Učiteljski

atros« ^jerjavc u
Stanovsko politično glasilo X l/. I/. - sekcije xa dravsko banovino v Ljubljani m Mesečna priloga »Prosveta« m STS £=
Naša skrb za obmejno šolstvo
Smatramo, da je nujno potrebna
ureditev obmejnega šolstva in graditev
obmejnih šol, ki naj bodo naš ponos.
Iz resolucije 10 učiteljskih društev v Murski Soboti.
Obmejno šolstvo je oni pereči problem, ki ga prav slovensko učitelj stvo tako dobro pozna in tudi ob vsaki priliki poudarja in kaže na nujno potrebo njegove rešitve. Toda po dvajsetih letih popolnoma svobodno se razvijajočega slovenskega šolstva je obmejno šolstvo prav tako nerešeno kot je bilo v prvem letu po osvobojenju. Preveč imamo najbrž problemov in se ne moremo odločiti, kateremu dati prednost. Toda s pravim sistematičnim prizadevanjem in delom merodajnih činiteljev bi se dalo marsikaj popraviti.
Prva in najvažnejša dolžnost, ki jo nalaga zahteva po pravilnem reševanju problema obmejnega šolstva, je pravilnost všolanja šoloobveznih otrok. Striktna določila v tem pogledu morajo biti in tudi ostati brezkompromisna. Narodnost nam je preveč sveta, da bi smeli dopustiti barantanje in kupčevanje z njo po premoči tujega kapitala. Za otroke slovenskih staršev sme in bi morala obstojati samo ena pot — pot v slovensko šolo. Nočemo segati po tujem — kajti vsakemu priznamo svoje, toda tega, kar je naše, bi si ne smeli pustiti vzeti. Na žalost pa se je prav v tem pogledu mnogo grešilo. Da se je pa lahko grešilo, je skoraj izključno posledica premale naše skrbi za obmejno šolstvo.
Ena izmed stalnih hib so nezasedena učiteljska mesta tudi v najvažnejših obmejnih postojankah. Na posameznih šolah manjka po več učnih moči in se je zgodilo tudi, da so morali obmejno šolo zapreti, ker je na njej nameščeni učitelj zbolel. In prav na takih šolah bi morala biti zasedena vsa učiteljska mesta, in če bi v tem pogledu bilo vse v redu, bi se dvigala zavest prebivalstva in rastel bi ponos, ker bi se vsaj pouk vršil nemoteno in neprekinjeno. Ni pa vseeno katere in kakšne učne moči so zaposlene na tako važnih obmejnih šolah. Ni vseeno ali poučuje tu spreten šolnik, ki se zna vživeti v narodovo dušo, v potrebe in zahteve obmejnega prebivalstva in ga spretno navajati na oni tako zelo potrebni narodni ponos, ali pa da tu deluje začetnik, ki mu priprava in delo v šoli ne dopuščata poglabljanja v resnost obmejnega problema. Na taka mesta spadajo izvežbani ljudje, ki bodo s svojo osebnostjo, vsestranskim proučevanjem ljudskih potreb usmerjali obmejno prebivalstvo k pravi narodni zavesti in narodnemu ponosu, ki sta mu najbolj potrebna prav zaradi dejstva, ker živi ob meji.
Vsiljuje se nam vprašanje, kje dobiti, od-nosno bolje rečeno, kako pridobiti take dobre šolnike, spretne narodne in gospodarske delavce, ki bodo znali pravilno oceniti vse socialne potrebe obmejnih krajev? Mnogo jih je med slovenskim učiteljstvom, toda če bi se hotelo doseči pravilnost razvoja v reševanju tega vprašanja, tedaj bi bila prvenstvena potreba ustvariti pogoje za vsestransko zaščito in pa moralno kakor tudi materialno podporo obmejnega učiteljstva. V pogledu tega odprtega vprašanja se je doslej vse premalo, odnosno ni prav nič naredilo. Toda ne samo to, še ugled in avtoriteta, ki si ju je učitelj stvo samo ustvarilo, sta se kratila večkrat na prav nedopusten način. V krajih, kjer je ugled učnega osebja pod stalnim nadzorstvom kritičnih pogledov in prav zaradi tega nujno potreben, bi se moralo ukreniti prav vse, da se doseže popolna in vsestranska zaščita učiteljstva.
Dvajsetletna praksa učiteljskih nameščanj in premeščanj po službeni potrebi je naredila iz naših obmejnih krajev nekake kazenske sreze. Učiteljstvo, ki je prihajalo tekom let na ta, za naš narodni obstoj tako važna mesta, se je čutilo zapostavljeno, namesto, da bi prihajalo tja v zavesti, da je odlikovano za svoja prizadevanja, za svoje sposobnosti in delo. Toda ta zavest ni ostala samo pri uči-teljstvu, ki je sitremilo le za tem, kako se čimprej rešiti teh krajev, marveč je to ponižanje občutilo tudi obmejno prebivalstvo, ki se je zavedalo, kakšna krivica se mu dela, ker je s tem prišel ves teritorij na glas zapostavljenih krajev. Kdo in kako naj potem v teh krajih, gospodarsko in socialno silno slabih, budi narodno zavest in narodni ponos?
Prišli smo v dobo, ki nam odločno narekuje spremeniti dosedanjo pTakso, kajti minili so časi, ko so se lahko delali najrazličnejši poizkusi. Ni več časa za odlaganje perečega problema našega obmejnega šolstva. Čeprav pozno, toda začeti je treba z resnim delom.
Nujno je potreben poleg notranjega, tudi zunanji preustroj našega obmejnega šolstva. Prenatrpani razredi, nehigienične učilnice po raznih starih, ponekod razpadajočih, drugje zasilnih šolskih poslopjih morajo biti zamenjani z novimi. Nove šolske zgradbe s higie-nično urejenimi učilnicami so nam nujno potrebne prav v onih obmejnih krajih z zelo slabim gospodarskim in socialnim stanjem prebivalstva. Vsaj v šoli naj občuti otrok udobnost, vsaj tu naj bo preskrbljen z vsem
Komunike o seli glavnega odbora JUU
VSEBINA:
Glavni odbor Jugoslovenskega učiteljskega udruženja je imel svoje seje 9., 10. in 11. maja 1938. v Beogradu in je o svojem delu izdal sledeče obvestilo:
I.
Dasiravno posluje naše udruženje sedaj pod zelo težkimi okolnostmi, ugotavlja glavni odbor z zadovoljstvom, da se ogromna večina jugoslovanskega učiteljstva odločno drži neodvisne stanovske smeri in vseh sklepov, sprejetih na zadnjih treh skupščinah. V nasprotju s tem se je glavni odbor moral baviti s prepiri, ki so nastali v beograjski in novosadski sekciji zaradi poizkusa nekaterih naših tovarišev, da nelegalno, v nasprotju s pravili JUU pridejo do izraza, in je o teh sporih v soglasju s pravili sprejel potrebne sklepe. Prav tako je glavni odbor naložil izvršnemu odboru, da v bodoče uporabi vse potrebne zakonske mere zaradi popolne zaščite sekcij ske imovine v dunavski banovini.
II.
V razpravi o prosvetnošolskih vprašanjih je glavni odbor ugotovil velike težkoče, s katerimi se danes borita narodna šola in učiteljstvo. Zato apelira na odlučujoče činitelje, da po možnosti čimprej započnejo s temeljito reformo in reorganizacijo današnjega šolskega sistema, ki bi ljudski šoli in šolskemu otroku zasigural pravilen in neoviran razvoj.
Glavni odbor je posvetil še posebno paž-njo vzdrževanju ljudskih šol po novi uredbi, ki se povsod ne izvaja popolnoma, zaradi česar v posameznih banovinah niso doseženi zaželeni uspehi.
III.
Glavni odbor z zadovoljstvom ugotavlja, da je izvršni odbor tekom leta delal z veliko voljo za najpopolnejšo gmotno in pravno zaščito našega članstva, da je finančno poslo-
vanje glavne upra' e bilo popolnoma pravilno in da je rodilo zadovoljive uspehe, ker se vsi tekoči računi plačujejo točno in pravočasno. Zaradi tega je izrazil glavni odbor poleg zahvale tudi svoje popolno zaupanje.
IV.
Sprejem pri gospodu prosvetnem ministru.
11. maja 1938. ob 18. uri je prosvetni minister gospod Dimitrije Magaraševič sprejel v svojem kabinetu zastopnike glavnega odbora, in to: predsednika Ivana Dimnika, podpredsednika Todora Dimitrijeviča in Stjepana Kranjčeviča in predsednike, podpredsednike odnosno zastopnike sekcij JUU: za drinsko banovino tov. Stevana Bilčarja, za primorsko banovino tov. Marka Stojanca, za savsko banovino tov. Franja Mariniča, za zetsko banovino tov. Jovana Radoviča, za dunavsko banovino tov. Nikola Markoviča, za moravsko banovino tov. Branislava Zivkoviča, za mesto Beograd tov. Mihajla Kijametoviča, za vrba-sko banovino tov. Milana Stambolija, za dravsko banovino tov. Metoda Kumlja in za var-darsko banovino tov. Marka Cvetkoviča.
Iznešena so bila sledeča prosvetnošolska in stanovska vprašanja: vzdrževanje ljudskih šol, zidanje šolskih poslopij, prenatrpanost oddelkov, izvedba osemletnega obveznega šolanja, revizija učnega načrta in programa za osnovne in višje ljudske šole, prosvetno delo učiteljstva izven šole, šolsko nadzorstvo, razmere in odnošaji JUU, stalnost učiteljstva, napredovanja, doklade poročenih učiteljic in celibat, nastavitve nezaposlenih učiteljev(-ic), potreba zvišanja dohodkov, letna razporeditev učiteljstva in reparacije.
Po teh splošnih vprašanjih so zastopniki posameznih banovin poudarili še specialne želje v pogledu prosvete, šole in učiteljstva.
Gospod prosvetni minister je pazljivo poslušal vsa izvajanja in je dal na gotova vprašanja svoja pojasnila.
