvečar pravila pravljice... O roparjih je znala i o vitezih. Stefan je hodil po polju in zve čer je stal ob robu gozda, ko je zapadalo solnce. Zagledal se je za solncem in mislil daleč tja po svetu. Pomislil je na roparje in viteze in na vse tiste devete dežele... In zdelo st mu je, da je tudi to prevara; kar je pravila teta, je bilo le tako, ker je mislila, da je otročji in da vrjame... Čutil je, da je vse, kar se vidi, drugače, kot pripoveduje teta in Bog ve, kdaj in kje je bilo vse tisto, če je bilo... Zakaj ni zdaj tega, kakor je bilo! In zakaj prihaja nekaj tako težkega od nekod... In nekoč mu je pravila teta. "Mačeho boš dobil, pisano mater." '^Pisano mater," je ponovil Stefan kot brez misli. In\ potem je mislit, kaka je ta pisana mati. Konec prihodnjič. - m . . — . m II _ i ? dk^ljfcjfc-a H !||l fllllSIvl man U£iiiiiii POZOR! Rojaki, večkrat se sliši, da se je eden ali drugi ponesrečil, mu je pogorela hiša ali drugo blago, pa ni bil zavarovan, da družba neče nič plačati, in večkrat se sliši govoriti, da je to amerilqpnskniumbug. Toda to ni res, ker družba dobro ve, da jo lahko sodnijski primo-rate do plačila, ako je zavarovalna polica pravilno narejena. Ce pa ne, je krivda zastopnika, ker na vsaki polici so pravila. Ce je vse pravilno narejeno, ste gotovi, da dobite odškodnino, ako vas doleti nesreča. »Zavarujte se pri Joseph Zajec, 1378 E. 49th Street. Tel. Central 6494 R. jat, ' DR, HOLLANDER, 1355 K. 551I1 »t- vogW St. Clair. Vhod naspreti Lake Shore banke. Nad lekarno, kakor d;. Schott. Fri-41-65 POZOR! POZOR! Naznanjam slovenskemu občinstvu v Clevelandu, da sem otvoril svojo grocerijsko * trgovino. Kot.dobro poznan svojim rojakom, se na tem -mestu naj-topleje priporočam vsem cenje nim Slovencem v obilen poset moje trgovine, kjer jim jamčim vedno točno, pošteno in fino postrežbo. Cene .vedno naj nižje. Se priporočam. (50) MIHAEL IPAVEC, 1383 E. 53rd St. KJE STA moja dva bratranca Josip in Frank Klemenčič? Mislim, da stanujeta nekje v Clevelandu. Drage rojake prosim, če bi kateri vedel za naslov, da mi ga naznanijo, ali pa še sama oglasita. Ignac Miklich, 2113 E. Abriendoave. Pueblo, Colo. 54. Lot naprodaj v Nottinghamu, 11a stop I2$y2 Shore Line Proda se poceni iz proste roke. Vprašajte na 11916 \Y. Madison ave. (52) Slovenci v Newburgu. Cenjenemu občinstvu priporočamo svojo bogato opremljeno prodajalno pohištva in že-leznine. Poleg krasnega pohištva in kuhinjske oprave ter različnih 'barv -imam v zalog mnogo papirja za strehe, prave kranjske kose in bruse, srpe grablje, škropilnice, refrigera-torje, stensleo barvo ter kose za košnjo trave okoli hiš. Krasne likalnike na elektriko in plin, zibke, ki se same zibljejo Cene nizke. Pridite in prepričajte se o istinosti. Najsrčnejše se zahvaljujem vsem odjemal cem, objednem se priporočam rojakom /a. obilna naročila Pri meni lahko naročite kočijt za pogrebe, krste, izlete, itd Kar je dolžnikov A. Grdine se tudi lahko oglasijo v moji prodajalni, (53) JOSIP JERIC ml. 3583 E. 81st St. ---H Naprodaj je mlekarski posel ki proda vsak dan 90 do 100 galon mleka. Dobri odjemalci redno plačajo, majhen prostor za razvažati med 33. ip 61. cesto med Hough ave in St. Clair ave. Cena $1000. vredno met brati $1500. Proda se radi sta rosti. Vprašajte na 1604 E. 45 Street. (52) Vozovi naprodaj, jako priprav ni za expres ali za izlete. Nizke cene. Vprašajte Jos. Gornik, 6113 St. Clair ave. (52) KJE JE Frank Snajder, ki mi je odnesel $25.00 in razbil vrata? Dotični je plešaste glave, na obrazu pri nosu je nekoliko porezan, in je rojakom v Newburgu znan, ker je bil na bin-koštno nedeljo obstreljen. Kakor sem čula, se baje skriva pri Kaščkovem Gustlu, kjei ima gotovo kako podzemeljsko luknjo, ker s0 bili ie trikrat policisti z vozom ponj, pa ga niso dobili, a drugo jutro je vselej prišel na dan. Rojaki naj se ga ogibljejo. Mrs. Fred. Sternisha, 8407 Connecticut ave. —- ■ ■ HISE NAPRODAJ. hiša 11a E. 34 St. 5 sob $1900. hiša na E 41 St- za 3 družine $2100. 2 hiši na E. 43 St. ena sob, druga 3 sobe za $2800. 1 hiša na 47 St. za 3 družine $3100. 1 hiša na E. 49 St. za 2 družine $2500. 1 hiša na E. 49 St- 15 sob, lot 50x126 $5000. 1 hiša 11a E. 51 St. 11 sob za $3200. 1 hiša na Iv 52 St. 12 sob $3200. 1 hiša na E. 52 za 2 družine $2300. 1 hiša na E. 60 St. 18 sob, in hlev $5 1 Mša na E. 66 St. 5 sob $2 1 hiša na E. 67 St. 12 sob, kopališča $3800. 1 hiša na Nor wood Rd. 12 sob, kopališča $4500. 1 hiša 11a Edna Rd. 8 sob, kopališče $2700- 1 hiša za 10 družin na vogalu. Rent na mesec $125.00, cena 9500. 3 hiše na vogalu blizu slov cerkve, lot 120x4 25 /a 8 družin, $16.000 2 hiše na Addison Rd. lot 40X 150 za 4 družine, kopališče električne luči, cena $6000. Imam še veliko drugih hiš na prodaj v slovenski naselbini. Več se pofzve prt ., (53) JAKOB TISOVEC, 1156 E. 60th St. DELO! DELO l DELO Rabim 40 dobrih šumskih mež, da sekajo smreke (spru ce). Plačam po $1.75 do $2.00 na dan, hrana in stanovanje prosto, sploh vse pneeto, tako da lahko zaslužite od $40 do $50 čistega. Rezali se bodo samo kreli (logs). Obrnite se na Hubert Mihic, Limestone N. Y. (50) Takoj dobijo delo dobre pro dajalke v veliki trgovini. Piši te nan Box 100, Clevelandska Amerika, 6119 St. Clair ave (49) 29 ženskih krasotic. Resnične umetniške fo tografije najlepših žen v raznih pozah vam po šljemo v zaprti kuverti za samo 42 centov, B Autui i, 200 E. 23rd St. New York N. Y. (52 1 NAZNANILO. Mary Grill s tem naznanja, da bi rada prodala svojo trgovino, ker odide ona in njena hčerka na potovanje po Evropi. Zahvaljuje se srčno vsem svojim odjemalcem za obilna HISE NAPRODAJ. Metta ave. 7 sob, 1 družina cena $1600. Carry ave. 4 sobe, 1 druina, cena $2200. E 63rd St. 6 sob, 2 družine, cena $2500. Prosser ave. 5 sob, ena družina, cena $2500. Carry av 8. sob, 2 družine, cena $2400 Lake Ct. 2 hiši, dve družini cena $1600. E. 62 St. 9. seb 2 družin?, cena $3000. E. 70 St. 7 sob, 2 družini, cena $2500 Norwood Rd. 2. hiši, 2 dru zini, cena $4000. E. 63 St. lepo urejena hiša, za 3 družine, zidana, cena $5200: Nov zidan blok za 6 družin, cena'$12.500. E. 45 St. 8 sob, 2 družini, cena $2500. Prosser ave. 2 hiši za dve družini, cena $3350. Moderna hiša za 2 družini, vsaka 6 sob, kopališče, furnace, cena $4500. In še več drugih. Vprašajte pri John Zulich, 1197 E. 61 St. (57) Ekfetrika vam prinese dobro zdravje. Ali ste dobrega zdravja? /Ali so vfc&a jetra delavna? Ali je vaš sistem v pravem redu? Ali imate dober apetit? Ali je vaša kri čista in živci normalni? Ali dobro spite? Ali ne kašljate, imate razne bolečine in bolesti? Ne. — Toda vi želite dobrega zdravja, ker zdravje je naj« večje bogastvo n« svetu. Elektrika, kakor se rabi v moderno urejenih prostorih, >ovrne zdravje, kakor je povrnila tisočerim ljudem v zad njih dvajsetih letih. Mogoče je izmed njih kaj vaših prijateljev ali sosedov? Njih imena, naslovi in pisma zahvale za povrnjeno zdravje so na razpolago našem uradu in dobrodošli ste, če jih pridete brati. Ponosni smo, kar smo naredili te uboge bolnike in zadovoljni smo. ker smo dosegli uspeh. Gotovo, da rabimo mi zdravila, rabimo serume, anti-tok-sine in vse najbolj učene meto-, de te dežele in Evrope, pač pa! mi ne izdelujemo navadnih zdravil, da bi jih napolnjevali