AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY DOMOVINA AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER SO . 98 CLEVELAND, 0., SATURDAY MORNING, APRIL 26, 1941 LETO XLIV. — VOL. XLIV. ovenci, domovina vas nujno prosi pomoči! (I °m°vina nas kliče, ne v Li 8 *r°nibami in bobni, in •y i .. , »• i % * orožju, ampak n&S onem°gla in v prah kletega sovraga po-> — k manifestaciji, k ^ radi vnebovpijoče krilu, j 1 Se te dni deli naši roj- Covini- ^0!°V'na naS kliče, Se l 'ii L ° ogromni manifesta-I i1 ^Jer k , ,. W °omo dali z mogočno 0 Pesmiijio lizr'a/zja, da idjj 1 8J°venski narod ne bo j ^ Ut>i sedaj, kot se ni po- (.' ° ga je tlačil tisoč let tu- Vje ... ^Ofijansko, razbičano ■!i %JUiCeno» to dvignilo silen ^ «l0^sl°venskih in drugih ju-Aslt,n izseljencev proti i ivCje ^ sovragu, ki je steg-. ^»"emplje po naši lepi 2emlji! i • ^ smo na svobod- ^'ških tleh, kjer sme slovenska pesem, j ^kazati pred Ameri-\ * ^°oemo stati ob strain h°Ve domovine, ki sto-^ ayUena, da osvobodi domovino. Ki Je Pa danes prirejen Vnski Vaje za nocojšni program •'Ov *«ski večer, id"'j A iM da bct> manifesti-in granata-ilt ^ tftnki in strojnicami, ■ Mogočno slovensko in T*nsko pesmijo in bese- f ti6 ""S"V1 narod k b°mbami Angleška armada zapušča Grčijo Angleška zadnja straža se v redu umiče in krije vkrcavanje armade na ladje v grških pristaniščih. k koncem tedna ONGRES ne bo toliko nasprotoval novim davkom ($3,500,000,000), kot se je mislilo. Vzrok je, ker je zaklad-niški tajnik Morgenthau previ-__den mož in se je posvetoval z Nemška oklopna divizija je vrgla Angleže iz ožine ^S^^ZfZ pri Termopilah m prodira zdaj proti Atenam. šel s predlogom za nove davke na dan. Kongres je tudi prepričan, da narod ne bo godrnjal, ker ve ,da je treba denarja za obrambeni načrt. Slika kaže nekaj članov Glasbene matice pri pevski vaji za nocojšni nastop pri programu na Jugoslovanskem večeru. Pri klavirju je Mrs. Mollie Frank, stoječi od leve proti desni: Mrs. Ana Zamik, John Nosan, Mrs. Jos. Fifolt in Stan. Martinčič. Roosevelt zatrjuje, da se ne bo podal diktatorjem ter obsoja one, ki vidijo zmago diktatorjev Je «Je v»e naše orožje, ki v*eh kulturnih naro- Jugoslo-da bo to ma- m J/l M i ije ■M Ki1 jfli ten 0 Y t*" 3oj 1 »K f >* v [jCi A fll" r^6 dnevniki pišejo Jein večeru Jugoslovanskih na-fe zavedajo težkih ij ki so prišle nad „ n° domovino, jj a bo slišala o tej na- Vta.ciji! Ali ne bodo L j6 sestre ginjeni in z večjim pogumom sJ ftoy križ, ko bodo vi- ' !e mi tukai» ki j>b 1 in osvobodili, ter „ da ne bodo lačni Se komo odzvali? j ^ Slavno vprašanje! ^ f4mo na žalost reči, i v°4ebnega J ne8a zanimanja. V8t prodanih bogve ^si 0t5n®c* Amerikanci, |j. Veliki in odkritosrčni ' ^»L*8 Radovedno vpra-smo tako hladni, 0 ftialo zanimanja? Ce»n ne more v glavo, ne Je hoteli zavzeti za 11, t dobrobit našim 4toi»» in sestram. ^ 1 sedežev je v mest ' X dvorani! KaJ nas j v8eh skupaj, če bi ( Slovanov v Cleve- l43>0oo8l° naP°lnIti dv°- f1 S Washington, 25. aprila. — Predsednik Roosevelt je izjavil napram časnikarjem, da smatra take, kot je rezervni polkovnik Lindbergh podobnim Clementu Vallandighamu, ki je v ameriški civilni vojni zatrjeval, da severne države ne morejo zmagati nad južnimi. Vsled tega so ga vojaške oblasti leta 1863 prijele in ga izgnale v južne države, kjer je potem lahko opazoval poraz teh držav. Mr. Roosevelt je ostro obsodil vse one Amerikance, ki zavzemajo mnenje, da bodo diktatorji gotovo zmagali v tej vojni. Rekel je, da to ni pravi ameri-kanizem in tako mnenje je nespametno. če ti Amerikanci mislijo, da bodo diktatorji zmagali, je rekel predsednik, potem se strinjajo z "novim redom," kakor ga namerava ustvariti Hitler. Ti Amerikanci na eni strani zatrjujejo, da so proti vsakemu dik-tatorstvu, po drugi strani pa zatrjujejo, da bo diktatura zmagala nad demokracijo. K sreči, je rekel predsednik, je samo majhen del Amerikancev takih misli. Roosevelt je poudarjal, da je on proti . diktatorjem in da je Amerika pripravljena boriti se za principe demokracije. "Jaz," je rekel Roosevelt, "ne bom kapituliral pred diktatorji." sedeži? bodo prišli Zgledna požrtvovalnost Ker se ne bosta mogla nocoj udeležiti Jugoslovanskega večera, ki bo prirejen za odpomoč našim rojakom v stari domovini, sta Mr. in Mrs. Louis Ižanec darovala $10.00 v -relifni sklad. Iskrena hvala za velikodušni dar! Mr. Ižanec je dolgoletni poslovodja v slovenski zadrugi. Zadušnica V nedeljo ob sedmih se bo brala v cerkvi sv. Vida zadušnica za pokojno Margaret Vintar ob priliki 2. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so prijazno vabljeni. Sodna obravnava V torek zjutraj ob 9:15 bo zaslišanje na sodniji radi nočnega ropota v znani tovarni na Addison Rd. Zaslišanje bo v sobi sodnika Frank S. Day, soba št. 1, New Court House. Vsakdo pride lahko poslušat zaslišanje in želeti je, da bi se več naših prizadetih ljudi udeležilo, če imajo čas. Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. John Pe-trič, 451 E. 156. St. so prinesle žavo Ohio bo zastopala Mrs. Mil Hrvatska kliče novince pod orožje Zurich, Švica. — Radio iz Zagreba naznanja, da je poveljstvo hrvatske, države .poklicalo letnike 1918, 1919 in 1920 v armado. Dalje je vlada pozvala vse častnike in podčastnike, ki so služili v jugoslovanski vojski, da se priglase za vojaško službo. Hrvatska armada bo organizirana popolnoma po nemškem vzorcu ter bo garnizirana v Zagrebu, Varaždinu in Osijeku. Slovenka umrla v Londonu John Ussai iz 13720 Chataqua Ave. je prejel iz Londona žalostno vest, da mu je 28. marca letos umrla sestra Mrs. Theodora Ussai-Hendry. Zapušča soproga, ki je v angleški armadi in sina. Rojena je bila v Gorici na Primorskem, kjer zapušča očeta in mater. Stara je bila 36 let. Tukaj zapušča dva brata, Johna in Louisa. Pred leti je učila v šoli sv. Vida. Ko je pred nekaj leti odšla v staro domovino, je za Ameriško Domovino poslala več