Dolar ni več steber Svetovnega monetarnega sistema drugič tekom nekaj tednov je ameriški predsednik Richard Nixon Poskrbel za senzacijo, ki je presenetila ves svet: pred nedavnim z nopovedjo obiska v LR Kitajski, zadnjo nedeljo pozno zvečer pa z objavo svojega načrta o „novi gospodarski politiki" Amerike. Ta |Jiegov načrt vsebuje namreč ukrepe, ki bodo imeli odločilne posle-'■ice daleč preko meja Amerike, pravzaprav za ves tisti del sveta, ka-Jerega bančna in gospodarska politika je vezana na ameriški dolar. Kajti ukrepi, za katere se je odločil predsednik Nizon, v bistvu ne Pomenijo nič več in nič manj kot to, da se je monetarni sistem, zgra-len na ameriškem dolarju, začel dokončno podirati, potem ko so ga *e v zadnjih letih le še umetno vzdrževali. Da je ameriški dolar resno „bo-Qn\ že dolgo ni več tajnost. Nasprotno, to so dobro vedeli tudi v ar*avah zahodne Evrope, saj so v Zadnjem času večkrat poskušali •bolezen” vsaj začasno omiliti z r°zličnimi ukrepi, ki so med dru-9'm obsegali devalvacije ali reval-v°cije nacionalnih valut. Pri tem pa |° se zavedali, da .ozdravitve” s °*kni sredstvi ne bo mogoče do-Pričakovali in celo zahtevali S° Ustrezne korake Amerike, poudarjajoč, da je rešitev le v teme-l'*i reformi sedanjega sistema. . Toda ameriški predsednik Nixon *e reagiral drugače. Ne da bi iskal Možnosti skupnih ukrepov, se je za ^Qbilizacijo dolarja odločil sam. spovedal je in tudi že začel izdati .novo gospodarsko politiko" ^erike, ki pa bo občutno priza-®'a druge države in zlasti naj-°žie zaveznike Amerike. Med ukrepi, ki jih je zaukazal ^'x°n, zlasti dva prizadeneta tudi ruge države: dolar nima več zla-6 Podlage in kot tak ne more Podstavljati stebra svetovne motorne trdnosti; na uvoz blaga pa j6 bila predpisana dodatna daja-6y v višini 10 odstotkov, kar bo Pbzadelo vse tiste države, ki izdajo v Ameriko. »Prijateljem v inozemstvu in vsem s,|m, odgovarjajo za medna-r°dno bančno skupnost in ki jim je Pr' srcu monetarna stabilnost ter zastavitev mednarodnih trgovskih ^njov”, je predsednik Nixon za-^°*ovi|, da je Amerika .vedno bi-., 'n bo še naprej trgovski partner, 1 9leda v bodočnost in ki je vre-en zaupanja". V solidarnosti z l^dnarodnim monetarnim skladom , 2 vsemi, ki trgujejo z Ameriko, ' 0rr>° sodelovali — kakor je podaril Nixon — pri uresničenju podanih reform, da se usfanovi nov j^dnarodni sisfem, ki je nujno po-reben”. yendar pa s femi zagotovili ni ®l preveč razumevanja. Eno-^ ®nsko ukrepanje predsednika j^Ona je izzvalo ostre komentarje j. Zaskrbljenost v svetu. Posebno l^VQhni so odmevi v deželah za-^dne Evrope in na Japonskem, to-* v državah, ki so najtesneje podane z Ameriko. Take reakcije ®d najožjimi zavezniki se je Nixon 'Mo nadejal, zato je v svojem Uk V°rU' v katerem je napovedal te ^ rePe, tudi tožil o .krivičnem rav-Qr'ju” z dolarjem. Predvsem pa je ^P°Zori| na dejstvo, da je Amerika drugi svetovni vojni, ko je bilo f^sPodarstvo v Evropi in Aziji sko-Popolnoma uničeno, dala 140 ^'iard dolarjev pomoči tujini, ahvaljujoč se naši pomoči — je dejal Nixon — so si te države opomogle in so postale danes naši veliki konkurenti. Sedaj, ko so gospo- Združeni narodi se utapljajo v papirju Organizacija združenih narodov se je s svojimi že skoraj 130 članicami razvila v reprezentativen svetovni forum, ki pa je v nevarnosti, da se utopi v papirju. Obseg dokumentacij, ki nastajajo v upravi OZN, se vsako leto poveča za 2,3 %> ter znaša zdaj več kot 867.000 strani, do leta 1980 pa se bo predvidoma povečal na poldrugi milijon strani. Vzroke za ta pojav vidijo uslužbenci OZN predvsem v dejstvu, da se Združeni narodi nenehno razširjajo, in sicer tako glede članstva kakor še posebej glede števila podorganiza-cij. Samo v zadnjih desetih letih je nastalo 124 novih takih organizacij, število zborovanj in zasedanj pa se je povečalo od 4652 v letu 1965 na 6530 v lanskem letu. darsko močne, je prišel čas, da si prevzamejo pravičen del bremena za obrambo svobode na svefu. Prišel je čas, da se spremenijo devizni tečaji in da se vzpostavi lojalna konkurenca med prizadetimi državami." Ali in v kakšni obliki bo uspelo najti skupno pot iz sedanje krize, bo pokazala šele bodočnost. Trenutno so ukrepi Amerike predmet neštetih posvetovanj in pogovorov pristojnih strokovnjakov in predstavnikov tako v ožjih kakor tudi v širših mednarodnih krogih. V posameznih državah skušajo dokazovati, da za njihovo gospodarstvo ti ukrepi ne bodo imeli večjih posledic. Toda ravno taka zagotovila so najboljši dokaz, da gre za resne stvari, da krize, ki jo je predsednik Nixon s svojim načrtom za ozdravitev ameriškega gospodarstva sprožil v najširšem svetovnem merilu, ne gre jemati preveč lahko. Eno je vsekakor gotovo: nekdaj vsemogočni dolar je čez noč prenehal biti steber svetovne monetarne trdnosti. Postal je nihajoča valuta in bo — kakor menijo na primer britanski strokovnjaki — moral sedaj nihati samo navzdol. To pa bo nujno imelo posledice tudi za celotni gospodarski in monetarni sistem, ki je zgrajen na dolarju, za glavne gospodarske partnerje Amerike pa mimo tega še posledice, ki bodo nastale zaradi ukrepov, s katerimi hoče Nixon ozdraviti ameriško gospodarstvo. Zato niti ne preseneča, ko v teh državah že govorijo o .trgovinski vojni”, ki jo je povzročila Amerika. Nov izzivalen napad na partizansko grobišče Kako dolgo bodo oblasti se molčale? V četrtek 12. avgusta so neznani storilci oskrunili nagrobni spomenik za padle partizane na kopopališču v Reberci ter ga pomazali z raznimi gesli. Očitno gre za provokacijo, kakršne so v zadnjem času postale na Koroškem že kar običajne; verjetno pa tudi za storilce Iz istih krogov, katerih namen je sejati in netiti razdor in mržnjo med nemško govorečim in slovensko govorečim prebivalstvom v deželi. Zveza koroških partizanov je — kot že v prejšnjih podobnih primerih — tudi tokrat napravila prijavo na pristojne oblasti, in sicer kljub temu, da do danes na vse tozadevne vloge in prijave ni prejela nobenega odgovora, niti niso varnostni organi do danes izsledili storilce v enem samem od številnih primerov kaznivih dejanj proti koroškim Slovencem. .Zveza koroških partizanov — je rečeno v prijavi na varnostno direkcijo — je doslej mirno in potrpežljivo prenašala vse provokacije in pričakovala, da bodo varnostne oblasti končno z odločnimi ukrepi preprečile vedno ponavljajoče se provokacije; ob očitni nemoči varnostnih organov — nočemo resno trditi, da bi varnostne oblasti ne hotele ukrepati — bomo prisiljeni, kakor vse kaže, seči po samopomoči in ukrepati samovoljno, da v bodoče preprečimo take in podobne izpade proti slovenski narodnostni skupnosti na Koroškem." Ob novem izzivalnem napadu se je spet z vso jasnostjo pokazalo, da na Koroškem vlada dvovrstna pravica; in razgalila se je dvoličnost, značilna za koroške razmere. Gnusno skrunitev partizanskega grobišča v Reberci je koroški tisk dosledno zamolčal — če pa se kje pojavi le najmanjši slovenski na-pisek, isti tisk zažene krik, kakor da bi bila vsa dežela v nevarnosti. Mislimo, da so taka dejstva že sama dovolj zgovorna in ne potrebujejo nobenega komentarja! v Žrtve naravnih katastrof Britansko kolonijo Hongkong je zajel silen tajfun, ki je zahteval več človeških življenj ter povzročil veliko materialno škodo. Veter je vlekel s hitrostjo 130 kilometrov na uro in podrl veliko hiš. Računajo, da je ostalo najmanj 2000 ljudi brez strehe. Po nepopolnih podatkih je v si- Jugoslavija spet v središču živahne mednarodne diplomatske dejavnosti V svetovnem tisku je v zadnjem času spet zelo pogosto in obširno govora o Jugoslaviji, ki se je znašla v središču živahne mednarodne diplomatske dejavnosti. Veliko je k temu prispevala ustavna reforma, ki jo izvajajo v Jugoslaviji; ob njej je postala aktualna problematika odnosov med jugoslovanskimi narodi, na dnevni red pa je bilo postavljeno tudi vprašanje morebitnega nasledstva za predsednika Tita. Posredno ali neposredno s temi notranjimi dogodki v Jugoslaviji, zlasti pa z njeno aktivno politično angažiranostjo je povezana pomembna mednarodna diplomatska dejavnost, ki priteguje zanimanje najširše svetovne javnosti. V Jugoslaviji pričakujejo obisk glavnega tajnika sovjetske KP Leonida Brežnjeva ter omenjajo možnost obiska predsednika kitajske vlade Ču En Laja, jugoslovanski predsednik Tito pa naj bi še to jesen obiskal ameriškega predsednika Nixona. Vzrokov torej dovolj za najrazličnejša ugibanja in prerokovanja političnih opazovalcev. Brežnjev naj bi prispel v Jugoslavijo v drugi polovici septembra, nekaj pozneje predvidevajo obisk predsednika kitajske vlade Ču En Laja v Albaniji, Jugoslaviji in Romuniji, morebitni obisk, predsednika Tita v Ameriki pa naj bi bil še letos v zgodnji jeseni. V zadnjem času je opaziti, da prihaja do globokih premikov v odnosih svetovnih sil, do sprememb v odnosu do stališč do zunanje in notranje politike v vseh državah vzhodnega sveta, predvsem pa tudi do sprememb med dvema blokoma, poleg katerih se čedalje uspešneje uveljavlja tudi še tako imenovana „tretja sila". Jugoslavija postaja v tem okviru vedno bolj zanimiva država in je njena vloga neuvrščene države postala dragocena za vse. O tem dovolj zgovorno pričajo napovedani obiski, pri katerih gotovo ne bo šlo le za izmenjavo formalnih vljudnosti, marveč za zelo važne pogovore, o katerih lahko brez pretiravanja domneva- mo, da bodo prej ali slej imeli svoj vpliv na nadaljnji razvoj dogodkov. Pri tem igrajo pomembno vlogo zlasti odnosi med Jugoslavijo in Sov. zvezo, ki so zabeležili že različne faze ter je ob sovjetski zasedbi Češkoslovaške ponovno prišlo do očitne ohladitve. Pozneje so se stvari spet nekoliko uredile, toda prav v zadnjem času je bilo v jugoslovanskem tisku večkrat zaslediti ostre kritike zaradi pritiska, ki ga je občutila Jugoslavija s sovjetske strani in ki je dosegel najvišjo raven z nedavnimi manevri varšavskega pakta. Zato je razumljivo, da bodo pri razgovorih v Beogradu zavzemala primerno mesto spet tista načela, ki jih vsebuje deklaracija, katero so podpisali predstavniki obeh držav leta 1955, ko sta Jugoslavijo obiskala takratni glavni tajnik sovjetske KP Hruščov in predsednik vlade Bulganin. Pri teh načelih gre med drugim za spoštovanje neodvisnosti, suverenosti in enakopravnosti vseh držav, za nevmešavanje v notranje zadeve drugih (»vprašanja notranje ureditve različnih družbenih sistemov in različnih oblik razvoja socializma so izključno zadeva posameznih držav") ter za obsodbo vsake agresije in vsiljevanja dominacije. Ker so ta načela v nasprotju z doktrino o „omejeni suverenosti", kot jo je formuliral Leonid Brežnjev, bo njegov bližnji obisk v Jugoslaviji seveda moral privesti do razjasnitve tudi v teh vprašanjih. Po drugi strani pa prihaja Jugoslavija v središče mednarodnega zanimanja tudi zato, ker namerava predsednik kitajske vlade Ču En Laj poleg Tirane in Bukarešte obiskati še Beograd. Nekateri vidijo v tem seveda že negativne pojave, kot na primer madžarski tisk, ki trdi, da predstavljajo diplomatske pobude Pekinga v odnosu do Romunije in Jugoslavije „izredno nevarnost", ker da žal ni mogoče izključiti možnosti, da gre za protisovjetsko pobudo, kar bi lahko ustvarilo nevaren položaj na Balkanu. lovitem orkanu zgubilo življenje najmanj osem ljudi, več kakor 150 oseb pa je bilo poškodovanih. Močno deževje, ki je zajelo nižje dele Hongkonga, je povzročilo obširne poplave, medtem ko se je v viharju potopilo 20 ladij. V vzhodnoindijski državi Bihar pa so monsuni povzročili velikanske poplave, ki so doslej zajele okrog 16 tisoč vasi s skupno površino 45.000 kvadratnih kilometrov. Zaradi teh poplav je po dosedanjih podatkih, ki so jih objavili v glavnem mestu države Bihar, zgubilo streho nad glavo več kot 1,600.000 prebivalcev; več kot milijon ljudi so začasno naselili v taboriščih. Materialno škodo, ki so jo povzročile poplave, cenijo na 60 milijonov britanskih funtov. V zadnjem času je prišlo v več predelih Avstrije do velikih neurij, ki so opustošila obširna področja ter povzročila veliko materialno škodo. Ta teden je bilo prizadetih tudi več krajev na Koroškem, kjer so nalivi povzročili lokalne poplave. Prekinjene so bile prometne zveze, poškodovana stanovanjska in druga poslopja, zlasti pa so bila prizadeta kmetijska zemljišča. Tudi v mnogih drugih delih sveta je prišlo v zadnjem času do hudih katastrof. Tako so se pred nedavnim elementarne sile razbesnele nad področjem Bajkalskega jezera v Sibiriji ter zlasti na področju Irkutska povzročile ogromno materialno škodo. Silni nalivi so spremenili Bajkalsko jezero ter razne pritoke in odtoke v podivjane veletoke, ki so v nekaterih primerih tako narasli, da so dosegli raven štirinadstropnih hiš. Nekaj dni zatem pa je podobno neurje opusto-šilo vzhodne predele Sibirije. Zagreb je v začetku tega tedna znova zajelo hudo orkansko neurje. Najhuje so bili spet prizadeti predeli na desnem bregu Save, ki so utrpeli veliko škodo tudi že prejšnji teden, ko je padala toča, velika tudi kot kurja jajca. Dunajski mednarodni velesejem V ZNAMENJU PETDESETLETNICE SVOJEGA OBSTOJA Največja gospodarska prireditev v Avstriji — Dunajski mednarodni velesejem — obhaja letošnjo jesen svoj zlati jubilej — petdesetletnico obstoja. Y znamenju tega jubileja bo letošnja jesenska sejemska prireditev, ki bo potekala v dneh od 5. do 12. septembra. Spet bo predstavljala izložbeno okno celotnega avstrijskega gospodarstva, hkrati pa pritegnila tudi veliko število razstavljavcev iz vsega sveta: na sejmu bo zastopanih skupaj 2474 avstrijskih podjetij iz vseh zveznih dežel, nadaljnjih 1317 razstavljavcev pa bo na Dunaju predstavilo 2121 podjetij iz 36 tujih držav. Tako brez pretiravanja lahko ugotovimo, da bo tudi letošnji jesenski sejem na Dunaju velika demonstracija zmogljivosti sodobnega gospodarstva v svetu. Ob jubileju dunajskega sejma je seveda treba pogledati tudi malo nazaj v zgodovino. Začelo se je že kmalu po razpadu stare avstro-ogrske monarhije, ko je mlada republika predvsem tudi na gospodarskem področju stala pred povsem novimi problemi. Prvi dunajski sejem je bil prirejen v dneh od 11. do 17. septembra 1921 ter je bil prepričljiv dokaz življenjske zmogljivosti avstrijske republike. Po začetnih težavah se je sejem čedalje uspešneje razvijal iz splošno-avstrijske v veliko mednarodno gospodarsko prireditev, ki je iz leta v leto privlačevala širši krog sodelujočih držav. Tik po zaključku jesenskega sejma leta 1937 je požar uničil rotundo in s tem sejemske