SKUPSCINSKI za občine ČRNOMEU, KOČEVJE, KRŠKO, METLIKA, NOVO MESTO, RIBNICA IN TREBNJE Letnik X Novo mesto, 29. marca 1973 Št. 8 VSEBINA OBČINA ČRNOMELJ: 106. Odlok o roku odplačila odškodnine za zemljišča, razlaščena za stanovanjsko graditev v zemljiškem kompleksu v občini Črnomelj OBČINA KR S KO: 107. Odlok o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Krško 108. Odlok o imenovanju komisije za pregjied in vsklajeva-nje samoupravnih sporazumov o združevanju in statutov delovnih organizacij 109. Odločba o ugotovitvi splošnega interesa gradnje nuklearne elektrarne Krško OBČINA METLIKA: il6. Odlok o ustanovitvi solidarnostnega stanovanjskega sklada za območje občine Metlika 111. Odlok o obveznem prispevku za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na območju občine Metlika 112. Odlok o obveznem združevanju dela sredstev pri Dolenjski banki in hranilnici (DBH) za kreditiranje stanovanjske graditve na območju občine Metlika 113. Odlok o določitvi najnižjega odstotka sredstev za raz-šiijeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu na območju občine Metlika 114. Odlok o podaljšanju veljavnosti odloka o stopnjah pri-spe\1cov za dnevno varstvo otrok v letu 1973 OBČINA KOČEVJE: 115. Odlok o da^ih občanov 116. Odlok o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje v letu 1973 117. Odlok o odstopitvi dela davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja delovnim organizacijam 118. Odlok o določitvi stopnje prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje v letu 1973 119. Prednostni vrstni red za dodeljevanje posojil iz sklada za reševanje stanovanjske problematike udeležencev NOB v občini Kočevje OBČINA ČRNOMEU 106. Na podlagi 34. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS št. 27/72) in 125. člena statuta občine Črnomelj je občinska skupščina Črnomelj na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 5. 3. 1973 sprejela ODLOK o roku odplačila odškodnine za zemljišča, razlaščena za stanovanjsko graditev v zemljiškem kompkksu v občini Črnomelj 1. člen Odškodnina za zemljišča v zemljiškem kompleksu, razlaščena po stanovanjski graditvi, se ne plačuje v roku, ki ga določa 61. člen zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu pravice uporabe, temveč v roku 5 let v enakih letnih obrokih. Rok začne teči od dneva vročitve pravnomočne odločbe, s katero je določena odškodnina v denarju. Za določeno odškodnino pripadajo prejšnjemu lastniku obresti, ki veljajo za hranilne vloge na vpogled oziroma na vezane vloge pri poslovnih bankah. 2. člen • Svet za finance občinske skupšči- ne lahko v posameznih primerih, če so na razpolago ustrezna finančna sredstva, sklene, da se odškodnina bivšim lastnikom izplača v krajšem roku od 5 let. Pri tem ima prednost ugodnejšega roka izplačila bivši lastnik: - ki mu je kmetijstvo edini vir preživljanja in predstavlja razlaščeno zemljišče v razmerju na preostalo posestvo znatno površino, - ki je star več kot 60 let ali je pridobitno nesposoben in nima rednih dohodkov za preživljanje, - ki živi v slabih socialnih razmerah ali preživlja več mladoletnih otrok. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 463-1/73 Datum: 5. 3. 1973 Predsednik občinske skupščine Črnomelj; inž. MARTIN JANŽEKOVIČ, 1. r. OBČINA KRŠKO 107. Na podlagi 117. čl. zakona o javnih cestah (Ur. 1. SRS, št. 51-288/71) in 244. čl. statuta občine Krško (Ur. vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščin^i Dolenjski list št. 4-52/68 in 4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. 2. 1973 sprejela ODLOK o lokalnih in nekategoriziranih cestah v občini Krško I. SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen S tem odlokom se na območju občine Krško določa način upravljanja in gospodatjenja z lokahiimi in nekategoriziraniini cestami ter dosedanje ceste IV. reda glede na gospodarski in družbeni pomen, ki ga imajo za promet, razvrstijo v kategoriji lokalne ceste I. kategorije, lokalne ceste II. kategorije in nekategorizirane ceste. 2. člen Za lokalne ceste I. in II. kategorije po tem odloku se štejejo ceste, ki povezujejo med seboj kraje v občini in občinski teritorij s sosednjimi občinami ter služijo potrebam lokalnega prometa in izpolnjujejo tehnične pogoje po zakonu o javnih cestah. V I. kategorijo so razvrščene ceste, ki so pomembne za lokalni promet, v II. kategorijo pa ostale ceste, ki so že bile kategorizirane ali prene-šene v upravljanje občini od republiškega cestnega sklada. 3. člen Nekategorizirane ceste po tem odloku so krajevne ceste v naselju in ceste, ki povezujejo naselje z zaselki, dve naselji med seboj ali naselje s kategoriziranimi javnimi cestami in ne izpopolnjujejo tehničnih pogojev za kategorizacijo. 4. člen Lokalne in nekategorizirane ceste se gradijo, vzdržujejo, uporabljajo in uživajo pravno varstvo po določbah republiškega zakona o javnih cestah. Lokalne in nekategorizirane ceste na obmoi^u občine nadzoruje občinski inšpektor za ceste. Za namene, ki presegajo tehnično zmogljivost, se smejo lokalne in nekategorizirane ceste uporabljati le z dovoljenjem upravljalca ter ob pogojih in na način, ki ga sporazumno določita upravljalec in uporabnik. Uporabnik je dolžan upravljalcu povrniti škodo, ki nastane na cesti zaradi uporabe v smislu prejšnjega odstavka tega člena. 5. člen Sredstva za vzdrževanje in gradnjo lokalnih ih nekategoriziranih cest se oblikujejo iz virov, ki so določeni v zakonu o javnih cestah ter iz sredstev proračuna občine, določenih za te namene. Ce zbrana sredstva ne zadoščajo za vzdrževanje in gradnjo lokalnih in nekategoriziranih cest, lahko občinska skupščina oz. krajevna skupnost vpeljeta plačevanje krajevnega samoprispevka. Sredstva za ceste se zbirajo v občinskem cestnem skladu ter se s fi- nančnim načrtom razdelijo za potrebe lokalnih cest in za potrebe nekategoriziranih cest. II. UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE Z LOKALNIMI IN NE-KATEGORIZIRANIMI CESTAMI 6. člen Z lokalnimi cestami na območju občine upravlja in gospodari občinski cestni sklad, ustanovljen z odlokom u ustanovitvi cestnega sklada občine Videm-Krško (Uradni vestnik okraja Novo mesto, št. 8/62 in Skupščinski Dolenjski list št. 5/68). 7. člen Organ upravljanja cestnega sklada je upravni odbor sklada, ki šteje 11 članov. Člane upravnega odbora sklada imenuje občinska skupščina za dobo štirih let. 8. člen Pri upravljanju in gospodarjenju z lokalnimi cestami občinski sklad: - izdela in predloži občinski skupščini osnutek srednjeročnega in dolgoročnega programa za vzdrževanje, rekonstrukcijo in modernizacijo ter gradnjo lokalnih cest; - sprejema letne programe za vzdrževanje, rekonstrukcijo in gradnjo lokalnih cest; - skrbi za zimsko cestno službo; - skrbi za ustrezen priliv sredstev , za potrebe cestnega gospodarstva in za krepitev njegove materialne osnove; - sprejema letni finančni načrt in zaključni račun sklada; - obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za ceste v občini; - opravlja druge naloge, določene v zakonu o javnih cestah, drugih predpisih in s statutom sklada. Statut sklada sprejema upravni odbor sklada, potrdi pa ga občinska skupščina. 9. člen Občinski cestni sklad poveija dela na vzdrževanju kategoriziranih lokalnih cest za to usposobljeni delovni organizaciji s sklenitvijo pogodbe, ali pa organizira lastno strokovno tehnično službo. Lokalne ceste II. kategorije lahko prenese sklad v upravljanje in vzdrževanje krajevnim skupnostim, mora pa jim istočasno zagotoviti za to potrebna sredstva. 