zanimivih dopisov o svojem potovanju po Jugoslaviji. Naj mirno počiva v tuji zemlji, preostalim naše iskreno sožalje. Demokratinje zborujejo V pondeljek in torek se bo vršila v Nashville, Tennessee, konferenca demokratskih voditeljic iz te in vseh okoliških držav. Dr- Nemško vrhovno poveljstvo poroča, da je nemška armada vrgla Angleže iz preleza pri Termopilah, kjer so se par dni hrabro ustavljali mnogo večji sili. Zdaj prodirajo Nemci južno proti glavnemu mestu Grčije, proti Atenam. Iz Aten se poroča, da se angleška armada umiče v polnem redu pred nemškimi oklopnimi divizijami. Angleška armada, ki ima nalogo, da krije vkrcavanje glavne armade, se pogumno bori proti mnogo večjemu številu Nemcem in prepušča ozemlje samo ped za pedjo. Nemško vrhovno poveljstvo ' vile rojenice zalo hčerko, 8 funtov in 8 unč težko. Mati .in dete se dobro počutita v Booth Memorial bolnišnici. Čestitamo! ^-Prireditev. V •da -e* In pro-nas ne bo sram *nci. g !\j apeliramo na ' se udeleži te pri-v 0j- Da se vrši pri-\ ^ testni dvorani je i p e>" so tako svetovali V6v8°Pisi. & Rekli so, da ■ t b0 * JU, Prostora, da se bo ° tudi Amerikan-od prireditve več KRALJ PETER SE JE REŠIL ZADNJI V*°sIovanski relif. Ijj * se bo pričela ob ^ ?*ina bo odprta pa r«J . tjj Torej kdor še ni-S v jo lahko dobi pri Glasbe ni dvorani, na 6. cesta. *ftske misli, radi na- N Poročevalec za New York Times poroča, da so leteli nemški bombniki, ko so 6. aprila napadli Belgrad, naravnost nad kraljevo palačo. Toda kralj se je bil umaknil iz palače že v soboto večer v belo palačo, prejšno bivališče princa Pavla. Nemški bombniki so popolnoma razdeja- še domovine, radi našega porekla, ponovno apeliramo na vse naše rojake in rojakinje: odzovite se in pridite, da bodo Amerikanci imeli o nas dobro mnenje, kakor so ga dozdaj vedno imeli. li kraljevo palačo in 15 policistov, ki sa palačo stražili je bilo ubitih. Nemci so imeli očividno namen ubiti mladega kralja. Kralj je potem s svojim kabinetom zbežal v Sarajevo, kamor je dospel samo en dan pred Nemci. Zopet se je moral umakniti. Toda v deželi je ostal, dokler se ni vladni kabinet odločil, da bo zbežal v Grčijo. Letalo, ki je vozilo kralja, je moralo leteti nad kraji, katere so bili Nemci že zavzeli, toda kralj je srečno ušel. Kralj ima polno zaupanje v zaveznike, da mu bodo pomagali zopet ustvariti Jugoslavijo. dred Jasper, članica demokratskega narodnega odbora, in severno Ohio bo pa zastopala Mrs Ann Dorrington, podpredsednica demokratskega izvrševalnega odbora okraja Cuyahoga. Mrs. Dorrington odpotuje na to konferenco v nedeljo. Nov grob V Barbertonu bodo danes pokopali Frank Viranta, ki je umrl v četrtek. Stanoval je na R. D. 1, Box 432-A. Doma je bil iz Iga pri Ljubljani. V Barbertonu zapušča ženo, tri sine in tri vnuke ter sestro Mrs. Frances Prime. Sinko je! Družini Mr. in Mrs. Anton Pi-sek, 5633 Flowerdale Ave. je bil rojen 22. aprila sinko. Mati in dete se dobro počutita. Materino dekliško ime je bilo Emma Smith, čestitamo! poroča, da je zavzela nemška armada Termopile po 48 urah srditega boja, angleško poveljstvo pa zatrjujejo, da so utrpeli Nemci pri tem napadu strahovite izgube, toda očividno niso štedili z vojaštvom, ki je naprej in naprej naskakovalo angleške pozicije. Danes je londonski radio prvič priznal, da se je začela angleška armada vkrcati na ladje, da se odpelje iz Grčije in da reši kolikor mogoče vojnega materiala. Angleško poveljstvo ima upanje, da se bo lahko rešila velika večina angleške armade. Dasi berlinski radio poroča, da so nemški bombniki uničili mnogo angleških ladij v grških pristaniščih, ki čakajo, da odpeljejo angleško armado, pa se zatrjuje iz Aten, da to ni res in da so Nemci potopili dve grški ladji, na katerih je bila zasilna bolnišnica ter da so zažgali nekaj ladij, na katerih so bile ženske in otroci, namenjeni na bližnje otoke v varno zavetje. Angleži ne povedo, koliko vojakov so imeli na Balkanu. Sa-.no toliko se trdi iz Londona, da mnogo manj kot lani v Belgiji, odkoder so rešili pred Nemci }35,000 vojakov. Nemci zatrjujejo, da bo glavno mesto Grčije, Atene, kmalu padlo in sicer da ga bodo zasedli brez boja. Atene, 25. aprila. — Nemška transportna letala so prepeljala vojaštvo na grški otok Lemnos, ki leži pred Dardanelami, 40 milj južno od istih. Boj z grško posadko na otoku je trajal samo štiri ure. že prej se je poročalo, da so Nemci zasedli grški otok Samothrace, ki tudi leži pred vhodom v Dardanele. * London, 25. aprila. — Reuter-jeva časnikarska agencija poroča iz Kaire, da so jugoslovanske čete in letala dosegle Srednji vzhod in se pridružile angleški armadi, da bodo nadaljevale boj proti nacijem. Zurich, Švica, 24. aprila. — Radio iz Zagreba poroča, da je bilo med grško armado, ki se je JI MERIŠKA vlada uvideva, da ™ se dela krivico tisočem in tisočem nedržavljanom, ki so sicer pošteni ljudje, pa se jim odreka delo v tovarnah, ker niso državljani. Zato se bo iz Washingtona kmalu začelo s kampanjo, v kateri se bo svetovalo inozemcem, naj vzamejo vsaj prvi papir, drugič, da bo vlada apelirala na delodajalce, naj vzamejo na delo take, ki imajo vsaj prri državljanski papir, in tretjič, pritisnilo se bo na delavske unije, naj upošte- podala Nemcem v Epiru, 10,000 j vajo pri delu take g prvim pa jugoslovanskih vojakov in 60 pirjem častnikov, med temi dva generala. Ti so se bili prebili v Grčijo preko bitoljskega prelaza, še predno je nemška armada presekala Jugoslavijo na dvoje. --o- Smrtna kosa V petek večer je po dolgi in mučni bolezni umrla v Mestni bolnišnici dobro poznana Jennie Novak, rojena Mohorčič, stara 42 let, stanujoča na 14707 Sylvia Ave. Tukaj zapušča žalujočega soproga Franka, sina Franka in Edwarda ter hčer Eleanor, brata Johna in več drugih sorodnikov. Rojena je bila v Hrušovju pri Postojni, kjer zapušča očeta, in mater, tri brate, pet sester in veliko drugih sorodnikov. Tukaj je bivala 20 let ter