Ivan Dimnik, preds. JUU. Milinko Lazič, taj.
Prispevek k akciji za izboljšanje našega materialnega položaja
»Za srečo večkrat človek se poganja; trpi in vleče, trudi se in muči, prečuje marsiktero noč brez spanja; nazadnje se pokaže v jasni luči, da revež trudi se zastonj in klanja — ne dajo se vkovati sreče ključi.«
F. S. Finžgar.
Morda zadenejo tudi katerega izmed nas te besede. Naš klic »o polnoči«, je morda letos že zakasnjen! V oktobru lanskega leta so se vsaj deloma vrnile draginske doklade vsem, razen poročenim ženam, v državni službi. Ravno me poročene žene slišimo večkrat očitek: »Saj si sama kriva!« Toda prizadeti so najbolj mladi pari, poročeni 10, 6, 4 leta. Takrat se nobenemu izmed njih še sanjalo ni, kako se bo v kratkem skupna blagajna skrčila. Pri naju: on je uradnik v IX. pol. sk., jaz učiteljica pripravničarka, se je plača od leta 1933. za nad 1000 din mesečno skrčila. Pomislite, kaj bi lahko s tem denarjem, na katerega sva tudi ob ustanovitvi skupnega gospodinjstva računala.
Posebno naglašam razliko med najnižjimi in najvišjimi skupinami odvzetih do-klad.
1. Za življenjske potrebščine naše petčlanske družine moram računati mesečno
potrebnim, kajti pomanjkanja trpi dovolj doma. In tudi to moramo upoštevati. Naš narod je res sillno majhen in zato naj bo šola tista, ki bo pazila na razvoj vsakega posameznega otroka, da vzgoji iz njega zdravega člana našega naroda. Toda to bo mogoče le v zdravih in z vsemi potrebščinami oskrbljenih šolskih poslopjih, ker le v teh se bo mogel vzgajati zdrav naraščaj.
In še nekaj! Naši sosedje sodijo naše šolstvo po šolskih poslopjih naših obmejnih krajev. Ne bilo bi oportuno, da bi se pustilo povsem iz vida te objekte, ki tudi reprezen-tirajo našo državo. In prav obmejni kraji bi se morali ponašati z najlepšimi, najmodernejšimi in najbolj higieničnimi šolami. Res je, da predvideva zakon, da morajo za gradnjo šolskih poslopij skrbeti občine, ki so v obmejnih »rezih preveč ubožne, da bi to zmogle. Toda problem je tako važen, da bi bila pomoč banovine odnosno države nujno potrebna in tudi zelo umestna.
Klic 10 «reških učiteljskih društev v Murski Soboti po ureditvi obmejnega šolstva in zgraditvi obmejnih šol, ki naj bodo naš ponos, naj ne ostane klic umirajočega v puščavi, marveč naj postane mejnik *v prestopu v novo, lepšo bodočnost našega obmejnega šolstva.
Naša skrb za obmejno šolstvo.
Komunike o seji glavnega odbora JUU.
Prispevek k akciji za izboljšanje našega materialnega položaja.
Češkoslovaško šolstvo v številkah.
Razpis potovalne ekskurzije v Bolgarijo.
Razpis počitniške kolonije OBUA.
LISTEK: Pregled prekmurskega šolstva. — Oj, to je bilo lepo.
Splošne vesti. — Kaj vse pišejo. — Učit. pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
Poziv
najmanj 600 din, čeravno znaša moja plača 643.02 din.
2.	Stanovanje, kurivo in razsvetljava 450 din, če računamo klaftro drv danes 150 do 200 din.
3.	Stroški za obutev in obleko za nas vse ne smejo presegati 300 din.
4.	V mesto potujemo lahko le enkrat na leto. Stroški z vožnjo za dva 240 din, je mesečno 20 din.
5.	Zdravnik in zdravila nanesejo pri nas letno 500 do 600 din, kar znaša mesečno 50 din.
6.	Najpotrebnejši listi in revije mesečno 100 din.
7.	Članarina pri najinih društvih 50 din.
8.	Šolanje otrok: Ta točka za enkrat še odpade, ker so moji otroci še majhni in z njimi majhna skrb. Če seštejem te številke, dobim 1570 din.
Na izredne izdatke, smrt, bolezen, prirastek v družini, družinske praznike tu nisem mislila in tudi ne smem misliti. Zase skrbeti je še lahko, a skrbeti za druge je sicer sladka, a včasih zelo težka skrb. Te gole mrtve številke naj vam povedo, kar sama ne morem povedati.
Tako učiteljica priprav, poročena z ne-učiteljem, ki ji ne pripada ne stanarina, ne kurivo.
Učitelj pripravnik samec:
Moj mesečni zaslužek znaša 915 din. Stanarina 150 din. Izdatki so razvidni iz sledeče podrobne razpredelnice:
1.	Hrana 400 din.
2.	Stanovanje, kurivo in razsvetljava 190 dinarjev.
3.	Stroški za obleko in obutev 250 din.
4.	Stroški za pot v večji center 80 din.
5.	Stroški za zdravnika 100 din.
6.	Stroški za liste in revije 100 din.
7.	članarina 40 din.
Za najnujnejše potrebe porabim mesečno 980 din.
Tudi za radio aparat, ki ni nikak luksus, temveč kulturna potreba, porabim mesečno 60 din. Skupaj torej 1040 din.
Iz tega pregleda je razvidno, da ne morem imeti pri roki denarja za slučaj bolezni in nakup kake večje stvari v mestu. Postati moram odvisen od domačih dobaviteljev, ki se upravičeno izgovarjajo pri dvigu cen na oddaljenost naših krajev in težavni transport.
Kot samec komaj vzdržujem sebe in bi povišanje plače nudilo izboljšanje, ker bi lahko šel o počitnicah na ekskurzije in pedagoške tečaje. Ne preostaja mi drugega, kot da ostanem popolnoma odrezan od pedagoških virov, in obstoja nevarnost, da okosteni iz-
Pozivamo vse one tovarišice in tovariše, ki so bili prizadeti s premestitvijo in so se obrnili za zaščito na sekcijo, da nemudoma pošljejo, če so vložili ob zadnjem razpisu prošnjo za kako razpisano mesto, p repi» prošnje sekciji.
Oklic
učiteljem - pevcem
Učiteljski pevski zbor — Emil Adamič — priredi od 11. do 25. julija t. 1. počitniški pevski tečaj. Na tem tečaju bo zbor naštu-diral nov program za turnejo in vse nastope za prihodnjo koncertno sezono.
Ker UPZ med šolskim letom ne bo sprejemal novega članstva in ker ne bo prirejal v tem času večdnevnih pevskih tečajev, na katerih bi se novo članstvo moglo naučiti koncertni program, vabi Učiteljski pevski zbor učitelje - pevce (moške), ki imajo res veselje do petja in ostalega dela na glasbenem polju, da pristopijo k zboru in da sodelujejo že pri navedenem tečaju. Novi člani naj se prijavijo z dopisnico na naslov: Učiteljski pevski zbor — Emil Adamič, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6, kjer dobe tudi vse ostale informacije.
obrazba ravno zaradi premajhne plače in pomanjkanja denarja za samoizobrazbo.
Še par besed o gmotnem položaju učiteljskih parov. Tudi tu prevladuje v nepoučeni javnosti napačno mnenje. Mnenje, da imata dosti, saj oba služita, je popolnoma napačno, in bo vsak, ki živi v istem položaju, to gotovo rad priznal. Res zadostuje za dva, ampak sčasoma se družina pomnoži na pet in še več. Če sta oba v službi, morata imeti dobro in skrbno služkinjo, ki jo je za 150 din mesečno prav težko dobiti. Doklada za otroke zadostuje le v prvih mesecih. Tudi glede živil nismo na deželi nič bolje preskrbljeni kot v mestu. Če ni vrta, kar je v več primerih, je glede povrtnine zelo hudo. Če pa mora človek vse potrebščine kupiti, jih mora naravno pre-plačati. RaVno zato, ker sta uradnika in pač oba služita. Prav pridno mora preračunati vse izdatke, če hoče izhajati. O kakem udobnem življenju pa ni govora. Živila in prehrana ter vsi izdatki v gospodinjstvu znašajo s služkinjo mesečno 1000 din. Kar se tiče stanovanj, je na deželi mnogo težje kot v mestu. Ni nobene izbire stanovanj in učitelj se mora zadovoljiti z onim, ki mu ga odkaže občina. Tudi če je stanovanje vredno kvečjemu 50 din, mora plačati zanj 150 din. Vodovodna pristojbina znaša mesečno 12 din, za razsvetljavo računam 30 din, cena drvam pa je mnogo višja, tako da je treba mesečno za drva pri-dejati 40 din. Velik del plače zavzema izdatek za obleko in obutev, kajti treba je biti stanu primerno oblečen. Povprečno računam mesečno 400 din. Najbližji trgovski center je odda-» ljen 50 km, vožnja tja in nazaj 120 din. Za zdravljenje, zdravila in event. prevoz v bolnišnico se računa povprečno 110 din. K vsem tem je treba dodati izdatke za časopise in revije, ki so vsakemu učitelju duševna hrana, mesečno 80 din. Članarina pri društvih 40 din. Vedno pa morava še računati z nepredvidenimi izdatki. Smrt v sorodstvu, vesel dogodek, godovi, prispevki za razne prireditve in dobrodelne ustanove, kakor Miklavž, božič-nice pri raznih društvih, tombole, veselice itd. itd., kar znaša mesečno povprečno 200 din. Pozneje se še pridruži izdatek za študij otrok, šolske knjige itd.
Če človek gleda zgolj na te številke ne meneč se za vsa čustva in želje po lepem, brezskrbnem družinskem življenju, mu pride nehote na misel, čemu se ženiti, ko pa je žena učiteljica tako prikrajšana pri plači in stanarini kljub temu, da ima isti študij in iste
dolžnost. Poklic žene in materinstvo zahteva od učiteljice - matere velike žrtve. Kako je neki pri duši učiteljici - materi sedaj meseca maja, ko se proslavlja po vseh šolah in vseh državah materinski dan?