10. člen Nekatiegorizirane ceste in javne poti upravljajo in vzdržujejo krajevne skupnosti vsaka na svojem območju. Krajevna skupnost lahko s pogodbo prenese vzdrževanje nekategoriziranih cest in javnih poti, ki jih je dolžna sama vzdrževati, na ustrezno delovno organizacijo. Poljske in gozdne poti in ceste upravljajo in vzdržujejo zainteresirane delovne organizacije in občani, ki so uporabniki teh cest in poti. Dovozne ceste in poti do kamnolomov, gramoznic in drugih objektov vzdržujejo lastniki oziroma uporabniki kamnolomov in gramoznic oz. objektov. Krajevna skupnost določi, katere fizične in pravne osebe so dolžne vzdrževati posamezne ceste in poti oz. 2. in 3. odstavka tega člena in lahko odredi tudi druge ukrepe gle- III. DOVOCITEV LOKALNIH IN NEKATEGORIZIRANIH CEST NA OBMOČJU OBČINE 11. člen Glede na določila 1., 2., in 3. člena tega odloka se javne ceste na območju občine, ki so splošnega pomena za javni promet, razvrstijo, in sicer: A) LOKALNE CESTE I. KA- TEGORIJE 1. BRESTANICA - VELIKI KAMEN 6,050 kpi 2. SENOVO - DOVŠKO - BREZJE - KALIŠEVEC - GORNJI LESKOVEC 7,000 km 3. BRESTANICA - BLANCA (obč. meja) 4,350 km 4. KRSKO - ZDOLE - POHAN-CA 6,600 km 5. KRŠKO - GOLEK - VELIKI TRN 10,000 km 6. LESKOVEC - SENUSE 5,000 k) 7.SENUŠE - RAVNI - VELIKI TRN 5,700 km 8. ŽADOVINEK - VELIKA VAS 3.200 km 9. GRIŽ - LESKOVEC - KOMOČAR 1,300 km 10. DRNOVO - MRTVICE - VIHRE 5,100 km 11. KRIŽAJ - PODBOČJE - ŠU-TNA (obč. meja) 4,150 km 12. PODBOČJE - KOSTANJEVICA 4,500 km 13. KOSTANJEVICA - ČRNEČA VAS 6,380 km 14. SMEDNIK - ZAMEŠKO 3,000 km 15. RAKA - ZABUKOVJE 3,400 km 16. RAKA - RIMŠ 3,450 km SKUPAJ 74,180 km B) LOKALNE CESTE II. KA- TEGORIJE 1. KOSTANJEVICA - OREHOVEC 2,400 km 22. GRAD - KOSTANJEVICA -KOČARIJA - MALE VODENICE - RŽIŠČE 6,500 km 3. KOSTANJEVICA - ZAMEŠKO 5.200 km 4. SENUŠE - ARDRO 3,000 km 5. VELIKI TRN - PLANINA 4.200 km 6. KRŠKO - GORA - GOLEK 6.600 km 7. KRŠKO - SREMIČ - VAS 5.600 km 8. KRŠKO - KREMEN - BU-ČARCA 2,100 km 9. KOMOČAR - BREGE 3,100 km 10. DRENOVO - ZASAP 1,400 km 11. BRESTANICA - ANŽE -GRABEN 6,600 km 12. BRESTANICA - STOLOVNIK (ribnik) 1,950 km 13. SENOVO -REŠTANJ 3,900 km 14. ROŽNO - PRESLADOL ,3,400 km 15.ŠUTNA - PRUŠNJA VAS -BREZJE - GRADEC 8,100 km 16. V. VAS - PODLOB - JEVŠE -GORICA 7,200 km 17. DOVŠKO - SREBOTNO 2,850 km 18. DOLENJA VAS - PESJE -7C, Ctnnvf T nnn 19.KOPRIVNICA - LESKOVEC -KRIŽE 3,500 km 20. ZDOLE - RAVNE - KOSTA-NJEK 4,500 km 21. PODBOČJE - DOBRAVA 3.000 km 22. BROD - ŽABJEK 0,800 km KOČA (Bohor) 2,000 km 24. DOVŠKO - ŠEDEM 4,000 km 25. LESKOVEC PRI KRŠKEM -ULICE - Cesta SENUŠE 1,200 km 26. LESKOVEC - DELI BREG -DRNOVO 1,700 km SKUPAJ 97,800 km C) NEKATEGORIZIRANE LOKALNE CESTE 1. STARI GRAD - SPODNJI STARI GRAD 3,000 km 2. PODULCE - DOLENJA VAS -GMAJNA 6,000 km 3. VELIKI KAMEN - MRČNA SELA - ZAVRŠE 5,500 km 4. VELIKI KAMEN - VELIKI DOL 3,500 km 5. MALI KAMEN (BERLJAVEC) - RAZTEZ - RIBNIK 4,500 km 6. BRESTANICA - PRIŽEV DOL - KOŠENI VRH 4,500 km 7. ZDOLE - ANOVEC - LOKE -KREMEN 4,000 km 8. VELIKI TRN - ČREŠNJICE -SP. PIJAVŠKO 6,000 km 9. GORNJE PIJAVSKO - LOMNO 2,800 km 10. NEMŠKA VAS - VRHULE 3.000 km 11.ŠUTNA - JAREK - BREZOVCE - GRADEC 5,000 km 12. JAREK - TREBELNIK 3.500 km 13. GADOVA PEČ - PREMAGOV-CI 3,000 km 14. GORNJI LESKOVEC - STRANJE 4,000 km 15. REŠTANJ - ZAKOV 2,000 km 16. LOVŠKO - POREBER 1.500 km 17. ČRNEČA VAS VRBJE -PRUŠNJA VAS 5,500 km 18. TRŠKA GORA - ČRETEŽ -GORA 3,500 km 19. GORICA - DRNOVO 2,000 km 20. BREZJE - VELIKA VAS 3.000 km 21. RIMŠ-STRAŽA 3,000 km 22. SLOKA CESTA - LIBNA -LOVSKA KOČA 3,000 km 23. PREKOPA - OSTROG 0,600 km SKUPAJ 82,400 km D) Vse dovozne poti in druge prometne površine, ki so splošnega pomena za promet, niso poimensko navedene. Njihovo evidenco vodijo krajevne skupnosti za svoje območje. IV. PREDHODNE IN KONČNE DOLOČBE 12. člen Za izvajanje tega odloka skrbi občinski cestni sklad, krajevne skupnosti in za komunalne zadeve pristojni občinski upravni organ. 13. člen Ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o kategorizaciji cest IV. reda v občini Krško (Skupščinski Dolenjski list, št. 5-65/68) in odlok o spremembi odloka o ustanovitvi rp«tnf»«T3 cHaHn ohfine Krško (Skupščinski Dolenjski list št. 5-63/68). 14. člen Ta odlok začne veljati osmi dan od dneva objave v Skupščinskem Dolenjskem listu. Številka: 3-34-8/73 Datum: 27.2. 1973 Predsednik občinske skupščine Krško: JOŽE RADEJ. 1. r. 108. Na podlagi 244. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-284/64 in Skupščinski Dolenjski list, št. 4-52/68 in 4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. 2. 1973 sprejela ODLOK o imenovanju komisije za pregled in usklajevanje samoupravnih sporazumov o združevanju in statutov delovnih organizacij 1. V komisijo za pregled in usklajevanje samoupravnih sporazumov o združevanju statutov delovnih organizacij se imenujejo: 1. Žibert Marjan, za predsednika 2. Kalan Pavla, za tajnika 3. Jankovič Franc, za člana 4. Stanko Leopold, za člana 5. Pušnik Franc, za člana 6. Bezjak Avgusta, za člana 7. Blaževič Majda, za člana 8. Pirc Bogomil, za člana 9. Kunej Stane, za člana. 11. Naloga komisije je pregledovanje in usklajevanje samoupravnih sporazumov o združevanju in statutov delovnih organizacij z veljavnimi pravnimi predpisi. O svojem delu in ugotovitvah mora komisija poročati občinski skupščini. III. Ta odlok se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Veljati začne osmi dan po dnevu objave. Številka: 1-111-13/73 Datum: 27. 2, 1973 Predsednik občinske skupščine Krško: JOŽE RADEJ, I. r. 109. Na podlagi 14. člena zakona o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Uradni list SRS, št, 27-253/72) in 225. člena statuta občine Krško (Uradni vestnik okraja Celje, št. 36-2,84/64 in Skupščinski Dolenjski list, št, 4-52/68 in 4-47/69) je občinska skupščina Krško na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 27. 2. 1973 sprejela naslednjo ODLOČBO o ugotovitvi splošnega interesa gradnje nuklearne elektrarne Krško Ugotovi se splošni interes gradnje nuklearne elektrarne Krško. STRAN 12 DOLENJSKI LIST-Št. 13 (1200)-29. marca 1973 DOLENJSKI LIST - Št. 13 (1200) - 29. marca 1973 STRAN 13 II. Ze^mljiški kompleks, na katerem bo zgrajena nuklearna elektrarna in zemljišče, ki bo služilo elektrarni za njeno normalno uporabo, tvorijo zemljiške parcele št. 105/11, pare. št. 105/8, del. pare. št. 123, del. pare. št. 124/2, pare. št. 125/2, pare. št. 126/2, pare. št. 84/2, pare. št. 83/2, pare. št. 82/2, pare. št. 81/2, pare. št. 80/2, pare. št. 79/2, pare. št. 78/2, pare. št. 77/2, pare. št. 74/2, pare. št. 74/1, pare. št. 74/3, pare. št. 73/2, pare. št. 56 in’ pare. št. 55 /1, vse ležeče v k. o. Stara vas; dalje 1205/10 del, del pare. št. 1197/255, del paro. št. 1197/379, del pare. št. 1197/256, del pare. št. 1237, del pare. št. 1197/124, del pare. št. 1197/125, del pare. št. 1197/126, del pare. št. 1197/127, del pare. št. 1197/128, del pare. št. 1197/129, del pare. št. 1197/130, del pare. št. 1197/131, del pare. št. 1197/132, del pare. št. 1197/134, del pare. št. 1197/135, del pare. št. 11977/136, del pare. št. 1197/137, del pare. št. 1197/138, del pare. št. 1197/47, del pare. št. 1197/139, pare. št. 1197/48, pare. št. 1197/139, 1197/140, pare. št. 1197/141, pare. št. 1197/142, pare. št. 1197/143, pare. št. 1197/144, pare. št. 1197/145, pare. št. 1197/146, pare. št. 1197/147, pare. št. 1197/148, pare. št. 1197/149, pare. št. 1197/150, pare. št. 1197/151, pare. št. 1197/152, pare. št. 1197/153, pare. št. 1197/154, pare. št. 1197/155, pare. št. 1197/156, pare. št. 1197/157, pare. št. 1197/158, pare. št. 1197/159, pare. št. 1197/160, pare. št. 1197/161, pare. št. 1197/45, pare. št. 1197/40, del pare. št. 1197/38, del pare. št. 1197/37, del pare. št. 1197/36, del pare. št. 1197/35, pare. št. 1197/34, pare. št. 1197/33, pare. št. 1197/32, pare. št. 1197/31, pare. št. 1197/30, pare. št, 1197/29, pare. št. 1197/28, pare. št. 1197/27, pare. št. 1197/26, pare. št. 1197/25, pare. št,. 