naprave, dokončno pa se je prvo obdobje dunajskega sejma zaključilo leta 1938, ko je Avstrijo zasedla nacistična Nemčija. Po drugi svetovni vojni je tudi dunajski sejem moral začeti znova; iz ruševin je začelo poganjati novo življenje in od jeseni 1946 dalje je Dunaj spet dvakrat v letu prizorišče velike mednarodne sejemske prireditve, ki sodi danes med največje tovrstne ustanove na svetu. Dunajski sejem je bil ustanovljen kot splošni sejem in je ta značaj ohranil vse do danes. Vendar pa je sledil tudi razvoju časa, ki gre splošno v smeri specializacije: po zaslugi stroge ločitve po strokah obsega pravzaprav vsakokratni dunajski velesejem okoli 25 strokovnih sejmov. Predvsem pa je bila ta ločitev po strokah izvedena pri velikih sejmih, tako da je na primer pohištvo zastopano samo na spomladanskem sejmu in imajo zato pisarniški stroji toliko več razstavnega prostora na jesenski prireditvi, in enako velja za sejem gradbenega gospodarstva, ki ga prirejajo le še pomladi, medtem ko je na jesenskem sejmu toliko bolj obsežno zastopano kmetijstvo. Glede mednarodne udeležbe je dunajski sejem dosegel že precejšnjo stabilizacijo v tem smislu, da je vedno zastopanih več kot 30 držav, od katerih jih skoraj dve tretjini odpade na Evropsko gospodarsko skupnost in približno ena četrtina na EFTA. Udeležba vzhodnoevropskih držav, ki so članice gospodarskega združenja Comecon, je z ozirom na število sodelujočih podjetij navidezno morda precej skromna, vendar je pri tem treba upoštevati, da gre za velika državna podjetja, ki navadno združujejo ali predstavljajo celo vrsto sorodnih tvrdk, tako da je zastopstvo teh držav vsekakor reprezentativno in povsem odgovarja obsegu gospodarskih odnosov, ki jih Avstrija vzdržuje s temi državami. Mednarodna udeležba pa obsega poleg tega še vrsto nacionalnih kolektivnih razstav, ki jih bo letos jeseni sploh veliko. Skupaj vzeto je udeležba posameznih držav lahko precej drugačna, kot izgle- v Jugoslaviji: Hranilne vloge naraščajo Tekom zadnjega leta so hranilne vloge jugoslovanskih državljanov občutno narasle in se približale že 20 milijardam dinarjev. Ob koncu letošnjega junija je bilo na hranilnih knjižicah v Jugoslaviji naloženih skupaj 19 milijard in 123 milijonov dinarjev. To pomeni, da so hranilne vloge od konca lanskega leta narasle za 2,3 milijarde dinarjev, od konca lanskega junija, torej tekom enega leta, pa za 4,3 milijarde dinarjev. Največ hranilnih vlog, in sicer 6,9 milijarde dinarjev, so zabeležili v Srbiji, v Sloveniji so hranilne vloge dosegle 3,3 milijarde, na Hrvaškem 4,9 milijarde, v Makedoniji 1,9 milijarde, v Bosni in Hercegovini 1,7 milijarde in v Črni gori 339 milijonov dinarjev. da na prvi pogled; primer Jugoslavije: na splošnem sejmu bodo sodelovala le štiri jugoslovanska podjetja, zato pa bo v okviru uradne kolektivne razstave Jugoslavije zastopanih več kot 20 podjetij. Sejem bo seveda spet obsegal oba razstavna prostora — sejemsko palačo in sejemsko razstavišče. V sejemski palači bo razstavljeno predvsem konsumno blago — od tekstilij in krzna preko igrač, keramike, nakita in stekla do izdelkov umetne obrti, gospodinjskih novosti in preprog do glasbenih instrumentov, kjer bodo med drugim razstavljene n. pr. tudi elektronske cerkvene orgle. Na sejemskem razstavišču pa bo našel obiskovalec investicijsko in konsumno blago za industrijo, obrt in trgovino, posebno težišče pa bo nedvomno področje kmetijstva, ki bo obsegalo tudi več posebnih razstav. Zelo obširna bo razstava kmetijskih strojev in orodja, vedno izredno atraktivni sta razstavi semen in mineralnih gnojil, živinska razstava pa bo tokrat namenjena konjem, govedu in svinjam. Mimo tega bodo na sejemskem razstavišču zastopana še številna druga področja, kot so kino in film, radio in televizija, peči in klimatske naprave, avtomobili in čolni itd. Med posebnimi razstavami kmetijstva bo tudi razstava z naslovom „Naše vino — avstrijska specialiteta", medtem ko bo dunajska delavska zbornica svojo razstavo posvetila 25-letnici podržavljene industrije v Avstriji. Letošnjo 50-letnico dunajske sejemske prireditve bodo proslavili z raznimi slovesnostmi. Vodstvo sejma bo sodelujoče razstavljavce nagradilo s posebnimi diplomami (pri tem bodo izredne počastitve deležna zlasti tista podjetja, ki na dunajskem sejmu sodelujejo že vseh 50 let), avstrijska pošta pa bo za ta jubilej prispevala priložnostno znamko. Razvoj mednarodnega turizma Ker se letošnja glavna turistična sezona šele počasi nagiba proti koncu, podatki o tekočem turističnem letu seveda še niso znani; znano je le toliko, da so letos marsikje zabeležili nove rekorde. Strokovnjaki, ki se bavijo s proučevanjem razvoja mednarodnega turizma, se zato pri svojih pregledih in računih opirajo še na podatke iz lanskega leta. Tl podatki pa med drugim kažejo, da se je turistična ekspanzija, ki jo opažajo zdaj že tri leta, v lanskem letu še bolj razvila. V deželah, ki so članice mednarodne organizacije za sodelovanje in gospodarski razvoj, so lani zabeležili 134 milijonov turistov, ki so potrošili 14 milijard dolarjev. Iz tega izhaja, da je za te dežele turizem ena najbolj pomembnih gospodarskih dejavnosti. Po poročilu omenjene organizacije se je turizem v zadnjem času najbolj razvil v Grčiji, na Portugalskem, v Španiji in v Avstriji. Potem sledijo Irska, Norveška, Italija in Belgija, kjer se je turizem sicer močno razvil, vendar ne v tolikšni meri kot v prej omenjenih državah. Jugoslavijo, Japonsko In Grčijo pa poročilo mednarodne organizacije označuje za tiste tri dežele, ki so ubrale v turističnem razvoju, konkretno celo v tej nagli turistični ekspanziji še najboljšo in najbolj učinkovito pot, medtem ko glede Švedske, Luksemburške in Belgije poročilo nasprotno ugotavlja, da so »zaostale, občepele na položajih izpred dveh let". O<><>OO<>O<><>CO<>OO<>0OOO<><>OO<><>O<><>O<>O<><><>OO<><>O<><><>OOO<><><>O<><><><><><><><><><><>OO<><><><><>O<><><><><><>O<><> Letošnji jubilejni avstrijski lesni sejem v Celovcu je v svojih pripravah potekal pod dokaj neugodnimi pogoji na trgu z lesom. Povpraševanje za domačim lesom je začelo že pred letom dni stagnirati, ker je avstrijski izvoz zlasti v Italijo vidno nazadoval. Za letošnjo pomlad pričakovana poživitev konjunkture v Italiji je izostala, namesto tega pa se je na mednarodnem denarnem trgu šiling podražil in z njim tudi avstrijski les. V glavnem zaradi tega je Italija v prvem polletju uvoz rezanega lesa iz Avstrije zmanjšala za nadaljnjih 7 odstotkov. Povpraševanje za hlodovino je močno popustilo, odkupne cene pa so spet zdrknile na raven leta 1967-68. Prireditelji sejma so na ta neugodni razvoj reagirali pravilno. Reagirali so po tržnogospodar-skem pravilu: kadar gre blago težko in slabo v denar, je zanj potrebna podvojena reklama. Sejem je imel sicer mednarodni značaj, toda v ospredju pozornosti sta stala koroški les in koroška lesnopredelovalna industrija. To je razumljivo. Končno živi prebivalstvo dežele v veliki meri od lesa. Pri gozdni površini 458.700 hektarjev odpade na prebivalca skoraj 0,9 hektarja gozdne povr- šine, od lesa, ki je bil lani posekan pa pičle 4 kubične metre, medtem ko odpade v avstrijskem povprečju le 1,6 kubičnega metra. Dobra tretjina posekanega lesa je šla lani v izvoz, 472.000 kubičnih metrov rezanega lesa in 81.000 kubičnih metrov hlodovine. S tem je bila Koroška na celokupnem strije na bazi lesa udeležena s 30 odstotki. Tej realnosti se je letošnji lesni sejem v polni meri oddolžil. Pod naslovom „Industrijska predelava lesa na Koroškem“ je vseboval reprezentativno razstavo, kjer so bila združena podjetja industrijske predelave lesa v tri osnovne sku- avstrijskem izvozu rezanega lesa in hlodovine udeležena s 26,6 odstotka. Kakor priprava in izvoz rezanega lesa, je za gospodarstvo naše dežele pomembna njegova predelava. Sicer je bila lani bruto proizvodna vrednost lesnopredelovalne industrije z okroglo 2 milijardama šilingov skoraj za milijardo šilingov nižja od iste vrednosti žagarske industrije, toda upoštevati je treba, da zaposluje lesno predelovalna industrija vključno industrije papirja in celuloze eno šestino vsega industrijsko zaposlenega prebivalstva dežele. Upoštevati pa je tudi treba, da je bila ta industrijska zvrst na bruto proizvodni vrednosti koroške indu- pine. V prvi skupini „Gradimo z lesom“ se je predstavilo 17 podjetij, v drugi skupini „Stanujemo z lesom“ 11 podjetij, medtem ko je tretjo skupino „Les v transportu in ostali produkti lesnopredelovalne industrije“ reprezentiralo 9 podjetij. Ob tej razstavi pa je treba še posebej omeniti močno zastopano koroško industrijo lesnih plošč in pohištva ter močno koroško zastopstvo pri razstavi „Vas lesenih hišic". Vse te razstave so bile prikupne in so izpolnile svoj namen. Nagovorile so široke sloje domačega prebivalstva, partnerjem iz inozemstva pa so predstavile sorti-mente, kvaliteto in zmogljivost koroške lesnopredelovalne industrije. Oboje je bilo važno, če upoštevamo, da gre 27 odstotkov bruto proizvodne vrednosti lesnopredelovalne industrije v izvoz. Industrija papirja in celuloze spravi 37,2 odstotka bruto proizvodne vrednosti v izvoz, industrija lesnih plošč pa celo 48 odstotkov. Na avstrijskem izvozu izdelkov teh industrij so bila lani koroška podjetja udeležena s 24,1 odstotka, na izvozu lesnih plošč pa celo s 84,3 odstotka. Dvajseti jubilejni lesni sejem v Celovcu je dal s tem lesu, njegovi vzgoji, koriščanju in transportu ter obdelavi širok, doslej nedosežen okvir. Hkrati je prvič očivid-no konfrontiral domačo lesnopredelovalno industrijo z isto industrijo drugih dežel, s češkoslovaško, jugoslovansko, madžarsko, poljsko in sovjetsko. V tej konfrontaciji se je izkazalo, da je ta zvrst domače industrije že prišla v položaj, da vzdrži konkurenco ne le na domačem, marveč tudi na mednarodnem trgu izdelkov iz lesa. Prav ta ugotovitev pa spričo napetosti na trgu z lesom pomirja in kaže pot lesnemu gospodarstvu naše dežele. Ta pot je: pospešeni tempo v razvoju lesnopredelovalne industrije s prizadevanjem za optimalno specializacijo v proizvodnji in za koncentracijo na trgu. (bi) posiROKerosvecu ATENE. — Šest bivših grških pravosodnih ministrov je pozvalo sedanji fašistični režim, naj ukine vojaški zakon, ki so JS* uvedli v Grčiji po državnem udaru apr®* 1967, ter naj osvobodi politične jetrn*1®' Vojaški zakon in obstoj vojaških sodišč sta po mnenju bivših ministrov v nasprotju z osnovnimi načeli svobode. »NečloveškoJ® — pišejo med drugim — da morajo g1’*11 državljani, predvsem mladi, ostati v za' poru, obsojeni tudi na dosmrtno ječo, sa' mo zaradi tega, ker so delovali za povratek demokracije in svobode." Moskovska Pravda je sedanji proces »liberalizacije* ffj škega režima označila za »vulgarno farso i ki so si jo izmislili Američani, da bi op(a vičili vojaško pomoč, ki jo nudijo grš**® fašistom. .. WASHINGTON. — Iz ameriške vojsk® je v zadnjem času pobegnilo skoraj tolik® ljudi, kot jih je dezertiralo v vseh letih dru ge svetovne vojne. Samo od 1. julija 19' do 1. maja letos je zapustilo vojsko 684’ vojakov, kar je za več kot štiri diviz') moštva. Po podatkih ameriške vojske je *e ta 1968 pobegnilo na vsakih tisoč vojak®^ le 22 mož, aprila letos pa že 63. Za pri®®*’, javo: leta 1944 je na vsakih tisoč ameriški vojakov dezertiralo prav tako 63 mož. STOCKHOLM. — Švedi so poseku® močno navezani na svoje priimke i® • oblasti zaradi številnih zamenjav že a. časa trudijo, da bi družine z imeni, ki posebno močno razširjena, pridobili za spr® membo priimkov. To velja zlasti za 'ju?_ ki se pišejo Andersson, Johansson ali Ka. , son, kajti teh je na Švedskem kar osrn'® prebivalstva. Tudi izbire novih priimk® ni malo: oblasti so vpregle celo kompJute.|’ ki je „dal“ na razpolago kar 50.000 no^1 priimkov. Vendar pa je doslej letno spr® menilo svoj priimek le 1300 Švedov. NEW YORK. — Ameriškega kapeta®» Ernesta Medino so postavili pred sodis® ^ obtožen je pokola civilnega prebivalstva južnovietnamski vasi My Lai. Obtožni ^ ga bremeni, da je kriv smrti 102 vietna skih civilistov. Če ga bo porota spozna^ za krivega, utegne biti Medina obsojen . dosmrtni zapor. Vendar pa so že.dru^ procesi proti ameriškim vojakom, ki so . Vietnamu zakrivili vojne zločine, Q°v<^ jasno pokazali, da za take primere nava no ni najti krivcev. LONDON. — Kitajsko-britanski P°8°, vori o povišanju diplomatskih predsta ništev obeh držav na stopnjo velep°s ništev so zašli v slepo ulico. Sedaj t®1® Kitajska in Velika Britanija v L°nd® oziroma v Pekingu samo odpravnika P slov. Pogovori so se zataknili zaradi te£ ’ ker hoče Velika Britanija še naprej Yz®rZnl vati diplomatske stike tudi s Tajvan®^ (Formozo), kar bi v praksi pomenilo ura^ no priznanje obstoja dveh kitajskih drz NEW DELHI. — Indija vstopa v > leto neodvisnega razvoja. Ob obletnici P glasitve neodvisnosti so bile številne sl ^ nosti, največja v New Delhiju, kjer je Pr^fl, sednica indijske vlade Indira Gandhi g vorila z zidov »Rdeče trdnjave", s kat je Nehru leta 1947 proglasil neodvisn države. Indira Gandhi je v svojem g°vkih sprejemnikov. I® Z dvema nastopoma v ljubljanski Tivoli, kjer se je vsak večer zbralo **#ti 7000 gledalcev, je sovjetski folklor-ansambel ..Berjožka" zabeležil edin-. ,8|> uspeh v okviru letoinjih poletnih ^ Vlturnih prireditev Ljubljanskega festiva-*• Skoraj sto članov obsegajoči ansam-,'1 i« v Ljubljano priiel z gostovanja po "‘"t Ameriki. % M ministrstvu za pouk in umetnost 8 Dunaju je bil osnovan poseben itu- Kulturne drobtine n**k| sosvet, preko katerega bodo tudi "Aentje lahko posredovali ministru svo-* **lje in predloge, kakor so doslej imeli |°inost že stari) in učitelji, študentski 8,Vet jQ bij osnovan na zahtevo raznih U’*d'K»kih organizacij, k prvi seji pa ga 'karova minister Gratz povabiti že letos V septembru in oktobru bodo v Ve-*' Britaniji, Belgiji in Zahodni Nemčiji Pili razstave, na katerih bodo prika-j * v®ž stoletij stare umetnine, ki so last /Ponske cesarske družine. bosta Ob tej prilož-Hirohito in cesarica ■o obiskala več evropskih držav. KARDELJ V NEMŠČINI: • »Razvoj slovenskega narodnega izfeienadDuJna"ua Messneria vprašanja” Pri dunajski založbi „Europa Ver-lag" je pred nedavnim izšel nemški prevod Kardeljeve knjige »Raz-voj slovenskega narodnega vprašanja". Prevod je oskrbel Janko Messner, sicer pa je dunajska založba izdala knjigo v sodelovanju z Državno založbo Slovenije. Naslov nemške izdaje se glasi »Vier-feilung — Nationale Frage der Slo-wenen"; knjiga je izšla