Dolžnost nas vseh in naše organizacije je, da se stalno prizadeva izboljšati gmotni položaj učiteljev, posebno pa učiteljic, žen in mater.
A. Š., Kozje
Češkoslovaško šolstvo v številkah
Na Češkoslovaškem imajo 15 visokih šol, 354 srednjih, 722 strokovnih, 3038 kmetijskih, trgovskih in obrtniških in nad 20.000 meščanskih, ljudskih in šol za telesno in duševno zaostale otroke.
Češkoslovaška država si je nadela za svoj smoter, podpirati in dvigati kulturno življenje vseh narodnosti, ki žive v njenih mejah. O tem nam pričajo sledeči podatki:
Od 15 visokih šol na Češkoslovaškem jih je 12 s češkim in slovaškim in 3 z nemškim učnim jezikom, in sicer: 3 češkoslovaška vseučilišča v Pragi, Brnu in Bratislavi, 1 nemško vseučilišče v Pragi, 2 češkoslovaški in 2 nemški visoki šoli v Pragi in v Brnu, 3 fakultete izven vseučiliške organizacije, in sicer katoliška teološka fakulteta v Olomucu, češkoslovaško evangeljsko teološka fakulteta v Pragi in teološka evangeljska fakulteta v Bratislavi. Nadalje kmetijska visoka šola v Brnu, rudarska visoka šola v Pribranu, veterinarska šola v Brnu in praški nemški tehniki pri-deljena nemška kmetijska visoka šola v Dje-činu. Nadalje akademija upodabljajočih umetnosti v Pragi, ki ima tudi nekaj nemških kateder. Vse te visoke šole obiskuje 30.000 dijakov, od katerih je približno 7000 Nemcev.
■ Po zadnjih službenih statističnih podatkih ima Češkoslovaška 354 srednjih šol in od tega 83 nemških. Gimnazij in realk je 292, in to 209 s češkim in slovaškim in 73 z nemškim učnim jezikom. Učiteljskih šol je 62, in to 46 češkoslovaških in 10 nemških, ostale odpadejo na druge narodne manjšine. Madžarska manjšina ima 7 srednjih šol, pod-karpatska Rusija 8 in Poljska 1.
Na Češkoslovaškem je 722 strokovnih šol, to je kmetijskih, trgovskih in industrijskih, višjih specialnih šol in institutov, kot so na primer arhivarska šola, državna bibliotekarska šola, šola za socialno politiko, državne pedagoške akademije itd. Obstojajo tudi višje glasbene šole, teološke šole, šole za strokovne učiteljice, zaščitne sestre in babice itd. Od teh jih je 488 s češkim in slovaškim, 182 z nemškim učnim jezikom, 5 z madžarskim, 8 z ruskim, 3 s poljskim. 36 je tako zvanih kombiniranih šol, to je šol z več učnimi jeziki.
Češkoslovaška ima 3038 nadaljevalnih šol, in to kmetijskih, trgovskih in obrtniških. 2217 teh šol ima češki in slovaški in 600 nemški učni jezik, ostanek pa odpade na druge narodnosti.
Končno ima C. S. R. nad 20.000 elementarnih šol, to je meščanskih, ljudskih in šol za telesno in duševno zaostale otroke, otroških vrtcev itd. 13.758 šol ima češki in slovaški jezik, 4428 nemški, 854 madžarski, 629 ruski, 168 poljski, 3 romunski in 7 židovski. Imajo tudi 158 elementarnih utrakvističnih šol.
Skupno število šol s češkim in slovaškim jezikom je 16.730, z nemškim 5296, madjar-skim 935, ruskim 750, poljskim 191, romunskim 4 in židovskim 7, kombiniranih je 221 šol, ki imajo več učnih jezikov.
Od leta 1919. do 1936. je bilo zgrajenih nič manj nego 607 poslopij v šolske svrhe, in to 28 posopij za visoke šole, 45 za srednje šole, 19 za strokovne in 515 za ljudske šole. Materialni izdatki za zidanje teh šol so presegali eno milijardo Kč.
Razpis potovalne ekskurzije v Bolgarijo
Ekskurzijski odsek »Jugoslovenskega učiteljskega udruženja sekcije za dravsko banovino v Ljubljani« bo organiziral v letošnjih počitnicah med 12. in 25. julijem potovalno ekskurzijo v Bolgarijo.
Proga potovanja: Ljubljana—Beograd— Niš—Caribrod—Sofija—Pleven—Gornja Ore-hovica—Trnovo—Gornja Orehovica—Varna — (s parnikom) Burgas—Plovdiv—Sofija—Caribrod—Niš—Beograd—Ljubljana.
Program potovanja:
13.	julija:
ob 20,00 odhod z brzovlakom iz Ljubljane, ob 6,35 prihod v Beograd, ob 11,00 odhod iz Beograda z brzovlakom, ob 15,38 prihod v Niš,
ob 17,35 odhod z osebnim vlakom za Sofijo, ob 23,45 prihod v Sofijo — prenočišče.
14.	julija: Dopoldne ogled Sofije — muzeji: etnografski, arheološki, vojni — cerkve: Aleksander Nevski, Sv. Nedelja, ruska cerkvica — botanični in zoološki vrt — zvečer eventualno obisk predstave v državnem ali Coope-rativnem gledališču — prenočišče.
15.	julija: Dopoldne prosto — popoldne izlet z avtobusi v okolico Sofije — Bankja, Bojana, Gornja Banja, ali Knjaževo — zvečer povratek v Sofijo — po večerji prosto.
22.	julija: Dopoldne ogled Plovdiva, ob 17,18 odhod iz Plovdiva,
ob 21,20 prihod v Sofijo — prenočišče.
23.	julija: V Sofiji prosto — eventualno izlet z avtobusom v Manastir Rila (celodneven). Ob 20,25 odhod za Caribrod in Niš.
24.	julija:
Ob 0,35 prihod v Niš, ob 1,09 odhod iz Niša, ob 6,20 prihod v Beograd, ob 9,25 odhod iz Beograda, ob 20,20 prihod v Ljubljano.
Cena ekskurziji, v kateri je vračunana vožnja z brzovlakom od Ljubljane in nazaj, vožnja s parnikom po Črnem morju, hrana, stanovanje, izleti z avtobusi je 1600 din.
Prijave za ekskurzijo sprejema Ekskurzijski odsek JUU za dravsko banovino v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/L, do 15. junija 1938. Celotno vsoto 1600 din mora vsak prijavljenec poravnati skupaj s prijavo. Eventualne utemeljene odjave se bodo upoštevale do 10. julija in se bodo od vplačanega zneska odračunali samo efektivni stroški.
Ekskurzijski odsek!
Razpis počitniške kolonije brezposelnih učiteljskih abiturientov
16.	julija:
Ob 8,25 odhod iz Sofije z brzovlakom, ob 12,23 prihod v Pleven, ob 12,29 odhod iz Plevna, ob 14,34 prihod v Gornjo Orehovico, ob 14,48 odhod iz Gornje Orehovice, ob 15,11 prihod v Trnovo — popoldne ogled mesta in znamenitosti — prenočišče.
17.	julija: Dopoldne ogled Trnova — popoldne izlet z avtobusi v manastir Preobra-ženskij in ostalo okolico — po večerji prosto.
18.	julija:
Ob 5,21 odhod iz Trnova, ob 5,45 prihod v Gornjo Orehovico, ob 6,15 odhod za Varno, ob 13,10 prihod v Varno — popoldne ogled mesta — prenočišče.
19.	julija: Dopoldne kopanje v Črinem morju — popoldne izlet na kraljev dvor — Sv. Konstantin — zvečer prosto v Varni.
20.	julija:
Ob 8,00 odhod s parnikom za Burgas, ob 13,50 prihod v Burgas — ogled mesta — prenočišče.
21.	julija:
Ob 10,20 odhod iz Burgasa za Plovdiv, db 17,08 prihod v Plovdiv — prenočišče.
Odsek brezposelnih učiteljskih abiturientov pri sekciji JUU za dravsko banovino v Ljubljani in Mariboru, namerava prirediti v smislu dogovorov obeh odsekov v letošnjih velikih počitnicah v mesecu juliju počitniško kolonijo brezposelnih učiteljskih abiturientov in abiturientk, nekje na Dolenjskem.
Namen te kolonije je, omogočiti brezposelnim abiturientom počitniško letovanje in s tem utrditi stike tovarišev in tovarišic iz Ljubljane, Maribora in Zagreba.
Kolonije se lahko udeleži vsak član OBUA, ki se prijavi do 1. junija. Vendar pa bi bil odbor, če bi število prijav preseglo materialne možnosti, primoran vršiti med prijavljenci izbiro, in sicer z ozirom na njih socialni položaj, pri prijavljencih iz Ljubljane in Maribora pa še z ozirom na njih zanimanje in sodelovanje pri delu OBUA. Ta izbira pa bi se vršila le v primeru, da bi ne bilo na razpolago dovolj denarnih sredstev za sprejem vseh prijavljencev.
Kolonijo pripravlja in organizira Ekskurzijski odbor pri OBUA. Odbor si zamišlja kolonijo nekje na Dolenjskem, v kaki šoli, ki ima na razpolago dovolj primernih potrebnih prostorov in kjer je v bližini tekoča voda za kopanje, oz. kjer so dani vsi pogoji za prireditev take kolonije.
Kuhinjo bi vodila izvežbana učiteljica, pri čemer bi ji pomagale dežurne abiturientke. Preskrbljeno je za vso potrebno kuhinjsko posodo, tako da vsak udeleženec prinese s seboj samo svoj jedilni pribor in k temu potrebno posodo. Za spalnici bi bili preurejeni
dve šolski sobi in je torej potrebno, da vsak udeleženec prinese s seboj še svoje posteljno perilo in primerno vrečo za slamnjačo, ki bi jih napravili na licu mesta.