1197/24, pare. št. 1197/23, pare. št. 1197/22 in pare. št. 1197/21, vse ležeče v k.o. Leskovce. Vsa zgoraj navedena zemljišča so družbena lastnina - imetnik praviee uporabe pa je trgovsko in proizvajalno podjetje Agrokombinat Krško; pare. št. 1205/70, ki je javno dobro v splošni rabi (del), del pare. št. 1205/69, 1197/133 in pare. št. 1197/377, ki so družbena lastnina - imetnik pravice uporabe občina Krško, (deli), pare. št. 385 del,kije do polovice družbena lastnina — imetnik pravice uporabe občina Krško, do polovice pa last Salmič Marije, Leskovec 92 pri Krškem, del. pare. št. 1197/383, last Baznik Franca, Brege 49 in pare. št. 1197/44, del. last Hiti Ftanea, Drnovo št. 19. vse ležeče v k.o. Leskovec; del pare. št. .752/1, pare. št. 742/3, 742/2, pare. št. 746/4, pare. št. 742/4 in pare. št. 795/3, vse je javno dobro, v splošni rabi, ležeče v k.o. Stara vas, pare. št. 750 javno dobro v splošni rabi, k.o. Stara vas, pare. št. 751/2 javno dobro — v splošni rabi k.o. Stara vas, pare. št. 801/1, pare. št. 801/5, ki so dru- žbena lastnina - imetnik praviee uporabe Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana; pare. št. 809, ki je družbena lastnina - imetnik praviee uporabe -občina Krško, del pare. št. 807, kije družbena lastnitia - imetnik praviee uporabe tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško in pare, št. 327 del Dl - imetnik pravice uporabe Djuro Salaj Krško, pare. št. 808 in pare. št. 326/3 DL - Državni sekretariat za nar. obrambo FLRJ, pare. št. 55/3, pare. št. 55/2 in pare, št. 53/2, ki so družbena lastnina -imetnik pravice uporabe Elektro Celje - poslovna enota Krško; pare. št. 105/7 in pare, št. 115/13, last Mirt Franca, Krško, ob Potoku, pare, št, 115/8 del, del pare. št. 115/6 in del pare. št, 115/14, last dedičev po pok, Ivanj-, šek Jožetu, Krško, Cesta 4, julija, pare. št, 105/14, pare. št. 115/3, del pare. št. 115/2, del pare. št, 119/5, del, pare. št. 115/1 in del pare. št. 115/15, last Koritnik Martina in Terezije, roj. Bosina, Krško, Cesta 4. julija; del pare. št. 115/5, del pare, št, 115/4, pare. št. 105/10, pare. št. 111/3 in pare. št. 111/5, last Koritnik Martina, Krško, C. 4. julija, del pare. št. 114/1, last Koritnik Ignaca in Ane, oba pok. - dediči, del pare. št. 114/2, last Drobež Erike, Spod-'nja Libna št, 1, pare, št, 117, last Mikolavčič Dušana in dedičev po pok. Mikolavčič Jožefi in Mikolavčič Frančiški, Krško, C. 4. julija; pare. št. 121/1; pare. št, 119/2 del, pare, št.; 120/1, pare, št. 95 in del pare. št. 96/4, last Bogovič Janeza, Krško, Cesta Stare pravde 42, del pare, št. 96/1, del pare, št, 96/2 in pare. št. 94/1, last Colner Boži-dara in Magdalene, Krško, 4. julija, pare. št. 121/3, last Jalovec Ivanke, roj. Pleterski, Kremen 1; pare. št. 74/4 in del pare. št. 120/2, last Mikolavčič Mirka, Krško C. 4. julija, pare. št. 93 del, last Zierer Marije, roj. Buršič, Krško, C. 4. julija, pare. št. 118/1, pare. št. 118/2 in pare. št, 118/4, last Drobež Alc^za, Brežice, Bizeljska c. 3, pare. št. 122/3, last Uršič Ruperta, Krško, Stritarjeva, ki leže v k.o. Stara vas. III, Ta odločba se objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu. Veljati začne osmi dan od dneva objave. Številka: 3-464-8/73 Datum: 27. 2, 1973 Predsednik občinske skupščine Krško: JOŽE RADEJ, L r. OBČINA METLIKA 110, ' Na osnovi 4. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72), 119, člena statuta občine Metlika, je Skupščina občine Metlika na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28, 2. 1973 sprejela ODLOK O USTANOVITVI SOLIDARNOSTNEGA STANOVANJ- SKEGA SKLADA ZA OBMOČJE OBČINE METLIKA 1. člen Za zagotovitev socialne varnosti po načelu vzajemnosti in solidarnosti kot posebne družbene pomoči občanov z nižjimi dohodki, starim ljudem in mladim družinam, ustanavlja Skupščina občine Metlika solidarnostni stanovanjski sklad. Ime sklada je Solidarnostni stanovanjski sklad občine Metlika (v nadaljnjem besedilu sklad). 2. člen Sklad je pravna oseba. Za obveznosti sklada odgovarja sklad z vsemi svojimi sredstvi. 3. člen Sklad ima svoj statut. Statut sklada podrobneje ureja zlasti naslednje: - določa delovno področje organov upravljanja in komisij, - določa način uveljavljanja družbene pomoči iz sredstev sklada, - doloi^a način sprejemanja srednjeročnega programa, letnega finančnega programa, zaključnega računa in poročila o poslovanju sklada, - določa način zgrajevanja programa za dajanje družbene pomoči iz sredstev sklada, - določa način ojbveščanja javnosti o delu organov upravljanja in o poslovanju sklada. - ureja druga vprašanja, ki imajo pomen za poslovanje sklada. Statut ^lada sprejema skupščina sklada najpozneje 2 meseca po ustanovitvi, potrdi pa ga skupščina občine Metlika. » 4. člen Organ upravljanja sklada sta skupščina sklada in upravni odbor sklada. Mandatna doba članov skupščine in upravnega odbora je 2 leti. Po poteku mandatne dobe so člani skupščine in upravnega odbora lahko ponovno izvoljeni. 5. člen Skupščina sklada šteje najmanj 30 članov. V skupščino imenujejo organizacije združenega dela praviloma na vsakih 100 zaposlenih po enega člana, organizacije z nad 50 zaposlenih imenujejo po enega člana. V organizacije združenega dela, ki imajo manj kot 50 zaposlenih, imenujejo skupne člane po merilu iz drugega stavka tega člena. Poleg organizacije združenega dela imenujejo člane skupščine še: 4 člane vse krajevne skupnosti v občini, po enega člana pa: - skupščina občine, - Društvo upokojencev podružnica Metlika, - občani, ki pri opravljanju samostojne zasebne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, - občinska konferenca SZDL, - občinski sindikalni svet, - občinski odbor združenj ZB NOV, - občinska konferenca ZMS. Postopek in način izvolitev članov skupščine določi statut sklada. 6. člen Skupščina sklada ima zlasti naslednje pristojnosti; - sprejema statut in druge splošne akte sklada, - sprejema program za dajanje družbene pomoči, - sprejema srednjeročni program, letni finančni program sklada in letno poročilo z zaključnim računom sklada, - voU predsednika in namestnika predsednika skupščine sklada, . - voli predsednika in člane upra- vnega odbora sklada ter imenuje komisijo sklada, - daje pripombe in predloge ter obravnava letno poročilo o realizaciji programa raziskav s področja stanovanjskega in komunahiega gospodarstva, - določa poslovne stroške za poslovanje sklada, - sklepa o združevanju sredstev za gradnjo najemnih stanovanj, - sklepa o vseh drugih zadevah in pristojnosti sklada. 7. člen Upravni odbor sklada šteje 15 članov. Predsednika in člane upravnega odbora izvoli skupščina sklada iz vrst svojih članov. Predsedniki stalnih komisij so člani upjavnega odbora po svojem položaju. Predsednik in namestnik predsednika skupščine sklada ne moreta biti člana upravnega odbora. Upravni odbor sklada derbi za izvrševanje sklepov skupščine ter obravnava in predlaga skupščini v sprejem gradivo iz njene pristojnosti. Upravni odbor usklajuje delo in stališča posameznih komisij ter obravnava tekoče naloge in vprašanja s področja dela sklada. 8. člen Sredstva sklada so; - obvezni prispevek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, ki ga predpiše občinska skupščina s posebnim odlokom; - neporabljena sredstva, zbrana na podlagi zakona o prispevku za graditev stanovanj za udeležence NOV ter anuitete iz posojil, odobrenih iz sredstev tega prispevka; - neporabljena sredstva na posebnem računu sredstev za subvencioniranje stanarin; - namenska sredstva družbenopolitičnih skupnosti; - sredstva, ki jih za namene sklada prostovoljno vložijo organizacije, skupnost pokojninskega in invalid-skega zavarovanja ter občani; - vračila in odplačila; - drugi dohodki. 9. člen Sredstva sklada se uporabljajo: a) za kreditiranje graditve stanovanj, b) za delno nadomestitev stanarine nosilcem stanovanjske pravice, c) za premiranje namenskega varčevanja za stanovanja, d) za raziskovahio de- lo v stanovanjskem in komunahiem gospodarstvu, e) za kritje stroškov poslovanja sklada. 10. člen Merila za uporabo sredstev iz 9. člena točka b) tega odloka predpiše skupščina občine s posebnim odlokom. Pogoje za pridobitev in odplačilo posojil v smislu 9. člena točke a) tega odloka predpiše sklad s svojim splošnim aktom. 11. člen Za svoje delo sprejema sklad letne finančne programe in srednjeročne programe. Srednjeročni program sklada mora biti v skladu z načeli srednjeročnega programa razvoja stanovanjskega gospodarstva občine. Letne in srednjeročne programe sprejema skupščina sklada, potrdi pa jih skupščina občine. Obseg posamezne oblike družbene pomoči določi sklad ustrezno z vsakoletnim finančnim programom in razpoložljivimi sredstvi. 12. člen Zaključni račun in letno poročilo sklada sprejme skupščina sklada in ga predloži v potrditev skupščini občine Metlika. Z zaključnmi računom in. letnim poročilom sklada seznani skupščina sklada vse, ki vplačujejo sredstva na družbeno pomoč v solidarnostni stanovanjski sklad. 13. člen Sklad ima svojo službo za izvrševanje administrativnih, finančnih ter upravnih in strokovnih tehničnih del. Delovna skupnost službe solidarnostnega stanovanjskega sklada ima pravice in obveznosti delovne skupnosti družbenega organa posebnega pomena. 14. člen Odredbodajalec za izvrševanje finančnega načrta sklada je predsednik upravnega odbora sklada oziroma oseba, ki jo za to pooblasti skupščina sklada. Računodajalec sklada je računovodja sklada. 15. člen " Prve volitve skupščine sklada razpiše skupščina občine na predlog pristojnega sveta skupščine občine. 