v zbirki Eu-ropaische Perspektiven, s katero želi založba služiti dialogu med predstavniki različnih narodov ter »podirati zidove, ki jih je danes moderno graditi". V posebnem uvodu, ki ga je napisal Edvard Kardelj za nemško izdajo, poudarja, da gre za angažirano knjigo, ne pa za pozitivistično pisano politično zgodovino. Hkrati avtor opozarja nemškega bralca na to, da nikakor ne gre za kakršenkoli nacionalizem, ki bi ga vodil pri pisanju te knjige v usodnih časih za Slovence, to je tik pred drugo svetovno vojno (prvo izdajo je Kardelj objavil pred drugo svetovno vojno, in sicer pod psevdonimom Sperans — op. ured.). Ko povezuje razvoj družbenega življenja Slovencev z dogajanjem v območju, ki mu danes pripadata Avstrija in Nemčija, pravi Kardelj, da je v tem smislu preteklost slo- venskega ljudstva tudi del zgodovine avstrijskega in nemškega naroda. »Čeprav je to delo hotelo služiti obrambi posebnosti slovenskega naroda, njegovemu daljnemu obstanku in svobodni bodočnosti, pa vendarle ni pisano z nacionalističnega vidika. Nasprotno, ko sem pisal to razpravo, sem bil prav tako globoko prepričan, kot sem danes, da nacionalizem v svobodni Evropi ni samo preživela ideologija, marveč tudi izredno nevarno breme za ljudstva, ki gledajo v prihodnost z nacionalistično pristranostjo." Z nemškim prevodom Kardeljeve knjige se prvič vključuje v širši kulturni in duhovni prostor zgodovinski in sodobni oris slovenskega naroda, enega najmanjših v Evropi. Knjiga bo gotovo prispevala k boljšemu spoznavanju in preko tega tudi razumevanju zgodovinskega razvoja in današnje problematike slovenskega narodnega vprašanja. S tem pa bo izpolnjevala tudi vlogo, ki jo namenja svojim izdajam dunajska založba, ki izdaja knjige, s katerimi skuša odpreti dialog zastopnikov različnih nazorov, s čemer naj bi prispevali svoj delež k utrjevanju evropske skupnosti, predvsem pa evropskega humanizma. Forma viva pri Portorožu Na Seči pri Portorožu se je minulo nedeljo začel letošnji mednarodni simpozij kiparjev »Forma viva“, ki je že enajsta tovrstna manifestacija srečanja in sodelovanja umetnikov iz najrazličnejših delov sveta. Simpozij bo trajal dva meseca, sodeluje pa letos pet kiparjev, in sicer Akio Sakai, Hišo Suzuki, Geofferey Smedley, Jo-sef Jankovič in Ante Jakič, ki bodo Formo vivo poplemenitili in obogatili z novimi umetninami. V tem času bo namreč pet kiparjev izklesalo pet novih skulptur, ki bodo popestrile že zdaj izredno bogat in edinstven naravni park na Seči. Za posebno zanimivost letošnjega simpozija pa namerava poskrbeti japonski kipar Hišo Suzuki, ki bo ustvaril verjetno največjo skulpturo na Formi vivi. Seveda pa glavni cilj teh zdaj že tradicionalnih srečanj ni pridobitev Že 11. mednarodni simpozij novih umetnin, marveč je Forma viva pomembna zlasti zato, ker se na tem simpoziju srečajo kiparji iz različnih koncev sveta, ki med seboj izmenjajo izkušnje in iščejo skupni jezik za medsebojno sporazumevanje. Tako Forma viva mimo tega, da pospešuje umetniško ustvarjalnost, bistveno prispeva tudi k medsebojnemu spoznavanju pripadnikov različnih narodov, torej k sporazumevanju in prijateljskemu sožitju ljudi ne glede na jezik ali barvo kože. V tem oziru je tudi mednarodni kiparski simpozij na Seči pri Portorožu opravil že pomembno nalogo ter se uspešno uvrstil med druge sorodne manifestacije, ki jih iz leta v leto prirejajo v raznih deželah. Saj končno ima za seboj že bogato desetletno tradicijo ter je Forma viva na Seči pri Portorožu danes nedvomno že širok mednarodni pojem. Pasti in zakonitosti potujčevanja Nasilje nad narodnimi manjšinami je napad na dostojanstvo človeka Oktobra lani so glasniki šovinistično spačenega nemštva na Koroškem obsodili tamkajšnji slovenski živelj na smrt. Kmalu zatem so podobni glasniki v Gradcu in v Italiji razgrnili svoje načrte o razkosanju slovenske zemlje. To so storili v zmotnem mišljenju da se Jugoslavija maje in da je prišel njihov čas. Razglasili so tisto, kar se raznim politikom še ni zdelo godno, da bi razkrili. Razumljivo je, da slovenska javnost ni mogla ostati neprizadeta. Bilo je, kot da se je zdramila iz usodnega sna slepil, da je varnost svobodnega dela zagotovljena za vse čase. Prebujenja ni nihče zaukazal. Ko je prišlo do znanega poziva Socialistične zveze, ki je vabil k večjemu navezovanju stikov z zamejci, so ga enotno pozdravili ljudje najrazličnejših nazorov. Zganili so se posamezniki, organizacije, nekatera občila itd. Vse to prebujanje pa se ni danilo zgolj zato, ker je postalo jasno, da ni ogrožen narodni obstoj le v zamejstvu, ampak zaradi tujih poželenj tudi pri nas; temveč še bolj zato, ker smo se zavedli, da pomenita potujčevanje in nasilje napad na dostojanstvo človeka. Prav zato nam dogodki narekujejo, da zaradi načrtovanja svojega prihodnjega ravnanja bolje spoznamo razne socialne in psihološke zakonitosti raznarodovanja. SPLOŠNI POJAVI Z omenjenimi zakonitostmi večinoma nismo seznanjeni. Na dogodke v našem zamejstvu gledamo kot na nekaj enkratnega in ne vemo, da je mogoče podobne zakonitosti srečati povsod tam, kjer skuša en narod gospodovati nad drugim in ga uničiti. Oziroma še bolje: kjer skuša resničnim narodnim interesom odtujena šovinistična miselnost, ki se razrodi v enem narodu, zatreti tujo narodnost. Zato nikoli ni prav kriviti kakega naroda, pa čeprav še tako slepo sledi svojim izkoreninjenim voditeljem. Pa tudi ni prav, če se mi sami prepuščamo malodušju in črnogledosti, misleč, da so nekatere značilnosti, ki jih včasih opažamo pri sebi, tipično slovenske. Prav take značilnosti namreč srečamo pri drugih narodih ali manjšinah, ki jih je trla podobna usoda. Podložnost, hlapčevanje, pretirana previdnost, občutje manjvrednosti itd. niso nikaka slovenska značilnost, temveč le vzorec, ki je sprva ohranjal, kasneje pa je postal zaveznik potujčevanja. Zato je zdaj zadnji čas, da se otresemo še poslednjih ostankov tega nam tolikokrat znova vsiljenega ravnanja, ki torej nikakor ni kaka slovenska posebnost. Podobno ravnajo Nemci v Alzaciji in Loreni, podobno Francozi v Aosti in podobno celo mnogi Tirolci v Italiji. POSLEDICE DOLGEGA IZOLIRANJA Pri nas tudi še dokajkrat slišimo modrovanja, da so zamejci že tako H obsojeni na smrt in da konec koncev ne zaslužijo več nobene pozornosti, || saj so slabi, razdrobljeni in sprti med seboj. Ko tako modrujemo, pa ne tj| vemo, da to ni nikakršna slabost tamkajšnjega naroda, ampak posledica « dolgotrajnega zatiranja, ki je oblikovala nekatere, nikakor pa ne vse H| zamejce. Zaradi izrednega pritiska večine pri njih običajna sprostitev B navzven ni bila mogoča, pa se je zato sproščala navznoter: odtod toliko t|| več neenotnosti, prepirov itd. Seveda ne kaže zato obsojati zamejcev, tem-|| več miselnost in oblast, ki jih utesnjuje. Krivcev za spore torej ne kaže |s| iskati v značaju tega ali onega, ampak v okoliščinah, v katerih skupim nost živi. Narodno zatiranje ustvarja posebno ozračje, v katerem posamezniki « ravnajo skladno z njim, ne da bi se tega vedno zavedali. Zato ni prav, || če kakega medlega sonarodnjaka preveč ostro obsodimo; je pa prav, če w storimo vse, da bi ga prebudili, da se znebi vsiljenega podložništva. K ta-B kemu podložništvu sodi npr. tudi politika preveč previdnih in usmiljenih ji zahtev, ki izvira iz bojazni, da bi sicer razsrdili „cesarja“. Tako je npr. Ig tudi nenehno zatrjevanje zvestobe tuji državi; namesto da bi jasno pove-» dali, da je zvestoba vezana na dosledno in popolno izpolnjevanje obvez-« nosti, ki ne izvirajo samo iz raznih državnih pogodb in mednarodnih \ deklaracij o pravicah človeka, ampak še veliko globljih naravnih zako-nitosti. Dolgo tega pa vdanostne izjave tako nič ne pomagajo: Slovenec || nenehno sliši, da je izdajalec, titoist, separatist... ASIMILACIJA Pojave v zamejstvu moramo vsekakor označiti za narodno zatiranje, |?| čeprav je res, da so v službi tega zatiranja tudi naravni asimilacijski to-ji kovi. Toda te nenasilne asimilacije bi sploh ne bilo, če bi že poprej ne « bile ustvarjene razmere, ki to omogočajo. Marsikaj, kar zdaj zori, sta za-« sejala Hitler in Mussolini pa še številni drugi velikoitalijanski in veliko-8 nemški duhovi pred njima, ki so širom po slovenski zemlji naseljevali in 8 utrjevali tuja mestna naselitvena jedra, ki so pozneje z industrializacijo w hkrati postala jedra potujčevanja. Nimajo torej prav tisti, ki se nekako * vdajajo v usodo, meneč, da gre v zamejstvu pač za dogajanje, ko urbani- * zacija ruši stare oblike podobno kot povsod drugod po svetu. (Dalje na 4. strani) I *°ME SVETINA 84 1 II ililiiii!. liri I DRUGA KNJIGA k Velel je, naj ga zapeljejo pred poveljstvo. Roka mu • ,vhela na ruti in njegovi ljudje so ga kot ranjenca spre-v ' s strahom in spoštovanjem hkrati. Vzvišeno je sprego-0r'l nekaj besed in se telefonično javil generalu. r Čez nekaj hipov je z one strani žice zaslišal generalov in odločni glas, ki je po njegovem pozdravu postal fQ|t'aVadno l°Pe'> *a*co da se )e Wolf kar oddahnil. Gene-mu je dejal, naj nemudoma pride k njemu. Pogrešal ® ie, ta prevejani lopov, si je mislil. Nikogar nima, ki bi Q Zr>al poslušati. s Z nenavadno prijaznim, vendar nekoliko porogljivim r e^jajem ga je general sprejel pri vratih svoje velike, I^^Urljivo hladne sobe, katere strop je bil dal pred krat-hjk ^rev^e^' 5 temno krvavo barvo. Krepko mu je stisnil 0 'n se zasmejal; še prej je seveda zaprl težko oblazi-| 6r*a vrata tik pred nosom vedno radovednega adjutan- , »Vesel sem, da vas vidim, Helmut, čeprav obvezanega, Ranega in ostrašenega, vendar še živega," se je pohval ;n ga zvedavo ogledoval od nog do glave. * Sedla sta v usnjena fotelja, potem je general poklical *v°ncem adjutanta in velel prinesti kavo in pijačo. General je vzneseno spregovoril: »Prebral sem vaše ganljivo poročilo. Priznam vam, da je kljub romantičnim odtenkom, brez katerih ne morete shajati, najboljše od vsega, kar so mi poročali. Prav zaradi vašega strahu sem dodal napadajočim enotam še policijski bataljon. Bodite brez skrbi, ne bom vam poslal računa, čeprav bi bila ta poteza odveč. Naj si razmigajo kolena. Vojak je za to, da se bojuje, sicer otrdi in se poleni, ali ne, moj dragi Helmut?" »Da, gospod general.. .da, gospod general," je v presledkih ponavljal Wolf. Ko je general premolknil, je spregovoril: »V idrijskem kotlu se ne bodo polenili, gospod general, jamčim vam. Zapomnili si ga bodo za vse življenje, kakor si ga bom jaz. Ne mislite, da pretiravam, če vam povem, da je tista luknja preddverje pekla." Potem mu je s pisateljskim talentom opisal vse, česar ni bilo v poročilu. Prepričljivo je govoril in se sprehajal z očmi po generalovem zagorelem obrazu. Medtem je pridobil nekaj novih gub, še več pa se mu jih je nabralo v duši, je zlobno pomislil. Wolf je s pripovedovanjem zdramil generalovo radovednost in spodbodel, da ga je vprašal: »Saj res! Zelo me zanimajo vaše osebne izkušnje. Imeli ste priložnost mnogo videti in slišati, pa tudi sami ste izkusili boj v novih oblikah. Kako vam je všeč moja taktika in strategija?" »Ne bi se vam rad laskal. Kar je res, je res: presenetljiva taktika, razbili ste jih na sto kosov. Vse se je razsulo po gorovju. Niti strel ni padel na nas v koloni. Kakšna ironija, pred dnevi pa smo bili obkoljeni ... Rešili ste vražje težavno situacijo z minimalno porabo sil. Če pomislim, da se je prvikrat zbralo okoli nas šest brigad pod organiziranim vodstvom in z jasnim ciljem ... Partizanska vojna je verjetno najbolj kruta in intelektualno najzahtevnejša vojna. Vsekakor je za voditelja mnogo težja od konvencio- nalne fronte, kjer se bijejo regularne armade z regularnimi sredstvi." »Veseli me, da to ugotavljate vi, ki vam vojno pravo ni poklic. To pomeni, da znate misliti." Wolf je v dušku zlil vase kozarec konjaka in pogumno nadaljeval: »Čudim se, gospod general, kako vodite fa komplicirani mehanizem vojskovanja, politike in propagande, in to v zaledju fronte ter na območju, kjer lahko jutri pričakujemo invazijo. Prepričan sem, da v vsem rajhu ni strokovnjaka, ki bi vedel več o totalni partizanski vojni kot osebno vi, gospod general. Potem ko sem bil ranjen in sem imel časa na pretek, sem o tem razmišljal s povsem teoretičnih gledišč." »Hvala za priznanje, gospod major. O tem sem osebno prepričan," se je zravnal general in se sprehodil po sobi. Njegova ohola samozavest se je še bolj razkošatila. Takoj je segel v škatlo, rekoč: »Tu imate cigaro. Prižgiva." Potem je nadaljeval: »Tega bi se lahko zavedali naši v Berlinu. Jaz vodim partizansko vojno na civiliziranem območju Srednje Evrope, vojno proti pametnim, premetenim ljudem, delno že na ozemlju samega rajha. To je nekaj drugega, kot boriti se daleč na Balkanu, na Poljskem ali v Belorusiji, kjer imaš povsem proste roke, medtem ko imaš tukaj zvezane. Med nama rečeno, naš generalštab po izkušnjah na zahodu na to ni bil pripravljen. Slišal sem nekaj resnih ge-neralštabnih razprav, ki so opredeljevale partizansko vojno kot neumnost, ki je že iz mode. Zato v vojnem pravu — ne glede na to, ali se ga držimo ali ne — te vrste vojna ni priznana." Wolf si je drznil oporekati: »Ali se vam ne zdi logično, da bi imeli premagani Obvestilo ZVEZE SLOVENSKIH IZSELJENCEV Zveza slovenskih izseljencev bo imela v nedeljo 29. avgusta 1971 s pričetkom ob 14.30 uri pri Voglu (Piceju) v Št. Primožu svoj redni občni zbor, povezan s tradicionalnim družabnim srečanjem, ki ga bosta obogatila pevski zbor SPD »Danica" Iz Št. Vida v Podjuni pod vodstvom Hanzija Kežarja ter inštrumentalni ansambel „Fantje izpod Obirja" iz Železne Kaple. Vsakoletni občni zbor Zveze slovenskih izseljencev je tradicionalno srečanje bivših pregnancev, da obudijo spomin na skupno trpljenje v najhujših dneh našega naroda ter obnovijo prisego, ki so si jo dali v pregnanstvu: Ohraniti hočejo živo izseljeniško zavest in jo posredovati mladini, da bo tudi ona ostala zvesta idealom, za katere so bili njeni starši pripravljeni doprinesti največje žrtve — zvesta narodu in materini besedi. Letos obhaja Zveza slovenskih izseljencev svoj srebrni jubilej ter vabi vse bivše izseljence, da se s svojimi družinami in prijatelji udeležijo občnega zbora, ki naj bo izraz žive izseljeniške zavesti, manifestacija nezlomljive življenjske sile slovenskega ljudstva na Koroškem. Zveza slovenskih izseljencev Mladinci danske manjšine na obisku na Koroškem Te dni se je na Koroškem mudila skupina mladincev danske manjšine v Nemčiji. Na Koroško so prišli na povabilo sekretarja mladinske