Predvidevana je sicer preprosta, vendar izdatna hrana petkrat na dan.
Kolonija je zamišljena kot običajna počitniška kolonija, združena s kakim plavalnim ali sličnim tečajem. Vendar pa program kolonije prepušča odbor tovarišem in tovarišicam in prosi pravočasnih tozadevnih predlogov.
Vožnjo do mesta kolonije si oskrbi vsak sam, k stroškom kolonije pa prispeva 50 din. Za ostanek oz. primanjkljaj smo naprosili sekcijo pomoči.
Kolonije se udeleže tudi tovariši in tova-rišice iz Zagreba, ki bi plačali celoten prispevek v znesku 300 din.
Za znesek 350 din pa se kolonije udeleže lahko tudi mlajši aktivni učitelji in učiteljice.
OBUA bo skušal povabiti na kolonijo tudi dva abiturienta ali dve abiturientki iz Češkoslovaške, da na ta način stopimo v stike še z brezposelnimi tovariši in tovarišicami v naših bratskih državah.
Prijave naj se pošljejo do 1. junija 1938. ali pa na članski sestanek ustno dne 15. junija 1938. Pozneje došle prijave bi se v primeru velikega števila prijav ne mogle več upoštevati.
OBUA obenem prosi vse interesente, naj čimprej sporoče svoje eventualne želje in predloge glede celotne izvedbe te kolonije.
Prijave naj se pošiljajo na:
OBUA pri sekciji JUU za dravsko banovino, Ljubljana, Frančiškanska ulica 6/1.
Splošne vesti
LEP USPEH TOVARIŠA VRANCA
Pretekli teden je bil tov. Ernest Vrane, naš znani šolnik in pedagoški pisatelj, pozvan brzojavno v Beograd k polaganju nadzorni-škega izpita. Ministrstvo prosvete v Beogradu je spoznalo velike zasluge tov. Vranca za naše šolstvo, predvsem ga je spoznalo kot propagatorja nove šole in pedagoškega pisatelja, ki teoretično in tudi praktično dela za dobrobit našega šolstva. Njegovo delo je bilo odobreno in naš tovariš je bil brzojavno klican v Beograd in je nadzorniški izpit položil z odličnim uspehom.
Z uspehom, ki ga je tov. Vrane dosegel, je dokazal, da so njegove sposobnosti na šolskem polju res velike, ker je to prvi z odliko napravljeni nadzorniški izpit. Da ni to ravno lahko, bo uvidel vsakdo, ko zve, da je trajal izpit polnih pet ur iin da je za tako dolgo trajajoči izpit potrebna res
ogromna teoretična sposobnost in praktična izvežbanost, da se na njem lahko doseže odličen uspeh.
Tovarišu Vrancu izražamo naše naj iskrene j še čestitke.
—	Prihodnja številka »Učiteljskega tovariša« izide v četrtek, 2. junija.
—	Praktični učiteljski izpiti so se vršili od 12. do 19. t. m. pred državnim izpitnim odborom v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učitelji(-ce): Buda Stanislav, Sušnik Rudolf, Vegan Marija, Velikonja Marija, Za-krajšek Nada, Česnik Maksimilijan, Grgič Svetko, Jarec Marijan, Kreiner Štefanija, Križnair Zeljko, Marion Sikst in Oblak Marija.
Pregled prekmurskega šolstva
Referat Antauerja J. Evgena, šol. upravitelja na Tišini, predsednika JUU sreskega društva v Murski Soboti, na skupnem zborovanju desetih društev v Murski Soboti, dne 14. maja 1938.
Svoj kratek referat, ki je odmerjen za dvajset pičlih minut, sem razporedil tako, da podam splošno sliko šolstva in vplivnih čini-teljev:
1.	v dobi pred osvobojenjem,
2.	po osvobojenju.
Vsi vemo, da je spadalo vse Prekmurje do 12. avgusta 1919. pod Ogrsko. V Prek-murju so bile tedaj razmere povsem drugačne od onih, ki so v njih živeli Slovenci pod Avstrijo. Tu je bila narodna zavest že obsojena v izumiranje, zato tudi ni bilo v tem oziru večjih borb, medtem ko je tam divjal $rdit boj med tlačenimi in tlačilci. Za naše takratne razmere veljajo v polni meri besede pesnika Gregorčiča:
»... To pač je siromakov rod! Molče je zunaj stal in mirno čakal, da gospod prostora bi mu dal...«
Kar se je vršilo tam z grobim nasiljem, to so opravljali pri nas z rokavicami. Zato je jasno, da je surovejša akcija Nemcev povzročila tam večji odpor, nego madjarsko ka-valirstvo tu. Še nekaj let takšnega finega postopanja, in bi pomenila madžarska dostopnost in finesa za nas prekmurske Slovence v polni meri:
Pregled šolstva in njegovih činiteljev bom podal s konkretnimi primeri. Tu in tam bom izpostavil primere v presojo na sebi samem, zakaj stvarno in resnično sliko moreš podati le s primeri in dogodki, ki si jih sam doživljal ali jim sledil; ustna iziročila namreč niso nikoli točna.
---Takrat, ko sem dorastel za šolo,
so bile pri nas v Soboti tri vrste šol, in to: državna narodna šola, rim.-kat., in evangeličanska konfesionalna šola. Drugod si našel še občinske in konfesionalne šole drugih veroizpovedi. Učni jezik je bil že povsod ogrski razen verouka.
Državne šole je vzdrževala država in jih je otvarjala tam, kjer so to njeni interesi, zlasti nacionalni, najbolj zahtevali. Po zakonu pa je morala država otvoriti šolo v vsakem kraju, kjer je bilo vsaj 30 šoloobveznih otrok. Od tod pri na» toliko niže organiziranih šol in enorazrednic.
Verske in občinske šole so vzdrževale konfesije, odnosno občine iz doklad, ki so jih določali »šolski stolci« (današnji kraj. šolski odbori) in jih izterjavah od davkoplačevalcev neposredno. V kolikor ta sredstva niso zadostovala, je priskočila na pomoč država s primerno podporo. Kakor hitro pa je prejela ta ali ona šola državno podporo, je morala izvajati državni učni načrt, zlasti glede učnega jezika; tako se je uvedel polagoma povsod enoten madžarski učni jezik, proti kateremu ni imel nihče ničesar, saj smo dobili za svojega »skledo leče« v obliki podpore. Vedeti pa moramo, da ima siromak Prekmurec v borbi za obstoj, za golo življenje — vse naprodaj. Državne narodne šole so bile z učili bolj opremljene, ostale pomanjkljivejše. Tudi učitelji so se razlikovali med seboj in to le po vrsti šol. Tako so bile tri vrste učiteljskih društev, in to.: društvo državnih, rim.-kat. in evangeličanskih učiteljev. Ta društva so zborovala vsako zase in letno dvakrat: v začetku in na koncu šolskega leta. Udeležba je bila obvezna, a »šolski stolec« je moral udeležencu izplačati vselej dnevrico v znesku 5 kron
in preskrbeti stanu primerno vozilo, kar si lahko prejel v denarju.
Državne učitelje je nameščala država. Ostale pa je volil »šolski stolec«. Vsako izpraznjeno mesto je moralo biti razpisano (to se je tudi zgodilo!) v teku dveh mesecev v stanovskem listu. Služba je bila stalna že od početka in učitelja premestiti ni mogel nihče. Začetna plača je bila leta 1909. 1000 kron, po dveh letih službe 1200 kron, in je napredoval vsakdo, ne glede na oceno, vsako tretje leto avtomatično, brez odtegljajev. Učitelj je dobival tudi stanarino, in to n, pr. v VIL (najnižjem) draginj skem razredu samski 240, ože-njtn 360 kron letno ter še pol orala vrta ali odkupnino 20 kron na leto. Družinske dokla-de je prejemal učitelj po članih in letno po 200 kron, a to le za tri člane. Ta znesek je odgovarjal letni oskrbnini otroka v kakem dijaškem zavodu. To je del omenjenih »rokavic«, ki sem jih naštel radi primerjave istodobnih prejemkov bivših kranjskih učiteljev.
Na konfesionalnih šolah je upraviteljeval ex offo predsednik »šolskega stolca«. Učitelji na isti šoli niso bili drug drugemu podrejeni, zato ni bilo hospitacj, tudi trenja med učiteljstvom ne. Uradni spisi? Tvorila sta jih dva akta: proračun z obračunom in ona, tako zasovražena statistika, tu in tam zaokrožena s »hišnimi številkami«.
»Šolski stolec«, najuglednejša instanca v kraju, je sklepal o proračunih in obračunih, potem je določil začetek in konec šolskega leta na šoli, dnevni učni čas, a imel je tudi pravico nadzorovati učitelja v šoli in izven nje, izdajal je tudi opomine in graje učiteljem, kakor si je pač kdo zaslužil, oziroma, kakor je bil priljubljen, odnosno osovražen, kakršne stike je pač imel s člani.
Vsak otrok je moral v šolo, in to, obiskovati vsak dan od 6. do 12. leta starosti šest-razredno osnovno šolo. Potem je prestopil v nedeljsko šolo, ki je trajala tri leta.
Slovenska mati me je rodila, niti besede
nisem znal madžarski, ko so me vpisali v rim.-*
kat. šolo. Citati so nas učili s tako zvano »ši-balizalno« metodo. Šiba ni pela le včasih, marveč neprenehoma in res »lepše ko falot«.