16. člen . Ta odlok velja z dnem objave v Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. Številka: 36-5/72 Datum: 28. 2. 1973 Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN ŽELE, l r. 111. Na osnovi 12. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Uradni list SRS, št. 5-11/72) in 119. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. 2. 1973 sprejela ODLOK O OBVEZNEM PRISPEVKU ZA DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU NA OBMOČJU OBČINE METLIKA 1. člen Ta odlok določa obvezen prispe- vek za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu (v nadaljnjem besedilu prispevek za solidarnostni sklad) in njegovo višino. 2. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične organizacije, društva, skupnosti in državni organi (v nadaljnjem besedilu organizacije), odvajajo prispevek po stopnji 25 % od ntijnižjega odstotka sredstev, ki' so ga organizacije v občini določile s samoupravnim sporazumom za razširjeno* reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Organizacije, ki ne določijo s samoupravnim sporazumom najnižjega odstotka sredstev za ražšiijeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu in katerim predpiše najnižji odstotek sredstev za te namene občinska skupščina z odlokom, plačujejo prispevek po stopnji, ki je določen v prvem odstavku tega člena. 3. člen Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, plačujejo sredstva za stanovanjsko graditev in za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu po stopnji 6 %, v kolikor za tega občana občinska skupščina začasno, iz spodaj utemeljenih razlogov navedene stopnje ne zniža ali ukine. 4. člen Prispevek za družbeno pomoč v smislu določil 1. člena tega odloka vplačujejo organizacije v solidarnostni stanovanjski sklad tiste občine, kjer je delavec stalno zaposlen. 5. člen Občinska skupščina lahko sklene, da se posamezni organizaciji za čas, ko izvaja sanacijski načrt ali ko izplačuje minimalni osebni dohodek, v celoti ali deloma odloži plačevanje tega prispevka. 6. člen Ta odlok velja z dnem objave v Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. Številka: 36-5/72 Datum: 28. 2. 1973 Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN ŽELE, 1. r. 112. Na osnovi drugega odstavka 13. člena zakona o programiranju in financiranju graditve stanovanj (Ur. list SRS, št. 5-11/72) in na osnovi 119. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 28. 2. 1973 sprejela ODLOK O OBVEZNEM ZDRUŽEVANJU DELA SREDSTEV PRI DOLENJSKI BANKI IN HRANILNICI (DBH) ZA KREDITIRANJE STANOVANJSKE GRADITVE NA OBMOČJU OBČINE METLIKA 1. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije, družbenopolitične organizacije, društva, družbenopolitične skupnosti in državni organi (v nadaljnjem besedilu: organizacije), ki niso sklenile družbenega dogovora o vezavi sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve ali k njemu naknadno niso pristopile, so dolžne združevati pri Dolenjski banki in hranilnici 15 % sredstev od najnižjega odstotka sredstev, dogovorjenega s samoupravnim sporazumom o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko graditev, rekonstrukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 2. člen Organizacije, ki niso podpisale samoupravnega sporazuma o izločanju in usmeijanju sredstev za stanovanjsko graditev, rekonstrukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu, so dolžne združevati pri Dolenjski banki in hranilnici 15 % od določenega najnižjega odstotka sredstev od bruto osebnih dohodkov, namenjenih za razširjeno reprodukcijo in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 3. člen Z združenimi sredstvi bodo gospodarile in upravljale organizacije v skladu z določili družbenega dogovora o vezavi sredstev pri poslovni banki za kreditiranje stanovanjske graditve in pravilnika, Jci ga sprejme zbor vlagateljev teh sredstev. 4. člen Ta odlok velja z dnem objave v Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja leta 1973 dalje. Številka: 36-5/72 Datum: 28. 2. 1973 Predsednik občinske .skupščine Metlika: IVAN ŽELE, 1. r. 113. Na osnovi drugega odstavka 11. člena ter 15. člena zakona o programiranju in financiranju stanovanj (Ur. list SRS, št. 5-11/72) statuta skupščine občine (Ur. list SRS št. 119) in programa stanovanjske izgradnje, je skupščina občine Metlika na skupni seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti sprejela dne 28. 2. 1973 ODLOK O DOLOČITVI NAJNIŽJEGA ODSTOTKA SREDSTEV ZA RAZŠIRJENO REPRODUKCIJO IN DRUŽBENO POMOČ V STANOVANJSKEM GOSPODARSTVU NA OBMOČJU OBČINE METLIKA 1. člen Organizacije združenega dela in druge samoupravne organizacije prevzemajo obveznost s samoupravnim sporazumom, družbenopolitične organizacije in skupnosti pa z družbenim dogovorom, da bodo določen del sredstev iz dohodka ob vsakem izplačilu izločale za potrebe razšiije-ne reprodukcije in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. Organizacije, ki iz katerihkoli raz- logov niso pristopile k sporazumu oz. dogovoru v prej omenjenem odstavku, so dolžne izločiti najmanj 6 % sredstev od bruto osebnih dohodkov za stanovanjsko gradnjo, za rekonstrukcijo stanovanj in družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu. 2. člen Sredstva iz drugega odstavka 1. člena tega odloka izločajo organizacije v sklad denarnih sredstev skupne porabe za stanovanjsko izgradnjo (konto 0801) ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov, ki jih bremenijo še drugi prispevki. 3. člen Denarna sredstva skupne porabe za stanovanjsko gradnjo so namenska in se uporabljajo v skladu z določili zakona o programiranju in financiranju stanovanj, v skladu z zakonom o družbeni pomoči v stanovanjskem gospodarstvu, odloki občinske skupščine in splošnimi akti delovnih organizacij, samo za novogradnjo stanovanj in komunalno opremo zemljišč, ki so namenjena za stanovanjsko gradnjo. 4. člen Občani, ki pri opravljanju samostojne dejavnosti uporabljajo dopolnilno delo drugih oseb, so dolžni od skupnega zneska izplačil bruto osebnih dohodkov odvajati 6 % za potrebe stanovanjske gradnje in družbene pomoči v stanovanjskem gospodarstvu v merilu občine. 5. člen Sredstva iz obveznosti po 4. členu tega odloka, so izplačevalci osebnih dohodkov za dopolnilno delo drugih oseb dolžni odvajati v solidarnostni stanovanjski sklad občine Metlika najkasneje v roku 3 dni po izvršenem vsakokratnem izplačilu osebnih dohodkov. 6. člen Ta odlok velja z dnem objave v Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973 dalje. Številka: 36-5/72 Datum: 28. 2. 1973 Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN ŽELE, 1. r. 114. Na podlagi 1. in 3. člena zakona o stopnjah prispevkov za otroško varstvo v letu 1971 (Uradni list SRS, št. 46/71) in 2. odstavka 119. člena statuta občine Metlika, je skupščina občine Metlika na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 28. 2. 1973 sprejela ODLOK O PODALJŠANJU VELJAVNOSTI ODLOKA O STOPNJAH PRISPEVKOV ZA DNEVNO VARSTVO OTROK V LETU 1973 1. člen Veljavnost odloka o stopnjah prispevkov za dnevno varstvo otrok v letu 1972 (Skupščinski Dolenjski list št. 3/71 in št. 1/72) se podaljša za leto 1973. STRAN 14 DOLENJSKI LIST - Št. 13 (1200) - 29. marca 1973 STRAN 14 DOLENJSKI LIST - Št. 13 (1200) - 29. marca 1973 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu uporablja pa se od 1. 1. 1973. Številka: 420-16/68 Datum: 28. 2. 1973 . Predsednik občinske skupščine Metlika: IVAN ŽELE, 1. r. OBČINA KOČEVJE 115. Na podlagi 6. in 10 člena zakona o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7/73 in 3/73, 30. člena zakona o financiranju družbenopolitičnih skupnosti v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 36/64, 43/67, 40/68 in 43/70), 1. člena zakona o podaljšanju rokov za določitev stopenj in osnov prispevkov in davkoy občanov za leto 1973 (Uradni list SRS, št. 54/72) in 130. člena statu-ta'občine Kočevje, je Skupščina občine Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1973 sprejela ODLOK o da\d(ih občanov 1 SPLOŠNE DOLOCBE 1. člen Davki se v občini Kočevje plačujejo po določbah zakona o davkih občanov in po določbah tega odloka ter po predpisih, izdanih na njihovi podlagi. 