je bila članica društva Friendship Grove št. 125 W. C., Collinwood Hive T. M. in podružnice št. 41 SŽZ. Pogreb se bo vršil v torek zjutraj iz pogrebnega zavoda Josip Žele in Sinovi, 458 E. 152. St. Naj ji bo ohranjen blag spomin, preostalim naše sožalje. V bolnišnici V Mount Sinai bolnišnici se nahaja Mrs. Amelia Novak, 15508 School Ave., kjer je srečno prestala operacijo. Prijateljice jo lahko obiščejo. Poroka Danes ob osmih sta se poročila v cerkvi sv. Vida gdč. Angela Paik iz 7609 Superior Ave. in Mr. Albert Skuly iz 1036 E. 61. St. Na operacijo Mrs. Jennie Prah se bo danes podvrgla operaciji v Huron Rd bolnišnici. Upamo, da bo vse srečno prestala in se kmalu boljšega zdravja vrnila domov, f FINCI BI RADI IMELI VEČ OTROK Helsinki, Finska. — Največ pritožb se danes sliši na Finskem, da je premalo naroda, če bi jih bilo še enkrat toliko, bi ne bila Rusija nikdar zavzela Finske. Zato pa finsko časopisje apelira na narod za več otrok ter poživlja vlado, naj pomaga družinam, ki imajo dosti otrok. Nedavno je vlada vpeljala davek na samce in zvišala davek družinam, ki nimajo otrok. Ob enem je pa napravila več ugodnosti za družine z otroci, tako z nižjimi davki in državno podporo. Časopisje napada lastnike hiš, ki se branijo vzeti na stanovanje družine z otroci. Obenem pa časopisje svari, da so nemški strokovnjaki preračunali, da bi Finska lahko preživljala 15,000, 000 naroda, dočim jih živi danes tam komaj tri milijone. Nevarnost je, pravi časopisje, da bo hotela Nemčija tam naseliti svoje ljudi, če ne bo Fincev dovolj. Samo države s številnim prebivalstvom se morejo ohraniti pravi časopisje in urgira narod naj rodi več otrok. IVšEGA francoskega državnika Deladiera se je nameravalo skrivaj spustiti iz Francije, kjer čaka na sodbo obdol-žen, da je zapeljal Francijo v vojno. Vse je bilo že pripravljeno, da ga najeto letalo odpelje v Gibraltar in od tam v Anglijo. Francoska vlada, ali vsaj nekateri državni uradniki, so vedeli o tem. Vse bi se bilo gladko izteklo, da niso o tem izvedeli nacijski uradniki, ki so prisilili francosko vlado, da je aretirala avijatičarja, ki naj bi odpeljal Deladiera. Tu je zopet en dokaz, kako se mora francoska vlada v vsem pokoriti Berlinu. * OJAŠKI izvedenci v Wash-ingtonu dolže Angleže, da so po svoji krivdi izgubili Libijo. Ameriški, poljski in angleški tajni agentje so poročali v ondon, da se prepeljava me-lanizirane čete v Afriko iz Sicilije. Toda v Londonu so redi, da so to samo italijanske čete in so pustili stvar v nemar. Toda ko je dobil London ponovna zatrdila, da so v Afriki nemške mehanizirane čete, je spoznal nevarnost. Takrat so bile angleške čete že tako razredčene v Libiji, ker se jih je mnogo poslalo na Grško, da se je morala libijska armada umakniti pred Nemci, dokler ne bodo prišla nova ojačenja iz Anglije, Indije in Nove Zelandije. « NI, ki študirajo radijska poročila iz Nemčije, so zdaj ugotovili, da se sme precej zanesti na poročilo, ki ga da nemško vrhovno poveljstvo. Vsa druga poročila pa, zlasti če pridejo iz Madjarske in Romunske, so pa več ali manj propaganda nemškega ministra Goebbelsa. * TALIJA NI in Nemci v Mehiki se resno boje, da bo šla Mehika v vojno, kakor hitro bodo šle Zed. države. Zato pa hite zdaj fašisti in naciji v Mehiki prepisovati svojo lastnino na španske falangiste, katerim se v slučaju vojne z Nemčijo in Italijo ne bo zaplenilo premoženje. NEMŠKI, italijanski in japonski agentje v Mehiki se trudijo pregovoriti mehiško vlado, da bi priznala vlado generala Franca v Španiji. 0 7 AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL 26, 1941 "AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER ■117 St. Clair Avenue Published dally except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: 2a Ameriko In Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.0C £a Ameriko ln Kanado, pol leta $3.50. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50 Za Cleveland, po raznašalclh: celo leto $5.50; pol leta $3 00 Za Evropo, celo leto, $7.00 Posamezna številka, 3c SUBSCRIPTION RATES: United States and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mall. $7.00 per year O. 8. and Canada, $3 00 for 6 months; Cleveland, by mall, $3.50 for 6 months Cleveland and Euclid, by carrier $5.50 per year, $3.00 for 6 months European subscription, $7.00 per year Single copies. 3c Entered as second-class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 98 Sat., April 26, 1941 Rdeči križ Rezanje udov pri živem telesu Žrtev še ni povsem mrtva, ko sta se že zbrala na Dunaju dva rablja, ki bosta žrtev raztelesila. Žrtev na mizi je Jugoslavija. Rablji hite v mrtvašnico, da si odrežejo od žrtve masten kos, da jih ne prehiti kdo drugi. Pod' krinko vojaških operacij so udarili štirje volčje na Jugoslavijo, ki je ležala onemogla na tleh in so začeli ž nje trgati kose mesa lik jastrebom, ki se spravijo s svojimi ostrimi kremplji in kljuni na žrtev, ki pojemlje v zadnjih smrtnih krčih in ji odpro krvaveča prsa, da pridejo najprej do njih srca, katerega goltajo še krvavečega in utripajočega. Italijani so pohiteli ob jadranski obali do Reke, da si prilaste Dalmacijo. Bolgari so planili v Macedonijo kjer so se ugnezdili v južnosrbskem mestu Skoplju. Madjari so se zagnali na Banat, da jih ne bi prehiteli Romunci, ki si tudi laste pravico nad to bogato žitnico. Hitler pa nadzoruje vse to, dobro vedoč, da bo vzel sam kar bo hotel, a svojim podložnim bo vrgel ostanke. On igra vlogo leva, ki požre od plena najboljše, a potem se priplazijo hijene, ki se morajo zadovoljiti z ostanki. Hitler je vzel s police zemljevid, ki ga je narisal že pred več leti. Dobro nam je znano, da je imel Hitler Jugoslavijo razdeljeno že pred več leti in nek ljubljanski urednik, ki je bil pred nekaj leti v Berlinu je na lastne oči videl na tistem delu, kjer je Slovenija zapisano: KARSTGAU (kraška provinca, katero si je v načrtih Hitler