Po dovršenih šestih razredih sem znal madžarski jezik le za silo, enako tudi moji sovrstniki. Oče me je določil za obrt, a jaz sem pobegnil v šole. Na učiteljišče so sprejemali takrat s štirimi razredi meščanske šole ali s štirimi razredi gimnazije. To je bilo leta 1905. Učiteljišča so bila povsod z internati. V Ca-kovcu so me sprejeli, 3 krone sem plačal mesečno za vso oskrbo, ki je bila res — odlična. To učiteljišče je bilo krasno opremljeno, še danes bela vrana, saj je služilo madžarskim tendencam. Tu so nas zaposlili od 6. zjutraj do 9. zvečer, to se pravi: dnevno 7 ur si bil v šoli, ostalih 8 ur pa si bil stalno zaposlen z muzikalijami, ročnim delom (mizarstvom, mehaničarstvom, gnetenjem, pletenjem itd.) in z gospodarstvom. Delo pa ti je nalagal še »izobraževalni krožek«. Imeli smo tudi tako zvane »vzgojitelje«. To so bili brezposelni gimnazijski profesorji različnih strok, ki so nam dajali nauke v obnašanju ter nam bili vedno na razpolago kot inštruktorji. Maturi-ral sem 18 let star, a o svoji narodnosti nisem razmišljal, na to me tudi nihče ni opozarjal. Ker smo se učili v Čakovcu tudi hrvaščine, je kazalo, da me usoda zanese na Hrvatsko, kjer bom širil madžarščino na kaki »Julianski šoli«. (Ala — Siidmark.)
Zgodilo se je drugače. Na konfesionalnih šolah je duhovščina še skrbela, da slovenski jezik ne pride popolnoma v pozabo. Dr. Iva-nozcy, častni kanonik, narodni buditelj — čast in slava njegovemu delu — je požele! slovenskega fanta za svojo, takrat v triraz-rednico razširjeno šolo na Tišini. Zvedel je zame, izvolili so me soglasno v počitnicah leta 1909. in tako sem prišel na Tišino. Tu šele sem zvedel, da sem »vogrski« Slovenec. Pri Ivanozcyju sem se seznanil s prvimi slovenskimi knjigami, publikacijami Mohorjeve družbe, ko sem jih pomagal sortirati po naročnikih.
Najnovejša moda Elegantni vzorci... Bogata izbira ...
A. & E. SKABERNE
• m
manufaktura Zahtev
LJUBLJANA
j t «
ZA GRADNJO ENODRUŽINSKIH HIŠIC
Na zadnjem občnem zboru zadruge »Moj dom« v Ljubljani je bilo sklenjeno, da se prične takoj z uresničenjem že dolgo priprav-ljanega načrta za gradbo enodružinskih cenenih hišic in ne samo v Ljubljani, temveč po vsej dravski banovini.
Ideal vsakega družinskega očeta je imeti lasten dom. Toda koliko jih je, ki ta cilj dosežejo? Marsikateremu delavcu, obrtniku, uradniku se zdi popolnoma nemogoče v današnjih časih, pri teh plačah, prihraniti si toliko, da bi zadostovalo za lastno domačijo. Vendar ni to tako težko kakor na prvi pogled izgleda. Zadostuje, ako si prihranijo samo eno tretjino cene za lasten dom in da si potem že lahko s tujo pomočjo, s pomočjo zadruge »Moj dom« postavijo lasten dom. Ostali dve tretjini odplača srečni lastnik domačijo potem, ko že stanuje v hiši, v mesečnih dbrokih, ki pa niso večji kot običajna najemnina. Razlika je le v tem, da ne plačuje najemnine, temveč lasten dom. In po nreteku 12 do 15 let mu tudi -tega ne bo treba več, ker bo hiša popolnoma poplačana.
Kakor čujemo, bo zadruga »Moj dom« razpisala v kratkem natečaj za najboljše načrte, pri katerih naj bi se upoštevale vse najnovejše pridobitve na polju stanovanjske tehnike.
Zidalo se bo po načrtih, katere bo komisija, obstoječa iz strokovnjakov, izbrala za najboljše. Da bodo družinske hiše cenejše, se bo zidalo v serijah upoševajoč po možnosti tudi individualne želje posameznih interesentov. Skupno strokovno nadzorstvo pri cradnji bo skrbelo, da bodo hiše solidno in brezhibno izdelane. Sploh se bo vsa akcija vodila tako, da bodo člani deležni vseh ugodnosti, ki so sploh dosegljive.
—	V založbi Učiteljske tiskarne je izšla in je bila tudi odobrena »Treča srpska ili hrvatska čitanka za višje narodne in meščanske šole v dravski banovini«. Čitanko je priredil naš tovariš, učitelj T. Jedrlinič, ki že več let poučuje srbohrvaščino na naših osnovnih in meščanskih šolah. Ima torej dovolj izkušnje v poučevanju tega predmeta. V tretji čitanki so berila in pesmi, ki jih je mladina sama preporočila: gradivo je prireditelj v šoli s svojimi učenci predelaval in šele po splošnem mnenju učencev je zbrano gradivo uredil in izdal v obliki čitanke. Knjiga stane 36 din in je uporabna za vse štiri razrede meščanske in najvišja razreda ljudske šole. Za vsako leto torej 9 din! To je najcenejša in najbolj prikladna srbskohrvatska čitanka za naše meščanske šole! Ce je še niste uvedli na svoji šoli, storite to s prihodnjim šolskim letom. Z nakupom tretje čitanke boste ustregli mladini in staršem: mladini, ker je čitanka v vsakem oziru dostopna in zanimiva, staršem, ker prihranijo nepotrebne izdatke!
—	»Dušice« na odru. III. drž. mešana ljudska šola v Ljubljani bo uprizorila v frančiškanski dvorani 22. t. m. ob 15. uri lepo
igrico Hotzel-Lehrmanove »Dušice«. — Dejanje se vrši deloma na Golici, deloma v mestu. V smislu propagande za varovanje planinske flore in za vzgojo plemenitega gledanja naravnih lepot ne moremo nuditi otrokom lepšega doživetja. — Prosimo učiteljske zbore vseh ljubljanskih šol, da obisk toplo pripo-roče; ker so se nekateri že ponovno zanimali za petje in ples ter izvedbo te igre, opozarjamo na to izredno priliko, da si igro ogledajo. — Vodstvo III. drž. mešane ljudske šole v Ljubljani.
—	Tovariši, zavedajmo se svoje kolegialne dolžnosti ne samo v besedah, temveč tudi v dejanju! Podpirajmo svoje ustanove, ker le tedaj, če bo naša skupnost močna, bodo tudi poedinci mogli in smeli iskati zaslombe pri svoji orgainzaciji. Med najmočnejše in najbolj važne naše ustanove spada naša Učiteljska tiskarna v Ljubljani. Naša stanovska dolžnost je, da v osnovne in meščanske šole uvedemo tiste odobrene šolske knjige, ki jih je založila naša tiskarna!
—	Za proslave ob koncu šolskega leta
dobi učiteljstvo primerne igrice in pesmice v glasbenih edicijah Učiteljskega pevskega zbora »Mladini« in »Materinski dan«. V ediciji »Mladini« je poleg lepih mladinskih zborčkov z lahko spremljavo otroška igrica. »Mačka, miš in miška«, kjer nastopijo omenjene živali in mladinski zbor, ter kratka glasbena slika »Vrabec in konj.« — O glasbenem priročniku za materinski dan se je že mnogo pisalo. — Opozarjamo šole in učiteljstvo, da je v tej zbirki mnogo mladinskih zborov, katere lahko uporabljamo pri vsaki šolski proslavi in prireditvi. V zbirki je tudi prizorček »Mamica je žalostna« od prof. Cernejeve, ki je zelo primeren za proslavo ob koncu šolskega leta. — Edicija »Mladini« stane 5 din, glasbeni priročnik »Materinski dan« pa 20 din. — Naročila sprejema Učiteljski pevski zbor — Emil Adamič v Ljubljani, Frančiškanska ul. 6/1.
—	Opoz&rjamo, da bo šolsko leto kmalu minilo in bo treba misliti na nakup knjig za vaše otroke za prihodnje leto. Da boste to breme laže prenesli, si otvorite tekoči račun pri Učiteljski tiskarni. Pišite po navodila ali pa se obrnite na svojega poverjenika. — Poverjeniki naj na vsakem zborovanju tolmačijo važnost te ugodnosti, ki jo nudi Učiteljska tiskarna vsem, posebno pa družinskim očetom, ki imajo s šolanjem otrok velike izdatke. — Opozarjamo na te ugodnosti tudi vse učiteljice in učitelje, ki si nabavljajo razne knjige. iPoslužite se ugodnosti, ki jih nudi naše gospodarsko podjetje. Svoji k svojim — svoji za svoje!
—	Na banovinski vinarski in Sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto dne 15. septembra t. 1. Šola je dvoletna ter ima internat za 60 gojencev in 103 ha veliko posestvo z vsemi kmetijskimi panogami in potrebnimi gospodarskimi objekti. — Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter z dobrim uspehom dovršena osnovna šola. Kmečki sinovi, ki ostanejo po končani kmetijski šoli doma, imajo pri sprejemu prednost. Mesečna vzdrževalnina se določi po premoženjskih razmerah prosilcev ter znaša od 25 do največ 300 din. — Prošnje za sprejem (banovinski kolek 10 din) je poslati ravnateljstvu najkasneje do 15. julija t. 1. ter priložiti: 1. krstni list; 2. domovnico; 3. odpustnico, odnosno zadnje šolsko spričevalo; 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. obvezne izjave staršev, odnosno varuha, da bodo krili stroške šolanja; 6. obvezno izjavo staršev ali varuha, ki računajo na banovinsko ali kako drugo štipendijo iz javnih sredstev, da bo njih sin ali varovanec ostal pozneje na domačem
posestvu, v nasprotnem primeru pa povrnejo zavodu iz javnih sredstev prejete zneske podpore. Izjavi pod 5. in 6. je kolkovati z bano-vinskim kolkom za 4 din. Pridni sinovi manj premožnih posestnikov, ki reflektirajo za znižanje mesečne vzdrževalnine in žele banovinsko štipendijo ali štipendijo sreskega kmetijskega odbora, morajo priložiti tudi premoženjski izkaz z uradno navedbo višine zemljiškega davka ter gospodarskega stanja staršev, odnosno varuha. Taki prosilci naj zaprosijo istočasno za primerno štipendijo pri svojem sreskem kmetijskem odboru. — Podrobnejša pojasnila daje na željo ravnateljstvo.