strupom, ki polagoma krade zdravje, da človek hira. Mi ne zatremo krasnega naravnega dela, pač pa pomagamo naravi najbolj modernini potom, da dobimo svoje prvotno zdravje in živahnost. Naše zdravljenje zopet popravi vaš- sistem, in v kratkem času postanejo vaša lica rude-ča, --pite dobro, vaš apetit je boljši, na teži pridobite, vaše bolečine in kašelj z.gine, in začnete se veseliti novega zdravja, z jako majhnim denarjem v primeru s časom in izdatkom. Zdravljenje, kakor se vrši v naših uradih, ki so največji in najbolj moderno opremljeni v tej deželi, je prineslo zdravje stoterim bolnikom, o katerih so se zdravniki izjavili, da morajo biti operirani, ali pa da bodejo umrli, in sicer v zelo kratkem času. Slučaj revmatizma, bolezni v pljučah. jetrah in nervoznost so se pri na«-» ozdravili popolnoma. Najboljša zdravljenja se dogodijo med bolniki, ki trpijo V grlu. ledjih ali pljučah, in sicer pridejo k nam taki bolniki, ki so zgubili že vse upanje, pa so vendar ozdraveli, sedaj delajo in se boljše počutijo kot kdrfj prej. In ti slučaji so naši najboljši dokazi. Pridite v naš urad, ne da bi se ozirali, kaj je vaša bolezen. Mi va$ popolnoma preiščemo s pomočjo najbolj modernih sredstev in X žarkov ter z drugimi aparati, in vam povemo, kako •»i pridobite zdravje z majhnim denarjem. Uradne ure: Od 9. zjutraj od 4. popoldne. Od 7—8 zvečer. Ob nedeljah od 10—1 a zjutr. "'^tf' H Dr. L E. Siegelstein, Room 308 Permanent Bldg. 746 Euclid ave. MLEKO. Sveže mleko se dobiva vsak dan pri Jos. Nose, 1226 E. 55th St. (54) POZOR! Prodam svoj dom, ki ima sedem lotov s hišo vred. Prodam vse skupaj ali posamezno, pripravno za pekarijo ali drugo obrt. Tudi prodam posebej hišo v Nottinghamu na St. Clair ave, ki je pripravna za krojaško obrt. Posestvo je vsem Slovencem dobro znano kot fino. Več bodete poizvedeli pri Fr. I Austro- Americana iS S. S. CO. Dir ekt>« voin|ft wed i h Ne-w YorKom In Amtr« t-0|fr«ko Fina podvorba, električna it luč, izvrstna kuhinja, pros- ! ► to vino, kabine tretjega ras- ! t reda na Indiji Kaiser Franc ' h Joseph I. in Martha Wa- \ »hington. Govorijo se vsi avstrijski jeziki. Parniki od ' v plujejo ie N. Y. ob 3 pop. ' ARGENTINA ;; Mpy 28th OCEANIA lune 7th MARTHA WASHINGTON it June 14th J J j i Phelps Bros. & Co. ; 2 WaskiagtM St Now Int. K.T. ; ali pa na pnraane agvntc t Z. D. in Canada SLOVENSKO PODJETJE Z naselbino rastejo tudi katerih dobit« danes vse, kar dom in vaio družino. V nafti popolnoma nanovo bite veliko i* bero, pohiitvm, ko, kuhinjske omare, omare sa stole poeteUe, žimnice, posteQne j raznovrstna porcelan, kakor hisiailri, juho, rasne skledice, vso kuhinj>ko 1 ponve, kmee, nože, vilice, ilace, la in sin in sin ia nth drufih posod in priprav. In ae vafcjjn paitttt. slovenske trgmm%v ur potreheisle na val •_f -__A . o Tftf— iipiiinido-b sa porcelan, nrinst fciiSSTiinin h unjsko eprevev kakar NAŠA POSEBNOST JE: POSODE f A VSAKE VRSTE PO........................ lUCe Poleg te trgovine pa imamo tn£ POGREBU ZAVOD. Sprejemamo nniofife na keige in automobile zrn vse prilike. C—e vedno nUye. Postrežba točne. Fran Zakrajšek, SLOVENSKI POGREHfUt M BALZMVT. TRGOVINA S POHIŠTVOM. TtlPriM. uri* 6208 ALI STE ŽE PONOVILI NAROČNINO? SAMO Naznanilo. da bodemo od trdaj naprej da časa v tem. Briiyerec ..............................................Jtmboj 13 ittkknit |1I0I Tropinjevec.......................................... „ . „ Slirorka............................................ „ m m I** Cognac............................................— * » m Kneipovo grenko Tino......................... m m *> Mi CENA NA GALOIKR: Slirovka...................................galona----------------..JUft Tropinjevec........................................ 1 ...... 1.......111. Cognac............................................. ■ ...... SJ9 Whiakejr.........................................................................- 1» Vino ddtnače nitk...... ...................—-...................«• Za o bila naročila ac priporoCas Tki Ohio Brand) Distilling Co. 6102-04 StOeir Ave. Sloven*I« IfeiaJ, JOHN GORNIK, Priporočam aa v tam rojakom v nakup I nlh apomladanaklh In lotnlh oblak tor m po mori In ta narajana. Priporočam aa v napravo uniform In fatvriujom vsa 4 priporočam tudi svojo vsltka ssls§s s MT Edini založnik vseh sokotskifc pofrrbSRn. Telefon Prioccton 3403 W bMOIO»«IOtOI[yMI6l8IM Skoro vsakdo^ rabi plin. Skoro vsaka drnitna v CleveSanda rabi p3m, v hiši in trgovini. Zakaj? Ker plin je cenejši kot premog afi les, ne dela nesnage v hiti, se hitro prižge in ugasne, hrani denar, čas in ndohnoet. Če ne rabite plina, pridite v sel nrnd in povejte, kaj hočete imeti. East Ohio Gas Company iXr organizacijah pi se dosed? glede tega ni nič naredilo. I posledica tega je bilo ustanov-ijanje številnih jednot v raznih krajih, mesto da bi zadostovale dve ali tri Jednote. Na zadnji konvenciji Jugoslovanske K. Jednote se je nekaj govorilo o tem. Nekateri delegati, ki so se ie tedaj zavzeli za to stvar, so govorili o potrebi organizatorjev. Drugi so pa seveda zopet prišli in rekli, naj bo vsak član organizator. Razpravljalo se je o stvari, konečno se je pa vse odl-ožl lo. Tako je ostalo to jako važno vprasa'n e nerešeno. *Resni-ca je, da bi bilo še mnogo bolje za vsako organizacijo., če bi se »polnrie besede onega delegata, ki je rekel, naj bo vsak član organizator in pripelje vsako leto vsaj enega novega Člana v društvo. Ce bi se tako zgodilo, potem ne potrebujemo organizatorjev. Toda to so samo lepe stvari, ki so se pojavile v srcih nekaterih, a v resnici ne dobijo nikjer odziva. Imamo sicer nekaj vzgledov od društev, kjer vsak mesei vpišejo številno novih Članov, vsak mesec pošiljajo lepe pole društvenikov. Toda taka društva lahko na prste štejemo. Premislimo pa, koliko je Slovencev v Ameriki, ki niso pri nobenem društvu, nobeni Jed-noti, in ti ljudje živijo pod isto streho z onimi, ki so pri društvu, toda od njih skoro ničesar ne slišijo, kako potrebno je društvo. Pri takih razmerah se najbolj živo čuti potreba organizatorja. V takih razmerah je potreflba, da pride član Jednote iz drugega mesta, da pod-kuri one. ki spijo, k bolj živahnemu delu. . Kadar bodejo člani spoznal' važnost organizacije v organizatorjih, tedaj se bo gotovo kaj storilo v tem oziru, in napredek vsake organizacije je zagotovljen v največji meri, če stori vse, da si pridobi novo članstvo. In to je lahko, 3-e pomislimo, da je v Ameriki še dobrih 40.000, ki so brez vsak** organizacije. 