2. člen Občani plačujejo po tem odloku: 1. davek od osebnega dohodka iz delovnega razmerja, 2. davek od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, 3. davek od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, 4. davek iz osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, 5. davek iz osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšav, 6. davek na dohodke iz premoženja, 7. davek od premoženja, 8. davek na dobitke od iger na srečo. 3. člen Poleg davčnih zavezancev, ki so dolžni voditi poslovne knjige po določilih zakona o davkih občanov, morajo voditi knjigo prejemkov in izdatkov tudi vsi ostali zavezanci davka iz osebnega dohodka od' samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti ter zavezanci davka iz osebnega dohodka od samostojnega opravljanja intelektualnih storitev. GLede vrste in načina vodenja te evidence se uporabljajo določbe tretjega odstavka 22. člena zakona o davkih občanov. n. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ DELOVNEGA RAZMERJA 4. člen Stopnja davka iz osebnega dohod- ka iz delovnega razmerja, ki pripada občini za proračun, znaša 1,55,%. • 5. člen Za kategorijo dohodkov, od katerih se plačuje davek iz delovnega razmerja na podlagi pavšalnih osnov, se določijo naslednje, mesečne pavšalne osnove: 1. Za gospodinjske pomočnice, zaposlene v zasebni gospodinjstvih, 500 din, 2. za osebe, ki so zaposlene pri krajevnih skupnostih in opravljajo dejavnost izključno za potrebe posamezne krajevne skupnosti in njihovih občanov, 800 din, 3. za ribiče in lovce, zaposlene v ribiških oz. lovskih podjetjih, zavodih, zadrugah in organizacijah, 800 din, 4. za osebe, zaposlene v domovih planinskih društev, 400 din, 5. za gospodarske pomočnike pri zasebnih kmetijskih gospodarstvih, 500 din. 6. člen Občinski davek iz osebnega dohodka iz delovnega razmerja se ne plačuje od osebnih dohodkov, ki jih izplačujejo svojim delavcem organizacije združenega dela, katere imajo od skupnega števila vseh zaposlenih nad 40 % invalidov na poklicni rehabilitaciji ali zaposlenih invalidov, oseb na habilitaciji in za delo manj prilagodljivih oseb. II. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ KMETIJSKE DEJAVNOSTI 7. člen Za odmero davka od kmetijstva se območje občine razdeli na dve skupini katastrskih občin: III. skupina: Crni potok, Koblarji, Kočevje, Livold, Mahovnik, Stara cerkev in Željne; IV. skupina: Banja loka. Borovec, Bosljiva loka, Brezje, Briga, Bukova gora, Ceplje, Dol, Draga, Fara, Gotenica, Golobinjak, Hrib Kočevski, Knežja lipa. Kočevska Reka, Koprivnik, Kumrova vas, Kuželj, Mačkovec, Mala gora, Mozelj, Nemška loka, Novi lazi, Osilnica, Pirče, Podtabor, Polom, Potiskavec, Predgrad, Pod-stenice - del, Rajndol, Rajhenau, Spodnji log. Stari breg. Stari log, Suhor, Skrilj, Stalcerji, Trava, Vrh in Žurge. 8. člen Davek od kmetijstva se plačuje od katastrskega dohodka zemljišč v posameznih skupinah katastrskih občin po progresivni stopnji, določeni za posamezno skupino katastrskih občin, v kateri zemljišče leži in sicer po stopnji, ki ustreza višini katastrskega dohodka zemljišč v vseh skupinah katastrskih občin. Za posamezne skupine katastrskih občin se določijo naslednje progresivne stopnje: Skupina katastrski dohodek: Nad 800 2.000 4.000 7.000 10.000 14.000 III. 10% 11 % 12 % 14% 16% 18% 20% Skupina katastrskih občin: do 800 2.000 4.000 7.000 10.000 14.000 IV. 3% 4% 5 % 6% 7% 8% 10% 9. člen Davek od kmetijstva, ki odpade na osebni dohodek iz gozda, se plačuje v vseh skupinah katastrskih občin po proporcionalni stopnji 25 %. 10. člen Začasno oproščeni davka od kmetijstva dohodki zemljišč 1. za 10 let zemljišča, ki so bila za kmetijstvo neuporabna, pa so z investicijami zavezanca postala uporabna, 2. zemljišča s površino nad 20 arov, na katerih se zasadijo novi sadovnjaki in drugi dolgoletni nasadi: a) za 8 let zemljišča, na katerih se zasadijo češplje, jablane, hruške in drugo plemenito sadje, b) za 10 let zemljišča, na katerih se zasadijo orehi, c) za 5 let zemljišča, na katerih se zasadijo drugi dolgoletni nasadi. Oprostitve po prvem odstavku tega člena se priznajo na podlagi posebne vloge zavezanca davka in mnenja upravnega organa, pristojnega za kmetijstvo in gozdarstvo, pod katerega nadzorstvom in navodilom so bile izvršene spremembe zemljišč. Začasna oprostitev davka teče od 1. januarja prihodnjega leta po izpolnitvi pogojev za oprostitev. 11. člen Plačila davka od kmetijstva se oproste zavezanci iz goratih predelov, če skupni katastrski dohodek teh zavezancev od negozdnih površin ne presega 4.000 din letno. Za gorate predele se štejejo vse katastrske občine, naštete v četrti skupini sedmega člena tega odloka. Zavezancem davka iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo ^v-ni poklic in vlagajo sredstva za namene iz tretjega in četrtega odstavka 66. člena zakona o davkih občanov, se prizna posebna olajšava, ki znaša 80 % vloženih sredstev, vendar olajšava ne sme presegati 5-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosti. Posebna davčna olajšava se prizna tudi tistim davčnim zavezancem, ki se z osebnim delom ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, če vlagajo sredstva v gradnjo govejih hlevov z najmanj 5 stojišči za nabavo najmanj treh glav goveje plem. živine, gradnjo kokošnjakov za nad 200 nesnic ali 1.000 brojlerjev in nabavo kmetijskih strojev z vrednostjo najmanj 30.000 dinarjev. Ta davčna olajšava ne sme presegati 3-letne odmere davka iz kmetijske dejavnosfi. Olajšava se prizna na posebno za-vezančevo vlogo, ki mora biti vložena do 15. februarja za preteklo leto. Vlogi je treba priložiti: - za vložena sredstva v preusmeritev kmetijskega gospodarstva ureditveni program, ki ga je potrdil za kmetijstvo pristojni občinski sklad in dokazila o višini vloženih sredstev, - za vložena sredstva samo v nabavo strojev in kmetijske opreme, dokazila o vloženih sredstvih. - za preusmeritev stanovanjskih in gospodarskih prostorov v turistične namene pogodbo o oddajanju turističnih sob, sklenjeno s turistično ali gostinsko organizacijo in dokazili o višini vloženih sredstev. Će upravičenec priznane olajšave po tem členu odtuji nabavljene stroje in kmetijsko opremo ali druga sredstva, za katera je priznana olajšava, ti olajšava preneha že v letu odtujitve. 13. člen Davčnim zavezancem iz kmetijske dejavnosti, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in preživljajo otroke, ki so na rednem šolanju na poklicnih, srednjih, višjih in visokih šolah, se prizna posebna olajšava, ki znaša 500.- din letno od odmerjenega davka za vsakega otroka s pogojem, da otrok ni starejši od 26 let in da otrok ne dosega lastnega dohodka 500.- din mesečno iz naslova štipendije ali vajeniške nagrade. Posebna olajšava se uveljavlja z vlogo zavezanca, ki mora biti vložena do konca leta, za katero se odmerja davek. Davčna uprava občine odloči o posebni davčni olajšavi z odločbo. 14. člen Zavezancem davka iz kmetijstva, ki jim je priznana invalidnost, se prizna olajšava od odmerjenega občinskega davka od kmetijstva v odstotku stopnje invalidnosti s tem, da se upošteva invalidnost nad 50 %. 15. člen Škodo, nastalo zaradi elementar nih nezgod, rastlinskih bolezni in škodljivcev ali zaradi drugih izrednih dohodkov, ki je osnova za priznanje davčne olajšave po zakonu o davkih občanov, oceni posebna komisija, ki jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za finance. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA OBRTNIH IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI 16. člen '^Občani, ki z osebnim delom opravljajo obrtne in druge gospodarske dejavnosti, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih, prispele in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 11%. Obč^i, katerim opravljanje obrtne dejavnosti ni glavni poklic, plačujejo poleg davka iz 1. odstavica tega člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9. a členu zakona o davkih občanov, po stopnji 20 %. Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjih odstavkih tega člena, plačujejo še davek od obrtnih dejavnosti po naslednjih progreavnih stopnjah: Presežek Stopnja do 10.000 35 % od 10.000 do 20.000 39% od 20.000 do 30.000 43% od • 30.000 do 40.000 47 % od 40.000 do 6O.000 51 % od 60.000 do 80.000 54% od 80.000 dolOO.OOO 57 % nad 100.000 60% 17. čl^n l)avek iz osebnega dohodka o^ samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti v pavšalnem letnem znesku plačujejo zavezanci, kateri s pravilno vodenimi poslovnimi knjigami, predpisanimi s tem odlokom, dokažejo, da v preteklem letu niso presegli z zakonom določenega dohodka in ki ne zaposlujejo tuje delovne sile ter se pretežno ne ukvarjajo z obrtno proizvodnjo. Višina pavšalnega letnega zneska davka od osebnega dohodka iz obrtnih dejavnosti je odvisna od vrste obrtne dejavnosti, ki jo opravlja za-vezaiiec, delovne sposobnosti zavezanca, kraja, kjer ima zavezanec delavnico, od tega, če ima dejavnost sezonski značaj in če opravlja dejavnost pretežno s fizično silo ter od predvidenega dohodka. Najnižji pavšalni letni znesek davka iz obrtnih dejavnosti znaša za posamezne stroke; 1. nekovinska - 500 din 2. kovinska - razen kovaštva, 1.000 din 3. kovaštvo — 250 din 4. elektrotehnična - 1.000 din 5. kemična - 700 din 6. papirna - 600 din • 7. lesna - razen kolarstva in so-darstva - 600 din 8. kolarstvo in sodarstvo - 300 din 9. tekstilna — 400 din 10. usnjarska in gumarska - 300 din 11. živilska - 500 din 12. popravilo raznovrstnih izdelkov - 300 din 13. stavbarstvo - 700 din 14. obrtne osebne in druge storitve: a) moško frizerstvo — 500 din b) žensko frizerstvo - 1.000 din c) vozno ličarstvo in ličarstvo drugih kovinskih predmetov - 1.000 din č) mlinarsW - 200 din d) krpanje - 200 din e) ostale obrti - 350 din. Pavšalni letni znesek davka ne more biti višji kot bi znašal po veljavni davčni stopnji odmerjen davek od dohodka 25.000 din. 18. člen Zavezancem davka od obrtne dejavnosti, moškim starim nad 60 let in ženskam, starim nad 55 let, se prizna 20 % olajšava od odmerjenega davka, ki pripada občini, če opravljajo obrtno storitveno dejavnost. Zavezancem, moškim, starim, nad 65 let in ženskam, starim nad 60 let, ki sami, brez pomoči drugih, opravljajo storitveno dejavnost in ne presegajo celotnega dohodka 10.000 din, se davek ne odmeri. 19. člen Posebne olajšave zavezancem, ki vlagajo sredstva v razširjeno reprodukcijo, se priznavajo vsem zavezancem proizvodne in storitvene obrti in gostinstva. 20. člen Občanu, ki na osnovi predpisanega dovoljenja začne prvikrat opravljati redno obrtno ali gostinsko dejavnost, se prizna naslednja olajšava: 1. za storitveno obrtno dejavnost se oprosti plačilo davka za prvih dvanajst mesecev, 2. za obrtno proizvodno dejavnost in gostinstvo se odmerjeni davek za prvih dvanajst mesecev zniža za 50 odst. 21. člen Davek iz obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) se plačuje od naslednjih dohodkov, po stopnjah: 1. od prodaje srečk in vplačil pri športni napovedi ter pri lotu -40 % 2. od prejemkov, zavarovalnih poverjenikov — 20 % 3. od provizij zastopnikov ustanov za varstvo malih avtorskih pravic - 20 % 4. od provizij uličnih prodajalcev časopisov, knjig, revij in podobno -20% 5. od zbiranja naročil za časopise, knjige, revije, in podobno - 20 % 6. od provizij poslovnih agentov in poverjenikov ter od zbiranja oglasov - 20 % 7. od dohodkov delavcev, doseženih z opravljanjem del ob pretežni uporabi lastne telesne moči - 15 % 8. od dohodkov, doseženih z opravljanjem postranskih kmetijskih dejavnosti: a) od prevozništva in tovorjenja lesa in drugega materiala - z delovno živino - 15 % - z motornimi vozili - 20 % b) od prevoza mleka in pluženja snega - 10 % 9. od dohodkov delavcev, ki pri-k)žnostno opravljajo storitve za organizacijo združenega dela, državne organe in druge organizacije - 25 %. 10. od dohodkov, doseženih z opravljanjem del po pogodbi o delu, sklenjeni v skladu s predpisi o delovnih razmerjih, če ne gre za dohodke iz 1. do 9. točke tega odstavka - 25 %: 11. od dohodkov, doseženih s prodajo izdelkov uporabne umetnosti ali z razmnoževanjem ali izdajanjem drugih avtorskih del, ki se ne štejejo za izvirna - 20 % 12. od dohodkov, doseženih po 3. in 4. točki 76. člena zakona o davkih občanov - 15 % 13. od dohodkov potujočih zabavišč - 20 % 14. od dohodkov domače obrti -10% Od dohodkov, doseženih z obrtno proizvodnjo, ni mogoče odmerjati davka po odbitku. Davka od obrtnih dejavnosti v odstotku od vsakega posameznega dohodka so oproščeni dohodki, ki jih imajo posamezniki od priložnostnega opravljanja storitev krajevnim skupnostim. V. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ SAMOSTOJNEGA OPRAVLJANJA INTELEKTUALNIH STORITEV 22. člen Občani, ki z osebnim delom opravljajo intelektualne ali negospodarske storitve, plačujejo do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku, za enake ali podobne poklice po samoupravnih sporazumih prispevke in davke, kot jih plačujejo delavci od osebnega dohodka iz delovnega razmerja po stopnji 11%. Občani, katerim opravljanje intelektualnih storitev ni glavni poklic, plačujejo poleg davka iz prvega od-sta^ica tega člena tudi posebni davek od osnov do višine dohodka, ki ustreza osebnemu dohodku po 9 a členu zakona o davkih občanov, po stopnji 20 %. Občani, ki presegajo dohodke po prejšnjih odstavkih tega čleru, plačujejo še davek od intelektualnih storitev po naslednjih progresivnih stopnjah: Presežek Stopnja do 10.000 40 % od 10.000 do 20.000 44 % od 20.000 do 30.000 48% od 30.000 do 40.000 52 % od 40.000 do 60.000 56% od 60.000 do 80.000 59 % od 80.000 do 100.000 62 % nad LOO.OOO 65 % Zavezancem davka od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, ki zaradi zmanjšane delovne sposobnosti ali ker ne opravljajo storitev poln delovni čas in niso dosegli letni dohodek po odbitku stroškov 25.000 dinarjev, se odmeri davek v pavšalnem letnem znesku. Pavšalni letni znesek davka ne more biti nižji od 400 din in ne višji kot znaša po veljavni davčni stopnji odmerjeni davek od dohodka 25.000 dinarejv. 23. člen Davek od intelektualnih storitev v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka (davek po odbitku) plačujejo občani po stopnji 30 % od naslednjih virov dohodkov: - od priložnostnega opravljanja storitev organizacijam združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam, -r- od opravljanja dela organizacijah! združenega dela, državnim organom in drugim organizacijam po pogodbi o delu po predpisih o delovnih rezmerjih, - od dohodkov na podlagi pogodbe o delu, sklenjene v skladu s predpisi o zaposlovanju pri zasebnikih, - od dohodkov tujih strokovnjakov, ki opravljajo delo po pogodbi, sklenjeni v skladu s pogodbo o vložitvi sredstev tujih oseb v domačo organizacijo združenega dela po določbah zakona o sredstvih gospodarskih organizacij za njihovo delo pri domači organizaciji združenega dela. IV. DAVEK OD OSEBNEGA DOHODKA IZ AVTORSKIH PRAVIC, PATENTOV IN TEHNIČNIH IZBOLJŠAV 24. člen Občinski davek od osebnega do- hodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšal, ki se plačuje od vsakega posameznega dohodka, znaša 3 %. Izjemno od določbe prejšnjega odstavka se ta davek plačuje po stopnji 10 % od naslednjih dohodkov iz avtorskih pravic: 1. od reklamnih slik, risb in plastik, reklamnih pisanih in govorjenih besedil, reklamnih filmov, diafilmov in diapozitivov, reklamne glasbe, kakor tudi od reprodukcij takih del. 2. od raznih skic in risb, stripov, križank in drugih podobnih del, 3. od dohodkov artistov, plesalcev in podobnih poklicev, doseženih na zabavno-glasbenih prireditvah, 4. od dohodkov izvajalcev glasbenih del na zabavah, plesih, športnih igriščih, kopališčih, razstaviščih, varietejih, v gostinskih obratih in na podobnih prireditvah. 25. člen ' Ce nastane dvom ali gre za delo s področja uporabne umetnosti ali le za obrtni izdelek, odloči o tem komisija, ki jo imenuje svet občinske skupščine, pristojen za prosveto in kulturo. VII. DAVEK NA DOHODKE OD PREMOŽENJA 26, člen Davek na dohodek od premoženja se plačuje po. naslednjih stopnjah: do od od od od nad Osnova din Stopnja 10.000 20% 10.000 do 20.000 25 % 20.000 do 30.000 30% 30.000 do 50.000 40% 50.000 do 100.000 5o % 100.000 60% 27. člen Davek na dohodek od premoženja se plačuje tudi od dohodkov, doseženih s prodajo premičnin. Ta davek se ne plačuje, če vrednost premičnin ob prodaji ne presega 10.000 din. Ravno tako se davek ne plača, če so pretekla 3 leta, odkar je bila premičnina nabavljena. 28. člen Od dohodkov, doseženih z oddajanjem stanovanjskih prostorov v tiajem, se prizna 50 % stroškov; od dohodkov, doseženih z oddajanjem poslovnih prostorov^ garaž in vikend hišic, pa se prizna 30 % stroškov za vzdrževanje, upravljanje in amortizacijo. Od dohodkov, doseženih z oddajanjem opremljenih sob, se odštejejo stroški v višini 60 %. 