—	Počitnice učiteljev raznih počitniških tečajev. Ministrstvo za fizično vzgojo naroda je pod O. br. 2293 od 21. marca 1938. izdalo posebno pojasnilo, v katerem odloča, da morajo pristojni činitelji poskrbeti za nadomeščanje teh učiteljev v mesecu juliju in avgustu, ko jim pripadajo šolske počitnice kot ostalemu učiteljstvu.
Še enkrat
POZIV. Šolska upraviteljstva prosimo, da posredujejo pri svojih krajevnih šolskih odborih za čim hitrejše kritje zaostale naročnine »Popotnika«. Neko sresko učiteljsko društvo je storilo v tem pogledu važen korak. Obrnilo se je na sresko načelstvo s prošnjo, da odtegne o priliki izplačila dotacij dolžno naročnino lista vsem onim šolam, ki te še niso plačale in jo v celoti nakaže tukajšnji sekciji. To je razveseljiv pojav in res posnemanja vreden. Pri tem pa ne pozabite tudi na dolžno naročnino iz prejšnjih let. Uprava.
—	Sreska učiteljska društva obveščamo, da bodo prejela konec tega meseca izpiske letnega obračuna za tekoče poslovno leto po stanju 31. maja 1938. Zato prosimo vse p. n. blagajnike, da dostavijo mesečne prijave za mesec maj točno v določenem roku. Istočasno apeliramo na vsa sreska društva, da porav-
icarna
.KOM.
Gostilna
LJUBLJANA
nasproti pošti
se priporoča cenjenemu učiteljstvu
najo dolžno članarino sekciji v celoti najkasneje do 15. junija t. 1. Nekatera društva dolgujejo sekciji že nepričakovano visoke zneske, ki jih bodo do konca šolskega leta prav težko poravnala. Vsa taka društva bodo prišla na banovinski skupščini lahko v mučen položaj, ker se bo moralo na njej sklepati glede verifikacije njihovih zastopnikov in glede pravice glasovanja na skupščini. Pri tej priliki pripomnimo, da je morala sekcija poravnati vso članarino centrali JUU v Beograd v smislu organizačnih pravil že meseca aprila, ako hoče biti na glavni skupščini pol-nomočno zastopana. Istotako bi morala storiti tudi sreska učiteljska društva napram sekciji. Ker pa imamo pri nas v praksi plačevanje v 10 mesečnih obrokih, bi morala društva skrbeti za to, da bi bila vsa članarina krita za vsako^ poslovno leto po gornjem principu najkasneje meseca junija. — Ponovno prosimo, storite tako in nakažite dolžne zneske sekciji pravočasno in sigurno.
Uprava.
— Na zborovanjih sreskih učiteljskih društev porabite vsaj nekaj časa za gospodarske zadeve, med katerimi bodi prva propaganda za Učiteljsko tiskarno.
Kaj vse pišejo
o učlielfmtvu, šoli, proMvežl In JXJU
—1 Pismen človek uživa večji ugled pri
drugih ljudeh. Prav tako je deležen pismen narod pri drugih narodih večje veljave. Že leta 1910. so bili na Francoskem izmed 100 prebivalcev nepismeni samo trije, na Angleškem in Holandskem po eden, v Švici izmed 1000 prebivalcev komaj pet, na Švedskem trije, na Danskem dva, v Nemčiji celo izmed 10.000 samo dva. Od Slovanov so toliko napredni samo Čehi, pri katerih je znašala nepismenost v letu 1930. samo malo nad sedem odstotkov medtem ko ne znaša danes štirih odstotkov. — Tem podatkom sledijo še podatki o nepismenosti v naši državi in to v članku: »Za pismenost se pri nas vse premalo stori«, ki ga priobčuje »Domovina« od 12. maja 1938. Članek se zaključuje s sledečo ugotovitvijo: Dokler ne bo vsaka večja vas v naši državi imela svoje ljudske šole, ne bomo doživeli večjih uspehov v ljudski pro-sveti.
—1 »Manifestacijsko zborovanje obmejnega učiteljstva«. Pod tem naslovom priobčuje Mariborski »Večernik« »Jutra« od 16. maja poročilo o velikem učiteljskem zborovanju v Murski Soboti in pravi med drugim tudi: Zbrana društva odobravajo dosledno izvajanje čiste stanovske linije v JUU. Po-
zivamo vodstvo banovinske in centralne organizacije, da tudi v bodoče z vso doslednostjo delajo na smernicah znane deklaracije in jima zagotavljamo našo oporo. Smatramo, da je nujna potreba stopiti takoj k delu za razvoj šolstva, posebej še v obmejnih srezih. Za prospeh tega je potrebna stalnost, avtomatsko napredovanje, izboljšanje gmotnega položaja, tudi upokojencev, enakopravnost učitelja in učiteljice, odprava celibata, namestitev brezposelnih, znižanje števila otrok v razredih, otvoritev novih razredov, ureditev položaja šolskih upraviteljev, ureditev obmejnega šolstva, gospodarsko, socialno in narodno osiguranje narodnega življa, graditev obmejnih šolskih poslopij.
Preselili
smo našo delikatesno in špecerijsko trgovino ter vinarno na Kongresni trg 8. Vabimo cenjene gospode učitelje, da se pridejo okrepčat v moderno opremljeni lokal, kjer jih postrežemo z dobro pijačo in okusnim prigrizkom.
FR* KHAM, delikatese, špecerija in vinarna Kongresni trg 8
Oj, to je bilo lepo . . .
Tako so vzklikali otroci, ko so zapuščali v soboto 14. t. m. po obisku Ribičičevih »Palčkov« operno gledališče. Kakor roj iz panja so se sipali otroci in hiše Talije in žarečih obrazov ter s širokimi potezami pojasnjevali posamezne slike... Oj, to je bilo lepo...
ab
Predprodaja vstopnic. Boljša gospa vprašuje po vstopnicah, poleg nje srčkano dekletce. Na pojasnilo, da je predstava namenjena izključno šolski mladini v spremstvu učiteljstva, da so vprav zato tako nizke cene in da bodo palčke še igrali za mamice z otroki, se je gospa obrnila k svoji punčki rekoč: »Ubogi otrok!«
Punčka tleskne z rokami, a kmalu se spusti v jok.
»Lada palčke, la-a-a-da ...« je zatrjevala materi do vrat in mogoče še naprej.
Kmalu potem priracata po vstopnico dva dečka v starosti petih let. Z dinarji v roki stopita pred okence blagajne rekoč: »Za palčke!« Blagajničarka je videla samo stisnjeno pest in slišala prošnjo.
Blagajničarka ju pošlje k posebni blagajni, ki jo je organiziral UPZ za to predstavo.
»Palčki??«
»Da!«
»Bosta sedela skupaj!?«
Kimanje z glavo in zjasnitev obrazov.
Žena - mati v zelo ponošeni in zakrpani obleki, ki je pričala o najbednejšem življenju, stopi k blagajni.
»Prodajajo tukaj vstopnice za palčke?« »Da!«
»Rada bi videla, da bi tudi moja dva otroka videla palčke in bila z drugimi otroki vesela... kolike so cene?«
Odprla je žuljavo pest, v kateri je tiščala borne dinarčke, in odštela ... Trepetaj e je vzela vstopnice... Gotovo ji je drhtelo srce.
Otroka sta sedela v loži!
Eno uro pred predstavo je stalno brnel telefon. Povpraševanje po vstopnicah je bilo veliko. Vsi so zvedeli, da je bilo gledališče razprodano že v četrtek popoldne in da bo kmalu repriza.
Telefon.
»Kdo tam?« vprašuje dekliški glasek ostro in resno.
Pomislil sem nekoliko in odgovoril: »Palčki!«
»Da ... da ... palčki...« je sproščeno zagostolelo iz slušalke in nato pohitelo. »Prosim dva sedeža.«
»Samo nekaj stojišč je še.«
»Ško-o-o-o-da...«
tb
V čakanju pred opernim gledališčem.
»Kje sediš?«
»Spodaj ...« »Ti??...«
»Zgoraj...«
»Jaz pa v loži!«
»Poceni... tako poceni ni bilo za otroke še nikoli v operi.«
Pred pričetkom predstave.
Gledališče se polni, otroci sedajo drug poleg drugega, tisoč oči bega po dvorani, tisoč se jih upre v železni zastor, za katerem so palčki... pravljica, ki živi v njihovi domišljiji. Mnogi so prvič v gledališču.
Nestrpnost. Eden tleskne, vse za njim, na pregradi dijaškega stojišča sedeči binglja-jo tudi z nogami in kričijo...
Tema.
*
Polna dvorana, a še premajhna... V prostoru za orkester stoji nekaj očetov, ki dviga svoje otroke, da bi tudi oni nekaj videli.. Odkod so se vzeli... iznajdljivost in za palčke se tudi stoji!
• .
Za zastorom se pripravljajo palčki. Tu je polne roke dela, družina je.velika in gibati je treba... paziti je treba, da se koga ne izpusti. V bradah in oblekcah je težko ločiti dečka od deklice.
»Lep si!« zakličem veselemu palčku.
»Prosim, sem deklica!«
Da bi se izognil zamenjavi, sem jih nagovarjal s palčki.
V garderobi je zmanjkalo brad.
»Ali bom jaz brez brade?« zateglo in skoraj z jokom vprašuje droben deček... dobil je popolnoma novo ...
Palčki vpijejo, gledajo drug drugega.
»Kdo še ni našminkan?«
»Gospod, gospod« prsta pokonci »jaz še nisem nafarban!«
Pa smo ga »nafarbali.«
it
Zastor se dvigne, vsa dvorana se pomakne za dolžino otrokovega vratu naprej proti odru. Slike se vrste druga za drugo kakor v filmu, ne, še lepše ... otroci požirajo z očmi in usti...
Kralj, palčki, vratar z rdečo lučjo ...
Norček... ta je pa res dober.