7. delke s posebnimi upravami, p, se bavijo z vsemi potrebnimi vprašanji glede razširjenja organizacije. Nadalje vidimo. Ja razna društva, razni klr.b!, delavske unije in druge organizacije imajo svoje, organizatorje, Vse to nam priČA da so razna društva uvidela potrebo dobrih organizatorjev za svoj napredek in moč. Tu dejstva nam dokazujejo, da so ia društva popolnoma razumela, koliko je vreden en organizator za društvo. Kakor je vsem znano, razumemo pod besedo organizator človeka, ki ;r bil p.»flan od enega društva ali organizacije, da pojasni ljudem, katere dort>i po raznih mestih rumen in delovanje svoje organizacije, da jih poduči o dobroti. ki se ponuja tak»rr članom in da jih potem privede v društvo in organizacijo. Najsi bo podjetje ksknrAujtf h. ce, ako hoče napredovati, mora ostale ljudi poučiti s svojim poduzetjeni, namenom :rt •le ovanjem s pomočjo ča«» >ri-sov in zastopnikov, in tako so tudi podporne organizacije sprevidele, da morajo o svojih koristih podučiti ljudi le s pomočjo organizatorjev. Mnoge dobrodelne organizacije imajo tudi druge svrhe in pota razven organizatorjev, toda povsod se je dognalo, da so organizatorji najbolje sredstvo, da se število članov ene organizacije pomnoži. In zakaj to? Odgovor 11a to je jako laliak. Pomislimo samo, koliko Ijiulij bi se svojevoljno naročilo na list, da ni prišel potnik lista v hišo, pokazal list in pripovedoval, koliko dobrega lahko dobijo za onih par dolarjev, ki jih žrtvujejo. mnogo koristi od dobrega branja. M4iogi in mnogi se ne bi naročili, če bi (lol)ili ponudbo samo v pismu, pač pa :ih pregovori živa reč — jezik. Tako je tudi pri drugih stvareh. Povsod vidimo, da se ljudi lnglje kam pripelje, kadar se jim stvar osebno in ustme-no razloži, nego če se jih po listih tirja in jim prigovarja. Zato vse velike organizacije pošiljajo svoje organizatorje do ljudi, fla z živim govorom prigovarjajo ljudem, da se združijo, da složno delaj') skupno in se zavarujejo proti nesreči. Človek, ki zastopa delovanje organizacije, ki dela samo z.a to, da pripelje tim več novih članov v skupno organizacijo, človek, ki pop lnoma pozna vse namene organizacije, lahko brez dvoma mnogo koristi in mnogo doprinese, da se število članov pomnoži in se^tako postavi boljši temelj organizaciji. Organizatorjeva naloga je, da gre v ona mesta, kjer Še ni društev dotične organizacije, da tam ljudem pove, koj je njegova organizacija in da jih privede od tega, da ustanovijo svoje društvo, ki spada k dotični organizaciji. Dober organizator bo v onih mestih, kjer društva dotične organizacije že obstoje, sklical zborovanje, na katero pozove vse člane, posebno pa one, ki še niso člani, in v javnem govoru z ognjevitim jezikom predoči vsem svrhe in cilj organizacije. Njegova naloga ni samo pridobivati nove člane, pač pa tudi stare člane spodbuditi, da vedno bolj živahno delujejo za svojo organizacijo. Nadalje je organizatorjeVa dolžnost popraviti vse prepire pri društvih in lepo mirno bratom nasvetovati, naj složno delujejo za prospeh vseh. Raztol-mačuje pravila organizacije in jim kaže pot do lepega napredka. Tako delajo /ameriške organizacije, ki so glede Števila članov daleč naprej pred našimi organizacijami. Iz zgodovine mnogih ameriških organizacij se vidi, da so bile početkonia jako majhne, toda prav gotovo se lahko trdi, da so te organizacije postale velike in up-Ijivne, ker so že v rani mladosti uvaževale potrebo organizatorjev in na svojih konvencijah Ra« uvaževale potrebo istih. »Pa ne j Muiborry, wJCHfGANFr- ^roplnSek samo tedaj so hodili organiza-j|r0nwcdd Jo; p MavrlDi torji okoli, pač pa tudi danes, 132 Luxmore St. ko štejejo organizacije na sto>^k »°X 25 tisoče članov, pošiljajo še ve- E|y< Jo# , Pee^el, ^ 165 dno organizatorje okoli, ki ne Gilbert, Louis Vesel, ustanavljajo samo nova droit- «•>—•». Box 826. va, pač pa .Niajb utttoi ,«. Qr..t F.llf> ^ ' M.u. ujfe ! 613 K. 3rd St.' K loin. Hike Burger, Box 31 Roundup, Prank Koren, Box 48». C. Sunt, F. Bounchar. 30 Plum St. Rod Lodge, Louto Jeller, Box 47. OHIO. ftarbsrton, in okolico, Al. Balant, 112 Sterling ave. Newark, John OahrovAek, 24 — 13th St. OREGON, t Oregon CHy, ' M. Vtdlc, Box 241 PENNSYLVANIA. Forest City, John Osolln, Box 422 Moon Run, Pr. Strmljan, Box 238. Manor. Frank • DeniAar, Box 253. Crab Tree, John Tome, Box 94. Meadow Land« In Cannonaburg, I* Lenasi, Meadoy Lands, Box 53. Broughton, Inn okolico. Ant. Dvmftar. i Box 136. Johnstown, Pr. PrestaTec R.D. no 2 Conemaugh, Fr. Prentavec. Box 174. Steelton, A. Hren, 229 So. Front St. Luzerne, A. VozelJ, 839 Bennet Se. Pittsburgh In Allegheny, Ignav Pod-vasnfk, 4734 Hatfield St. Claridge In okolico A. Pratchek. Box 361 Claridge Pa. UTAH, Hiawatha, Black Hawk In Moreland, F. Malovltch, Box 12 Hiawatha, Utah. WYOMING. Rock Springs, A. Justin, Box 563 in Fr. Eržen, 750 — 9th 8tJ HTJItftTVPNT AnT AQI Ima svoje redne mesečne seje vsake drugo nedeljo v mesecu v Marko Bra I tel j no vt dvorani. 31. cesta In St. Clair. Rojaki so iiUudno vabljeni k obilnemu pristopu. Sprejemajo se od 16. do 40. leta. — Predsednik John Straus, 1371 E 41 St.; I. tajnik Fr. Makie, 1405 E 41 St.; blagajnik John Turk, 3956 St. Clair ave. Vsa pojasnila daje društveni tajnik. 29 mar, 13 Superior, Dlamondvllle, Ant. Vehar. Box 162. J. GloboAnik Box 35. Stavka pristaniških delavcev v Trstu. V Trstu stavka sedaj v celem okoli 4000 pri staniških delavcev. 2. junija se je vršilo zopet zborovanje delodajalcev, ki se trudi to pogu-bonosno razmerje urediti. Na zborovanju, kateremu je predsedoval Cosulich je stavil za stopnik Lloyd a predlog, da b» "Dalmacija izlagala svoje par nike s fakihi Lloydove družbe. Toda gle'(}e tega pogoja se zborovalci niso mogli spora unneti. "Dalmacija"' bo izlo-žila parnike s 60 slovenskimi delavci. Uoyd pa si bo poma gal z delavci drugih ladij. Stav-kujoči ne odnehajo od svojih zahtev in to razmerje, ki postaja vedno bolj napeto, posta ja tudi vedno bolj nevarno in pogubonosno za vse parobro dne družbe, ki trpe veliko ško do, škodo pa trpi tudi splošen promet in trgovina. NASI ZASTOPNIKI. Sledeči rojaki so pooblaščeni pobirati naročnino, naročati tiskovine in pobirati oglase v svojih našel blnah. COLORADO. Roekvalle, Ant. Bole. Box IS Pueblo, L. Vidmar 2117 Abrlemlo ave. Colorado City, Louis Laushin, 314 So. 6th St. Trinidad, J. Novak. 312 W. Main SL CALIFORNIA. San Francisco, Jakob Lausln, 2110 — 19th St. , ILLINOIS, Frank Mravlja, 2059 W. 23rd St . Anton KuinlK. 1201 80. 19th St. John Jevitx 1306 Cora St. m okolico, A. Štrukelj 1202 Main St.. South Chicago, John Golob, 3545 — 95th St. Fr. Oaredkar Box 546 Fr. Oaredkar Box -546 586 No. Broadway. INDIANA. Al. Rudman, 737 Holmes ave. John Jarc, Bex 183 KANSAS, IK Chicago, Springfield, Joliet, La Salle, Waukegan, No. Chicago, Indianapolis, Clinton, E. Mineral, Kansaa City, Breezy Hill, Schluge, [Box 47 Peter Schneller, 613 North 4th St. John Lap&jne, Box 61 WASHINGTON. Enum Claw, Jos. Malnarltch. Issaquah, Paul Kos, Box 123 Black Diamond, G. Porenta, Box 701. WISCONSIN. .Milwaukee In Weat A Ilia, Ant. Hren, 493 Park St. Milwaukee. Sheboygan, John Orandlč, 1119 North 8th St. DRUŠTVA S. D, Z. Društvo št. 1. Cleveland, Ohio. Predsednik John tuliC, 1197 K. 61 Str.; tajnik Anton OStlr, Sano St. Clair ave.; blagajnik Ivan Babntk, 1144 Norwood R. Seje se vrče vsako prvo nedeljo v mesecu v J. Grdtnovi dvorani 6021 St. Clalr ave. ob 2. url (»opoldne. Zdravnik Dr. J. M. Senator, 6127 St. Clair ave. Društvo št. 2. Cleveland, Ohio.' Predsednica Helena Perdan, 1114 G. 63 Str.; tajnica Jos. Razlnger, 1164 Norwood Rd.; blagajnlca Helena Mali, 1101 E. 63 Str. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v mali Knausovl dvorani 6131 St. Clair ave. Zdravnik J M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Društvo št. 3 .Cleveland, Ohio. Predsednik John Hodnik, 5611 Car ry ave.; tajnik Adoir PetriC, 6127 St. Clair ave.; blagajnik Jos. Kalan, 6101 St. Clair ave. Seje se vrče vsako zadnjo nedeljo v mesecu ob 2. url poi>oldne v Kogojevi dvorani na 6006 St. Clair ave. Zdravnik Dr. F. J. Kern 6202 61. Clalr ave. Društvo it. 4 Cleveland, Ohio. Prednednica Ivana Gornik, 1075 E. 61 St.; tajnica Mary Colarič, 15820 Calcutta are.; blagajnlca Ang. tlbert, 6124 Glasa ave. Seje ee vrše vsako drugo Kredo v mesecu v J. Grdinovi dvorani ob 8. uri zvečer. Zdravnik Dr. j. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave Društvo it. 5 Cleveland, Ohio. Predeednlk Frank* l,enče, 6401 Bonna ave.; tajnik Frank Cvar, 3857 Lakeside ave.; blagalnlk Josip Prime, 5714 Bonna ave. Seje se vrSe vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v mali Knauaovi dvorani na 6131 St. Clair ave. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave Društvo št. 6 Nottingham, Ohio. Predsednik Jos. Kapudija, box 143. tajnik Frank Lopatlč, box 465,; bla gajnik John Fabec. box 143. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugoviču ob 9. url zjutraj. Zdravnik Dr. F. W. D. Finke. Društvo št. 7 Cleveland, Ohio. Predsednik Jakob Fortuna,; tajnik Josip Derkopec, 1387 E. 39 Str.; blagajnik Pr. Kogoj, 6006 8t. Clair ave. Seje se vrše vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. url dopoldne na 6006 St. Clalr a ve. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Društvo št. 8 Collinwood, Ohio. Predsednik losip Demftar, 695 E. 162 Str.; tajnik Ig. Medved, 15511 Saranac Rd.; blagajnik Al. Levar, 1018 Ivanhoe Rd. Seje se vrše vsako drugo nedeljo v mesecu na 15507 Saranac Rd. ob 2. uri popoldne. Zdravnik Dr. Fr. Fowler. Druitvo it. 9. Cleveland, Ohio. ..Predsednik John Menard 1127 K. 63 St.. tajnik John Brodnik 897 Addison Rd., blagajnik Jos. Louder 891 Addison Rd. — 8eje se vr&e vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v John Grdinovi dvorani t;<»21 St. Clalr ave. Zdravnik Dr. J. M. Seliškar 6127 St. Clair ave Druitvo it. 10 Ntwburg, Ohio. Predsednik Ig. Baznik, 8117 Aetna Rd., tajnik Frank Stavec, 8117 Aetna Rd., blagajnik Jacob Jančar, 3600 E. 81 St. — Seje se vrše vsako 3. nedeljo v mesecu v John Simonlčevt dvorani 3723 E. 77 St. ob 2. url popoldne. Društveni zdravnik dr. F. Kuta, 7326 Broadway S. E. Druitvo it. ti. Cleveland, Ohio. Predsednica Fany Hudovernik, 1243 E. 60 St., tajnica Ivana Jerftan, 1091 Addison Rd. blagajničarka Fany Turk 1127 Norwood Rd. — Seje se vrse vsak 2. torek v mesecu ob 8. uri zvečer v John Grdinovi dvomil. Društveni zdravnik dr. F. J. Kern. Druitvo št. 12. Cleveland, Ohio. Predsednik L. J. Pire. 6119 St. Clalr ave. tajnik John Tomafič, 6026 St. Clalr ave., blagajnik NIk. Vidmar, 1146 E. 60 fit. — Seje se vrte vsako 2. nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v John Grdinovi dvorani. Dr. Zdravnik dr. F. J. Kern. Druitvo it. 13. Nottingham, O. Predsednica: Joslplna Bajt, tajnica Ivana Koprlvec Euclid, O., blagajničarka Ana Boje,. — 8eje se vrše vsako zadnjo nedeljo v mesecu pri br. Jos. Drugovlču, ob 2. url popold-dne. Zdravnik dr. F. J. Kern, 6202 St. Clalr ave. Društvo št. 14 Cleveland, O. Predsednik Anton Svete, 6013 Glass ave., tajnik Ant. Laurlch, 6018 Glaas ave., bla«. John Mele, 6023 Glass H 8V. JANEZA KRSTNIKA, Št. 37 J8KJ Predsednik Louis J. Pire. 6119 St. Clalr Ave.; tajnik Ivan Avsec, 1012 Eaat 64 Street; blagajnik A. Zakraj-šek, iastopnik Ant. Grdina, 6127 St. Clair ave. — Društvo plačuje lepo tedensko podporo. Seje se- Vrše vsako tretjo nedeljo v mesecu v John Grd« novi dvorani. 6021 St. Clalr ave. D u štvenl zdravnik J. M. Seliškar, 6127 St. Clalr ave. 1. april 13. [j rf gi" ^'^'ttf^MT'11^ w fof. wiw ntr 'r Pr^^Tpl^i^rn^ilMff^BHfe^' HI iI [MS ftffi/jj y/i'i'^M'T^yll K SAVA it 87 8. 8. P. Z. Ima Bvoje redne seje veako tretjo nedeljo v mesecu pri John Grdina 6Q'!1 St. Clalr ave. — Predsednik Jos. Po-lanc 1101 E. 63 St.; tajnik M. Golob, 4714 St. Clalr av; blagajnik'T. Jereb, 1268 E. 55th St. — V društvo se aprejemujo rojaki od 16 do 55. leta. Torej Imajo rojaki, ki so prekoračUi 45. leto. lepo priliko, atopltl v društvo, ki daje $8.00 na teden bolniške podpore in $600.00 smrtnlne. 1. teb. 13. Dr, 8RCA JEZUSA ima svoje redne seje vsako drugo nedeljo v mesecu ob 1. url popoldne v Knausovl dvorani. — John PeltolJ predsednik, 6011 Bonna ave,; Math Oblak tajnik, 1233 E. 60 bi.; J. Brus rač. tajnik; John Levstek blagajni« 1121 E. 66 St. F. Levstek In F. Ko-midar odbornika. Maršal A. ftkulj. Društveni zdravnik J. M. Seliškar. 6127 St. Clalr ave. 31. dec. 13 SV. J02EFA Sam. kranjsko kat. podp. druitvo ima redne mesečne seje četrto nedeljo v mesecu ob 2 uri pop. v Knausovl dvorani. Vstopnina od 18 do SO. leta $1,50od 30. do 36. leta 12.00 ^n od 35. do 40 leta $2.50. — Predsednik Frank Koren 1683 E. 41 St. prvi tajnik Fr. Košmerlj 455 E. 152 St. Collinwood, II. tajnik A. Bolka, 1135 E. 63 St., blagajnik John Grm 1089 E. 64 St. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. Zastopnik za zapadno stran (West Side) Georg Kofalt, 2038 W. 105 St. N. W., Zastopnik za Newburg John Lekan 3514 E. 80 St. S. E. 1. jan. 14. SV. ANTONA PAOOVANSKEGA Mlad. podp. druitvo v Newburg, 0., ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo ob 2. pop. v M. Plutovl dvorani na 3611 E, 81 8t. — Predsednik Joe. Globokar 3557 E. 81 St. S.E. tajnik Joe. Lekan 3619 E. 80 St. S.E. lilu9H.inlli Fr. Plut 3C13 E. 81 St. SE načelnik Alojzij Gllha. — Seje se vrše vsako četrto nedeljo v- mesecu v M. Plutovi dvoranP3611 E. 81 St. 1. Jan. 14. LUNDER ADAMIČ št. 20 8.8.P.Z. Dramatično in podporno društvo ima redne mesečne seje vsako drugo nedeljo v mesecu v veliki Knausovi dvorani dopoldne. Društvo, daje $8.00 bolniške podpore na teden in $500.0> smrtnlne. Redni mesečni asesment Je $1.00. Predsednik J. Marn 6401 Bonna ave. I. tajnik A. Grobo!šek 6312 Carl ave. blagajnik A. Bolka 1131 E. 63 St. Natančneja poročila daje tajnik. Ro jakl so vabljeni k obilnemu vstopu. Sprejemajo se tudi ženske. 1. jan. 14. 8V. ALOJZIJA Slov. kat. vit. sam. društvo ima svoje redne mesečne seje vsako četrto nedeljo pop. ob 2. uri in redne vaje vsaki diugi in četrtr torek ob 8. url zvečer v ♦ Knausovl dvornnl. Predsednik John Gornik, 6105 8t. Clair ave.; podpredsednik Frank Gornik, blagajnik Jak. Mauser. I. tajnik Fr. Strnisha, 1009 E. 62 St. Društveni zdravnik J. M. Seliškar, 6127 St. Clair ave. Vsa pojasnila daje prvi tajnik. 1. jan. 13. SV. BARBARA št 6. F. C. PA. Ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 10. url v John Grdinovi dvorani. V društvo se sprejemajo člani od 16 do 45 letta. Vstopnina je po starosti. Bolniške podpore se plača $7.00 na teden In takoj po vstopu. — Predsednik.M. Colarič 1188 E. 61 St.; tajnik Jos. Trhovec 1636 E. 38 St.; blagajnik F. Kaplan 1366 E. 41 St. Pojasnila dajeta predsednik ln tajnik. 1. Jul. 13. SV. VIDA. it. 28. K. a K. J; ima svoje redne mesečne seje prvo nedeljo v mesecu v Knausovi dvoraaL Predsednik Mike Setnlkar, 6131 8L Clalr ave. I. tajnik Jos. Russ, 1306 B. 55 St. društveni zdravnik J. M. Seliškar 6127 St. Clalr ave. Jer. Knaus, zastopnik, člani se sprejemajo od 16. do 45 leta. Usmrtnlna $500 ali 1000 in $6.00 bolniške podpore na teden. Novovplsanl član mora prinesti sdrav olike llstgjjrvemu tajniku pred sejo. nakar se pošljejo vrhovnemu zdravniku; če ga ta potrdi., društvo pri prihodnji seji o njegovem sprejetju glasuje. Isto velja za članice. Rojaki se vabijo k obilnem pristopu. 