prilastil že davno). Na Dunaju bo drugi Versaj. Po prvi svetovni vojni so se delale meje in ustanavljale države v Versaju na Francoskem. Toda najsi so že bile te meje krivične ali pravične, glede teh mej so se vršila dolga posvetovanja med posameznimi državami. Zastopniki raznih držav so bili poklicani, da so imeli priliko povedati svoje mnenje. Dosti teh nasvetov ali oporekanj se je upoštevalo, če. je bilo le mogoče. Toda zdaj, ko se bo določevalo meje na Dunaju, jih bo določeval en sam človek — Hitler. Tukaj ne bo nobenih posvetovanj, nobenih konferenc. Tukaj bo ukazovala volja enega samega človeka, proti kateri volji ne bo nobenega ugovora. Nemci so rekli po miru v Versaju, da versajske pogodbe ne bodo nikdar priznali. Res je niso in ni bilo dolgo, ko so raztrgali vse dokumente, ki so jih takrat podpisali. Rekli so, da se jim je godila velika krivica in da ne bodo mirovali prej, da dobe nazaj, kar jim je bilo vzetega. Držali so besedo. Izbrali so si napol blaznega Hitlerja za voditelja, ki sam na sebi ni tvegal nič, ker nič imel ni. In ta jih je popeljal ven izza nemških mej in začel krasti in ropati na levo in desno, da ima danes, lahko rečemo, vso Evropo v roki. In zdaj deli! Toda, ali more pričakovati Hitler, da bodo oropani narodni molčali, ko jim reže ude z njih telesa? Ali Hitler misli, da so ti narodi brez duše in srca? Ali misli, da so ti ljudje drugače ustvarjeni kot je nemški narod, ki je rekel, da ne bo miroval prej, da bo zlomil okove, ki mu jih je naložila versajska mirovna konferenca in da ti ljudje ne bodo prav take prisege napravili? Če Hitler to misli, se grozno moti. Trenutno si ne morejo pomagati, to je res. Toda pozabili ne bodo. Pa če to vzame 20, 50, 100 ali več let, ti ljudje in njih potomci bodo še vedno vedeli, kakšne narodnosti so. Ti ljudje si bodo dobro zapomnili, kje so tekle nekdaj meje njih domovine. Ti ljudje ne bodo nikdar pozabili, da so bili nekoč svoji gospodarji na svoji zemlji. Ti ljudje se bodo nekega dne dvignili in zahtevali svoje nazaj. To je tako gotovo kot je amen v očenašu. In tedaj bodo dajali današnji rablji, ali pa potomci današnjih rabljev težak odgovor. Človek, ki je na tleh, pa ni mrtev, vstane! To si naj zapomnijo tisti, ki se danes trgajo za kose lepe naše Jugoslavije. Tudi naš narod bo vstal. Če ga tisočletna sužnost ni ugonobila, če je kljuboval vsemu zatiranju od vzhoda in severozahoda, ga tudi ti začasni porazi ne bodo ugonobili. Narod, glavo pokonci! Tvoj dan bo zopet prišel! Med komunisti veje druga sapa Ko sta 24. avgusta 1939 Stalin in Hitler podpisala znano prijateljsko zvezo, se je bil svet res stresel v svojih temeljih. Najbolj so pa odpirali usta ameriški komunisti, ki so prej mislili, da je Hitler njih največji sovražnik. Toda kmalu so se potolažili in se privadili novemu "prijatelju," ker je bilo tako ukazano iz Moskve. Zdaj je začela pa med ameriškimi komunisti naenkrat pihljati druga sapa. Ali je direkcija za to sapo umetno napravljena, da se v kako gotovo smer nameče nekaj peska, ali ne, tega ne vemo, ker to je tajnost sopotnikov. Toda fakt pa je, da je William Z. Foster, ki je 1928 in 1932 kandidiral za predsednika na komunistični stranki, zadnji teden strahovito napadel Hitler v svojem govoru v New Yorku. Rekel je, da je Hitler največji zatiralec in vodja največje brutalne sile. ln glasilo komunistov v Ameriki, The Daily Worker, je oni dan"zapisal: "Boriti se proti Hitlerju pomeni boriti se za konec imperialistične vojne." Če so ameriški komunisti dobili tako naročilo iz Moskve, se ne ve. Toda kolikor moremo soditi po dejanjih njih Zadnji teden se je organizirala skupina Jugoslovank, ki bo sodelovala pri plemenitem delu ameriškega Rdečega križa. Za začetek so bile pozvane na sestanek le zastopnice iz naših naselbin, da smo takorekoč slišale poročilo od vrhovnega stana Rdečega križa in se spoznale z delom, ki ga izvršujejo druge skupine v ta namen. Po poročilu v listu je bilo dokazano, da se hoče vsaka naselbina pridružiti in bo po svoji najboljši moči sodelovala. Na tem sestanku, kateremu je predsedovala soproga konzula dr. James W. Mally-ja sva bili imenovani podpisana in gospa Julija Zakrajšek iz Varian Avenue, da greva z Mrs. Mally do postojanke v mestu in da vidimo kaj se pričakuje od nas. Bile smo presenečene nad velikim delom, ki ga izvršujejo druge skupine v tem mestu. Ta-mošnje ravnateljice so nam s vso prijaznostjo razkazale mnoge stvari v šivanju, pletenju, kvačkanju in vsakovrstnih ročnih del. Potem so nam raztolmačile kako se te stvari dovaža na naš stan in kako naj me uredujemo. Ker vem, da vas je mnogo žen, ki bi prav rade sodelovale, zato je popolnoma na mestu, da vam tem potom nekoliko raztolma-čim. Vse blago, ki ga imajo na rokah je poslano na glavni stan iz Washingtona. Potem imajo vzorce od vsakovrstnih jopičev za otroke, ženske in moške in vse natančno prešteto s kolikimi niti se začne in kako se izdela. Vse je tako uvrščeno, da se prav lahko sledi. Potem imajo tudi določeno koliko volne se porabi za vsako mero jopiča. Pletejo tudi majhna pogrinjala "afgans," in za te se porabi vsakovrstne barve volna (namreč kar ostane od jopičev). V tem oziru lahko vsaka rabi svoj okus, kar se tiče barv in pa vzorca. Deljajo se tudi nogavice, rokavice in kapice. Torej, katera nima časa, da bi napravila jopič (sweater) pa lahko vzame za manjši predmet, Potem šivanje, to pride tudi že vse po meri izrezano in pri vsakem paketu je priloženo vse potrebno, da se zopet prav lahko sledi. Pri tem šivanju ni treba imeti posebne znanosti, ker je vse najbolj navadno šivanje. Delajo se krila za deklice in ženske, potem majhne oblekce za deklice in ženske, srajce in hlačke za fantke, potem za novorojenčke majhne flanelaste oblekce in še celo plenice za robiti. Pri vseh teh stvareh se lahko našijejo razni motivi ali kar katera hoče da lepše izgleda. S kratkoma rečeno, izgovor, "da ne znam" ali "bom pokvarila," ne bo držal, ker si lahko vsaka izbere tisto delo, ki ga lahko izvrši in poleg vsega pa bomo pri rokah druge, da pokažemo. Drugi sestanek se je vršil ta teden v torek popoldne in sicer v sobi št. 1. v S. N. Domu na St. Clairju, kjer nam je prijazni di-rektorij ponudil prostor brezplačno za šivanje vsak dan, ako tako želimo. Na tem sestanku je bilo določeno, da se zberemo dvakrat na teden, to je v torek in četrtek od desetih dopoldni do šestih zvečer. Torej, katera želi pomagati naj pride prav gotovo prihodnji torek ali v četrtek čez dan, da vidi kaj vse imamo za narediti in katera nima časa tam ostati, lahko vzame domov in šiva, plete ali kvačka potem lahko doma. Ker je nemogoče pričakovati, da bi prišle iz drugih oddaljenih naselbin na sestanke na SL Clair, zato je bilo določeno, da se vršijo slični sestanki po naselbinah. Za prvi sestanek se je priglasila gospa Mary Urbas, 15312 Holmes Avenue, ki je zbrala skupaj žene in dekleta, ki bodo imele svoje sestanke v Slovenskem domu na Holmes Ave. Gospa Mary Svetek bo imela prvi sestanek na svojem domu, kjer imajo pogrebni zavod na 152. cesti, da bodo lahko prišle tiste, ki želijo pomagati k njej na dom šivat ali si dobiti razne stvari. Gospe Frances Rupert in Frances Klein bosta skušali delati na to, da se ustanovi šivalni krožek v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Gospa Josephine Posch bo zbrala skupaj krožek pri fari sv. Kristine. V West parku bo na-čelovala šivalni skupini gospa Cecilija Brodnik. Tudi v New-burghu se bodo v kratkem zbrale pridne žene in dekleta, ki bodo z nami sodelovale. V Garfield Heights bo imela šivanje v oskrbi gospa Hdlen Tomažič, in me tukaj po St. Clairju in okolici se bomo zbirale v S. N. Domu, soba št. 1. dokler nam bo to mogoče in ako bo treba lahko dobimo še prostor v šoli sv. Vida in tudi v St. Clair kopališču. Na rokah imamo torej že precej stvari za oddati in katera bi rada dobila kaj za doma izdelati, se lahko oglasi v uradu dr. James W. Mally-ja ali pa lahko tudi mene pokličete po telefonu in vam pripeljem na dom kakor tudi raztolmačim kako se napravi, žene in dekleta, prosim vas, da se same iz svoje lastne volje prijavite in z nami sodelujete. Nikar nef čakajte, da se vas osebno povabi ali prosi, ker to je usmiljeno delo in dolžnost je vseh enaka v tem oziru. Tukaj se ne gleda kdo si, kaj si in odkje si, temveč vse moramo pomagati, ker smo tudi vse vprašane za pomoč. Pri tem se ne bo izbiralo ene skupine od druge, katera bo več naredila, temveč je delo vsem enako na razpolago ne oziraje se na okoliščine. Vabilo je torej javno do vseh blagih src in uverjene bodite, da kar boste storile v dobrodelne svrhe, boste pri tem delu dobile mnogo zadoščenja, da ste pomagale bednim in tistim, ki bodo teh stvari silno veseli. Na vprašanje ali bo šlo to direktno v Jugoslavijo nam je bilo povedano, da ravno sedaj zbirajo skupaj stvari za Jugoslavijo, ne oziraje se kdo je te stvari skupaj zbral in upati je, da pride varno tja. Torej kar bomo me naredile za Rdeči križ bo prav gotovo pomagalo tistim, ki so v potrebi in ako bo organizacija Rdečega križa imela na seznamu naše jugoslovanske skupine potem se jasno razume, da bodo naši dobili toliko več kot pa bi, če bi me držale križem roke in se ne ogrele za plemenito delo, ki ga izvršuje ta dobrodelna družba. Priglasite se torej prihodnji teden v torek ali četrtek in za vsako informacijo se lahko obrnete na Mrs. Johanno Mally, Mrs. Juha Zakrajšek ali name. V nadi za vašo pomoč vas najlepše pozdravljam, Albina Novak, 1135 E. 71st St. Telefon HE-1572. pričetek ob pol osmih zvečer. Vstopnina bo samo 50 centov. Serviralo se bo okusno večerjo. Veselični odbor je prav pridno na delu in bo skrbel, da boste vsi zadovoljni. Za plesaželjne pa smo preskrbele smo tudi Malovašičev orkester, da bo prav vsak lahko plesal. Preskrbljeno pa bo tudi za dobro kapljico, da si bo vsak lahko uga-sil žejo. Vstopnice lahko dobite pri vseh naših članicah. Samo za ples pa je vstopnina samo 25 centov. Te vstopnice pa se bo prodajalo samo pri vhodu v dvorano. Vabimo cenjeno občinstvo, da posetite to našo proslavo, ker se gotovo ne boste kesali. Na svidenje, Anna Kovach -o- Lep društveni jubilej Društvo Marije Vnebovzete št. 103 Ameriške bratske zveze bo praznovalo 30 letnico nocoj (v soboto, 26. aprila). Vsak se veseli rojstnega dneva ali pomembne obletnice, ravno tako se vesele članice našega društva tega dneva. Zato so pa sklenile, da priredijo zabavni večer s proslavno. Proslava se bo vršila v Slovenskem domu na Holmes Ave., "bossa" v Moskvi, se komunistična stranka še ni obrnila od fašistov in nacijev k pravim demokracijam. Torej moramo vzeti tudi take izbruhe komunistov na Hitlerja jako previdno na znanje. Podružnica št. 41 SŽZ Članice naše podružnice vabimo cenjeno občinstvo, da po-seti našo prireditev namreč "card party' 'in ples, ki se bo vršil v soboto 26 aprila v Tur-kovi dvorani na Waterloo Rd. Začetek ob osmih zvečer. Oddanih bo več lepih nagrad. Prijazno ste vabljene tudi članice sosednjih podružnic, da slej, potem bomo s pomočjo našega predsednika Roosevelta slavili zmago in določali bolj obširne meje naši mili Jugoslaviji. Naj ne bo nobenega izdajalca med nami. Držimo vsi kot eden z našo mogočno novo domovino — Ameriko in obenem pa tudi za novo, boljšo in večjo Jugoslavijo. V to nam pomozi Bog in sreča junačka! Živela Jugoslavija ! Svobodoljub -o- Koncert in spevoigra Mladinski pevski zbor na Waterloo Rd. bo priredil v nedeljo 27. aprila koncert. Ves program je posvečen materam, za Materinski dan. Na programu so pesmi razne vsebine Od vesele brezskrbne pastirce preko lepe pomladi do bojne pesmi. Samo zborovih pesmi je na programu okoli dvajset. So še soli in dueti, ki so času in prireditvi primerni, v počast materam: "Kdo na desni čuje strani, duši tvoji tihoznani? Mama tvoja, angelj tvoj!" Na programu je tudi prizor: res posvečen samo skromnosti. Do svidenja1 John Terlep, preds' Kam pa nocoj? "No, kam jo boš P« ubrala Micka?" "Prav n^ K 0, is h kti! drugam kot v Slovenski Holmes Ave., kjer bodo ^ članice društva Marije vzete št. 103 ABZ servi večerjo, ki bo prip^ VP* **ai -- .A * vl f i v k. fftl ' 'Zal M V prav po mestnem i"ecel'.'j)v. počakaj, da ti povem j: vse na dnevnem redu. ^ bom povedala po vrsti hiše v Trsti . . . "Zvedela sem, da bodo 1 okusne pečenke servir«1« prvovrstno potico, ki se drobila samih orehov in ( dobrot, ki bodo po»eSfj, njej. To bo kar cel bajjj vstopnina pa je komaj tov, kajti te ženske so ta' udarne, da bodo dale vs* ^ro ko ceno, kot so razmer6 narnicah. ne t, "Rečem pa, da bo vec vovrstna, ker ženske s° da ne gledajo ravno seveda, če jim bo Pa "Kranjski Janez v New Yor-llo od te prireditve, da kaJ ku." To bo za smeh. Potem je se pokazete na nasi prireditvi. „ .j., . , .,., .__na programu krasna spevo- Pndite in ob priliki vam bomo £ b. . I •» ., r> , v , i igra: Živi in mrtvi materi.' povrnile. Posebno pa se apeli- * . . x __„„„,, Čigavo srce bolj krvavi v tem ram na nase clanice, da prav ,..„„. •j 4. • ! času, kakor materinsko? Sm, gotovo pridete vse in povabite i ' tudi svoje prijatelje in prijateljice. Vstopnina je zelo nizka in kdor si želi par ur vesele zabave, naj gotovo pride nocoj na "card party" in ples v Turkovo dvorano na Waterloo Rd., katerega prirede članice podružnice št. 41 SŽZ. Na svidenje, Tajnica. -o- Živela Jugoslavija! Naslov tega dopisa bo mogoče komu privabil nasmešek. Toda rojaki, proč z malodušjem. Mi, ameriški Slovenci, pod svobodno ameriško vlado imamo našo Jugoslavijo tu v Ameriki. Saj imamo tu našega poslanika v Washingtonu in v Clevelandu pa imamo našega častivrednega in priljubljenega konzula dr. Mally-a. Uvrstijo se za njimi in uži-vimo se v novo in še boljšo Jugoslavijo. Tudi bratje Hrvati so sedaj potegnili z nami. Da so se Hrvati v Evropi odtujili, je temu kriva največ tuja propagandi. Prepričan sem, da večina Hrvatov ljubi svobodo, zato jih prehitro ne sodimo. Ko bo nacijska mašina opešala in bo demokracija na pohodu, potem bodo tudi Hrvati vedeli kaj se pravi svoboda. Naj gredo sedaj malo skozi preizkušnjo, j kot so šli na primer Poljaki in Slovaki. O, kako bodo potem znali ceniti demokracijo. Slovenci, nas je največ izmed vseh Jugoslovanov v Clevelandu. Med seboj imamo tudi kulturnega in narodnega delavca, ki mu ga ni para in to je Mr. Anton Grdina. On je pravi narodnjak. Le za njim! Organi-zirajmo si jugoslovansko vlado tu v Ameriki in ko bo prišla ura porazov za naše nasprotnike, kar bo brezdvoma prej ali ki mu je dala svojo kri, ki je prebdela ob njem noči, sedaj krvavi in preži, da ubije drugi materi sina, ki je istotako trpela zanj . . . Vam materam, delavkam in mučenicam,je posvečena ta igra, v kateri je rečeno: "Delavka je moja mati. Prva mora zjutraj vstati, zadnja leči na blazino s svojo tiho bolečino. dobička, se ga pa tudi K branile. Najraje pa bl £ da bi bilo dosti ljudi »a^ < letnici. Muziko so Pr* jpti, tako, da bo lahko vsaKJ in še tisti, ki ima reV p se bo gotovo zaobrnil. Jj godci godli tako P ne bo mogoče mirno "No, če je pa tako ,1JJ' •*»: Ih H »K "j I i« gotovo prišla in še sV° J ^ starega' bom PriPelJ epčV -se bo vsaj malo P° N pozdravil." Tako sta % h dve ženski svoj pog°vJcjtf^ se pogovarjali o 30 le društva. Vabljeni ste vsi dal^ Tudi onim materam mučenicam, ki so že preživele mučeni-( ska društva, da se škd življenje, je posvečena ta igra, v kateri je rečeno: 'Umrla mi je mati. V gomili tihi spi, ne vidi sinka svojega, kako po njej ihti. Pridite oni, ki vam mati spi v grobu in posvetite ta dan njej v spomin. Pripeljite oni, ki vam mati še živi, svojo mater na to prireditev, ki je posvečena nji. Mati je posvečala vsako sekundo svojega življenja nam, posvetimo nji vsaj par : dajati delnice petro trenutkov v celem letu, ki bo inozemcem. mlajši, od blizu m - m ljena pa so tudi v8» "'#1 ude' še 30 letne proslave- , nas bo, tem bolj ^ ^ Prav posebno pa s°i:n fi članice društva M»riJ® / ; do r vzete št. 103 ABZ, da % ] vse udeležite, vsaj ob W svojega društva bos ® pr( ^ da j a prišle skupaj- y Ve zagotavlja, da boste i j> dovolj, okrepčil in 55 0\>1> -i ^ hje ne bo šel s kis^/ kti] domov. Vas pozdra™ . bo navzoča. . ^ N v$ LV02, V Iraku je PreP<^ C j | " • 4-oleJ6 . C K pcrson/* Na razpolago za financiranje nakupa 9 avtomobila # gospodarskih predmetov Za: 9 družinske in hišne potrebščine £ popravo posestva # plačilo zavarovalninske premije # poravnavo računov -To je nekaj tipičnih namenov-- Pridite ir« povejte nam o vaših potrebah. Ni treb3' da bi bili vlagatelj. the north american bank co 6131 St. Clair Ave. 15601 Waterloo ^A Naš novi in praktični invalidni voz * h Dič h p K «0 , Kadar kličete za našo postrežbo, ste lahko zagotovljeni, da bo imel bolnik udobnost in varnost s treniranimi strežniki. Naš invalidni voz Je na razpolago 24 ur na dan; postrežba hitra; cene zmerne. SVETEK POGREBNI ZAVOD 478 East 152nd Street IVanhoe 20l6 J\ S* V K* K % \ % \ 'S t 1 C* v* S AMERIŠKA DOMOVINA, APRIL '26, 1941 xxxixixxxxsxixixixxxxxinxxxixxxxnixxxiin SATAN IN 1SKARI0T Po nemškem izvirniku K. Maya IITTTTriTTUIIIIITIIIIflllllTIIIIITimiTrm ol" tolo?" Zakai bi ne dovolil — ? Lah-*izročite tistemu, ki ga je »j,'1' ampak le vpričo mene." .jj fe,„al(a beseda mi je všeč! Ve- jjji J^d bi vedel, kaj vse ima-ltei >^vih. Verjetno je, da J i tistega blaga sam po- of1 lik!1" vzemite si ga » 1 tin 1. . . , . • — tisti! Prestraši se, če Sa»o muho brenčati! J se povrnemo k naši za Blago je naročeno in po- V''" ica $ i, ne Pečana. Oddati ga J .31110 v Almadenu in prevze-■a . kolikor ga je še na dol-| j/ >seveda ne bodete dovolili 'Zr°čimo blago —. Kaj naj D" ,< "tltlmV" _ .! Toda J niie bo hotel plačati, če mu '■"'fOr- 'c'm vsega, kar je naro- .j^ D,0 plačal! Moral bo! Jam- '1 Ni- is "i aro! Id. Če jamči Old Shat- 'Je blago varno! Le kar Hi, Vzemite! Z vozovi in mu-V tfid!" vf j2 vam za vase ^ S odkrito^B moram nisem bsgat človek. n° "iti toliko denarja ni-ty 7; ^ si kuPil stc) cigaret." nič ne de! Blago viH tisto ill V!