In kobilica taka, da so jo prinesli štirje palčki, večja je kakor palčki... pa vile, ku-harčki z loparji in deklica Anica, ki se je izgubila v gozdu. Palček-vratar jo je zagledal za deveto krtino in pripeljal pred kralja. Anica noče ostati brez mamice pri kralju in palčkih za kraljico.
•
Mamica je sreča!
Mamica je ljubezen!
Mamica je zaklad!
Palčki tega ne razumejo, pa ji prineso
za srečo — venec
za ljubezen — denar in
za zaklad... mačka!
»Tu imaš mamico« reče kralj Anici, ki se prebudi ter pokaže na venec, denar in mačko.
»Ne, to ni mamica ...« se zasmeje Anica. Dvorana se zasmeje.
»Kaj pa je mamica?« vpraša kralj palčkov.
»Mamica je ... mamica!« odgovori Anica. Otroci v dvorani prikimajo, da mamica
je mamica... oni že dobro vedo in Anica ima prav.
*
Kralj bi le rad obdržal Anico pri sebi, vile se temu upro. Vile izgube kraljevo milost in morajo iz njegovega kraljestva.
Ko vse zaspi, pridejo vile, odvedejo Anico, a na njeno mesto polože pupo... Dvorana se giblje, steza vratove in napeto pričakuje, aji se bo vilam posrečilo odpeljati Anico... Oddih...
Sledi pravljičen pogreb pupe. Palčki mislijo, da je Anica umrla ... ker ni imela sreče ... ker ni imela ljubezni... ker ni imela mamice ... a Anica je prišla k svoji mamici!
Plosk.
Med odmorom ...
Mamica, ki je prisedla k svojemu otroku:
»To je lepo od Vas, da ima mladina za majhen denar mnogo veselja ... Oprostite, da sem prišla z otrokom ... tudi jaz rada gledam take reči.«
K
Po predstavi za odrom.
»Gledališče je pri nas vedno prazno, le gostovanja polnijo dvorano... ljudje ne hodijo radi v naše prostore. S takimi predstavami bi si vzgojili dobro in hvaležno gledališko publiko!«
Pritrdil sem mu.
*
Telefon se še vedno oglaša, mnogi bi še radi imeli vstopnice. Pravljična igra se bo
ponovila in vsi jo bodo še lahko videli.
*
Učiteljski pevski zbor, ki je zamisel izvedel in gmotno podprl, si je pridobil s tem vsa sredstva za izvedbo igre. Ima note za klavir in orkester, ima vse potrebne rekvizite in popolno garderobo. UPZ se je namenil, da bo začel izposojevati šolam, ki bi hotele uprizoriti igro, za majhno odškodnino vse potrebne rekvizite in obleke. Skladatelj Gr-bec je obljubil partituro z zelo lahko klavirsko spremljavo.
Oj, to bo še lepo...	Vir.
—1 Belgrajski učitelji so nasprotniki sedanje uprave JUU. Pod tem naslovom priob-čuje »Domoljub« od 11. maja notico o volitvah in njih izidu v beograjskih sreskih društvih.
—1 Obširno poročilo o zborovanju Obmejnih učiteljskih društev prinaša »Jutro« od 18. maja. Med drugim poroča: Govorniki so poudarjali, da bo to manifestacijsko zborovanje globoko odjeknilo po Prekmurju, ki ceni učiteljevo delo; skupno delo bodi vedno posvečeno kralju, domovini in mladini, prežeto naj bo z ljubeznijo do malega človeka. Bodro in odločno se postavimo po robu tuji propagandi, ki še venomer zastruplja naš narod ob meji, prav posebno pa v Prekmurju.
—1 Posebne šole za židovsko deco. Dunajski župan dr. Neubacher je odredil, da se po vseh dunajskih šolah takoj oddelijo židovski otroci od arijskih. Istočasno je izšla odredba, da se za židovsko deco otvorijo posebne šole.
—1 »Domoljub« od 4. maja priobčuje sledeče: V tržaški pokrajini je razpisanih 83 učiteljskih mest, a zanje ni zadosti prosilcev. V Jugoslaviji pa imamo učiteljstva preveč, zlasti zaradi »mučenikov«, ki so vešči italijanščine in bi bili neredki brez nevarnosti lahko ostali tam za mejo, kjer je ostala slovenska duhovščina, vedno pripravljena za narodnost tudi kaj potrpeti. — Res čudno bi bilo, da bi gospodje okoli »Domoljuba« ne vedeli, da ni niti eden od onih učitelj ev(-ic) Slovencev, ki so ostali v Italiji, zaposlen v svoji ožji domovini, marveč so bili vsi premeščeni v južne pokrajine Italije. Tržaški pokrajini ne bi torej nič koristilo, če bi »mučeniki«, kot jih v navednicah navaja »Domoljub«, ostali onstran meje, pač pa taka neresna notica zelo škoduje učiteljskemu ugledu.
Učiteljski pravnik
—§ Vprašanje: A. Z. iz C. Se sme učiteljica poročiti samo z učiteljem osnovne šole ter ji prepove celibat zakon z učiteljem meščanske šole, učiteljem telovadbe ali glasbe na srednjih šolah in s šol. nadzornikom?
Odgovor: Na anonimna vprašanja ne odgovarjamo!
Naša gospodarska organizacija
„DOM UČITELJIC"
VABILO
na
VIL redni občni zbor zadruge »Dom učiteljic«
na binkoštni ponedeljek, dne 6. junija t. 1., ob 9. uri dopoldne na šentjakobski šoli.
Dnevni red:
1.	Citanje in odobrenje zapisnika o zadnjem občnem zboru.
2.	Poročilo: a) načelstva, b) nadzorstva.
3.	Odobritev rač. zaključka za 1. 1937.
4.	Volitev načelstva.
5.	Volitev nadzorstva.
6.	Slučajnosti.
RAČUN ZGUBE IN DOBIČKA Zguba:
Upravni stroški.....din 4.009,55
Zavetišče.......... 10.412,75
Odpis inventarja 10 %..... 165,80
Cisti prebitek . . . . . . „ 4.933,25
din	19.521,35
Dobiček:
Upravni dohodki.....din	10.201,35
Zavetišče...... . . „	9.320,—
din 19.521,35
BILANCA Z DNE 31. DECEMBRA 1937. Aktiva (Imetje):
Gotovina v blagajni ....	din	672,53
Poštna hranilnica.....„	269,95
Naložen denar......„	138.794,48
Vrednostni papirji ....	„	20.328,—
Inventar ....................1.492,20
Deleži pri Zvezi in drugje .	„	600,—
Razno............„	4.195,—
din	166.352,16
Pasiva (Dolgovi):
Deleži članov......din	17.700,—
Rezervni sklad .......88.722,06
Fond za zgradbo doma ... „	54.996,85 Cisti prebitek . . . ... „ 4.933,25
din 166.352,16
Načelstvo: Marija Sodnik,	Milka Završan,
t	načelnica	podnačelnica
Marija Lapajne, Ana Leveč, Milena Bratina,
članice načelstva
Nadzorstvo: Milena Pehani,	Jela Levstik,
predsednica	podpredsednica
Angela Gregorič, Marija Prezelj,
članici nadzorstva
Milena Sušnik,	Jela Likar,
namestnici nadzorstva
Učiteljska tiskarna
—t Nov cenik Knjigarne Učiteljske tiskarne izide sredi junija t. 1. Prejele ga bodo vse šole. Preglejte ga in potrebno čimprej naročite, da boste pravočasno postreženi. Sedanje cene mladinskih knjig so veljavne le do izdaje novega cenika.
—t Z novim šolskim letom pritrdite na vse učne sobe nove napise, da bodo točno označeni oddelki in razredi osnovne in višje ljudske šole. Lične napise na lepenki imata v zalogi Knjigarna Učiteljske tiskarne v Ljubljani in podružnica v Mariboru.
—t Papir v polah za koncepte in dopise naročite v zavojih po 250, 500 ali 1000 po! zaradi ugodnejših cen.
—t Ste že pristopili kot zadružnik k Učiteljski tiskarni? — Ne odlašajte!
—t Ste si že otvorili tekoči račun pri Učiteljski tiskarni? Kmalu bo treba kupovati potrebščine za otroke. Pišite tiskarni ali poverjeniku za obrazce.
—t Pahor: Vijolinska šola — 100 narodnih pesmi za 2 gosli je izšla. Prvi in drugi zvezek že lahko dobite. Izide v petih zvezkih. Cena zvezku 12 din.
Mladinska
matica
VSEM POVERJENIKOM!
Knjige Mladinske matice se dotiskujejo. Konec maja jih bodo imeli v rokah vsi naši naročniki, ki bodo vsaj do 25. t. m. poravnali vseh 9 obrokov.
Opozarjamo še zadnjič, da bodo prejeli knjige samo tisti naročniki, ki so bili naročeni na vse številke »Našega roda« in ki so plačali tudi že 9. obrok. Vsaka šola bo prejela le toliko garnitur, kolikor ima takih rednih naročnikov. Pred poravnavo celotne naročnine se ne bodo odposlale knjige na nobeno šolo.
Zato nujno prosimo vse cen j. poverjenike, da nam nemudoma nakažejo še morebitne zaostanke na naročnini. Poenostavili nam bodo s tem ekspedicijo, obenem pa v polni meri zadovoljili naše mlade naročnike.
Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič
—pev. Obvestilo članstvu. V petek, 20. t. m., je imel upravni odbor UPZ sejo, na kateri je razpravljal o bodočem delu zbora. Vse važnejše sklepe glede prihodnjega pevskega tečaja in o počitniškem pevskem tečaju bomo članstvu sporočili v kratkem v posebni okrožnici. — Tajništvo.
Šolski radio
—r XXXII. Torek, 24. maja. Letalstvo v službi prometa in znanosti; razgovor z učenci. Vodi g. Miroslav Zor. II.—III. — Petek, 27. maja. Kako nastane ladja; dialog. Vodi g. Viktor Pirnat. V obliki razgovora se bo vršil ogled splitske ladjedelnice z vpletenim opisom nastanka ladje počenši z načrti, preko poizkusnih modelov do postopne graditve prave ladje, njenega splavljenja in dokončne ureditve. II.—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo, 22. maja, ob 17. uri predaval g. Štrekelj Josip: Koristne živalce na vrtu.