1. avg. 13. DR. "SLOVENIJA" Iuih svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. url popoldne v prostorih na 3044 8t, Clalr ave. Kdor iell lahko pristopi bres da bi bil pred mesecom dnlj upisan, vstopnina od 17—25. leta prosta od 25— 30 let $1.00. Bolniška podpora je «6.00 na teden. Vpraiajte pri predsednika F. Apel ko, 3604 St. Clair ave. ali Fr. RiiBs, tajnik 6104 8t. Clair ave. Za brate kateri prttopajo je zdravnik F. J. Kern, 6202 St Clalr ave. 31. dec. 13. 2AL08TNE MATERE BOŽJE Slov. mlad. sam. podp. druitvo ima redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu v Knausovl dvpra-ni ob 2. url pop. In redne vaje vsak pondeljek ob sedmih zvečer v veliki Knausovl dvorani. — Predsednik Jos. Sadar 1167 Norwood Rd. tajnik Jos. Glavič 1334 E. 56 8t. načelnik F. H. Mrvar, 1361 E. 55 St. Društvo sprejema osebe od 16. do 30. leta. ln plačuje $6.00 bolniške podpore. Udnina znaša 60c na mesec. l. avg. 13. SV. FRANČIŠKA, it 6& K. J. S. K. Ima svoje redne seje vsako drugp nedeljo v mesecu na 2695 E. 79 8t. Predsednik Egidij Vrhovec 2562 E. 79 8t.; prvi tajnik Josip Perko, 6914 Grand ave.; zastopnik A. Sušterilč, 1618 Otter ave. Rojaki Be vabijo k obilnem pristopu. 1. mare. 11 SLOVEN8KI 8OKOL telovadno In podporno druitvo Ima svoje redne mesečne seje vsako tretjo nedeljo v mesecu na 6131 8t. Clalr ave. ob 9. zjut. Starosta Frank Hočevar,; tajnik Fr. Hudovernik 324S E. 60 St.; blagajnik John Pekolj 6011 Bonna ave. Društveni zdravnik F. J. Kern. 1. jan. 14. SV. ALOJZIJA (Newburg) Kranjsko slov. kat podp. druitvo ima svoje redne mesečne seje vsako prvo nedeljo v mesecu v M. Plutovi dvorani na 3611 E. 81 St --Predsednik J. Vidmar 3566 E. 81 St, tajnik Joslj Trček 3596 E. 78 St. S. E., blagajnik Ant. Fortuna 3593 E. 81 St. S. E. 1. jan. 14 -- 1 ■ 8LOVEN8KA NAR. ČITALNICA. ima svoje redne seje vsak prvi četrtek v mesecu ob 8. url zvečer v čl-tulni&kih prostorih na 1157 E. 61tt St. Kuji#e se Izposojujejo vsako nedeljo od 9. do 11. ure dop. In vsak četrtek od 7. do 9. zveč. Vsa pojasnila dajejo: Ivan Mam 1107 E. 64 St. predsednik. K. LenČe 6218 St. Clalr ave. tajnik. 1 jan 13. VRH PLANIN Sam. pevsko In podp. druitvo Ima svoje redne seje vsako prvo nedeljo v mesecu ln pevske vaje vsak torek ln petek zvečer ob 8. url zveč. Predsednik Fr. Grdadolnlk, tajnik J. Roianc 426 E. 158 St., blagajnik K. Mandelj 15712 Waterloo Road. 1. april 12. CIRIL METODOVA PODRUŽNICA šL 24. ustanovljena 25. febr. 1910 v pomoč onim otrokom, katerim grozi nevarnost, da pobtanejo Nemci ali oa Italijani ker ne morejo priti v slovenske šole. Letni prispevek za člane je 50c. Seje so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 9. uri dopoldne v Knau* sovih prostorih. — Predsednik L. J. Pire 6119 St. Clalr ave; tajnik John Vldervol 6127 8t. Clalr ave Mike Setnlkar blagajnik, 6131 St. Clalr ave. 4 avg. 11 LOiKA DOLINA zboruje vsako četrto nedeljo v mesecu v J. Grdinovi dvorani. Odbor za leto 1913 je sledeč: J. Turk, 3968 St. Clalr ave predsednik, J. Kraševec, podpredsednik, L. Srpan, 6315 Glass ave. prvi tajnik, Fr. Kotnik, drugI tajnik, Ant. Mihelčlč blagajnik. Društveni zdravnik je dr. F. J. Kern, 6202 St. Clalr ave. Društvo daje »7.00 na teden bolniške podpore ln $100 smrtni začasno, dokler je blagajna ie bolj «1491**1« SRCA MARIJE (staro) 2er«sko sam. podporno druitvo Ima redne mesečne seje vsak drugI četrtek v mesecu v Knausovlh 'prostorih ob 8. url zvečer. —Predsednica -.m Frančiška Lausche, 6121 St. Clair ave; podpredsednica Mary Grdina 6025 St Clalr ave.; tajnica Fany Simončlč 1170 E. 61 St.; blagajnliarka Mary Hafrner, 1203 Norwood Road, Druga tajnica Kranja Trbešnik; zaplsnlkarca Joslplna Jakšič; pomol. Utjnlca Terezija VldniBr, odbomlca Neiika Palčič. Nadzorni odbor: Blatnik, Helena Mali Ana Skodlar. Društveni zdravnik Dr. F. J. Kern. 19. marca 18, --- SOKOL, it. 82. 8. D. P. Z. Slov. ienako podp. druitv« ima svoje redne mesečne seje vsak prvi torek v mesecu v Setnlkarjevt prostorih ob 8. uri zvečer. — stka Zofija Blrk, 6029 Glass tajnica Fany Trbelnlk 1161 Nc blagajnlca Mary Posnlk 1259 E. 591 1. avg. CLEVELANDBKE SLOVENKE iensko podp. druitvo 8. D. p. Z. imajo svoje redne mesečne seje vi ko prvo nedeljo v mesecu v prosto; g. Smrekarja na 82. cesti. Druil daje $7.00 bolniške podpore na ted In $500.00 smrtnlne. Slovenke r bljo za pristop. — Marija predsednica 8100 Union ave. ška Penko tajnica 3657 E. 81 Frančiška Juh blagajnlca 3533 JL Street. 1. Ja«. COLL1NWOOD8K! SOKOL" Samostojno druitvo Ima svoje redne seje vsako Četrto deljo v D. Stanlilčevl dvorani, 1 Joe. Gornik na Calcutta ave. nlkl bo: F. Vel k a vrh star Starman tajnik, Kr. Mandel Ant. Dollnar zapisnikar, M. dr. zastopnik. Je sklenilo, da se treh ri/nala da si moja < kakor njemu, da $1 njegova...-^ "Kaj sem ti storila, da me TI tako mučiš?" « "Kaj storila? Uničila si ml J življenje in to ue že nekaj, Ce n bi ne bilo tebe na svetu, bi n i. bil sedaj morebiti spoštovan t t, aupnik, in dobro bi mi bilo s za dušo in telo... Ce bi pa ti b držala svojo obljubo in bi me s g nc bila prevarala, bi bil pa se-|a daj vsaj toliko kot tvoj so- ( m prog____ Zaradi tebe sem to, k ;a kar sem — nič —te manj ne- t< a go nič..I "Ne muči me; pri nekdanji o a ljubezni te prosim: pojdi..." |p k "Pri nekdanji ljubezni? Ti- g ho govori, da te ne čuje tvoj !c n soprog, če ne, še njemu uničiš r ^ srčni mir... Ne govori o lju- g a m-V|3JABZ IS OJ9JB>l 1 t "Rotim te, beži, pojdi! Zdi n se mi, da gre mož sem!..." 't "Kdo ste ,predrzne/, nesram« di . ni, da se upate...!" sc ! "Kdo sem? Nič bi vam ne n< koristilo moje itne, če bi ga st vam povedal. Če dovolite, se Vam predstavim 11a drug na p< čin, kakor se navadno pred- d« stavljajo drugi ljudje. P1 Povedal vam bom povest ži svojega življenja in najbolj bo in ste spoznali, kdo sem. Imam maturo kakor vi. Za- 01 6 radi ženske, ki sem Jo ljtib-A tc brezmejno, sem zapusti! seme- čl nišče in odšel na vseučilišče, čl 1 vkljub revščini in pomanjkanj v ju, ki me je čakalo tam. A ona, hI 1 radi katere sem to storil, se mi i" 1 je izneverila, zavrgla mojo lju- vi •bežen in se poročila z drugim, p« Od takrat živim brez cilja in ci zato sem, kar sem — nič. Sa* di mo eno imam še: ljubezen do di i • tiste, ki sem jo ljubil vedno in d« edino..,'' "žalostno je to in smilite se v< mil Če smem kaj ponuditi, s\ morebiti rabite..." tii "Hvala, ne morem vzeti." ni "Potem žal. ne morem po- dr magati... Pojdiva, Milena, za ol te so take povesti prestrašile, I k; J ker si preveč udana meni s br svojo , ljubeznijo, da jih ne in moreš niti umeti..." vi Še enkrat so se srečale nje- sv ne oči s tujčevimi. Zapazil je g< v njih izraz hvaležnosti in ti obraz mu ie zažarel sreče in čl; zadovoljnosti na svojim ravna- ži J njem. ga Dolgo je zrl za njima in ko se je ona še enkrat ozrla, ji je dc zadnjikrat še zamahnil v po- pr zdrav in slovo, nato pa se obr- to nil in odšel tudi 011. |u ___m ° j" > Nekaj o organizatorjih. ni * ——— nc or : V glasilrh velikih ameriških m podpornih Jednot čitamo več- se i krat, kako dajejo nauke in ne- jal - ?vete organizatorjem teh Jea- se not: Tu se razpravljajo na.bolj ni i -aina vprašanja, kako naj «t Iji I organizacija razširi, o načinih, sti kako se najbolj uspešno dela to , za pridobitev novih članov v uv ' društvo, in o stvareh, ki so sa , poedinim društvom najbolj ;i<>- to • trebne. ko V raznih izvestjih ameriških tis • organizacij vidimo, da trna dn • vsaka večje ali manjše število as 1 organizatorjev, za katere inja- va Kaiksvvni KI 11 Dežni. 