^ub temu na razpola-ar bodete ukrenili z njim, A bo zgodilo. e,te ste omenili —. Men- ®.n'mate —. Tod v gorah f n _ a"jkanje ni nič čudne-Ml |olj9.I>0maSamo vam lahko. '' ^amo takega blaga s a leta naprej. Le kar mislil ves vesel stopi- 4 * Pa se je oglasil hacien-I ! \r dovolim, da bi se ' i t 1 {?a je pogledal peon, v k ^ sto ?» * Ti- ~ j W "noteo Pruchillo sem, JoflV haciende del Arroyo, eli #6Tisti —? Hacien- ' v«nd; ar prodali, sem čul tr Je kupec prevaril, 11 Goljufal Odškod- j/ zahteval n zato bom L/6 bla£0, kar ga je na >vih.» ttjr, C-ne bo nič>don Tim°- '!] ,,U1°! Kakor ste čuli, je * la8o Old Shatterhand. C'fl, kaj bo z njim." ^ blago nič ne briga! ji DHUvice odločati o njem!" ^ nimate pravice, da b 4. '' i rs** Melton je naročil , ga moramo pripe-1 so vaši osebni odno-tij^ tonom, nas v tem slu-^ ne briga. Opravite z I Pa_z nami!" je oblastno porinil v ^ Jui"isconsulto, se posta-\ uradno nagubal ■0 r° vprašal: ; je ime?" hr edrill0 mi pravijo." >» 2tlate?" Hud; , •!(. veste, da mi morate ^ J^i —.?» \ \ Niti v Uresu vaši \. ftisem dolžen biti po- ** p p nisem podložen vam, ■'"i j. Stavi. Tu v gorah, v beseda ne velja i i Je nahrulil juriscon-h / ' k' ne prisili me, da bi te J?" °vati v^rtlene ne prisilite, da Ev ^oral smejati! Po- L1% ikoravamo le dvema' S u^andu in Winnetouu. (ima podložni, am- užita naše spoštova- S j,P čivkajo drugi vrab- S^ „nič mar." Se je zadri alcaide, t> isi hlapec, čisto aPec! Tamle pa sto- ji zastopnik tvojega gospodarja in tisti bo že vedel, kdo ima pravico odločati o blagu!" Pokazal je na trgovskega pomočnika. Mladi don Edimio je bil na mah v silni zadregi. Alcaida se je bal, nas pa še bolj. Ni vedel, kaj bi zinil. Pa se je le izvil. "^Zastopnik sem senor Mian-freda, je res. Pa pooblastil sem Pedrilla, da izvrši naročilo. In ker —." Ni skončal. Player je kriknil in kazal \ \ vzhod, kjer se je zoževala ravnina v dolino. "Weller — Weller —! Glejte, tamle prihaja!" Vsi smo se ozrli. Iz ožine je prijezdil beloko-žec. Obstal je, ko je videl vozove, se obrnil v dolino nazaj, mignil pa zajezdil nam naproti. Haciendero je hlastnil: "Weller — ? Tisti slepar — ? Tisti lopov —? Prijeti ga moramo, takoj ga moramo prijeti!" Skočil je in mu hitel naproti. Res je bil mladi Weller. Nepremišljeni haciendero nam je lahko vse pokvaril, pa upal sem. da mu ne bo povedal mojega imena. Stopila sva z Winneto-uom za voz, da bi naju ne opazil prezgodaj. Kakih sto korakov sta bila od dalj ena, ko sta se srečala. Srdito ga je nahrulil haciendero: "Prav, da ste prišli, vi tat —, vi ropar —, vi morilec —! Svojo haciendo zahtevam nazaj, in sicer tako, kakršna je bila, preden ste jo sežgali in opustošili F' "Vi ste tukaj —T se jfe čudil Weller. "Mislil sem, da ste v Uresu —. Kam pa ste namenjeni? V Almaden —T "Da, v Almaden! Svojo haciendo hočem nazaj in vse, kar ste mi odvzeli!" "Ne razumem vas —! čemu kričite nad menoj, ki sva si vendar dobra prijatelja!" "Molči, lopov!" se je drl haciendero, da je odmevalo po ravnini. Vsi smo v napeti radovednosti poslušali. "Ne imenuj se več mojega prijatelja! Prišel sem, da se maščujem! Poglej, tamle stojijo, ki mi bodo pomagali! Ali vidiš alcaida iz Uresa?" Weller je pogledal k vozovom in majal z glavo. "Ne poznam ga." "Tudi njegovih policistov ne poznaš ?" "Ne. Kaj počenjajo policisti tod —T' "Prijeli vas bodo, zgrabili vas bodo, prav kakor smo prijeli že druge vaše zaveznike!" "Zaveznike —? Koga mislite?" "Yume. Nikar se ne delajte, kot da bi ničesar ne vedeli —! Ali ne vidiš, da so zvezani —?" "Kdo?" "Pa res —! Zvezani so —. Tudi Brza ščuka je med njimi. Kako je to mogoče — ? Kdo pa so oni drugi rdečkar-ji?" "Mimbrenji so, na pomoč so nam prišli. "Yume!" In tam za zadnjim vozom stoji Winnetou, poglavar Apačev!" "Vse nam bo pokvaril!" mi je šepnil Winnetou. "če bo zbežal, brž na konja pa za njim!" "Winnetou —?" se je zavzel Weller. "Ni mogoče —? Kje je —? Ne vidim ga." "O, še nekdo drug je prišel, ki se ga boš tudi prestrašil! Poleg njega stoji Old Shatterhand. Ušel je Yumam." "Old Shatterhand — ? Prokle-to —! Dobro, da si mi povedal, budalo!" Zamahnil je, ga udaril s puško po glavi, obrnil konja in v skok zbežal nazaj, odkoder je prišel. Haciendero je kriknil in se zavalil po tleh. "Norec" Dramsko društvo "Ivan Cankar" je zaključilo sezono z omenjeno igro v nedeljo 20. aprila. Ker sem prisostvoval že več prireditvam, si usojam tudi jaz kot eden izmed obiskovalcev izraziti mnenje o tej predstavi. Na programih ni bilo imena avtorja igre in tudi ni bilo povedano, da se vrši v treh dejanjih v istem prostoru in seveda ubogi igrovodja je skrit za besedo "Nekdo." Noja, pa vseeno je bil gotovo tudi igrovodja zadovoljen z izidom igre, kakor smo bili tudi mi. Igra "Norec" je kratka, a de-likatna novost, ki sega v vsakdanje družinske sfere. Kar se v življenju največkrat zamolči in prenaša z bolestjo v srcu, to nam ta igra razgrne pred očmi z besedo in dejanjem. Le dobremu igralskemu osobju, kot ga ima "Ivan Cankar" je možno vprizoriti tako predstavo z uspehom. Prijazni in dobrodušni trgovec Dobravec, kdo drugi kot A. Eppich, je živel svoje pošteno življenje ter veroval tudi v poštenost drugih. Njegova žena Ana (Bertha Eršte) ga je razveseljeval z dvema otrokoma, s sinom (Milan Medvešek) in hčerko (Anico Čebul). Nastopil pa je tudi zdravnik dr. Kozina (Rudy Widmar). Samo še Je-la, Emina prijateljica (Olga Marn) in hišna pri Dobravcu (Frances Tavčar), pa imamo vse osobje igre. ga opazuje. Toda za doktorja ima več privlačnosti norčeva sestrica kot pa norec. Med tem pa v njeni materi prikrito gori zanj prva mladinska ljubezen, ki jo pa spremlja tuli maščevanje. Neumni sin pa vse to opazi, si pridobi sočutno