sekcije FUEF Filipa Warascha. Namen obiska mladih predstav- nikov na Koroškem je bil, da se seznanijo z življenjem koroških Slovencev ter njihovim prizadevanjem za dosego narodnostnih pravic, ki jim gredo po členu 7 državne pogodbe. Med njihovim bi- Tuce pri Radišah Janko Oitzl - petindevetdesetletnik Le malo je takih, ki doživijo tako visoko starost. Janko Oitzl s Polane pri Bistrici v Rožu je te dni v krogu svoje družine obhajal svoj petindevetdeseti življenjski jubilej in s tem tudi nad devet desetletij težkega, a plodnega življenja. Čeprav življenje Janka Oitzla ni bilo postlano z rožami, je s svojo trdno voljo in odločnostjo vedno spet naisel pot iz težav, s katerimi se je srečaval. Ze kot otrok je občutil trdo roko usode; star komaj nekaj nad dve leti je izgubil mater, s 16 leti pa še očeta. Zato je že kot mlad fant moral prijeti za delo. Izučil se je mizarske obrti in tedaj prepotoval domačo in sosednje dežele in tako izpopolnil svoje strokovno znanje. Pri tem pa je vedno spet občutil krivice delovnega človeka v tistem času. To je oblikovalo njegov kleni značaj, postal je borec za dosego pravice zapostavljenega človeka. To svojo odločnost je zastopal tudi kot Slovenec, ki je še posebej občutil krivico in zapostavljanje. Toda to ga ni odvrnilo od njegovega trdnega značaja, nasprotno, še bolj je izoblikovalo njegovo osebnost v neumornega borca za tiste človeške ideale, o katerih je pisal naš veliki pesnik Prešeren, da bo lepo na svetu šele takrat, ko rojak prost bo vsak in ne vrag, le sosed bo mejak ... Tako gledanje je naš jubilant imel tudi v svojem poznejšem poklicu kot orožnik, vendar je prav zaradi tega doživel še večje ponižanje. Po 30 službenih letih je bil brez pokojnine vržen iz službe in odvzeto mu je bilo avstrijsko državljanstvo. Svojo družino je moral preživljati na mali kmetiji, kajti njegove prošnje za zasluženo pokojnino so vedno spet bile odbite. To je le mali utrinek s trno- ve življenjske poti našega jubilanta, ki je kljub velikim socialnim stiskam in zapostavljanju ostal zaveden Slovenec, saj je bil vnet prosvetaš in narodni delavec. Posebno pa ga poznamo kot dolgoletnega dopisnika najprej v „Koroškem Slovencu" in pozneje v „Slovenskem vestniku". Njegove prispevke o kulturnem delu in življenju koroških Slovencev v Rožu smo radi prebirali. Ob visokem življenjskem jubileju Janku Oitzlu iskreno čestitamo in želimo, da bi še dolgo ostal med nami. Pred nedavnim je pri Boštjanu v Tucah zavladala globoka žalost, umrl je namreč oče Nužej Hribernig, ki je podlegel hudi bolezni. Ko smo rajnega Boštjanovega očeta 4. avgusta pospremili na njegovi zadnji poti, je velika množica žalnih gostov pokazala, kako je bil pokojnik priljubljen in spoštovan doma in v daljnji soseščini. Domači pevci so se od Boštjanovega očeta na domu in ob odprtem grobu poslovili s pesmimi žalostinkami. Pogrebne svečanosti je opravil župnik Cvetko, ki je orisal življenjsko pot pokojnika, mašo za-dušnico je daroval župnik Isop, v imenu Zveze slovenskih izseljencev pa se je poslovil Janko Tolmajer. Rajni je bil zvest član naše narodne skupnosti in tudi njegova družina je zaradi zvestobe do svojega naroda morala v izgnanstvo, on sam pa na fronto. Tako je Nužej Hribernig s svojo družino okusil grozote nacistične dobe. Po osvoboditvi se je družina vrnila na svoj dom, ki pa je bil opustošen. Morali so začeti znova in veliko truda in znoja je bilo potrebno, da so dom spet uredili. Zgradili so novo hišo in gospodarska poslopja. To je za Boštjanovega očeta po- PEVCI SPD „DANICA" OBISKALI BERGOVO RAZSTAVO V SLOVENJEM GRADCU Retrospektivna razstava koroškega slikarja Wernerja Berga v Slovenjem Gradcu gre proti kraju. S to razstavo je slikar doživel izredno lep uspeh, saj jo je, kot poročajo iz Slovenjega Gradca, obiskalo okoli deset tisoč ljudi, med njimi tudi najvišji predstavniki političnega in kulturnega življenja SR Slovenije. Bergovo razstavo v Slovenjem Gradcu je obiskalo tudi precej koroških Slovencev. Tako so organizirali ogled razstave slovenski učitelji, zatem Slovensko prosvetno društvo »Bisernica” v Celovcu, minulo nedeljo pa so Bergovo razstavo obiskali tudi pevci Slovenskega prosvetnega društva »Danica” v Št. Vidu v Podjuni, kar je slikarja posebno razveselilo, ker so menilo veliko skrbi in težav, kljub temu pa je vedno našel čas tudi za naše narodno delo. V zadnjem času je rajni Boštjan vedno bolj bolehal, dokler ga ni strla težka bolezen, Na domačem pokopališču je našel svoj zadnji počitek. Vsem, ki smo ga poznali, bo ostal za zgled narodno zavednega in poštenega moža. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. Žalujoči družini in sorodnikom pa izražamo naše sožalje. Št. Jakob v Rožu Svojčas smo poročali, da v Št. Jakobu v Rožu nameravajo graditi počitniško vas. Tokrat lahko dodamo, da je projekt takorekoč že izdelan in da bodo, če ne bodo nastopile kake nepredvidene težave, z gradnjo pričeli v jeseni prihodnjega leta. Prvotno je bilo sporočeno, da to vas namerava graditi nemška družba; zdaj pa se je izkazalo, da gre za neko avstrijsko družbo. Gradnja počitniške vasi bo na razvoj turizma v Št. Jakobu v Rožu vplivala pozitivno, ne nazadnje tudi zaradi tega, ker bo odpravljeno sedanje pomanjkanje gostinskih obratov v tem kraju. vanjem na Koroškem so obiskali razne kulturne znamenitosti ter kraje, kjer živijo Slovenci. Obiskali p® so tudi predstavnike slovenskih organizacij na Koroškem. Tako so minuli ponedeljek obi* skali sedež Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, kjer so jib sprejeli predsednik ZSO dr. Franci Zvvitter ter predstavniki Slovenske prosvetne zveze. Predsednik dr-Zwitter je mlade goste seznanil s strukturo Zveze slovenskih organizacij ter njenih včlanjenih organizacij. Nato se je razvila diskusija, v kateri so pripadniki danske narodne skupnosti v Nemčiji predsedniku ZSO zastavili vrsto zanimivih vprašanj, med drugim glede sodelovanja z Narodnim svetom koroških Slovencev ter političnimi strankami v Avstriji. Goste pa je tudi zo-nimalo, kako se organizacije vključene v ZSO, vzdržujejo, od kje dobivajo podporo in če njihovo delo podpira tudi deželna oziroma zvezna vlada. Razumljivo pa je, da j® tudi s strani predstavnikov naših organizacij bilo postavljenih v®c vprašanj, ki so se nanašala na življenje danske manjšine v Nemčiji" Po razgovoru je predsednik Z5U goste povabil na kosilo, kjer so ^ sproščenem pogovoru izmenjaval' izkušnje, ki zadevajo obe narodh1 skupnosti. Mladi Danci iz Nemčije so časa svojega bivanja na Koroškeh1 stanovali v prostorih Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu. Na njihovih potovanjih po Koroški jih je spremljal učit®' Ijiščnik Sablačan. nekateri pevci neposredni sosedi njegove domačije, torej iz okolice, ki jo umetnik upodablja. Šentvidske pevce je umetnik sam vodil skozi razstavo, kar je za udeležence tega obiska bilo še posebno doživetje. Pevci so prof. Bergu v zahvalo za razlago slik in s tem tudi njegovega umetniškega dela pod vodstvom zborovodje Hanze-ja Kežarja zapeli nekaj pesmi. Tega kratkega kulturnega sporeda naših pevcev pa so razumljivo bili deležni tudi ostali obiskovalci razstave tega dne, ki jih prav zaradi navzočnosti umetnika ni bilo malo. Šentvidske pevce je pozdravil tudi ravnatelj Umetnostnega paviljona v Slovenjem Gradcu prof. Karel Pečko. Pasti in zakonitosti... (Nadaljevanje s S. strani) Gre za zorenje plodov, katerih kal je v dejavnosti Habsburgov, rut' cizma in fašizma, ko je vsak po svoje skušal odpravljati naš narod, ederh da bi se dokopal do morja, drugi, da bi prišel na Balkan. Prav pa je, menim, da tu še enkrat poudarimo, da je treba razlikoval med narodi in med njihovimi izrojenimi voditelji, ki so jih vpregli v vol zatiranja drugih. Saj so vendar taka izrojena hotenja in ravnanja v škodo ne le zatiranim, ampak predvsem tudi njihovim lastnim narodom, katerih moralni lik in trdnost se s tem drobi. Zlo, o katerem govorimo, se lahko porodi v vsakem narodu, zato bi bilo povsem neupravičeno, če bi Nem' cem ali Italijanom pripisovali kaj hujšega kot komu drugemu. Vzemimo samo dva primera: angleški kolonizatorji so na Tasmaniji kot pse in z* zabavo iztrebili tamkajšnje prebivalstvo! Zadnji domačin je umrl leto 1876... Zahodnopakistanski kolonizatorji so nedavno pobili 250.000 Bengalcev, skoraj 6 milijonov pa jih je pred njimi pobegnilo v Indijo. Res pa je seveda, da moramo ves naš odpor proti zatiranju, kolo' nializmu in socialnemu ter narodnemu preganjanju in razlikovanju uresničevati najprej v podpori lastnemu človeku. Zato se moramo ukvarja1 predvsem z nemškim in italijanskim kolonializmom. Pleme Masai v Afriki pozna tale rek: „Ne popravljaj ograje drugega> dokler nisi poskrbel za svojo!" Dr. Julij Zalokar (Večer, Maribor) Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: narodi pravico do vstaje in uporov, saj je zgodovina polna takih primerov." »Nimate prav, gospod major. Samoobramba vsega prebivalstva pomeni vrnitev v barbarstvo, v vojno proti vsemu. To, kar se godi na Balkanu, je kaos. Mi ne priznavamo te pravice, kar nam daje proste roke. V današnjem svetu, ko se je človeški duh že usmradil od demokracije, se vsaka ljudska vojna nujno spremeni v komunistično revolucijo. To je noro ... To mi leži na plečih kakor skala, pod katero klecam. Vse je zakamuflirano. Ne veš, komu bi zaupal, vse se pretvarja, laže, vse je čedalje bolj izprijeno, od sovražnika do naših ljudi, vse, vse. ..,” je začel kritizirati general in si nalil konjaka. »Prav imate. Ne glede na to, kaj si mislijo, imamo pravo vojno vseh proti vsem, kjer je osnovni problem spoznati sovražnika. Prikrivanje je postalo bistvo vojskovanja vseh oblik — fizičnega in psihološkega, individualnega in množičnega uničevanja. Vse je prekleto podobno džungli ali morskemu dnu, kjer se vse pretvarja, skriva in prilagaja, z barvo in obliko, da lahko žre in obstaja." General se je Woltu prijazno nasmehnil in dodal: »Tudi to je krvavo res in gorje vsakemu, ki tega ne razume. Maska je univerzalno sredstvo bojnih sil, vojske in vojaka. Sicer pa je pretvarjanje globoko ukoreninjeno v naši pranaravi, ždi nam v podzavesti, je merilo moči posameznika ali naroda v spopadu. Sedaj vam bom povedal jedro mojega odnosa, ki ga niti naši ne razumejo, vsaj tisti ne, ki pravijo, da sem krut, surov in brez srca. Morda imajo prav, ne vedo pa, zakaj sem takšen. V vojni ne stoji osebnost nasproti osebnosti, temveč samo sila nasproti sili. Ce bi bilo uničevanje osebno, bi se vojna ustavila pred moralnimi predsodki. Kdo bi ubil očeta z otroki, kot jih imam jaz, prepričan arijski človek, ki si je priskrbel potomstvo za kultiviranje sveta?” Razkrinkan nasprotnik je predstavnik sile, ki nas uničuje, ki nam je napoti, ali obratno. Zato je tudi uboj v vojni deležen anonimnosti in ubijalec je čaščen, ne obsojen. Uboj osebnosti človek težko prenese. To nam dokazujejo že divjaška ljudstva. Maskiranje z bojnimi barvami, viteški ščit, uniforma in čelada — vse to spremeni človeka v delček sile in ga hkrati označi. Strašen je samo kot delček sile, kot posameznik je nepomemben. Vidite, v tem je razlog, da ne priznavamo partizanov za vojsko, temveč za bando, ki je zunaj zakona in zunaj prava, kakor tudi, da za vohune in diverzante obstoji zakon smrti. Če bi imeli opravka samo s partizansko vojsko, bi jo v nekaj bitkah zmleli v kašo. Tu pa imamo opravka z narodom, kjer je lahko vsak civilist z najnedolžnejšim obrazom, moški ali ženska, starec ali otrok, naš sovražnik. Vidite, zato tako visoko cenim delo varnostnih organov, ki za odkrivanje sovražnika in dosego ciljev ne izbirajo sredstev." Zdaj se je Wolf kar topil od dvorljivosti in zadovoljno puhal oblake dima. »Ta misel je res imenitna. Lahko bi jo raztolmačili našim oficirjem.” »Zanje to ni važno, zanje mislimo mi. Mi smo glava in oni roke, zato naj le vestno izvajajo zakone totalne vojne, kot je ukazal fuhrer. Za vas je drugače. Človek vašega kova mora misliti vsestransko.” »Tako je,” je pribil major in dodal: »Proglasitev totalne vojne je znak naše moči in poguma pred svetom. V bistvu pa to ne pomeni nič drugega, kakor strgati masko laži in hinavščine z obstoječe prakse. Taka vojna je prav tako naravna, kruta in brezobzirna kakor samo življenje, kjer gre samo za to, kdo bo koga in kako. In tudi med nami gre zgolj za to, kdo bo žel in nosil lovorike zmage," je Wolf smelo razvil svojo misel. Generalu so se zabliskale oči in zasmejal se je: »Helmut, vi ste nepoboljšljiv ekstremist. To, kar g°v°* rite, je greh. Radi greste predaleč. Mi ne priznavamo te9® zakona, čeprav imamo z njim opraviti. Politično nam šk°” duje, ker ruši solidarnost in enotnost. Svarim vas, ne hod1 ^ na pomladanski led. Vi, ki se ukvarjate z razkrivanjem ugonabljanjem sovražnika, kar je redkim dano, bodite previdni v besedah, če že v dejanjih niste, kar bi bilo bolj nevarno. Upam, da mi ne boste zamerili, ker sem 0 krit. Odkar vas ni bilo, so vaše dividende na borzi o ločujočih občutno padle. Ne bi vas rad vznemirjal * ranjenca; kot prijatelja, s katerim lahko izmenjavam d11 g pa vas moram posvariti. Občudujem drzne, pomilujem P predrzne, ker je predrznost znak oholosti, podcenjevan) nevarnosti." . Wolf je skušal ostati miren, radovednost pa ga je P° žigala kot otroka, ki ne ve, česa ga obtožujejo: »Ne vem, zakaj jim grem tako v nos. Čim več tvega tem manj sem vreden." »Sumljivo je, ker tvegate preveč. Vaš pogum j® . normalen. Ali ne razumete? Veste, ljudje vedno nai ..L dovolj moči, da napihujejo tuje slabosti, medtem s° { lastne deveta briga. Strankini ljudje v policiji ne doum®)^. zakaj se sami izpostavljate. Ne gre jim v glavo, da d® sami v levji brlog, čeprav ste šli z mojim pooblastilom- ’ ^ ravnanje se ne ujema s splošno prakso. Bojim se, do bo požrla zavist povprečnežev. .fli Vaši ljudje so odkrili stvari, ki vas obremenjuj®!