3 K! i f -tpWir ; Fr. Svak. , Vesefo razlegal po malta gozdiču zunaj mesta brez-ikifeen smeh in krik treh otgok, ki so se igrali na travi, pewesarii z mehkim mahom, s rafeo živahnostjo, ki je lastna le Mestnim otrokom, katerim j* le redkokrat dana prilika poveselrti in naigrati se na prtetem. Na klopi nedaleč od njih sta sedela oče in mati: uradnik Fečnik m njegova gospa. Njune oči so z vidnim veseljem počivale na brezskrbnih otro-cik in obraza sta jima žarela zadovoljnosti ter rodbinske sreče. Gospe Pečnikovi se na lepem m pravilnem obrazu ie pcav nič nosi poznala leta, kar jih je že preživela v zakona; bila je se'tako cvetočih [ Se in mladostnega izraza, kakor osemnajstlctna mladenka Zalo jo je Pečnik še vedno ; oboževal radi lepote, kakoi peed pordko in temu se je pri-dvnžiia «e ljubezen radi otrok, katere mu je povila, tako da je: je ljubil sedaj bolj kot ke-esedami najbolj razlije no soprogo, je samo nasmehnila, nasmehu je odsevalo :če in zadovoljnosti, ne dala izraziti 1 še inimi besedami, a molčala oba nekaj ni mogel nihče najti bi primerno označe-t notranja čustva. ie je obrnila proti no« gozda, ldjer so v lah-sepetale male smre-ani z brezami in gr- ipoma ji je izginil z raz neomejene sreče nadomestila bojazen ečenje, ko je opazila jem se ne starega in obleko oblečenega jih.- je že dalj časa »pazoval. .Lica so ji ela in vsa se je zdrz-[a je opazila. Tujcu ob tem prizoru za nil temni obraz. Ho-saprej, a premislil se 1 (je z roko, naj prise skril med grmovje bil preveč zavero->ke, da ni zapazil iz-na njenem obrazu. [>na nekoliko pomiri-mogla skriti notran-jenje, mu je rekla, koliko naprejj v gozd rnic. rajši (jaz, draga, če ne, sama grem! Se :oliko sprehodila... trokeP i odila, da ne bi na ^lasu spoznal, kaj se enem srcu. i je med tem ie ne-Ij odaljil v gozd, a 1 je zdelo, da je do-pred Pečnikom, se . Milena se mu je počasi pri-Mfcrala trepetajoča po vsem "Pozdravljena, Milena 1 Čestitam) Videl sem vso tvojo 1 Bodal ji je roko, katere se je ^itmi s strahom dotaknila, j "Zakaj prihajaš, zakaj mi qe privoščiš miru in sreče? Pro- j mm te, pdjdi odtod..." 1 Proseče je vprla oči vanj, a jih takoj povesila kakor od Tajcu pa je obraz potemnel. Torej te vznemirjam? < Sem mislil, da si že pozabila, 4a fivi na svetu še nekdo, kateremu ne moreš gledati v obraz, ker s< mu nekoč oblju- < ifiilt večno ljubezen in zvestobo? Bežim naj? Pred tvojim < & ■ ■'*■ ■"■d'**!" 'tfcM ■ * » dor Je že dalj časa v Arte ut*>sljen V kaki tovarni, ta je ie marsikaj preskusil, i] kriz je še prešlo mimo in v takem času se rili prihranki, ki so bi' na-rani tek-cra dobrih lec. In ii časi znajo še priti. Skoro d vsako krizo je vlathtfo ve-blagostanje enako onemu, vlada daness Mogoče ne bo krize, toda ako pride, tedai se moramo vprašati, kaj poten ? Našim ljudem je dobro pozna-beseda kriza. .Vsakega pri-strah, ko se zmisii ninjt* to se je ptf treba ob času praviti in narediti korake, da emo v položaj, ko narft lfe mogla mnogo škodovati, reba je, da se Slovenci o-ejo farm. Farmar ne ;«jv krize, vsaj v toliki meri ne. kor delavci, ki delajo v temah. Farmar svoje pridelke edno proda, in četudi ne za veliko ceno, pa vendar*ne pozna lakote in pomanjkanja. Kako se pa delavcem v tovarni I gedi ob času krize? Kapital«'!. t se ne brigajo za delavce, «:; se | Slednji sami za sebe ne porr gajo. Imajo polne banke denarja, polna Skladišča obleke i«: živeža. Ako ne morejo pr<»!at< svojega blaga za dobro ceno. zaprejo vrata tovarne, a ti delavec sitrmak, pojdi kamor ho-čea, Povedali ti bodejo, da te ne rabijo več, ker te ne rabijo, kadar te pa potrebujejo, bodejo že naznanili. V tem času pa naj delavec uživa kamenje in pesek, naj se živi od zraka. In to je kriza da delavca, ki se muči po tovarnah. | j Zakaj bi ljudje svoje kosti | do smrti mučili po raznih klavnicah, f.varnah, rudokopih. ka-menolomih in ostalih krajih. ^ kjer se pije delavska kri. Za-ksj bi trpeli posebno ob času I strajkov in krize, kjer radi ne-znanja in nesloge delavci naj- II več trpijo. Mnogo Slovanov, med njimi osobito Čehi, se trdo ^ njega, ki ne pozna razlike med brati, ki ■ - ^ , ■ ' -i■■ . ■ »'■ i"-In ko bo jjrodrlo srca nas vseh prepričanje, kakor božja resnica, da je oče, sin in duh sveti en Bog, da je Hrvat, Srs in Slovenec en rod, potem bo tudi nas vse cgrelo in grelo solnce svobode. J "Slob." ■HI m Ostro in smešno. Kdor je zaposljen, nima nikdar dolgega časa. Kdor hoče izpeljati kako slabo stvar, mora dobiti najboljšega odvetnika. . Za onega, ki ne mor'e pozabiti, je preteklost vedno sedaj n ost. - , Mož in žena sta eno — naj- v' večkrat je pa eden preveč. Ljubezen je slepa, vendar še veruje v ljubezen na prvi pogled. Svoje prijatelje vsakdo veliko prej pozabi kot svoje.,, sovražnike. Ena polovica sveta se mora tako trdo živeti v življenju, da sploh ne razume, kako more druga polovica živeti. Vsaka deklica veruje, da ima moški srce na pravi strani, kadar ji je obljubil, da ji srce podari. Nikdar ni prepozno, da se poboljšate, toda večina ljudi misli, da je še prezgodaj in čakajo in odlašajo z delom toliko časa, da je v resnici prepozno. Bogastvo ne dela ljudij srečnih, toda večina ljudij bi rada poskusila z bogastvom. Neumno je misliti, da so si vse žene enqke; niti ena žena ni podobna sebi za en trenutek. Vsak zgubljeni sin ni vreden teleta, ki se zakolje njemu v častr Mož, ki počiva na svojili la-vorovib vencih, ni bil nikdar vreden teh vencev. Zadržek je le tedaj zadržek, kadar nam je na potu. Ukradene sladkosti imajo pogostokrat grenak okus. Dve vrsti moških ste, katero, stare device pomilujejo: Oženjem in neoženjčni. Kako tiho bi bilo pri marsi-kakem društvenem zborovanju, če bi vsakdo prej premislil, pre* dno kako blekne. Nad vrati neumnosti stoj: zapisano: Enaka pravica za vse. Lov na srečo ni nikdar prepovedan. Celo leto imate čas, da lovite. Kadar se vrže žena možu okoli vratu, je zgubila srce ali p.i glavo. V srečnem zakonu pcmenij-i medeni tedni cela leta. Na polju dela bodete dob;li presneto malo senčnatih dreves. ; Ljud:e, ki delajo en dan m počivajo šest dnij v tednu, «-e najprej naveličajo življenja. "Poštenost je najiboljša politika".... teh besed gotovo ni napisal kak politikar. Če bi vsakega po zasluženju plačali, tedaj bi bilo manj milijonarjev in še veliko manj siromakov. Bolje bi bilo na svetu, če bi se vsak ravnal po istem nasvetu, katerega daje drugim. Varuj se pred ljudmi, ka'.e-rih moč je samo navidezna, m ki imajo polituro satr.o na Čevljih. In če se ti čutiš še tako v pravici, s tem še nikdar ni rečeno, da se drugi motijo. Zakon je loterija, in ločitev je dobitek upanja. Kdor molči, stavi večkrat hujše uganke, kot oni, ki p iga cdgtedne^ Konec dobro, vse dobro, vendar se mora pri tem ved gledati na pravi začetek. Bolje je, da se zanesem.:- na iastno moč kot na slabost drugih. Mi tarnamo, kako je svet krivičen. Kaj pa če nas sodijo po