29. člen Tega davka ne plačujejo tudi za-viezanci, ki opremljene sobe oddajajo preko turističnega društva, organizacije za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami ali na drug organiziran način in če dohodek iz tega naslova v koledarskem letu ne presega 5.000 dinarjev. Priznanje oprostitve po prvem odstavku tega člena lahko zavezanec uveljavi s pismeno vlogo, ki jo mora vložiti do 31. januarja za preteklo leto, kateri mora biti priložena dokumentacija, s katero zavezanec dokazuje način oddajanja opremljenih sob. Če davčni organ ugotovi, da je DOLENJSKI LIST-Št. 13 (1200)-29. marca 1973 STRAN 13 STRAN 12 DOLENJSKI UST-Št. 13 (1200)-29. marca 1973 zavezanec oddajal sobe tudi na kakšen drug način, se omenjena oprostitev za celoten dosežen dohodek ne prizna. VIII. DAVEK OD PREMOŽENJA 30. člen Davek od premoženja se plačuje: 1. od stavb in delov stavb, ki se uporabljajo kot stanovanje — po stopnji 15 %, 2. od poslovnih prostorov, četudi so sestavni del stanovanjske stavbe - po stopnji 20 %, 3. od stanovanjskih prostorov, ki se občasno uporabljajo za počitek in oddih - po stopnji 50 %. 31. člen Davek od premoženja se v občini Kočevje ne plačuje od stavb, ki so oproščene po 143. b členu republiškega zakona o davkih občanov ter: 1. od vseh stavb v krajih, ki so po 7. členu tega odloka uvrščeni v četrto skupino katastrskih občin, 2. od stavb v tretji skupini katastrskih občin, če se lastnikom odmerja prispevek iz zdravstvenega zavarovanja kmetov, ali če prejemajo priznavalnine in ostale socialne podpore. Davka na dohodke od stavb so oproščeni tudi zavezanci, katerih mesečni osebni dohodek na družinskega člana ne presega 600 dinarjev. Ne glede na določbe prvega in drugega odstavka tega člena se davek od premoženja plačuje od stavb, delov stavb in od stanovanjskih prostorov, ki so sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno). Oprostitev iz drugega odstavka tega člena se prizna na vlogo zavezanca, kateri mora priložiti dokazila o višini dohodka, doseženega v letu, za katerega se davek odmeri. IX. DAVEK NA DOBITKE OD IGER NA SRECO 32. člen Davek na dobitke od iger na srečo se plačuje po stopnji 10 %. X.ODLOG PLACILA IN OBROČNO PLAČEVANJE DAVKOV 33. člen Davčni organ lahko začasno odloži plačilo davka ali dovoh obročno plačevanje davčnega dolga v naslednjih primerih: 1. če zavezanec izkaže, da so realizirani dohodki bistveno manjši od dohodkov, od katerih je bil obdavčen. Odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga se lahko prizna le za del dolga, ki odpade na neplačane obdavčene dohodke. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna do časa, ko zavezanec dobi plačane te dohodke, vendar največ za 6 mesecev. 2. Ce zavezanec izkaže, da zaradi bolezni dalj časa ni mogel opravljati dela, se lahko prizna odlog plačila ali obročno plačevanje davčnega dolga največ za tri mesece. Odlog ali obročno plačevanje se lahko prizna tudi zaradi smrti v ožji zavezančevi družini. Za čas, ko je bilo zavezancu odloženo plačilo davka, se zaračunavajo zamudne obresti, razen za odlog pla- čila po 2. točki tega člena. Pri zavezancih iz kmetijstva se zamudne obresti v primeru odloga plačila ne zaračunavajo. XI. POROŠTVO 34. člen Davčni organ sme zahtevati od zavezanca poroštvo za plačilo davčnih obveznosti v primeru, če ne poravna svoje obveznosti v šestih mesecih od dneva, ko je zapadla v plači- lo. Poroštvo obsega overjeno pismeno izjavo dveh občanov, ki imata osebne dohodke od rednega delovnega razmerja ali pokojnino ali posedujeta nepremičnino. Ti dohodki ali nepremičnine pa ne smejo biti obremenjeni z več kot 10% osebnih dohodkov, pokojnine oziroma vrednosti nepremičnine. V poroštveni izjavi mora biti naveden znesek dolga, za katerega se daje poroštvo ter datum, do kdaj mora zavezanec dolga poravnati svoj dolg, ker se od tega datuma dalje realizira izdano poroštvo. XII. KOMISIJA ZA UGOTAVLJANJE IZVORA PREMOŽENJA 35. člen Občani so dolžni na jaVni poziv predložiti komisiji za ugotavljanje izvora premoženja podatke o svojem premoženju in načinu njegove pridobitve ob pogojih in merilih, o katerih se občinske skupščine medsebojno dogovorijo. XIII. OSTALE IN KONČNE DOLOČBE 36. člen Rok za vložitev napovedi za odmero davka je 31. januar, če ni z zakonom drugače določeno. 37. člen Pooblašča se svet za finance občinske skupščine, da lahko na obrazloženi predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. 38. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Z dnem, ko se prične uporabljati ta odlok, preneha veljati odlok o davkih občanov občine Kočevje, objavljen v Skupščinskem Dolenjskem listu št. 7/72. Številka: 420-4/73-4/1 Datum: 26. marca 1973 Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, 1. r. ODLOK o določitvi sredstev za vzgojo in izobraževanje v letu 1973 1. člen Temeljni izobraževalni skupnosti Kočevje se za financiranje vzgoje in izobraževanja v letu 1973 zagotavljajo sredstva iz naslednjih občinskih virov: a) 60 odstotkov od plačanih davkov iz osebnih dohodkov in na dohodek: - od osebnega dohodka iz kmetijske dejavnosti, - od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja obrtnih in drugih gospodarskih dejavnosti, - od osebnega dohodka iz samostojnega opravljanja intelektualnih storitev, - od osebnega dohodka iz avtorskih pravic, patentov in tehničnih izboljšal, - od davka iz skupnega dohodka občanov; b) 100 odstotkov od plačanega dodatnega davka iz skupnega dohodka občanov; c) 100 odstotkov od plačanega davka na osebne avtomobile; d) 38 odstotkov od ostalih plačanih davkov e) presežek dohodkov nad izdatki Temeljne izobraževalne skupnosti v letu 1972. 2. člen Dohodki po tem odloku so dohodek Temeljne izobraževalne skupnosti Kočevje. 3. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 402-3/73-3/7 Datum: 26. 3. 1973 Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, 1. r. 116. Na podlagi 26. in 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 8/69) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in .zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1973 sprejela 117. Na podlagi 13. člena odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, štev. 7/72) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1973 sprejela ODLOK o odstopitvi dela davica od osebnega dohodka iz delovnega razmeija delovnim organizacijam. 1. člen V letu 1973 se kmetijsko gozdarskim organizacijam odstopa 0,85 odstotka davka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja. Odstopljeni davek vlagajo te delovne organizacija v višini 0,10 odstotka v poslovni sklad za pospeševanje kmetijstva in 0,75 odstotka za pospeševanje zasebnega kmetijstva v občini. 2. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu, uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 420-3/73-3/7 Datum: 26. 3. 1973 Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, 1. r. 118. Na podlagi 27. člena zakona o izobraževalnih skupnostih in o financiranju vzgoje in izobraževanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, štev. 8/69) in 130. člena statuta občine Kočevje je občinska skupščina Kočevje na seji občinskega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 26. marca 1973 sprejela ODLOK o določitvi stopnje prispevtca od osebnega dohodka iz delovnega razmeija za izobraževanje v letu 1973 1. člen Stopnja občinskega prispevka od osebnega dohodka iz delovnega razmerja za izobraževanje znaša v letu 1973 3,25 odstotka od osnov, ki so z zakonom določene. 2. člen , Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu,- uporablja pa se od 1. januarja 1973. Številka: 420-2/73-3/7 Datum: 26. 3. 1973 Predsednik občinske skupščine Kočevje: MIRO HEGLER, 1. r. 119. Upravni odbor sklada za reševanje stanovanjske problematike udeležencev NOV Skupščine občine Kočevje je v sodelovanju z družbenopolitičnimi organizacijami po pregledu in točkovanju vseh prosilcev na podlagi 1., 2., 3. in 5. člena Odloka o načinu in pogojih uporabe sredstev sklada za reševanje stanovanjske problematike udeležencev NOV občine Kočevje na seji dne 24. in 27. novembra 1972 sprejel prednostni vrstni red za leto 1972: a) za stanovanja: Število točk: 1. Hirš Frida, Kočevje, Kidričeva 2 180 2. Šubic Rozalija, Reška cesta 3 Kočevje 175 3. Curl Helena, Kočevje, Reška cesta 4/a 175 4. Repar Ana, Kočevje, Trata I./7 160 5. Delač Ivan, Kočevska Reka 50 160 6. Miljavec Katarina, Kočevje, Kidričeva III. 160 7. Križ Vinko, Mahovnik 29 145 8. Štimac Ivan, Kočevska Reka 34 ' 140 9. Figar Vekoslav, Kočevje, Črnomaljska cesta 21 130 10. Suhadolnik Marija, Kočevje, . Reška cesta 10 130 11. Ferbežar Jože, Zastelnice-Cavle, SRH 130 12. Štimac Klemen, Kočevje, Ljubljanska cesta 4 125 13. Lipoyec Nežka, Koče 3 115 14. Oberstar Drago, Koprivnik? 