^ Znano vam je, da vaša linija kljub našemu dobremu s° lovanju pelje mimo mene v Berlin. Izvedel sem samo liko, da obstoje dokazi, da ste pri sredstvih za zavarov® znatno prekoračili pooblastila. Govore celo o orožj® . municiji, o izpustitvi ujetnikov, ki bi morali biti ustrelj® in podobno." Slovenska manjšina v Italiji teža predlaganega »slovenskega paketa“ 2e vsa povojna leta se Slovenci v Italiji enako kot koroški Slovenci borijo za svoje narodne pravice, za enakopravnost, ki naj bi jim zagotovila obstoj in nadaljnji razvoj. O njihovem položaju, o njihovih težnjah in o njihovem boju smo v našem listu že pogosto poročali. Tokrat ponatiskujemo iz slovenske ilustrirane revije »Tovariš" pogovor, ki ga je predstavnik lista Ivo Vajgl imel s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze v Trstu Borisom Racetom. Tudi v tem razgovoru v marsičem prihaja do izraza sorodnost med problematiko slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in v Avstriji. tmilio Colombo bo prvi predsednik italijanske vlade, ki se bo srečal s Predstavniki slovenske manjšine. Njegovi predhodniki so šestindvajset P°vojnih let pisma in resolucije metali v koš. Do sestanka v Rimu naj bi Prišlo, kot je sporočil predsednik deželne vlade Furlanije-Julijske krajine or- Alfredo Berzanti, v septembru, takoj po koncu parlamentarnih počitnic. »Veliki šmaren" ali „ferragosto“, datum ko se v državi na škornju pričnejo kolektivno dopusti in postane vse drugo manj pomembno, je letos prekinil politično življenje v hipu, ko je bilo najbolj razburljivo in z največ Znankami, odkar so utemeljili levo-sredinsko vladno koalicijo. Nekateri Politični opazovalci sodijo, da hodi vlada Emilia Colomba, z njo vred Pa vsa formula, ki je zadnja leta pomagala vzdrževati ravnovesje v državi, Po noževi konici. Občinske volitve 13. junija so v nekaterih pokrajinah Italije pripeljale do ®ePričakovanega hudega zasuka v desno. Pričakujejo, da bo naslednji kfog delnih občinskih volitev ob koncu novembra. Edino večje mesto, ki ga b°y zajela volilna geometrija, bo Trst. Sem, v skrajni severovzhodni konec države, bodo uprte oči vse italijanske politične javnosti. Ali se bo tudi v Trstu tehtnica prevesila v prid desnici? Kaj bi takšna sprememba prišla naši manjšini v tržaški, goriški in videmski pokrajini in kakšne posledice bi imela na ozračje sodelovanja s sosedi, ki se je ustvarilo v zadkih letih? Vprašanje: Tovariš Boris Race, vi ite predsednik slovenske Kulturno-%0spodarske zveze, najbolj masovne *lestrankarske organizacije, ki zdru-zamejske Slovence. Zamisli o °končni zakonski ureditvi položaja s,°yenske manjšine so v zadnjih ne-mesecih doživele nekaj konkre-i?ac‘j- Najprej sta poslanec KP1 Al-ln Skerk in senator Paolo Šema Odložila lani aprila osnutek zakona 0 pravni zaščiti slovenske narod-?0s(ne manjšine v Furlaniji-Julijski Tajini, ki je že obredel del poti po \arlamentarnih komisijah. Nekaj več leto dni zatem, 24. julija pa je °dyetnik iz Gorice, poslanec socia-‘?tlcrie stranke Loris Fortuna, pred-avil javnosti svoj zakonski osnu-e*> ki ga je kot drugi sopredlagatelj Izpisal tudi načelnik strankine par-entarne skupine Bertholdi. To sta predloga za globalno zakonsko es,tev položaja manjšine, mimo te-P<* je tudi skupina deželnih po-(pcCev Social-proletarske partije \ SlUP) predložila maja letos par-*mentu Furlanije-Julijske krajine Sn<*tek zakona, ki naj bi uvedel v snovne šole na jezično mešanih pod-°ci‘h fakultativno učenje slovenšči-e' Kaj sodite o teh pobudah? Odgovor: Oba predložena splašil zakona predstavljala na poti °difikcicije naše zaščite korak na-PrQj- Skupna značilnost komunistič- nega in socialističnega osnutka zakona je poudarjena težnja o enakopravnosti. Osnutek Lorisa Fortune je mogoče nekoliko bolj konkreten, kar zadeva aktiven odnos italijanske države do zaščite naše manjšine predvsem na gospodarskem področju. Ker torej sodimo, da obe pobudi delujeta v isti smeri, ju podpiramo. Obenem pripravljamo tudi lastni osnutek ukrepov, ki naj bi Slovencem v Italiji zagotovili enakopravnost." PRISTOJNOST ZA REŠEVANJE PROBLEMOV PRENESTI BLIŽE Vprašanje: V preteklih nekaj letih so bila mnenja o tem, kakšno pot naj bi ubrali pri normativnem urejanju problemov manjšine, različna. Medtem ko so nekateri zagovarjali zamisel o splošnih zakonih, so drugi menili, da bi bilo bolje, če bi se posamezna vprašanja, ki zadevajo manjšino, obravnavala v ločenih manjših zakonih. Kot vidimo, še vedno zasledimo obe težnji v pristopu posameznih političnih strank k manjšinski problematiki. Na čem sloni predlog, ki ga pripravlja slovenska Kulturno-gospodarska zveza? Odgovor: Izhajamo iz postopka, ki je bil v rabi, ko je šlo za reše- vanje položaja nemške manjšine na Južnem Tirolskem. Predlagamo ustavni zakon, s katerim naj bi spremenili statut avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine in prenesli nanjo večji del pristojnosti za reševanje manjšinskih problemov. Stojimo na stališču, da morajo narodnostne manjšine v okviru Italije uživati v skladu s svojimi posebnostmi enake pravice. Vprašanje: Slovenska kulturno-gospodarska zveza ni stranka. Ali nameravate svoje predloge posredovati kateri izmed strank, ki bi jih prenesla v parlamentarni postopek? Odgovor: Naši predlogi bodo zgolj delež v razpravah o pobudah, ki že teko ali pa jih šele bodo sprožili. Poudarjam, da ne želimo blokirati akcije KPI oziroma socialistične stranke, ampak s konkretizacijo nekaterih zahtev pomagati, da bi bila dokončna zakonska rešitev čimbolj popolna. Vprašanje: Eden izmed argumentov, s katerim pobijajo poskuse, da bi istovetili probleme slovenske in nemške manjšine v Italiji, je številčnost. Koliko pripadnikov računate, da ima slovenska manjšina? Odgovor: Sodimo, da nas je okoli 120.000: 60.000 na Tržaškem, 20.000 na Goriškem, 2000 v Kanalski dolini in 38.000 v Benečiji. Vprašanje: Slišali smo poluradne napovedi, da bo v Italiji oktobra meseca splošno ljudsko štetje, ki naj bi na nekaterih področjih vključevalo tudi številčno ugotavljanje manjšine. Odgovor: Preštevanje pripadnikov manjšine ocenjujemo kot neumestno, torej stojimo na podobnem stališču kot pred desetimi leti ob zadnjem štetju. Slišali smo, da naj bi tako kot leta 1961 ugotavljali tudi tokrat manjšino samo v bolzanski in tržaški pokrajini. Naš negativni odnos do štetja izhaja iz dejstva, da še vedno niso bile odpravljene krivice, ki jih je utrpela manjšina v času fašizma. Se so v veljavi zakoni iz tistih časov, ki nas gospodarsko in politično diskriminirajo. Podoba o manjšini, ki bi jo torej dobili po štetju v tem trenutku, bi bila povsem popačena. Za- ^ne Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — radi tega tudi vnaprej odrekamo šino v celoti, v Benečiji pa še po- verodostojnost rezultatom štetja in sodimo, da jih ne morejo uporabiti kot osnovo za kakršne koli ukrepe v zvezi z manjšino. ZAPOSTAVLJANJE SLOVENSKEGA GOSPODARSTVA Vprašanje: Ali bi zakonska zaščita slovenske manjšine predstavljala za italijansko državo hudo finančno breme? Odgovor: Mislim, da bi manjšina s svojo poslovnostjo, ki bi se sprostila, v državno blagajno vrnila vse izdatke. Zaradi političnih pritiskov je bilo gospodarstvo Slovencev v Italiji nekaj desetletij v podrejenem položaju. Slovenskega podjetnika družba ni sprejela, če ni „postal" Italijan. Prav zato smo izgubili številne poslovne ljudi — teoretike in praktike. Na Tržaškem je še vedno v veljavi fašistični zakon, ki ne samo da onemogoča investiranje jugoslovanskega kapitala, ampak duši tudi pobude, ki prihajajo iz vrst same manjšine. Živimo v edini italijanski pokrajini, kjer absurdne fašistične zakonodaje, naperjene proti manjšini in sodelovanju s sosednjo državo, še niso ukinili. Iz razprav v parlamentu tudi vemo, da je bila gospodarska dejavnost Slovencev še v zadnjih letih deležna posebne pozornosti italijanske policije. Vprašanje: Slovenska Benečija je še vedno področje, kjer naša manjšina ne uživa niti najosnovnejših svoboščin. Bolj kot kjerkoli drugje se tu pobude v prid Slovencem razvijajo po polževo počasi. Odgovor: Pred kratkim so desničarji uprizorili v Hlodiču izpad proti pevcem kulturnega društva »Rečan” iz Ljes, ki ga vodi kaplan Rino Markič. Opozorili so nas na to, da so prav vsa protislovja v Benečiji še vedno živa. Zakonska osnutka KPI in Socialistične stranke probleme naše manjšine v videmski obravnavata skupaj s problemi v tržaški in goriški pokrajini. Žal se aktivno angažirajo za manj- sebej, še vedno zgolj levičarske stranke, medtem ko se demokristjani gibljejo v starih okvirih, za katere je značilen strah, da bi pravice manjšine uzakonili. Omejujejo se na politične koncesije in upravne ukrepe v naš prid, ki pa imajo lahko samo začasno veljavo. Kot primer politične koncesije lahko vzamemo večjo odprtost pri imenovanju posameznih Slovencev v različne komisije in upravne odbore javnih ustanov, med upravnimi postopki, ki so nam prinesli določen napredek, pa naj omenim priznanje statusa javne ustanove slovenskemu gledališču in odobritev manjših finančnih podpor nekaterim našim institucijam. KAJ PA JUŽNI TIROLCI? Vprašanje: Pred nedavnim ste ostro zavrnili pripombe, češ da se manjšina zateka k politiki „aparthei-da“ s tem ko se zapira v okvire svojih institucij. Odgovor: Kot narodnostna skupnost imamo pravico in potrebo po lastnih ustanovah na kulturnem, prosvetnem, športnem, gospodarskem in drugih področjih. Gre za potrebo, ki je lastna vsem skupnostim, ki želijo živeti urejeno narodnostno življenje in ne za težnjo, da bi se umetno zapirali vase. Vprašanje: Često slišimo mnenje, da so Južni Tirolci izsilili rešitev svojih problemov tudi zaradi tega, ker so organizirani v enotni ljudski stranki, medtem ko se Slovenci opredeljujejo za različne politične skupine. Odgovor: Politična diferencira-nost pri nas ni nova, saj so bili Slovenci že pred vojno razdeljeni med različne stranke. Menim, da se pojem enotnosti v naših razmerah ne more istovetiti s pripadnostjo eni edini stranki. Težiti moramo k temu, da se manjšina v okviru države, kjer živi, uveljavi kot samostojen subjekt. To pa je tudi ob podobnih akcijah kot je bila »Spomenica", ki smo jo poslali v Rim. Vlada naj se posvetuje z manjšino vselej, kadar gre za njene zadeve. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UK ^ Wolf je rahlo pobledel in si nervozno grizel ustnice, 0 i® general končal pa je togotno planil: 1 »Ne bojim sel To so nevoščljive svinje! Vse je laž, Qr govore. Delal sem samo po vaših navodilih in vse v S°9lasju z vami." Zavedel se je, da se je preveč razvnel, je nadaljeval tiše: »Obstoji tudi druga možnost. Lahko ®re za provokacijo partizanske obveščevalne ali celo ?n9leške tajne službe. Zdaj, ko sem napoti prav vsem, . 0rr> moral izginiti. Skoda, da me ni podrla krogla v Idriji, I® srdito končal. l General, ki qa še ni minila dobra volja, se je zakroži; l »Ta vas bo še lahko zadela, za zdaj pa vas še potre-P°i6m. Bodite brez skrbi: dokler vas bom ščitil jaz, ne °rio ničesar opravili, čeprav vas bodo skušali proglasiti ® rivojnega agenta. Ne ženite si tega k srcu, to se zgodi ^rsikomu, kdor prekaša z uspehi druge. Vsak velik uspeh . f°glase za naključje, majhno napako pa za namero. jih poznam! V jetra jim vidim, satanom .. . l Saj celo meni zamerijo, ker kot general osebno na r^iu samem posegam v akcije. Ni jim všeč, da jih vidim .delu. Kabinetni ljudje, obremenjeni z metodami šablon Prežeti z gnilo tradicijo, nikoli niso marali operativcev, °s®bno takšnih ne, ki mislijo. Povedal vam bom zanimiv primer. Preden ste prišli, Jr*1 s skupino štabnih oficirjev analiziral operacije proti 14. j Viz'ji. Najbolje bo, da si to ogledate na kartah, kjer r>1Lm° ozna®ene vse spopade," je dejal general, zvel v Qk® barvni svinčnik in stopil k steni, kjer je visel zemlje-'d' Tudi major je vstal in z velikim zanimanjem sledil 6r*®ralovemu svinčniku in besedam: »Takoj boste razumeli bistvo problema. Napravili so QPako, ker so si za vdor izbrali napačen čas, zimo na-^6s,o pomladi. Nadalje — držali so se skupaj, namesto da bi se razbili na nekaj skupin, ki jim mi niti s premočjo ne bi mogli slediti. Naša napaka pa je bila nenehno obkolje-vanje divizije z namenom, spraviti jo v nekakšen bedast lonec, v katerega seveda ni šla, ker bi v njem lahko doživela samo konec. Jasno je, da so se prebili iz vsake obkolitve. Za obkolitev enote s tisoč možmi moraš razpolagati z deset tisoč vojaki; toda ni obroča, ki bi bil tako strnjen in trden, da ga močan, koncentriran napad, posebno ponoči, ne bi raztrgal. Sele ko sem vzel operacijo sam v roke, smo jih razbili in kot celoto onemogočili, kar pa ne pomeni, da nam ne bodo še nadalje delali sitnosti. Slutim hude dni, dragi moj Helmut, in tega se naši ljudje vse premalo zavedajo. Na kraju samem sem vnesel v operacijski načrt vdor borbenih skupin na tisto območje in zasedbo položajev v smeri prebijanja. To je bila pravzaprav tekma s časom in vzdržljivostjo. To ni boj za prostor, temveč za uničenje živih sil. Ne vem, kdaj bodo nekateri naši dojeli duha manevrske in dinamične vojne ... Kar zmorejo partizani, zmoremo tudi mi. Kar vzdrže njihovi sestradani in neoskrbljeni ljudje, morajo vzdržati tudi naši dobro hranjeni in oskrbovani vojaki. Taktiko, ki sem jo v velikem obsegu uporabil tod, bom izpopolnil in razvil do zavidljive višine. Pobuda bo ostala v naših rokah. Toda kljub velikemu prizadevanju je bil naš uspeh le polovičen. Premalo enot imamo na voljo. Poglejte! V dveh mesecih smo jim pobili, ne glede na naše izgube, polovico moštva. Toda to pomeni zanje, ki se gredo vstajo in revolucijo, vodilni kader, ki so ga izpostavili uničenju. Kljub temu pa nam bodo ostanki zrevolucionirali pokrajino in v naslednjih mesecih napravili nevarno zmedo. Kar je res, je res. Borijo se kot levi, neverjetno zagrizeni in žilavi so," je dejal general in se zagledal v zemljevid, ves porisan z barvnimi svinčniki in različnimi znamenji. »To smo videli tudi pri Idriji," je dejal Wolf. »Pravi fanatiki so. Znajo umirati. Jaz jih ne razumem. Bore se, kakor da bo Nemčija čez mesec dni klecnila na kolena." »Ne bojte se, Helmut. Sovražne vojske so še daleč od mej rajha, še dlje pa od Berlina. Bandam bomo zadali smrtni udarec šele potem, ko bomo opravili z našim glavnim sovražnikom. Dotlej pa smo obsojeni na nenehno gonjo in žrtvovanje. Pa pustiva strategijo! V idrijskem kotlu sem jih potipal drugače, ne tako, kot so bili pričakovali. Moj cilj je, odriniti jih od prometnih zvez in jim uničiti baze, skladišča, bolnice, javke. Ne bom jih obkoljeval. Moj cilj je uničenje njihove žive sile in vsega, kar lahko uporabijo proti nam. Ali ste videli dim, ki visi kakor zavesa oblakov povsod, kamor pridejo moje čete?" »Videl sem, gospod general, in še marsikaj drugega," je prikimaval Wolf kot učenec učitelju pri razlagi. V rami ga je skelelo, do srca je čutil rezko bolečino. General, ki se je z govorjenjem razgrel, je še nekaj časa gledal na zemljevid, potem pa je dvignil glavo in se zazrl v Wolfa z volčjim pogledom. Zdrsel je po njem navzdol in navzgor in se ustavil na ranjeni roki: »Kako pa vaša rana? Potrebujete