Stanovska organizacija JUU Iz Izvršnega odbora
—iz Brzojavne pozdrave in izraze solidarnosti izvršnemu odboru JUU odnosno njegovemu predsedniku tov. Ivanu Dimniku so poslala sledeča društva:
Sresko učiteljsko društvo Novska.
Sresko učiteljsko društvo Travnik s svoje reorganizacijske skupščine.
Sresko učiteljsko društvo Ljubotin s svoje redne skupščine.
Učiteljstvo sreza benkovačkega s svoje redne letne skupščine.
Učiteljsko društvo sreza Istok.
Sresko učiteljsko društvo Podgorica s svojega majskega zborovanja.
Učiteljstvo dvanajstih Srezov s svojega zborovanja v Murski Soboti.
iz društev
Vabila
= ČLANOM GORNJEGRAJSKEGA UČITELJSKEGA DRUŠTVA! Po sklepu prejšnjega zborovanja naj bi letos zadnjič zborovali v Logarski dolini. Ce se priglasi najmanj 30 udeležencev, -se bo to zborovanje vršilo sredi junija. Peljali bi se z novim in udobnim Urhovim avtokarom. Vožnja v Logarsko dolino in nazaj stane za posameznika 20 din. Prijavite se najkasneje do 1. junija! Kdor bi se prijavil, a bi se pozneje ne udeležil zborovanja, plača voznino kljub temu. Cim sprejmemo potrebno število prijav, slede v »Učit. tovarišu« podrobnejše informacije.
Bodoči »Obmorski učiteljski dom v Omišlju« na otoku Krku vabi vse tovari-še(-ice), ki ljubijo naše morje in si hočejo v bližnji bodočnosti ob njem na cenen način okrepiti svoje zdravje
k pristopu.
Dom bo nudil tovarišem(-icam) največje udobnosti, tako v družabnosti, v ceni, kopanju itd.
Čim več nas bo, tem prej bo dom gotov.
Vplačani deleži so varno naloženi in last vsakega člana brez najmanjše izgube.
Podrobne informacije daje društvo s sedežem v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.
Dosedanje člane pa prosimo, da se poslu-žijo nakazil v svrho končne poravnave članarine.	Odbor.
= JUU SRESKO UČITELJ. DRUŠTVO ŠOŠTANJ bo imelo svoje zadnje zborovanje v tem letu dne 28. maja t. 1. v Šoštanju. Poleg poročil funkcionarjev in predlogov za skupščino bo še zanimivo predavanje o slovenskem pravopisu. Ker bo to zborovanje zadnje v tem letu, je udeležba članska dolžnost! Pokažimo svojo stanovska zrelost!	Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO bo zborovalo v torek, 31. maja, ob J49. uri v telovadnici II. deške ljudske šole na Grabnu. Poleg običajnih točk je na dnevnem redu tudi predavanje banskega šol. nadzornika g. prof. Milka Jegliča o računskem pouku. Volili bomo tudi delegate za banovinsko in državno skupščino, zato pričakujemo polnoštevilno udeležbo. — Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO KOČEVJE je zborovalo 7. maja 1938. leta v Kočevju. Navzočih 78, to je 69,6 %, odsotnh 34, opravičilo se jih je 5. Tov. predsednik je pozdravil navzoče, zlasti banskega šol. nadz. g. Milka Jegliča, sreska šol. nadz. gg. Finka in Peterima, referenta PRK tov. Starmana, zastopnika politične oblasti g. Kužnika in 3 no-vovstopivše tovariše(-ice).
Ban. šol. nadz. g. Milko Jeglič je predaval o metodiki računskega pouka v ljudski šoli, zlasti o važnosti uporabnih nalog, njihovi izbiri in reševanju. Zborovalci so z zanimanjem sledili izvajanjem g. predavatelja, kar je potrdil tudi stvarni razgovor, ki so se ga udeležili tov. Fink, Vončina, Trobiševa, Urbančič, Kadunc, Trobiš, Peterlin Al. in Kosova P.
Tov. predsednik je obravnaval anketne pole, ki so zadevale našo stanovsko organizacijo, predvsem naša stanovska zborovanja. Tajnica je prikazala materialni položaj učiteljstva kočevskega sreza na podlagi vposlanih anketnih pol. Zbor je sprejel sledeči predlog: »Z ozirom na materialni položaj učiteljstva in naraščajočo draginjo naj vodsvo JUU na me-rodajnih mestih zastavi ves svoj vpliv, da se naši prejemki izenačijo s stanjem z dne 12. marca 1932.«
Situacijsko sliko organizacije je podal tov. predsednik. K situacijskemu poročilu je sprejelo članstvo sledečo zahvalo JUU: »Sekciji in glavnemu odboru JUU izrekamo zahvalo za dosedanje delo in ju prosimo, da še nadalje vztrajata in delujeta za dosego najnujnejših naših zahtev v korist šole in države.«
Tov. Starman Franc iz Ljubljane je navezal stike med banovinskim PRK in šolami v našem srezu.
Po poročilih je bil' sprejet še sledeči predlog: »Šole z enim, dvema ali tremi oddelki, ki so raztresene po naših hribovskih naseljih, so tako slabo preskrbljene z učili, da je pouk, poleg ostalih ovir, še s tem močno oviran. Banovinski šolski odbor prosimo, da ipri odobritvi novih proračunov upošteva ta dejstva, ter izenači postavke učil teh šol z višjeorga-niziranimi šolami ali pa naj se rešuje ta odobritev individualno. Izenačijo naj se tudi postavke učiteljskih knjižnic.« J. Trobiš, preds.	Cok, A., tajnica.
^ + JUU — SRESKO DRUŠTVO BREŽICE je zborovalo v soboto 9. aprila v Brežicah. Navzočih 39 članov.
Predsednik otvarja zborovanje in se opraviči, ker zborovanje ni v Sevnici, kot je to sklenil zadnji zbor. Toplo se poslovi od vzornega
tovariša Tomšiča, učitelja iz Artič, ki je premeščen na meščansko šolo na Jesenice. Poudarja važno poslanstvo Bran-i-bora. Učiteljstvo naj zlasti letos nujno podpre to narodno-obrambno akcijo. Nadalje prosi učiteljstvo, naj skuša v prihodnjem šolskem letu še zvišati število naročnikov Mladinske matice. Ugotavlja, da se je število članstva JUU dvignilo in topogledno stavlja za vzgled tovari-še(-ice) iz Vel. Doline in Čateža. Prečita važnejše dopise. Debata se vname okrog »anketne pole«. Splošno je bilo mnenje, da je sicer zelo potrebna, toda brezpredmetna, ker se ne bo upoštevala in je zato škoda dela — zbor jo zavrne.
Tudi stanje blagajne je zadovoljivo, kot poroča tov. blagajnik.
Za skupščine se izvolijo sledeči delegati:
a)	za banovinsko tovariša Ivanuš in Ankele;
b)	za glavno tovariša Ivanuš in Ravbar.
R. Ivanuša, preds.	Ankele Fr., tajnik.
+ JUU SRESKO DRUŠTVO KOZJE je
zborovalo 9. aprila 1938. ob 10. uri v kozjanski šoli.
Navzočih je bilo 70 %.
Predsednik je pozdravil navzoče tovariše, podal situacijsko poročilo in vabil v organizacijo še neorganizirane. Pozival je vse tova-riše(ice), da še preden odidejo na velikonočni odmor, posvete vsaj eno uro pouka Slovencem izza mej naše domovine.
Tov. tajnica je prečitala zapisnik zadnjega zborovanja in došle dopise, katere je vzel zbor na znanje.
Tov. Jurančič B. je predaval: »Praktično delo v oddelku z več razredi«. Uvodoma je opisal razvoj novodobne — delovne šole, ter pri tem poudarjal razvojni dobi: dobo rakotvornega pouka in dobo, ki je polagala pažnjo na delovanje šolskih odrov. Ti poizkusi pa so bili le kopiranje tujih vzorov in zato brez trajne vrednosti. Temeljna zahteva: šola mora upoštevati ljudske potrebe. Kmet ne občuti in ne ceni koristi ljudskih šol, dokler pouk ne ustreza potrebam preprostega ljudstva. Praktično je treba uvajati učence v kmetsko delo s poukom: zemljiški podatki, izračunavanje davkov, »merjenje lesa, pogozdovanje, izboljšavanje in ureditev posestev in priprav, prošnje za podpore pri nabavah raznih novejših naprav itd. Vpletanje med učno snov basni in pripovedk domačega izvora. Poživitev dela in razpoloženja za pouk.
O naših gospodarskih ustanovah je obširneje poročal tov. Kos M. Več tovarišev in tovarišic je referiralo o gmotnem položaju učiteljstva. Referat tov. Štuklove A. se pozneje priobči v »Učiteljskem tovarišu«.
Tov. Štukel Anica je vabila tovarišice k pristopu »Domu učiteljic v Ljubljani«.
Prihodnje zborovanje bo v Št. Petru pod Sv. Gorami v juniju.
Frece V., preds.	Moser J., tajnik.
Novosti na knjižnem trgu
—k Zastonj je upala — Na vrhovih. Dve
igri za preproste društvene odre je po P. Per-kovih novelah »Vljudna« in »Na vrhovih«, dramatizirala tov. Franja šušteršič, ki je igrici tudi sama založila. — Prva igra je trode-janka z 8 ženskimi in 3 moškimi vlogami, a druga »Na vrhovih« štiridejanka s 3 moškimi Ln 5 ženskimi vlogami. Cena knjižici 10 din.
Na Vas
U lr.f^fln jc irvocc
da imate ob tako vedno kot novo
zato Jo pustite redno kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. 1UCICH
LJubljana
Poljanski nasip 4-6
Pralni c« — Svetlolikalnica
Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica St. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413.
Posojila do Din 10.000 — vsem javnim nameščencem po 7% proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.