115 15. Plot Uršula, Kočevje, Trata XIII./8 110 16. Go tene Ana, Banja loka 6 110 17. Grišin Alfonz, Kočevje, Podgorska cesta 17 105 18. Žagar Marija, Kočevje, Ljub^anska cesta 5 7 105 19. Zalar Jože, Kočevje, Trg 3. oktobra 7 100 20. Vončina Ivana, Kočevje, Reška cesta 7/a 95 21. Novak Vlado, Kočevje, Reška cesta 10 95 22. Svarc Franc, Kočevska Reka 25 95 23. Lisac Hedvika, Mozelj 1 95 24. Mikulič Jože, Stalceiji 3 90 25. Marinč Malka, Kočevska Reka 15 90 26. Poje Anton, Podgorska cesta IV. Kočevje 90 27. Hajtnik Pia, Kočevje, Ljubljanska cesta 3 85 28. Resman Vera, Kočevska Reka 11 .85 29. Pajnič Slavko, Kočevska Reka 27 85 30. Ameršek Ivana, Kočevje, Ljubljanska cesta 26/a 80 31. Soba Pepca, Kočevje, Roška cesta 57 75 32. Stopar Jože, Kočevje, Roška cesta 6 75 33. Lakner Milena, Kočevska Reka 30 70 34. Jaklič Rudolf, Kočevje, Kolodvorska cesta 2 70 35. Čampa Frančiška, Kočevje, Ljubljanska cesta 26/a 70 36. Pečnik Marija, Kočevje, Rudnik 92 65 37. Osredkar Marija, Kočevska Reka 38 65 38. Ribič Marija, Kočevje, Reška cesta 2 65 39. Stimac Janko, Ribjek 7 60 40. Trpin Mira, Kočevje, Trg zbora odposlancev 1 55 41. Rauh Marija, Kočevje, Prešernova ulica 12 50 42. Meško Marija, Borovec 6 50 43. Kravanja Edvard, Kočevje, Rudnik 15 50 44. Regali Mihaela, Kočevje, Trdnjava 16 50 45. Klun Janez, Kočevje, Ljubljanska cesta 3 50 46. Juretič Ivan, Kočevska Reka 19 35 47. Stimac Jože, Štalcarji 2 35 b) za posojila za adaptacije, popravila, dograditve: 1. Brezar Albin, Željne 66 355 2. Logar Franc, Zajčje polje 1 280 3. Brajdič Marjan, Brezovica 260 4. Kordiš Lojze, Livold 16 250 5. Hudorovac Kazimir, Nemška loka § 245 6. Hudorovac Mihael, Nemška loka 5 225 7. Baraga Ivan, Spodnji log 210 8. Rajhard Marija in Vili, Željne 42 205 9. Lavrič Alojzija, Črni potok 6 pri Dragi 200 10. Jelen Katarina, Mozelj 10 190 11. Južnič Anton, Fara 22 185 12. Hudorovič Miha, Marof 185 13. Levstek Rudi, Dolga vas 68 180 14. Oberstar Jože, Kočevje, Rudnik 21 175 15. Pintar Jože, Crni potok 26 pri Kočevju 175 16. Beljan Anton, Jesenov vrt 5 175 17. Hudorovič Franc, Kne^a lipa 7 175 18. Pršle Cveto, Stari log 1 170 19. Bukovac Ivan, Slavski laz 3 170 20. Ožanič Jože, Kuželj 22 165 21. Cetinski Ne^, Banja loka 8 165 22. Kovačič Lojze, Koče 9 160 23. Malnar Ana, Crni potok 3 pri Dragi 155 24. Knaus Jožefa, Crni potok 4 pri Dragi 155 25. Tratnik Malči, Livold 4 150 26. Ješelnik Anton, Lazeč 3 150 27. Hudolin Frančiška, Crni potok 9 pri Dragi 145 28. M^etič Anton, Kočevje, Reška cesta 28 145 29. Pavlič Lucija, Ceplje 13 145 30. Zibar Anton, Colnaiji 3 140 31. Mišmaš Ignac, Željne 22 • 140 32. Ožanič Jože, Oskrt 5 140 33. Žagar Franc, Srednja vas 6 140 34. Malnar Ivana, Srednja vas 9 140 35. Tušek Marija, Crni potok 10 pri Dragi 140 36. Hodnik Jože, Kočevje, Ljubljanska cesta 55 140 37. Markovič Jože, Željne 12 135 38. Salamon Pavla, Salkavas50 135 39. Turk Rudolf, Podpreska 18 135 40. Kobe Frančiška, Laze 7 priPredgradu 135 41. Benčina Alojz, Podprla 33 130 42. Kožar Janez, Salka vas 108 125 43. Zgonc Alojz, Salka vas 125 44.'Cop Anton, Slovenska vas 23 125 45. Šnajder Bogomir, Grivac 6 120 46. Kralj Rudolf, Livold 47 120 47. Dulmin Ivan, Kočevska Reka 47 120 48. Dogliani Rolando, Crni potok 10 120 49. Turk Anton, Kočevska Reka 41 120 50. Kamšek Ignac, Kočevje, Roška cesta 55 115 51. Mazzoni Fudi, Kočevje, Podgorska cesta 16 115 52. Perko Marija, Kočevje, Trg zbora odposlancev 73 115 53. Lovšin Ančka, Livold 8 115 54. Poje Jože, Livold 28 115 55. Ožbolt Boža, Srednje ložine 2 115 56. Stimec Josip, Pungrt 3 115 57. Pajnič Slava, Trava 21 115 58. Vavtar Jože, Stara cerkev 27 115 59. Mlakar Franc, Zeljne 47 115 60. Klarič Miha, Krkovo 4 115 61. Černe Anton, Grivac 1 115 62. Malnar Ana, Belica 1 115 63. Gorše Janez, Mirto viči 5 115 64. Troha Ivana, Srednja vas 8 115 65. Sterk Jože, Predgrad 46 115 66. Ješelnik Jože, Draga 18 115 67. Mihelčič Marga, Vas 25 115 68. Vardijan Cveto, Slovenski Kuželj 2 115 69. Koruzar Marija, Livold 15 115 70. Ceme Marija, Nove ložine 7 110 71. Ožbolt Ivanka, Hrib pri Fari 110 72. Lisac Martin, Poden 2 110 73. Juijevič Alojz, Vrh 2 110 74. Vončina Valentin, Dolga vas 105 75. Lakner Peter, Livold 39 105 76. Pičulin Anton, Salka vas 57 100 77. Goijan Marica, Gorenje 8 100 78. Potočar Jože, Stara cerkev 3 100 79. Kavran Slavko, Mozelj 15 100 80. Jelenovič Nikola, Livold 2 100 81. Komac Andrej, Želje 37 100 82. Nanger Ivana, Petrina 7 100 83. Šuštaršič Jože, Kuželj 100 84. Sei^cer Jože, Kočevska Reka 90 85. Stimec Alojz, Ribjek 15 90 86. Gregel Angela, Koprivnik 33 90 87. Rožman Anton, Livold 20 85 88. Lavrič Ivan, Crni potok 23 85 89. Križaj Franc, Klinja vas 5 85 90. Bukovec Ivan, Potok 9 pri Fari 85 91. Grajš Franc, Lazeč 25 85 92. Klepač Anton, Padovo 8 85 93. Stimac Anton, Mirtoviči 3 85 94. Kuželički Matija, Petrina 2 75 95. Kovač Blaž, Stari kot 30 75 96. Oberstar Karel, Mahovnik 30 75 97. Dule Marija, Stari log 17 70 98. Levstik Slavka, Kočevje, Črnomaljska cesta 28 70 99. Križ Jure, Gornja Briga 1 65 100. Ožbolt Rudolf, Pungrt 1 65 101. Poje Jože, Stari kot 26 65 102. Klarič Rezka, Kočevje, Podgorska cesta 22 65 103. Klarič Uršula, Nova sela 12 65 104. Naglič Frančiška, Jesenov vrt 6 65 105. Vesel Ivan, Lazeč 4 65 106. Janež Anton, Stari kot 2 65 107. Naglič Vlado, Stalceiji 65 108. Piškur Anton, Colnaiji 4 60 109. Intihar Janez, Kočevska Reka 19 50 110. Weiss Marija, Predgrad 4 50 111. Gotenc Marija, Dolnja Briga 8 50 112. Katern Ivan, Stari kot 24 35 Sklepe o odobrenem posojilu bo sprejelo toliko udeležencev NOV, kolikor bo na razpolago sredstev. Številka: 59-10/73-5/2 Kočevje, dne 27. 11. 1972 Predsednik upravnega odbora sklada: RAJKO JENKO, 1. r. Delavec se mora zavedati svoje vloge v socialistični družbi „ . . . Poslanstvo delavskih univerz temelji predvsem na združevanju proizvodnega in družbeno-političnega položaja delovnega človeka v tem, da bo delavski razred postal subjekt politike in družbenih procesov pri nas. To pa je velika zahteva, ki se postavlja pred delovnega človeka, pri čemer mislim predvsem na delavca, ki se mora zavedati svoje vloge. To pomeni, da mora delavec znati razpolagati s pogoji, sredstvi in z rezultati svojega dela ne le v svoji delovni organizaciji, ampak tudi v svoji Od besed — „ . .. Dovolj je razprav o tem, kaj bi bUo, če bi.. kako bi delali, če ne bi... itd. To, koliko bi prihranili, r če bi zmanjšali materialne stroške, koliko bi več zaslužili, če bi za toliko in toliko odstotkov povečali produktivnost, so sicer nadvse zanimivi podatki, toda čas je, da naposled preidemo od tega poučevanja in statistike k delavcem, da oni sami izdelajo programe varčevanja, vpete v celotno gospodaije-nja. Ob tem si lahko prikličemo v spomin akcijo ,JPlame-na“, kjer se je pravzaprav akcija za varčevanje začela. Mnogi so to pobudo po- občini, republiki in federaciji. Prav tako je pred delovnim človekom danes velika naloga, ki je hkrati tudi družbeno-politična naloga družbe v celoti: zagotoviti stabilizacijo našega gospodarstva, in to v obdobju, ko v svetu zmaguje tehnična revolucija, ki ji moramo slediti. To seveda zahteva od našega človeka večjo strokovnost, družbeno-politično in kulturno znanje in razredno osveščenost . . .“ FRANCE POPIT predsednik CK ZKS k dejanjem! zdravljali, toda pojavljali so se tudi številni pomisleki, zaradi katerih veijetno akcija ni uspela tako, kot bi morala. Ali je koga pri vsem tem motil predlog za ustanovitev stabili^cijskega sklada? Navsezadnje, zakaj ne bi pri snovanju akcij začeli v obratnem redu, od spodaj navzgor, od delovnega kolektiva na vso družbo? Uspeh take akcije je že vnaprej zagotovljen, ker prihaja iz množic in ima v njih tudi oporo, zato, ker so pobudniki hkrati tudi poglavitni nosilci akcije .. FRANC ŠETINC sekretar sekretariata CK ZK Slovenije DOLENJSKI LIST - St. 13 (1200) - 29. marca 1973 STRAN 11