dopust, zdravljenje v bolnišnici ali kaj? Zaslužili ste si nekaj počitka." Wolf se je zravnal kot po navadi, kadar ga je general motril, in je dejal: »Zdravi se dobro. Boli me, toda kost ni načeta. Spričo stanja, o katerem ste mi govorili, so vam vse moje moči na voljo, tudi če bi bil ob roko.” General ga je bodrilno pogledal: VLADO FIRM c Jezična Jeva Tam, kjer se doline izgube, se prične svet pobočij, od Baške grape navzgor pa prav tja do strmih gora. Na teh pobočjih so posejane redke kmetije, ki žive v svoji samoti trdo življenje za vsakdanji kruh. Tu koča, tam kmetija, vmes pa vasi, ki se iz leta v leto upirajo sunkom kraške burje. Tam so otroci prav takšni kot v nižinah. Radi se igrajo, zganjajo svoje norčije, prepevajo, bosopetijo, le za njihove male roke je delo trše kot v nižinah. Otroci pa bi ne bili otroci, če bi ne imeli koga, ki bi mu tudi lahko ponagajali, Prav taki so bili tudi otroci v Zalesju. Po-tovka, stara jezična Jera, jim ni bila prav nič pri srcu. Bolj je bila jezična kot stara. Hodila je od vasi do vasi, tu jedla tam prespala in tožarila otroke vsevprek. Če so jim mame natrle ušesa, še ni bilo tako hudo, le če so očetje segli za sveto podobo na steni, kjer je počivala leskovka, tedaj so ji v mislih nič kolikokrat obljubili vračilo. Pa je imela tudi svoj prav. Kamenjati pse in krepeliti mačke in jeznorite peteline, to ni bilo pravi V Zalesju je tekla pot, vijugasta, mimo oranice, mimo zrelega žita in se vijugala tja do južnih pobočij. Stara Jera je bosope-tila po cesti, se ustavljala in oddihavala. Okoli nje je šumelo žito, tam daleč na severu pa so se lesketali pocukrani vrhovi Julijcev. „Eh, eh, ko bi le imela kanček toliko cukra, kot ga je nebo streslo tja na gore!" Tarnala je, v žitu pa je v vetru opletalo in škripalo strašilo. Tu in tam je iz žita pogledala otroška glavica. Kmalu je okoli nje vse kikirikalo, mijavkalo in kokodakalo. Tudi kakšnega osla so ji pokazali. Tedaj pa je Jera zavihtela svojo popotno palico, da je švistnilo. Ploha hudih besed se je vsula na male razposajence. Glavice so izginile kot bi mignil. Jera pa je godrnjaje nadaljevala svojo prašno pot. Kaj so nekega dne uganili mali neugnan-ci? Da, za vse dni bodo prestrašili jezično Jero, ki jim še v spanju ni dala miru. Kdo ve od kod so privlekli na polje star zarjavel sod. Poljska strašilo so sneli s palice, se pri tem posmihali, poskakovali in se pačili. Kaj je povedala jablana svojim otrokom Jabolka so se veselo gugala na vejah. Debelila so se, rumenila in rdečila. Tožila so jablani, da se komaj držijo vej. Jablana jih je tolažila, da bo kmalu bolje. „Kdaj?“ jo je vprašal najdebeljši sad. „Kadar bodo ljudje opazili, da ste dosti veliki in debeli, ali kakor pravijo, da ste zreli. Tedaj pridejo s košarami po vas. Deček spleza name. Na vrvi bo imel navezano košarico, v katero vas bo polagal." „Joj, joj!" so vzdihovala jabolka. „Saj to nič ne boli!" jih je tolažila jablana. Pripovedovala je dalje: „Ko bo košarica polna, jo deček izprazni. In to bo šlo tako dolgo, da boste vsa obrana. Doma vas bodo prebrali. Lepše in debelejše spravijo v klet. Na policah pa boste čakala, da vas ljudje pojedo. Drobnejša in slabša jabolka pa bodo ljudje kar pojedli ali pa sprešali za mošt." Jabolka so začela jokati. „Nič ne jokajte, tako mora biti. Iz vaših pešk bodo zrasla nova drevesa, na katerih bodo spet lepa jabolka." Da, prav tako se bo strašilo Jeri. Suhljatega Tonča so preoblekli v stare cape, mu z ogljem počrnili zobe, zmršili vedno predolge lase in ga postavili na sod, ki so ga pri-kotrljali tja, kjer je poprej samevalo poljsko strašilo. Še palico, na katero so privezali raztrgano cunjo, so mu potisnili v roke. Poučili so ga, kako in kaj mora opletati, se vrteti in cviliti in že so se poskrili v zorečem žitu, polni težkega pričakovanja. Niso dolgo čakali. Jata vrabcev, ki je trknila iz pšenice, je naznanjala Jerin prihod. Prav počasi je stopicljala po cesti, mrmrala, migala s šiljasto bradico in se opirala na palico. Tako je pridrobila tudi do poljskega strašila, ki je zrlo vanjo razširjenih rok. Kar je strašilo zastokalo. Jera se je ozrla naokoli. Že pa je zaplahutalo. Jeri ni šlo v glavo, saj ni bilo vetra. Zazrla se je v strašilo, ki se je zvijalo, cvililo in opletalo okoli sebe. Jeri so se zašibile noge. »Ježešna, je-žeš! Sam zlodej bo," ji je šinilo v glavo. Nič kolikokrat je že šla po tej poti, pa je strašilo le vedno negibno in zdolgočaseno strmelo vanjo. Tokrat je oživelo. Okoli nje so odmevali žvižgi, brlizgi, tleskanje rok in zdelo se ji je, da sliši zavijanje samega nebodigatreba. V nekaj skokih je bila v žitu in že je lomastila, kar so jo nosile noge. Kar jo je zaustavil glasni otroški smeh in krik. Povsod je bilo videti otročad. Strašilo na sodu pa se je globoko priklanjalo, se smejalo in jo klicalo. Kot razsrjen puran je prhnila proti strašilu, ki je izginilo v žitu in že ga ni bilo. Slišati je bilo le še topotanje otroških nog. Stara Jera pa se je zadihana sesedla, odvezala culico in pobrskala po njej. Štrukelj se ji bo prilegel. Vzdihnila je in se nasmehnila. „0, ti neugnana otročad, tak kaj se ne spomnijo, pa so me skoraj ugnali. Ježešna, ježešna!" Nad žitnim poljem se je dvignil škrjanec in zažvrgolel v svetli nočni dan, žvrgolel soncu in Jeri, ki se je oddihavala prav tam, kjer je stalo strašilo. Miške imajo praznik Oče Miško je odločil: »Danes je za miške praznik, ker pod avtom je končala muca — črnodlaki paznik. Davi trudna, neprespana, sredi ceste je hodila, vsa zamišljena je bila, na križišču ni pazila. Več ne bosta nas plašili dve zelenkasti zenici, ki v nočeh pred vašim vhodom sta svetili ko kresnici. Zdaj pa brez strahu tecimo vsi na prazniško kosilo v shrambo, v lonce in predale, tam se jedlo bo in pilo." Ludovika Kalan FRANCE BEVK O nosu in žepnem robcu Nos ti štrli od obraza, vendar ti ni v veliko napotje, če nimaš nahoda. V tem J,J\. meru, pa je gnusno, če prodajaš „svečke“ ^ jih celo otiraš z roko v rokav. To delajo . mosrajčniki, če jim ni kdo vedno za pe(arn> z žepnim robcem. . Za teboj ne bo nihče tekal z robcem. M0' raš ga sam imeti, namesto da poteguješ v n° ' Kadar se usekneš, se obrni proč od ljudi, ne zatrobi kot kaka trobenta. ■ Z žepnim robcem si zakrijemo usta kihanju. Ne samo da ni lepo, temveč tudi zdravo, če komu kihnemo v obraz in ga f? škropimo s slino. Če kihanja ne moreš za® žati ali ne utegneš dovolj naglo potegniti to ca iz žepa, obrni obraz od ljudi in si za*il usta v roko. In ne kihaj tako glasno, kot a bi streljal s topom. Če kdo kihne vpričo tebe, mu ni treba z klicati: „Na zdravje!“ ali kaj podobnega- ‘^ je stara navada, menda iz časov črne ker je bilo kihanje prvi znak te bolezni. N°" ne ne reci, kakor da se ni nič zgodilo. Z roko si zakrijemo usta tudi pri zehati] ■ Namesto dlani lahko deneš pred usta žepni robec. Včasih se da zehanje tudi ust viti. Poskusi! Posebno glej, da ne boš zehal večji družbi. Solarji nimajo potrebe, da bi pljuvali, raZ i če kot opice posnemajo odrasle. Če pa kaj izpljuniti, ne izpljuni nikoli na tla, Je!T>-več v pljuvalnik. Če tega ni pri rokah, v zef robec. _ . Tudi če imaš kašelj, kašljaj v robec iti prhaj okoli sebe. Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA Tone Svetino: »Všeč mi je vaša delovna in bojna vnema. To zelo cenim in zagotavljam vam svojo pomoč pri vseh nevšečnostih. Jaz pa potrebujem vašo. Brezpogojno moram vzpostaviti novo agenturo v bojnih enotah. To je nujno. V primeru 14. divizije se nam je to vražje otepalo... Poiščite agente. Izkopljite mi jih iz tal. Če jih pobijejo, pošljite nove. Varujte dobre. Brez informacij smo slepci, razumete! Dal vam bom še bolj proste roke. Pridobite jih tudi s silo, če ne gre več drugače. Večjo pozornost posvetite tistim v zaporih in njihovim svojcem. Lomite jim voljo, če to ne gre, vratove in hrbtenice. Odpeljite se v taborišče, izberite takšne, ki so se spametovali in omehčali. Tam je dovolj človeškega materiala, da lahko napravimo z njim veliko zmedo. Sicer pa delajte, kakor se vam zdi, toda stalno naj vam bo pred očmi, da jaz potrebujem podatke." „Da, gospod general ... da, gospod general,” je s stisnjenimi petami pritrjeval Wolf. »Tako sva se glavno domenila. Poglejte, kako lepo vreme," je dejal general in se zazrl skozi okno, od koder je lila v sobo sončna luč. »Zapeljala se bova na Bled, tja sem namenjen. Pokazala se bova skupaj v Park hotelu, v Toplice pa vas vabim na večerjo. To bo presenečenje! Večje od ofenzive. Zavisf bo spet zagorela in nekaj dni bodo razmišljali, kaj imava za bregom," se je hahljal general, ki je rad zapletal stvari in užival v zmešnjavah. Točno ob določenem času sta se general in major Wolf odpeljala. Pred njima sta vozila dva motorista-izvid-nika, potem avtoblinda, precej za njo civilni mercedes enakega tipa in barve kot generalov, za njim šele je brzel njun avto. »Vozim se previdno — za vsak primer, če bi naleteli na zasedo. Preden bi udarili po naju, bi razbili že marsikaj," je menil general. »Bolje je biti bolj previden kot premalo," je dejal Wolf in se oziral po gorati pokrajini. General je predlagal, da bi se v gostilni na klancu ustavili in malo prigriznili. Dregnil je Wolfa: »Bomo videli, kakšno avtoriteto imate." Zavore so zavreščale in kolona se je ustavila ob gostilni. Vojaki, ki so sedeli za mizami, so se ob besedi general dvignili in jo odkurili kakor ob alarmu. Wolf je vedel, da general izprazni tudi brivnico, kadar se pride brit. Zgodilo se je celo, da je vrgel s stola namiljenega in na pol obritega policista. Navadno je samo na kratko vprašal: »Ali ste v službi?” Če je nagovorjeni odgovoril z „da", mu je dejal: »Kaj pa potem delate tukaj? Takoj izginite." Če pa je bil odgovor „ne”, je ukazal: »Pojdite v službo in ne potikajte se mi pod nogami." Ko je generalov voz zapeljal na dvorišče, so se vojaki že odmuzali. Tudi nekaj redkih civilistov je moralo takoj izginiti. V sobi za posebne goste so ostali trije podoficirji, izmed katerih je eden vztrajno dvoril gospe Doris. Nedavno so bili premeščeni iz Francije, pa še niso poznali razmer v teh krajih. Ko je general vstopil, so skočili kvišku in pozdravili. General jih je samo vodeno pogledal in z eno samo besedo izrazil svojo voljo: »Herausl" General in major sta obsedela v kolu, medtem ko je spremstvo ostalo zunaj, okoli hiše. Doris si je utegnila nadeti samo nov predpasnik in si popraviti pričesko. Nahrulila je moža in posle, naj hitro pripravijo jedi za prigrizek, ki ga je po navadi naročil general. Rdečica jo je zalila in oči so ji ob pogledu na Wolfa motno zažarele ob starih spominih in novih željo ' Dva dolga meseca ni bilo o njem nobenega glasu. Ed od njegovih ljudi je prišel nekajkrat na zvezo, ker pa zvedel nič uporabljivega, je odnehal. Strah, da bi jo po aretaciji Hrasta odkrili, še ni nel. Zalotila se je bila pri želji, da Wolfa ne bi bilo ' da bi pretrgala svoje zveze z Nemci. Njena vera v nem* zmago. je upadala. Kadar je popustil Wolfov vpliv' * njeno navdušenje skopnelo, zato je ves ta čas resno sod lovala z Osvobodilno fronto. Redno je hodila na zve • nosila hrano, dajala denar in obvestila, tako da so k'11 njo vsi zadovoljni. j Molče je sprejela njegovo naročilo. Generalov po9 ^ se je hladno sprehajal po njenem telesu, rokah, n°9 laseh — tako jo je gledal kot kmet, ko pride izbirat P mensko kobilo; Wc»!f pa se je vedel povsem ravnodušno-Kmalu se je zbrala. Mimogrede jima je nanosilo mizo vsega, kar je premogla njena hiša. General je žvečil suho meso in se zalival z v'’101'' Med zobmi je mrmral: »To je imenitna kobila! Skoda, da ni arijskega t01 se J' \e Na tej se pozibavate vi, če je res, kar govore ljudje hudomušno hehetal in pomežiknil Wolfu. »Ljudje natolcujejo, gospod general. Če bi se jaz P® zibaval na vseh, o katerih govore in s katerimi imam P°s potem, verjemite mi, bi me že ugonobile." »To ne bo res, gospod major. Če vam vsaka °b® valka tako postreže kakor ta, potem se ni čuditi vaši nanjosti. Sicer pa vas zato ne bom preganjal, kljub mu rasnemu prepričanju. Vsakdo ima svoj okus. Če pripomore k zmagi, naj se premnogim kompromisonii jih že sklepamo, pridruži še ta." .. (Nadaljevanje sledi) A Kurt kusenberg V Živi hitreje Že kot otroka so ga z začudenjem °pazovali. Rasel je kot bi ustrelil, a Pfay tako hitro je tudi nehal rasti. ~eJe govoril, se mu je zapletal jezik, f?Jti misli so uhajale besedam. Bil je “‘ter ko blisk in čestokrat so ga vi-®eh hkrati na več mestih. Vsako le-je preskočil en razred, najrajši bi bil seveda kar več naenkrat. Ko je dovršil vse razrede, je pro-5“ Za službo kurirja, se pravi tekača. “>1 je prvi kurir, ki je sploh kdaj te-Od svojih dolžnosti hitrega sla se je vračal tako hitro, da niso verjeli, da je res vse opravil, in so ga zato odpustili. Nato je pulil in gulil stenografijo in kmalu pisal petsto zlogov v minuti. Kljub temu ga nobena pisarna ni hotela obdržati, ker je datiral pisma za tedne naprej in je zdolgočaseno zehal, če so njegovi predstojniki prepočasi narekovali. Po kratkem iskanju, ki se mu je zdelo dolgo kakor hudo leto, je dobil službo avtobusnega voznika. Z grozoto se je pozneje spominjal svo- jega dela, saj je moral avto ves čas ustavljati. Kako rad bi bil brzel po ravnih cestah, pa so na postajališčih zmeraj spet mahali ljudje, ki so hoteli vstopiti; kaj je hotel, moral jih je ubogati. Nekega dne pa je zdrvel z omnibusom mimo čakajočih potnikov ven iz mesta. Tedaj so ga takoj odslovili. Ta primer so objavili v časopisu in vzbudil je zanimanje v krogih športnikov. Njegova kariera od avtobusnega šoferja do dirkača je bila v znamenju samih zmagovanj. Velike tvrdke so tekmovale za njegovo naklonjenost. Tista, ki je imela največ denarja, je zmagala. Napravila ga je za delničarja. Na vodilnem položaju se je odlikoval in bali so se ga pri pogajanjih, kajti svoje nasprotnike je zmedel, pretental, povozil. Nekaj ur po odločitvi, da se oženi, hellmuth holthaus Peljemo se na sprehod P|-ej včasih si se sprehajal ali ko-*iaži| h kaki pristavi ali kakemu ml'nu pred mestom, kjer si lahko p0Pil kozarec mleka ali vina. Poz-riei® so preuredili stare pristave in '•'line v izletniška gostišča, drugače j10 je vse ostalo pri starem. Ma-®nkost do tja, vsega skupaj kakih ^6set kilometrov. „ dandanes nam je vse mnogo lep-Se- Avto čaka pred vrati, mi pa se sPfehajamo v avtu. Že vstopanje samo je lepo: dva ^6deta spredaj, trije zadaj, malega Mignemo v naročje, Justa damo fr*ed kolena, tako lahko udobno Sedirno, vse ostalo pa napravi «vto. In avto se odpelje z glasbo. Zra-Ver* tahometra je radio in ta nam 5Q'9rci ,Brez tebe, draga, bi umrl'. 