zasluženju? Kdor se oženi samo, da dobi domačijo, ta se navadno vedno zmoti. Ne odlašaj na jutri, kar za Vebe lahko drugi danes storijo. Vsak pes ima svoj dan in vsaka sova ima svojo moč. Moliti in poljubovati mora s srcem, ne pa z us STOTINE priznanj imamo od slovenskih društev po širni Ameriki, ker smo za nje izgotovili fine društvene tiskovine vsakih vr^t po najnižjih cenah. Kadar naroči eno društvo pri nas tiskovino, nas počasti gotovo še drugič z naročilom, ker smo naredili dobro in poceni blago. Tisoče zahval imamo od slovenskih in drugih trgovcev za dobro izdelane trgovske tiskovine, kakor pisemski papir, kuverte, računi, trgovski listi, letni računi Marsikdo ki Je naročil prej take stvari pri tujcu, je konečno prišel k nam, ker se je prepričal, da dobi pri nas dobro in cenejše delo kot drugje. Milijone tiskovin je že naredila naša tiskarna v občno zadovoljnost slovenskih društev, v občno zadovoljnost tisočih trgovcev in posameznikov. Mi ne pretiramo cene, pač pa delamo, kakor je prav. Zato so z nami vsi zadovoljni. Samo $2.00 stane na leto prvi slovenski dvotednik v Ameriki, ki vam prinaša vsak torek in vsak petek vse svetovne novice, vesti iz stare domovine, lepe in podučne članke ter zanimive povesti. Pošiljamo denar po celi Ameriki. Mi smo zastopniki od American Express Co. in pošilamo money ordre po celi Ameriki. Ti money ordri so ravno tako dobri kot postni. CLEVELANDSKA AMERIKA prvi slovenski dvotednik v Ameriki, ki ima lastno fino urejeno tiskarno. Svoji k svojim 6119 ST. CLAIR AVENUE, CLEVELAND, OHIO VJm wm ix V t. 1 1 Kmet ali delavec Kdor je že dalj časa v Ame riki uposljen v kaki tovarni, ta človek je že marsikaj presku-il, Nekaj kriz je še prešlo mimo ■njih, in v takem času se skrčili v prihranki, ki so bi!i na- rani tekem dobrih let. Tn sldbši časi znajo se priti. Skoro pred vsako krizo je vladalo veliko blagostanje enako onemu, ki vlada daness Mogoče ne bo krize, toda sko prid«, tedaj se moramo vprašati, ki) poten : Našim ljudem je dobro poznana beseda kriza. Vsakega pri-ggi* strah, ko se zmisii n* nje*. Zato se je pa treba ob času roapraviti in narediti korake, da pwdemo v položaj, ko narft ife b« mogla mnogo škodovati. T A reba je, da se Slovenci n-' M . (j»nejo farm. Farmar nc ,»•> ■a krize, vsaj v toliki meri ne. jBkor delavci, ki delajo v te-Krnah. Farmar svoje pridelke "edno proda, in četudi ne za veliko ceno, pa vendar *iie pozna lakote in pomanjkanja. Kako se pa delavcem v tovarni I (Kncta po Levu Tolstem.) ' JLežal jc pod peskom svoje | A« ter te obračal ko kara po ^iapL Ni mogel spati, da si. m je vrlo trudil, da bi zaspal. | JAiNl je le venomer: "Oh, srečni so bogataši, ki ima-f| ncMko zemljišča. A jaz, si-' mjmmk, imam samo vogliček nonije, a ie t« ni moj, ampak I dkčiasfci. Prepustili to mi ga aintao, dobro vedoč, da bi ( je* mer docela oa brigi Ob, , Kalibil vtaj vrag tekaj, takoj se mm zapisal, da bi me le fOMOgel do tolikega zemljišča, M«r daleč moje oči neso!" Vraf je pa bil bas skrit za , gneya. Skočil jc brz predenj ter "Naj velja; seži mi v ro-ftjfe po sklenevs kupčijo." - ] tJbnct je ob vragovem doti- ( Ni Uoj zssnnL Neslo ga j| daleč stran v kraljevstvo ( (Oni- A vrag ma je pokazal , mm *lec za Uralom veliko, fpmsto ledino. Pokazal mu je } flltf pot tja ter mu dal potreb- , . me* denarja, \ V Drago jutro, ko se je Pahom ( 'aftadi, se je napotil takoj proti j Ibls. Prehodil je vrsto za vr- j : arife že so bili njegovi čevlji t • jjfrsls raztrgani, ko je dospel i v driclo BasVirov. Sel je takoj „ starosti ter ma podaril lep 8 IliafMs iz ovčjega krzna, ko- r H m^nalaič aa to vzel s se- t toa Mdoral se jf uljudno pred .] ■oiinlij ter mu skazal vse j, Starosta je bil rejen mož z r 4flhrlim tTebuhom in rudečim R 1 mmom ter je smrdel po žganju. t, iPakom se mu je prikupil. ± l&o je rekel: "Ti si priden p AUte. S čim naj ti postrežem ?" fjPabom pa je odgovoril: "Tu (j piBtole veliko več sveta, nego gp rabite. Saj vidim, da je ma- « zemlje obdelane, drugo so p pO vse prazne ledine. Prodaj z J IP nekaj te zemlje, ki je tako b , 00 rabite. Za 1000 ralov ti pla« j. mm 1000 rublje v." Plnpan pa je odgovoril: "Tu- v Mm prodajamo zemlje po ra- j f lE ker nimamo zemijemerca. ■todajamo le po "dnevih". Daj ■ svojii 1000 rublje v, pa bo ^ ,^0s zemlja tvoja, ki jo bos ob- j, IjMty v enem dnevu. Vstani ju- |j iff zgodaj, da bos imel več časa, p bol več obhodil." j. Drago jntro se je vstal naš (j *fl|BŽtk že pred žarijo. Obut se ^ |i| v nove čevlje, vzel v roke gpejačo ter si zataknil za pas Vpo kroha ter steklenico vode. IpMem jc sel budit starosto, ki H se spal. Sinoči je bil pijan jfNspal ter se niti ni slekel iz eeojcga novega kožuha. -Starosta in Pahom ter še ne-«0» kmetov iz vasi se je podalo £ nto grič aa vanjo, od koder je r; Mfia videti daleč na okrog. zi Zdaj veli starosta: Tukaj se K vstavimo. ie«a 1 moža, da je snaho za božjo vo-, 1;0 prosila, naj ne gre v vino- 1 grad in je ne pušča same doma. ! Snaha jo je potolažila, da oče ne misli nič hudega, ona pa \ mora opraviti delo škropljenja j v vinogradu. Snaha se je zgo- 1 dej zjutraj podala v vinograd, i Pustila je doma taščo ter ji iz- j ročila v oskrbo dva otroka, i Stari bi moral iti v kamnolom, s pa ni šel. Ko ga je njegov 5 sosed Franc Slejkovec zjutraj i ob 8. srečal blizu doma in ga 1 vprašal, kako to, da ni šel v 1 vinograd, mu je Ovniček odgo- r voril: Ne bom ga več tolkel, c Nimam nobenega reda; zaju- c trk dobim ob 8., kosilo pa ob ^ 3. popoldne. Meiji je trk' V" t do. Ha nobeden ne ve. Boš že i videl, kaj bom jaz naredil, pa j čisto v kratkem se bo nekaj s zgodilo. Okoli 9. dopoldne je s Ovniček šel v bližnjo gostilno t in tam zahteval pol litra bolj- r šega vina. S tem se je napotil v domov in ga sam izpil. Žena r je lupila krompir v v,:i. K ji se je žene lotil, še ni znano, j Sosedje niso nič posebnega 11 slišali iz hiše. Okrog 10. zapre ( stari vežna vrata ter sc napoti £ v mesto, Ko pride do Rohr- u mana, pravi gostilničarki: Z -Bogom botra, zdaj grem. Ona: Kam pa? On: v mesto, v kre- t sijo — babo sem ubil. Ona: NTi r mogoče! On : Kar je moralo bi- a ti, to sem naredil! Ona: Kate, l ro pa si, ta mlado ali svojo? k On: O, svojo! — Sličen po^c- s vor se je vršil pred sosednjo n Prešernovo hišo. Tam so ga p še prosili, na: bi jim če že g-e -v mesto, neki certifikat prine- 1 sel., Nato jim je povedal, da j s tem ne bo nič, ker bogve, kdaj pride nazaj. Na začudeno vprašanje, kako to, odgovori: j Babo sem ubil. Ker tudi tu ni- || so hoteli verjeti, je še enkrat potrdil: Res je! Če ne verjame- j[ te, pojdite pogledat, vsaj v ve;- J j ži leži. Ko je bil že pred okrož- J} nim sodiščem, se je še od neke- j[ ga znanca poslovil in mu pove- {[ dal, da je babo ubil. Prešernova $ i81etna hči Alojzija je bila ra- | dovedna, kaj je na tem resnice !j in je šla pogledat. Pri oknu jj zasliši zam« Iklo strt-ame ir j| prestraši. Gre po bližnjega ko i! vača in ta je odprl vrata. Ko ]} vstopita, vidita pred seboj stra- j{ šen priznr: Starka leži v luži ![ krvi, z obrazom navzdoul blizu ]| kuhinjske shrambe. Kovač jo dvigne, polije z mrzlo vodo, <1 starka je še malo zasopla in II kmalu potem umrla. Starejše h kako 3 leta staro dekletce je ij naj b že že ob času zločina *be- j| žalo