0 je lepo. cesti je še več avtov, cela yfs'a. Vsi se peljejo na sprehod — ,Qr se da hitro, kajti če se pelje na sprehod, mora gledati, da l^jprej pride. Pokrajina je zmeraj .Pša, mož za krmilom pa mora pa-’ I na cesto. Bog ne daj, da bi se *u*al ozreti na desno ali levo! Si-pa mu sopotniki pomagajo pa- 1 '• Njihovi obrazi izražajo napeto p°zOrnost. Zelo lepo je paziti na c®sto. ^amo eden, Angelo, je pogledal l'6kam drugam in nekaj odkril na ^®'kveni strehi. »Štorklja! Glejte, >.0rklja!" zavpije. Toda cerkev s s°'kljo vred je že za nami. ^ar nato drvimo že po ravni ce-'■ »Evald", de tetka nekoliko pre-grQšena, „saj voziš devetdeset!" vald se zasmeje: „To še nič ni, po j ' cesti lahko peljem 160!” In ? Pritisne noga na pospešnik. Br-^'norner kaže 100, 110, 120, 130. 6Po se je peljati 130. Na žalost je te ceste že kraj, in I16* gremo dol na 80. Vsekakor 1^° ja mogel Evald hitro dokazati, f.?i vse avto zmore. Prava otroča-— takšna hitrost. I k se Peljemo skozi vas, ki ti jej ° nazre živce s svojimi nepri-l^Zn'mi cestnoprometnimi pogoji. c,r pridivja izza vogla avto, tik u|6cl naš hladilnik, kakor da se je r9al z neba. Vsi se prestrašimo, ^c,v*aprav pa je za prestrašenje Prepozno, kajti nevarnost je že OdM°' J° obvladal položaj z ^ ''čno prisotnostjo duha. Nevar-h s'« ki je že mimo, je nekaj le-Pe9a. Ždaj smo na visoki planoti. Na j6 6n straneh se nam odpira pre-pokrajina, skoznjo poskakuje j P °£ek. Prekrasen kraj! Lahko bi to;°Pili' se malo sprehodili ob po- je odvisno od tega, ali nam Uspelo zapeljati se še po slavni višinski cesti. V tem primeru bomo imeli pokrajine v izobilju kar iz avta in nam ne bo treba izstopiti. Poizvedujemo na zemljevidu. Izkaže se, da bomo višinsko cesto še zmogli. Lepo je sedeti. Po vijugasti cesti se vzpenjamo proti njej. Elegantno izpelje voz ovinke, ne da bi Evald moral pri- Uredništvo Slovenskega vestnika je prejelo štiri kratke, satirične prispevke — prevedene od četrtošolcev Zvezne gimnazije za Slovence. Radi jih objavljamo, posebno še, ker so to zanimivi poskusi trdega prevajavskega dela, ki navedene gimnazijce očitno že zgodaj zaposluje. To je lepo in prav, ker dijaki s tem prikazujejo zaostalemu delu Korošcev, nasprotnikov Slovencev, koristnost in kulturnost tistih Korošcev, ki so vešči obeh deželnih jezikov. tisniti na zavoro ali menjati prestavo. To je zelo zadovoljivo in lepo. Okoli in okoli je krasen gozd. Ob cesti rastejo naprstci, cvetijo spominčice, podobne modrim preprogam, zraven skaklja in se peni potoček po skalovju nizdol. Ni pa rečeno, da tega sprehajalci ne opazijo, kajti še kako lahko se pripeti, da postane temu ali drugemu izmed njih slabo. VICTOR AUBURTIN Justus ne prenese krivin. Čisto bled je, slabo mu je, nekaj sili iz njega, moramo se ustaviti. To je zelo neprijetno, mož ob volanu pogleda na uro. Za božjo voljo, kakšno zapravljanje časa! (Brez tega pa ne bi brali v tem poročilu o spominčicah in naprstcih.) Končno ima Justus spet kri v licih, lahko se spet odpeljemo. Medtem ko smo počivali, so nas na vso nesrečo prehiteli trije počasni omnibusi. Tako, zdaj jih imamo stalno pred seboj, in cesta je skoraj preozka za prehitevanje. Evald pa vendarle tvega. „Ne!" zavpije njegova žena, „ne prideš mimol" — »Kako da ne", reče Evald in že je mimo. To je bilo zelo razburljivo, šlo je za las. Zdaj nas vsaj ne zadržujejo več. Lepo je, če ne zamujaš časa! Zdaj se peljemo po višinski cesti in uživamo pogled v daljavo. Zelo ugodna ponudba prirodnih lepot. Lahko se naužiješ več pokrajine kot drugače celo leto. Celo voznik lahko tu pa tam pokuka skozi okno. Tu zgoraj namreč skoraj ni prometa. Zelo efektno skrbi radio za glasbeno spremljavo prirodnih doživljajev z zgornjebavar-skim jodlarjem. To je lepo. Kakor bi trenil, je višinska cesta za nami. Počasi prihaja mrak, mi pa hitimo proti domu. To je bil lep dan. Dvestodvajset kilometrov! Tako imamo kaj od življenja. Z avtom lahko vidiš svet. Izstopamo. Zelo lepo je izstopati. Fantje, kako je izstopanje lepo! (Prevedli Andreja Zikulnig in Edit Velik) Človek, po božji podobi „Mama“, de deklica, »to morsko zvezdo vzamem s seboj v Hamburg." Našla je na obrežju krasno smaragdno zeleno morsko zvezdo in jo pokazala mami. Mama je dvignila pogled z Galsworthyjevega romana »Bela opica", ki ga je ravnokar brala, in odgovorila: »Dobro, ljubica, lahko jo vzameš s seboj v Hamburg, najprej pa jo moraš usmrtiti." — »Kako pa naj jo usmrtim?" vpraša deklica. Na to pa mama ne ve odgovora. Bila je praktična hamburška mama, okrogla in okusna. Saj, marsikateri jegulji je že razbila glavo, krapom pri živem telesu otrebila luske, in marsikaterega raka skuhala, kako pa je treba usmrtiti morsko zvezdo, o tem si še ni belila glave. Plačilni je našel izhod iz zagate. Položil jo je na krožnik, jo postavil na okno v sonce in dejal: »Zdaj bo pa takoj mrtva." Pa ni bila takoj mrtva. Krivila je svoje krake kvišku, da si videl njenih tisoč nožič. Te so se počasi premikale in stegovale. Iskale so vodo, hrepenele po življenju, prosile usmiljenja. Nikomu v sobi pa se ni smilila razen meni, a jaz sem strahopetno pobegnil. Šele zvečer je bila končno mrtva. A zdaj ni bila več zmaragdno zelena, temveč pobledela, sivkasta kakor kakšna navadna morska zvezda, ki jo lahko kupiš pri kateremkoli kiosku. Razen tega je začela strašno smrdeti. Končno jo je pestunja odnesla v smetnjak. (Prevedla Novak Marija) je zasnubil olimpijsko zmagovalko na sto metrov, zdirjal z njo iz stadiona na matični urad in tam izsilil poroko. Enaka nagnjenja obeh zakoncev so pogojila nenavadne rekorde. Mlada žena se je trudila, da ne bi zaostajala za možem. Svoje hišne dolžnosti je opravljala kar se da hitro, pozimi je že nosila poletne obleke in je porodila pred časom, namreč v petem mesecu, otroka, ki je že v zibelki znal gladko govoriti in je prej tekal ko hodil. Iznašla je tudi ekspresne jestvine, ki si jih nekako v teku zaužil in jih tudi takoj prebavil. Služinčad je menjala dnevno, pozneje kar vsako uro. Končno je naletela na kuharja, ki je bil prej zaposlen v jedilnem vozu, in na dva letalska natakarja. Ti so bili hitrosti vajeni in so ostali. Bila je svojemu možu v vsakem primeru odlična pomoč. Ta pa se je odpeljal, da bi svoje življenje pospešil. Ker je mnogo hitreje spal kakor drugi, je potreboval manj spanja. Ko se je zakopal v posteljo, je že sanjal. Še preden so ga sanje prav prevzele, je bil že spet buden. Zajtrkoval je v kopalnici v kadi in pri oblačenju bral časopis. Posebna drsalnica, ki jo je konstruiral sam, ga je spravila iz stanovanja v avto, ki je z brnečim motorjem čakal nanj pred vrati, da bi ga takoj odpeljal. Govoril je, kakor da telefonira, tako da so ga počasneži le redkokdaj razumeli. Nobenega tekmovanja, kjer je šlo za hitrost, ni zamudil. Za najboljšo storitev je dal na razpolago nagrado, a nikoli ni prišlo do tega, da bi jo kdo prejel, kajti pogoji so bili neizpolnjivi. Del svojega tako pridobljenega premoženja je vložil v izdelavo raket. Sedel je v prvi raketi, ki so jo izstrelili v vesolje. To je bila njegova najlepša vožnja. Posledice tega pospešenega življenja niso izostale. Staral se je mnogo hitreje kot njegovi sodobniki. S 25 leti je popolnoma osivel in s 30 je bil že starec. Preden se je znanost mogla pečati z njegovim primerom, je že umrl in razpadel v prah, ker ni mogel dočakati, da bi ga sežgali. Prizaneseno mu je bilo, da bi doživel razočaranje nad tem, kako so izšle osmrtnice v časopisih za en dan prepozno. Odkar je mrtev, traja minuta spet šestdeset sekund. (Prevedla ]. Oswald in R. Schellandor) ROBERT VVALSER Letovanje Kaj le človek počne na letovanju? Ljubi Bog, kaj vendarf Letuje. Vstaja precej pozno. Soba je zelo čista. Hiša, ki si se v njej nastanil, je prav za prav samo hišica. Vaške poti so zarasle z mehko trato, da stopaš po njih kakor po zeleni preprogi. Ljudje so prijazni. Človeku na nič ni treba misliti. Ješ kar se da obilno. Zajtrkuješ v tihi senčnici, ki jo prodira nekaj sončnih žarkov. Čedna gospodinja ti servira zajtrk, treba se je samo stegniti. Čebele ti brenčijo okoli glave, ki je taka prava letoviška glava. Metulji se pozibavajo z rože na rožo, mucka poskakuje po travi. Čudežni vonji ti lezejo v nos. Potem se sprehodiš ob robu gozdiča, morje je temnomodro, jadrnice drsijo po lepi vodi. Vse je tako lepo. Vse je tako prikupno. Potem dobiš obilno kosilo, po obedu pa pod kostanjem malo pokvartaš. Popoldne se kopaš v valovitem morju. Valovi te celega obrizgajo in osvežijo. Morje je zdaj mirno, zdaj razburkano. V viharju ga je imenitno pogledati. Potem še lepi, tihi večeri, ko v izbah zagorijo svetilke in je na nebu luna. Noč je črna, nikjer nobene luči, nobenega dna. Tako mineva mirno dan za dnem, noč za nočjo. Sonce, mesec in zvezde te imajo radi, ti pa nje. Travnik je prijatelj tebi, ti pa njemu. Večkrat na dan se ozreš proti nebu in v nekoliko megleno daljavo. Po večerji priženejo krave in junce s paše v vas, ti jih pa opazuješ, lenariš. Da, na letovanju človek zlasti lenari. Prav to pa je lepo. (Prevedla E. Einspieler) Domislice • Mislec misli o mislih. • Zakon ni noben stan, marveč umetnost. • Kaj je ljubezen! Storiti za nekoga več, kot zasluži. • Tudi z lahkimi ženskami je življenje težko. • Politiki so otrod, ki se igrajo s pisanimi baloni iz milnice. • Ženske ne odpuščajo neuspeha. • Lahko pozabljamo svoje napake, če zanje razen nas nihče ne ve. • Jezik politikov in diplomatov bodi človeščina. • Ljudje odpuščajo vse, razen iskrenosti. • Pesnik ima raje, da ga občudujejo, kot pa razumejo. • Žalitve so argumenti tistih, ki nimajo prav. • Družabna vljudnost je kot slama, v katero smo zavili krhke stvari; ovoj je skoraj brez vrednosti, toda brez njega bi se porcelan razbil. • Ločitev začini pravo ljubezen, a zastrupi nepravo. • Če bi bili možje bolj zadovoljni sami s seboj, bi bili veliko manj nezadovoljni s svojimi ženami. • Kdor preveč odpira usta, požre samega sebe. • Ženske in suknje nikdar ne izbirajmo pri umetni svetlobi. • Večina ljudi premišljuje v glavnem o tem, kaj o njih mislijo drugi. • Ljubezen pomeni povprečnost obdati z glorijo izrednosti. • Šminka na obrazu je zakrpana lepota. 9 Samo neumni in mrtvi ne spreminjajo svojega mnenja. • Za prepir sta potrebna vedno dva tepca. • Zakonski možje so kot varovalke: ko nastane v hiši prevelika napetost, odpovedo. • Le redko vemo, kaj je sreča; najpogosteje vemo, kaj je sreča bila. • Velika vprašanja so samo za velike ljudi; male ljudi velika vprašanja požro. • Gentleman je moški, ki Je vsaj včasih takšen, kakršen naj bi bil vedno. • Sreča in ljubezen sta edini stvari, ki se podvojita, če ju delimo. • V ljubezni je žalostno ne samo to, da hitro mine, temveč tudi to, da razočaranje, ki ga prinaša, ni dolgotrajno. • Ljudje usodi raje dvojno zaračunavamo to, kar nam manjka, kakor to, kar imamo. • Ženska, ki vsemu reče da in amen, ni idealna ženska; sčasoma postane precej dolgočasno biti poročen z odmevom. 9 Z ljubeznijo je kot z zgodovinskimi dogodki: šele ko so dovolj oddaljeni, se da pisati o njih. • Kdor se s sapo bojuje, v vihri omahuje. • Pošteni ljudje zakonov ne potrebujejo, slabih pa ne morejo popraviti. • Zlato preizkusimo z ognjem, žensko z zlatom, moškega z ženskami. Športni vestnik V. JUBILEJNO X. EVROPSKO PRVENSTVO V ATLETIKI Zadnjo nedeljo se je v Helsinkih na Finskem končalo jubilejno X. evropsko prvenstvo v atletiki. Avstrijski zastopniki na tem tekmovanju niso izpolnili pričakovanj, ki so se vsiljevala na podlagi njihovih uvrstitev na prejšnjih evropskih prvenstvih. Najbolj uspešna je bila Dunajčanka Ilona Gu-senbauer, ki je osvojila edino zlato kolajno za Avstrijo, in sicer v skoku v višino s 187 cm; njen poskus, da bi postavila nov svetovni rekord, pa se ji je ponesrečil. Dobre uvrstitve sta dosegla še Maria Sykora (4. mesto v teku na 400 m) in Sepp Zeil-bauer (5. mesto v deseteroboju), ki je s 7842 točkami postavil nov avstrijski in hkrati nov svetovni juniorski rekord. Najbolj uspešna reprezentanca je bila atletska ekipa Vzhodne Nemčije, ki je osvojila 12 zlatih, 13 srebrnih in 7 bronastih kolajn. Na drugo mesto se je uvrstila Sovjetska zveza z 9 zlatimi, 3 srebrnimi in 8 bronastimi kolajnami pred Zahodno Nemčijo (5, 7, 5) Češkoslovaško (2, 1, 1), Francijo (2, 1, 0) in prirediteljico letošnjega prvenstva Finsko, ki je osvojila dve zlati kolajni. V naslednji razpredelnici navajamo zmagovalce in s tem nove evropske prvake v vseh lahkoatletskih disciplinah: MOŠKI 100 m: Borzov (Sovjetska zveza, 10,3) 200 m: Borzov (Sovjetska zveza, 20,7) 400 m: Jenkins (Vel. Britanija, 45,5) 800 m: Aržanov (Sov. zveza, 1:45,6) 5000 m: Vtifittiinen (Finska, 13:32,6) 10.000 m: VStittiinen (Finska, 27:52,8) hoja 20 km: Zmaga (Sov. zveza, 1;27:20,2) hoja 50 km: Soldafenko (SZ, 4;02:22,0) 110 m z zaprekami: Siebeck (Vzh. Nemčija, 14,4) 400 m z zaprekami: Nallet (Francija, 49,2) skok v višino: Čanka (Sov. zveza, 220) skok v daljavo: Klauss (Vzh. Nem., 7,92) palica: Nordwig (Vzh. Nemčija, 5,35) krogla: Briesenick (Vzh. Nemčija 21,08) kladivo: Beyer (Zah. Nemčija, 72,36) disk: Dartek (Češkoslovaška, 63,90) kopje: Luzis (Sov, zveza, 90,68) deseteroboj: KJrsI (Vzh. Nemčija, 8196) 1500 m: Varese (Italija, 3:38,4) 4X100 m: Češkoslovaška (39,3) 4X400 m: Zah. Nemčija (3:02,9) 3000 m ovire: Vilain (Francija, 8:25,2) troskok: Drehmel (Vzh. Nemčija, 17,16) maraton: Lismont (Belgija, 2;13:09,0) ŽENSKE 100 m: Slecher (Vzh. Nemčija 11,4) 200 m: Slecher (Vzh. Nemčija 22,7) 400 m: Seidler (Vzh. Nemčija, 52,1) 800 m: Nikolič (Jugoslavija, 2:00,0) 100 m z zaprekami: Balzer (Vzh. Nemčija, 12,9) skok v višino: Gusenbauer (Avstrija, 187) skok v daljavo: Mickler (Zah. Nem. 6,76) krogla: Čižova (Sov. zveza, 20,16) disk: Melnik (Sovjetska zveza, 64,22) kopje: Jaworska (Poljska, 61) peteroboj: Rosendahl (Zah. Nemčija 5299) 1500 m: Burneleit (Vzh. Nemčija, 4:09,6) 4X100 m: Vzhodna Nemčija (3:29,3) VELIKA NAGRADA AVSTRIJE ZA SIFFERTA Na dirkališču blizu Zeltwega na Štajerskem, na tako imenovanem Osterreich-ringu, se je minulo nedeljo odvijala 8. avtomobilska dirka za svetovno prvenstvo formule 1 in hkrati tretja na avstrijskih tleh, odkar sploh prirejajo tovrstno svetovno prvenstvo. Zmagovalec uro in pol trajajoče dirke za »Veliko nagrado" Avstrije je postal Švicar Jo Siffert (BRM), ki je vozil povprečno hitrost 212,82 km na uro. Drugo mesto je osvojil Emerson Fittipaldi (Brazilija) pred Timom Schenkenom (Nova Zelandija) in Reinom Wisselom (Švedska). Kljub Siffertovi zmagi pa je »leteči" Škot Jacky Stewart že predčasno svetovni prvak, kajti v preostalih dirkah za velike nagrade Italije, Kanade in Amerike (Grand prix Mehike so odpovedali zaradi smrtne nesreče dirkača Rodrigueza) ga nihče ne more prehiteti. Svojo premiero v krogu šampionov formule-1 sta v nedeljo slavila tudi dva znana avstrijska dirkača: dr. Helmut Marko in Niki Lauda. Izvrstno se je držal Gračan Marko, ki je željo, dirko »preživeti", uresničil in v veselje 125.000 gledalcev zasedel lepo 11. mesto. Niki Lauda pa je moral tekmovanje predčasno zaključiti zaradi okvare na avtomobilu, ki je bil poleg tega prepočasen za nedeljsko konkurenco. Pri nedeljski tekmi nihče ni nosil štartne številke 1; pripadala bi svetovnemu prvaku Johenu Rindtu, ki pa se je smrtno ponesrečil lani v Monzi. RADIO CELOVEC Porodila: 5.00 — 6.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00 — 19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00. Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah In praznikih); 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja — 5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika — 6.35 Glasba In dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila — 8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo — 9.00 Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite sl — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta. Sobota, 21. 8.: 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 Zabavna glasba — 11.00 Naša lepa domovina — 14.20 Godba na pihala — 15.30 Stara gorska mesta na Koroškem — 16.15 Ljudska glasba — 17.10 Pisano sobotno popoldne — 18.00 Koroška visoka šola aktualno — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Parada smeha — 21.30 Iz zgodovine sedme umetnosti — 22.22 Plesna glasba po naročilu. Nedelja, 22. 8.: 6.10 Igra na orgle — 7.35 Veselo nedeljsko jutro — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Tipični dunajski originali — 9.00 Nedeljsko jutro brez skrbi — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Otroška oddaja — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Zadnje rože grofice Marice — 19.00 Nedeljski šport — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Zveneča Avstrija — 21.30 Tujci med potjo. Ponedeljek. 23. 8.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Ljudska glasba iz alpske dežele — 10.00 čar melodije — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Za ženo: človek išče vodo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Nekdanje zvezde — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.35 Melodija in ritem — 21.30 Robert Stolz dirigira. Torek, 24. 8.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Šopek ljudskih melodij — 9.30 Vesele note — 11.00 Zveneča Zahodna štajerska — 14.45 Tako globoko ne plava nobena riba — 15.00 Ljudska glasba iz štajerske — 16.15 Za ženo: človek išče vodo — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Vesele note — 18.00 Oddaja sindikalne zveze — 19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — 20.10 Slavnostne igre v Bregenzu. Sreda, 25. 8.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Ljudske viže — 9.30 Vesele note — 10.00 Poskočno zaigrano — 11.00 Mednarodne koračnice: Grčija — 14.30 Koroška domovinska kronika — 14.45 Koroška pesem — 15.00 Ura pesmi — 16.15 Za ženo: človek išče hrano — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Za prijatelja planin — 20.25 Nogomet — 21.15 Domovina Avstrija. četrtek, 26. 8.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Ljudske viže — 9.30 Vesele note — 10.00 Halo Catrin, halo Peter — 11.00 čez planino in po dolini — 14.45 Zabeleženo na koroških cestah — 15.00 Iz knjige gostov — 16.15 Za ženo: človek išče zdravje — 16.30 Leto otroškega vrtca — 17.10 Operetne melodije — 17.50 Izvršitev kazni v Avstriji — 18.00 Oddaja obrtnega gospodarstva — 19.15 Kulturna prizma — 21.15 Iz domačega glasbenega ustvarjanja. Petek, 27. 8.: 5.05 Godba na pihala — 9.00 Ljudska glasba — 9.30 Klavirska glasba — 10.00 Virtuozi glasu In instrumentov — 11.00 Ljudska glasba iz štajerske — 14.30 Ljudske viže — 14.45 Književnost iz štajerske — 15.00 Zborovska glasba — 16.15 Žena v kmetijstvu — 16.30 Otroška oddaja — 17.10 Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Iz dobrih starih časov — 20.10 Prepevamo in pripovedujemo o deželi Drave — 21.10 Grajski koncert — 22.20 Pogled k sosedu. ZAHVALA Ob smrfi našega moža, očefa, sfarega očefa, tasta in strica, gospoda Nužeja Hriberniga p. d. Boštjana v Tucah se vsem, ki ste dragega pokojnika obiskovali v njegovi hudi bolezni ter ga spremili na njegovi zadnji poti, prav lepo zahvaljujemo. Posebna zahvala č. g. župniku Cvetku za pogrebne obrede in za ganljive poslovilne besede ter č. g. pretektu Isopu za pogrebno sv. daritev. Enako tudi radiškemu cerkvenemu zboru, ki se je kljub delavniku zbral ter se poslovil od rajnega z ganljivimi žalostinkami. Prisrčna hvala pa tudi g. Tolmajerju, ki se je v imenu izseljencev poslovil od blagega pokojnika. BOŠTJANOVA DRUŽINA v Tucah zrete vizi ja Avstrija 1 Sobota, 2f. 8.: 16.45 Za otroke — 17.10 Počitnice na ladji — 17.35 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Kultura aktualno — 18.50 Govorimo enkrat o ženskah, zabavno glasbena oddaja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Na zeleni trati, opereta — 21.45 šport — 22.15 čas v sliki — 22.30 Srečno pot — 22.35 Zadnji bandit. Nedelja, 22. 8.: 14.00 Evropsko prvenstvo v veslanju — 17.25 Za družino — 18.10 Otrokom za lahko noč — 18.15 Balet pleše okoli sveta — 19.15 čas v sliki — 19.30 Šport — 20.15 Vojna in mir, 3. del — 21.30 Čas v sliki — 21.45 Iz moje knjižnice. Ponedeljek, 23. 8.: 18.00 Vas, slum ali geto? — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.50 Iz otroških dni filma — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Bonanza — 21.05 Trenutek oddiha za dr. VVilliamsa — 21.50 čas v sliki. Torek, 24. 8.: 18.00 Rihard Levjesrčni — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Kultura aktualno — 18.50 Indian Rlver — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Lekarnar, drama — 22.10 Čas v sliki. Sreda, 25. 8.: 11.00 Brez ljubezni ne gre — 17.00 Za otroke: Začarani grad — 17.35 Lassie — 18.00 Pri nas ob Renu — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike Iz Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 ORF-report — 21.15 Rdeča soba — 22.15 čas v sliki. četrtek, 26. 8.: 18.00 Rihard Levjesrčni — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozaik — 18.50 Stan Laurel in Oliver Hardy — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Mož, ki je prodal Elffelov stolp — 21.40 Civilizacija — 22.30 Čas v sliki — 22.45 Kolesarsko svetovno prvenstvo. Petek, 27. 8.: 11.00 Rezbar bogcev iz Ammergaua — 15.25 Kolesarsko svetovno prvenstvo — 18.00 Orientacija — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Slike iz Avstrije — 18.50 Kamor nas veter zanese — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kadar oče s sinom — 21.15 Aktualni dogodki — 22.00 čas v sliki — 22.15 Vesel konec tedna — 22.20 Kolesarsko svetovno prvenstvo. Avstrija 2 Sobota, 21. 8.: 18.30 Aktualni dogodki — 19.30 čas v sliki — 20.00 Srečno pot — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Kean, komedija — 22.50 Telereprize. Nedelja, 22. 8.: 18.45 Iz moje knjižnice — 19.15 čas sliki — 19.30 Socialne znanosti — 20.00 šah, kraljevska igra — 20.15 Gotovo je gotovo, kriminalna komedija — 21.30 Telereprize. Ponedeljek, 23. 8.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Mou-chette, film — 21.40 Na primer Bresson, film — 22.10 Telereprize. Torek, 24. 8.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Dve španski enodejanki — 21.00 šef — 21.50 Telereprize. Sreda, 25. 8.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Rezbar bogcev Iz Ammergaua — 21.35 Telereprize. četrtek, 26. 8.: 19.30 čas v stiki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Dan vranje peruti, TV-igra — 21.00 The Year ot the Crow — 21.30 Telereprize. Petek, 27. 8.: 19.30 čas v sliki — 20.00 Vesel konec tedna — 20.06 šport — 20.10 Vzgoja — 20.15 Max Re-ger, življenje in delo — 21.15 Nagobčnik, vesel film — 22.45 Telereprize. Slovenske oddale Sobota, 21. 8.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca d? srca — 14.00 S pesmijo od vasi do vasi, revija d®" mačih zborov. Nedelja, 22. 8.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmi)? in glasbo pozdravljamo in voščimo. Ponedeljek, 23. 8.: 13.45 Informacije — Skladb? slovenskih skladateljev. Torek, 24. 8.: 13.45 Informacije — športni mozaik — Veseli zvoki. Sreda, 25. 8.: 13.45 Informacije — Našim mladim P°' slušalcem — Mladina poje. četrtek, 26. 8.: 13.45 Informacije — Pesem povezuje-Petek, 27. 8.: 13.45 Informacije — Matilda Košutnik-Prah izpod postelje, veseloigra. RADIO LJUBLJANA Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — H-* " 12.00 — 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23® — 24.00. Dnevne oddaje (razen ob nedeljah in praznikib)-4.30 Dobro Jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Infor®1®*-tivna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 W* vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste — 12.00 Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Prlp°r0* čajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu — 19.00 Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 R°' dijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno. Sobota, 21. 8.: 6.05 Beseda na današnji dan — 5 Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Pihalni orkester RTV Ljubljana — 12.10 Blaž Arnič: Pasem planin, simfonična pesnitev — 12.40 Po domač® — 14.10 Z velikimi zabavnimi ansambli — 14.30 P°l® mezzosopranistka Marjana Radev — 15.40 Pesmi Irt plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se otl isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritm® — 18.15 Rubinstein igra Griega — 18.45 S knjižn®9® trga — 19.15 Z ansamblom bratov Avsenik — 20.30 Zabavna radijska igra — 22.20 Oddaja za naše iz*®" Ijence — 23.05 S pesmijo in plesom v novi teden. Nedelja, 22. 8.: 6.50 Danes za vas — 7.30 Za kmetu ske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke " 8.37 Vokalno instrumentalne skladbe za mladino -j 9.05 Srečanje v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovori* — 10.25 Pesmi borbe in dela — 10.45 Voščila — 13'! Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansamb( — 14.05 Slovenske narodne v raznih Izvedbah 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Orgle v ritmu _ 15.05 Igramo za razvedrilo — 16.00 Hudobni gostje, racflj-ska igra — 16.45 Iz solistične glasbe Franza Liszt® — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 19.15 Gi®! bene razglednice — 20.00 Zabavno glasbena oddaj — 22.20 Plesna glasba — 23.05 Iz japonske lirike — 23.15 Jazz za vse. Ponedeljek, 23. 8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasben® matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb _ 9.20 Pesmice za najmlajše — 9.30 Lahka glasba jugoS,° vanskih avtorjev — 12,10 Iz opusa Clauda Debussyt — 12.40 Pihalna godba na koncertnem odru — Iz partitur skladatelja Boruta Lesjaka — 14.35 VoS^ la — 15.40 Poje zbor »Slava Klavora" Iz Maribora 16.40 Z orkestrom RTV Ljubljana — 17.10 Ponedeljk®? glasbeno popoldne — 18.35 Kitara v ritmu — 18: ( Kulturni globus — 19.15 Z ansamblom Zadovolj®^ Kranjci — 20.00 Iz Cherubinljeve opere »Medeja 20.50 Od melodije do melodije — 21.30 Popevke s® venskih avtorjev — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23’ Slovenski pevci zabavne glasbe. s 10 Torek, 24. 8.: 6.50 Beseda na današnji dan — ^ Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popotovanj®^ 9.20 Pojeta Nino Robič in Majda Sepe — 9.40 P°£i) niški pozdravi — 12.10 Iz opere »Ero z onega sve — 12.40 Vedri zvoki — 14.10 Planinski oktet iz h*®1' bora — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 Violinist ' nc®r* bl®m mož Lorenz — 17.10 Popoldanski simfonični konP — 18.15 V torek nasvidenje — 18.45 Z ansamt Delial — 19.15 Ansambel Vaški fantje — 20.00 P'° . jalna melodij — 20.30 Radijska igra — 21.47 lahke glasbe — 22.15 Samospevi Pavla šivlca — 23, Revija jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe. Sreda, 25. 8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna t*1®^ neja — 9.05 Kaj vam pripoveduje glasba — 9.20 pe melodije z velikimi orkestri zabavne glasb® 9.40 Igra harmonikarski orkester iz Šentvida — 1 ‘ . Nastopajo naši pihalci In trobilci — 12.40 Od v®^ do vasi — 14.10 Ob lahki glasbi — 14.35 Voščil® 15.40 Iz partitur domačih skladateljev — 17.10 5 ^ fonija in koncert — 18.15 Iščemo popevko P°i0,'a e. 19.15 Glasbene razglednice — 20.00 Simfonični 01 .g. ster RTV Ljubljana — 22.15 S festivalov jazza — 2 ' Popevke se vrstijo. četrtok, 26. 8.: 6.50 Beseda na današnji d®n 8.10 Glasbena matineja — 9.05 Počitniško popot® ^ nje — 9.20 Vesela godala — 9.45 Pesem Iz h1'®^ grl — 12.10 Iz Mozartove opere ,,Don Juan" raž?®" čez polja In potoke — 14.10 Lahko glasba za ■— j drilo — 15.40 črnske duhovne pesmi — 17.10 K°nC po željah poslušalcev — 18.30 Operetne melodij® 18.45 Naš podlistek — 19.15 Z ansamblom 20 Privška — 20.00 četrtkov večer domačih pesmi Ih j pevov — 21.00 Vabimo vas na bralno vajo — ' y Iz naše nove produkcije domačih del — 23.15 lz ^ burna Izvajalcev Jazza — 23.40 Jugoslovanski P® zabavne glasbe. mati' Petek, 27. 8.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna " neja — 9.05 Počitniško popotovanje — 9.20 PaP®^ s slovenskih festivalov — 9.45 Skladbe za ml® — 12.10 Skladbe Marijana Vodopivca — 12.Š0 ^'gjO pihalne godbe — 14.10 Melodije skladateljev J®n ^ Gregorca In Jureta Robežnika — 14.35 Voščil® ^ 15.30 Napotki za turiste — 17.10 človek In zdravj®^(> 17.20 Operni koncert — 19.15 Minute s pihalni®*^^ kestrom — 20.00 Koncert zbora RTV Zagreb — »Top-pops 13" — 21.15 Oddaja o morju in P0®1*! --kih — 22.15 Besode in zvoki Iz logov domač' 23.15 Jazz pred polnočjo. 0r9®’ Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih ^ nizaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado 3®n .g-odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo I® y va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometorg°,,*j|,e tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška In tiskarsko ®f z o. j. Drava, Celovec - Borovlje.