pod kozolec in se tam skri- ji lo. Mali otrok pa je ležal v ko- j j šarici. Ovniček pe svojo žrlev 1 naravnost bestijansko zdelal, j j Tolkel jo je s kladivom, kakor ji se ga rabi za kamenje tolči, po ji glavi. Črepinja je od zadej vsa j j razbita, štirje udarci ocl j kladiva so bili tako močni, da j so v robcu, ki ga jc žena ime- )[ la na glavi, našli 8 prebitih lu- j[ kenj (ker je bil robec v dve gu- j j be* so bili torej 4 udarci.) Po j j obrazu vsa razbita in razmesar-jena. Kri je brizgala skozi uše- j|i sa. Nad desnim ušesom zeva J J 4 cm dolga, 3 cm globoka rana, \\ kost prebita, na ušesu sq videti || odtiski treh udarcev od kladi- !! va, vec udarcev se je poznalo j j tudi za ušesi. Večina poškodb !; je prizadetih od kladiva, le ona j! globoka rana na sencu mota H izhajati od kakega ostrega on>- h dja. Poleg žrtve so našli kla-divo in "moeolo". Kladivo je j bilo mokro, videlo se je. da ga > je po dejanju umil. le v leseni jj niček, ki ima blizu 2000 K denarja v hranilnici," se jc po-lakomnil tudi tega denarja. To- j liko časa je nadlegoval svojo snaho, da je šla z njini v davka-rjjo in tam vprašala, ako je denar njen, in ga sme ona vpora- biti za delo. Tam so ji seveda novedali, da ima z denarjem samo ona razpolagati, če pa hoče tastu kaj dati, je to njena prosta volja. Nato mu jc ka« tam v uradu darovala 20 K, doma pa še 5 K. Dala je pa tudi tašči 18 K. Ker se je pa tašča bala, da ji mož tega denarja ne vzame, je rekla snahi, naj le ona spravi ta denai' zanjo. Starega lakomneža je teh 18 K tako strašno peklo, da od tega časa ni imel miru. — Sedaj še le se je pokazalo, da ; je stari že več časa rtregel ; svoj; ženi po življenju. Tako jo ; je hotel spraviti v St. Peter, do ; kamor bi se morala prepeljati ; s feolnom preko Krke. Zena je ; šla z njim. A že ko je hotela ; stopiti v čoln, jo je neka žen- : ska opozorila, naj tega raje nc ; stori, če ljubi svoje življenja. ; 2ena se res ni upala v čoln. j Mož se je nad ono žensko rair. j hudil, ko.je vjel par besedi nje- j nega svarila. Tudi je dognano, ^ da je zadnja dva dni mož ve- j dno v ženo silil naj gre ž njim ^ v vinograd, a -žena se je tudi ^ tega zbala. Mbž je dobro rejen !j in še precej pri moči, žena pa 3 je bila 10 let starejša od nje- h ga in slabotna. Sin in oče sta i! se venomer tožarila, tudi sta n bila radi pretepa večkrat kaz- h novana, sin enkrat 6 tednov. Ali -j v tem slučaju oče ni imel nobe- ^ nega posebnega povoda, ker ' je sin že več mesecev pri vojakih in je zdaj stari sam ko- ] mandiral doma kakor je hotel. Obe ženski sta se ga bali in gledali, da mu po možnosti ustrežeta. ........ 11 1 Kadar iščete svojega prijatelja, sorodnika ali znanca, pa ne vcate kje je, pridite k nam ali pišite pom, da denemo v list. Ker je ^Ckyelandska Ameri- j ka" razširjena po vseh mestih, < se bo prijatelj kmalu dobil. Ce- s na takemu oglasu je $1.00 za 2 petkrat. j ^«!i)itiaiiiitiitoa»iiniiiiiiitiitnniiiii!!iJiii!iiiiinio centov. H 4 \ " H ____________ . II ! ii! || Dojenčki $ \ i* H mnogokrat jočejo v»led bole- j J C čin in krčev. V takib »lučajih i i 9 !| dajt« jim j; SEVEROVEKAPLJICE jj II ZA OTROKE iScvcra'a Soothing Drop«) j * 1 l < * ki podrtijo otrokom hitro olaj- j J Sho in oareiujoče npanje. So ^ \ || tudi popolnoma varne ter ne vsebujejo nikakih Škodljivih j J $ tekov. H i j H ii Cena 25 centov « ¥ H i._ < > t f llMl i ■ *» : i Zapeka pri ; odraslih* f " i I Ako *e vam ne izpraznejo čre- h v« v« I Severdvih Praškov || ! zoper glavobol 1 (Several.Wafer* for Headache j I ■ and Neuralgia) » Cena 25c «a ikatljico 12 praikov. 1 — j I I V vseh lekantah. Vpraiajte *a Se-\ verova Zdravila in «e vccmitedrn. , JLj v^l J ^ ^ ^ JI J ^ ^^^ ROD KRUH jc narejen v pekarni tako čist, kakor od vole matere, draga gospa. Okusen kruh, vsak hlebec zavit v papir. Vsi fero-cctfi. Ho Jacob Laab Baking Cm$mj 4*f LORAIN AVE ■ ► 1 h nadaljnega no- znanila bo sobo* . -i- zdravniški urad dr. Kalbfleischa zaprt ob ;[ sredo popoldne t po-letnih mesecih. Ob ; lom času po jo urad odprt ob nodo^joh od • t 9^0 zjutraj do 12. -i- Dr. I ■ ► Kalbfleisch, ; ■ (• 6426 St. CUir Ave. if Najnovejše za rojake edini nai rojsk v Ameriki jc obil priznanje od vlade iz Wa-hingtona, da ima najboljia dravila kakorinih ie m bilo. Jpen tinktura, od katere v 3 neb prenehajo lasje izpadati 1 v 6 tednih lepi, gosti lasje opolnoma zrastejo in ne bodo tt izpadali in ne siveli. Alpen omada, od katere moftkim v .tednih krasni brki in brads opolnoma zrastejo in ne bodo dpadli in ne siveli. Revmati-em, kostibolj, trganje v rokah ogah in knžicah, vam v 14 neh popolnoma odpravim. rsakovrstne rane opekline urja očesa, bradovice, potne oge, ozebline in vse druge sline bolezni se pri meni hitro zdravijo. Cenik poiljem za-tonj ali pa pridite osebno. JAKOB WACHCIC, 109a E. 64 Street. CLEVELAND, OHIO. »oooeoocipoeoooooeosoooeooi Prememba časa NIGXEL PLATE 22. JUNIJA. Vlak it. 6. zapusti Chicago 9A0 av. Cleveland 8:30; Pride v Buffalo 3.-05 pop. v New York 7. P. M. Pnlmani# električno ra« voiovi. JcdUne kare in fiai vo«ov». M Poja.nil.daje i M. aicvkh C.M. Mix Allotmentl m "mMKMkta. Loti naprodaj pocam. Od $75.00 (SfSSm P* Takoj ae plača $5.00, asta»ak 1 IK P $2.00 na masoc. Naivni dobi- I J Č«k ja pri semJjaKu. 1 Vprašajte pri L. REGHER, # EUCLID, OHIO. I Status wmwwww^mmii m wm>rwwmmmmmwwmw ■j| KDOR HOČE DELA |, Ji IT Ve»ll>U Olovaaako - Aaglaihl Telaaf j ]i d«ai ughNtoe. KaS«*I f i aagl. ru|*T«r m inkluj« potreb*, m vodil« h •■«{. ptMft, tploooMd* \ M j ugMklb pUta I« kako t ptium »iac«tkMokl «ri*TU«a. Vrk»t«aa «1 J lat doMUj »lo*. Mfl. to anSL riot, alovor. Kafla* trdo lookooa* • jJVI 1 j platan tm»»» (ood «IS itrul) »ton« SS.OO to ae doM prt: \ V. J. KUBELKA, » v. M su Nor lot, H. I. j e Sdlao la satr«*« »ataSoIHTO olov. oo^t la rooolk slov. kat%. FlMt« po c**lk. , 1 j Prave kranjske kose Z \ | .J SE DOBIJO PKI J «8stci«k-»r. J08IP ŽELE, On*a'aa-fl m . 1'oiiijajo ae tudi po expreao. ......... GEO. TRAVNKAR, j Old Bank Cafe 11 Fina domača slovenska gostilna z najboljšo in točno postrežbo. Najbolje pivo, domače vino, izvrstni likerji in j Šampanjec, 5501 ŠT. CLAIR AVE vogal 55 ceste. tSf GLEJTE NA HIŠO S STOLPOM. 1..»»...».»». ...,.......Ji t SLOVENSKA DVORANA,l f MIHAEL SETNIKAR, I ai81 ST. CLAIR AVE. jj Tol. PrlAMtoo IM4 L > Priporoča rojakom in društvom prvo slovensko dvo- £ rano v Clevclandu za veselice, igre, sa poroke in kr- -5 stne slavnosti kakor tudi sa vse druge prilike. £ Priporoča svoj dobro urejeni saloon. Svoj k svojim 9 L H. WAIN, L 705 Williamson Bidg. || Loti in hiše naprodaj poceni na St. Clair Ave. v Nottingham u. Tlakovana cesta. Lape trte na lotu. ^ L. Reciter, Euclid, Ohio i? L ■ j. S. Jablonski, 1 SLOVENSKI 11 FOTOGRAF. I II 6122 ST. CLAIR ATE. H. K. ii Izdeluje slike za ženitbe in družinske slike, -otroške II j slike, po naj'novejii modi in po nizkih cenah. Za $3-00 11 vrednosti slik (en ducat), naredimo eno veliko sliko III v naravni velikosti zastonj. Vse delo je garantirano. || SLOVENSKO PODJETJE. | j •_. ....... . . ■ ,9 -rm > ppMHMPMHV^MRniMROHaMMaaH^^ -dK ZavarHjem proti og^n -r^ in drugim neasgodBm. :i POSEBNOST 1 Varnostni bondi za društvene uradnike po 25c od $100.00 na leto. — Javni notar. — Pojamla in nasveti zastoqj.