usmiljenje hišne prijateljice Jele, ki se končno tudi vanj zaljubi. Konec igre . . . razočaranje očetu, pogorišče hiše in družinske sreče. Vloge so imeli dobro izbrani in vešči igralci. A. Eppich je kot rojen za tako vlogo, le žal, da je včasih občinstvo jemalo njegove besede za komične, a po krivici. Gospodična B. Eršte je dosegla višjo stopnjo v svojih kretnjah in izrazu kot v prejšnjih vlogah in to z ozirom, da je imela zelo težavno vlogo. Anica Čebulj, posebno pa Olga Marn sta obe kar naravnost zadivili občinstvo. Mr. M. Medvešek je imel zelo težko naslovno vlogo. Naravnost zakopal se je vnjo. Nič boljši ni moglo biti. Koketni dr. Rudy Widmar pa itak vedno odnaša lavorike priznanja kot ljubimec, a sedaj pa je bil tudi zdravnik, ki je s svojo ko-keto in pod lepo masko zakrival brezvestnega pohotneža, kar je tudi temeljito izvršil z eleganco, ki mu naravno pri j a. Frances Tavčar je tudi dobro izvršila svojo vlogo kot hišna. Dobravčeva soba je nudila okusen in praktičen prizor. Priznanja vredne so bile vse maske. Med odmori smo pa zagle- Malo osobja, toda igra je ta- dali naš novi talent, ko je na ko dobro razdeljena, da v vsakem dejanju doživimo novo presenečenje, ki ga je povzročila lahkomiselnost in ljubezenska strast. Dobrodušni in bogati trgovec Dobravec ni vedel ob svoji poroki o intimnih razmerah svoje žene z dr. Kozinom, ki je bil že po naravi "Don Juan." Tako se je rodil Dobravcu sin —norec—, ki je bil splošno pre-ziran, a je kljub temu dorastel v moško dobo. Največje zlo pa je bilo v tem, ker to ni bil popolni norec, ampak le abnormalni doraščen mladenič, ki se je delno zavedal, da ni vse v redu krog njega. Dr. Kozina je poklican, da stopil John Ceh s komičnim primorskim dialektom. Naš primorski rojak je nadarjen komik in upamo, da ga še kdaj vidimo, kakor izgleda ima' on skrivnosti kar za rokavom. Toni Podobnik je pa nastopil s svojim priljubljenim glasom v drugem odmoru. Oba sta prejela hvaležni aplavz. "Cankar" je vzorno končal sezono s to igro ter vabi vse prijatelje na "Cirkus," ki bo vprizorjen na SNPJ farmi enkrat pozneje. Mihael I. Lah -o- Letos se je odpravilo iz Egipta 1500 muslimanskih romarjev v Meko. Avtomobilski magmi in midtimiljonar Henry Ford in njegova soproga sta praznovala na svojem domu v Dearborn, Mich., 53 letnico njiju poroke in Mrs. Ford pa je poleg tega obhajala tudi svoj 75. rojstni dan. Poročena sta bila 11. aprila 1888. Dobro srečo leapt tvne, —- Vojni tajnik Knox, levi na sliki, je izročil poveljstvo nove bojne 'ladje "tforth Carolina'' kapetanu Olaf M. Hustvedt-u. Desni na sliki je J. M. Broughton, govemer države, North Carolina. Le kdo bi to bil? Z Maričko sva šla na sprehod. Lep dan je bil, a midva sva se bila malo spričkala. Zdaj pa ni hotel nobeden od naju začeti govoriti, kakor je pač že taka navada. Šla sva drug zraven drugega, ko se mi je nenadoma potisnila neka roka pod pazduho, in Ma-rički se je zgodilo isto. Še preden sem utegnil kaj reči, sem zagledal gospoda visoke rasti in z neznansko širokim klobukom na glavi. "No, to je pa res lepo, da sem vaju dobil," je rekel. "Pravkar sem bil malo na sprehodu, bil sem malo. v gozdu, zdaj sem hotel iti večerjat, no, koga dobim? Vaju! Sicer nisem vedel, da sta jporočena, a to me veseli, zares, prav posebno me veseli! Gospoda moja, to je treba proslaviti! Na vaši svatbi nisem bil, dragi moji, kaj bi zdaj počeli?" Le kdo bi to bil? Po videzu mi je bil znan. Brez dvoma je bil to Maričkin predstojnik. K sreči sem imel denar v žepu. "Veste kaj," sem dejal, "pojdimo skupaj na večerjo! Saj vas smem povabiti, ali ne? Zares bi me jako veselilo in Maričko prav tako . . ." Na ves glas se je zasmejal. "Moj Bog, Marička ji je ime, to je pa imenitno! Uganite, kako pa jaz svoji ženi rečem!" "Kako neki?" "Haha, jaz ji rečem Jerčka! Ali ni to imenitno, kaj ?" Vsi trije smo se zasmejali. To je bil pa res prekrasen šef, ki ga je Marička imela! Odšli smo torej v restavracijo. Prav prijetno je bilo, nam vsem je jedača izborno teknila, zlasti Maričkin šef se kar ni mogel najesti. "Gospoda moja," je zaječal, ko si je že v tretje naložil torto, "da sem vaju danes dobil, kdo bi si bil to mislil! O priliki se bom že oddolžil, in takrat se bosta • čudfla, 'o, kako bosta gledala!" "O, prosim, prosim," sem skromno pripomnil, "to je bilo za naju oba veliko veselje. Sicer bi morala kar sama večerjati, pa še ko sem se bil z Maričko spričkal . . ." S pestjo je udaril po mizi. "Kako pa je to sploh mogoče! S takšno ljubko ženko se človek vendar ne sprička! Nikar ne storite več kaj. takega, dragi moj, to pa res ni prav, ali ne, gospa? Na zdravje!" Izpili smo, postavili kozarce na mizo in se oddahnili. Vino je bilo izvrstno. Ta gospod je bil pa tudi izredno zabaven. "Jaz sem pa tudi jako vesela, da vas kdaj vidim takole po domače," je rekla Marička. "Veste, tako mnogo bolje spoznamo drug drugega. I:; to sem si že zdavnaj tako prisrčno želela . . ." Gospod se je veselo zasmejal in me udaril po rami. "Marička!" sem ji očitajoče cjejal. "Le kako moreš . . ." Saj se je dozdevalo, ko da bi snubila svojega lastnega šefa! Gospod je vzel uro iz žepa. "Za božjo voljo!" je vzkliknil, "saj je kar prepozno in že zdavnaj bi bil moral domov! Pa na svidenje, prekrasen večer je bil!" Brž nama je segel v roke in je izginil. "Marička," sem dejal, "le ka ko moreš svojemu šefu takole dvoriti?" Ona ni nič več zaprla ust. "Svojemu jšefu? Saj je to vendar tvoj šef. Ali ni?" "Moj šef? . . . Saj ga niti ne poznam ne in mislil sem . . ." "In jaz se mmislila . . ."■ Še preden sem utegnil kaj storiti, je postal neviden. Lepi večer me je stal lepe denarce. Ali mogoče kdo od vas ve, kdo da bi to bil? (E.H.) -o—-- Japonska vlada hoče do leta 1.980 pomnožiti japonsko prebivalstvo ha sto milijonov ljudi. iz primorja — Industrijski delavci za Nemčijo. Listi priobčujejo naznanilo, da se lahko prijavijo za delo v Nemčijo razni industrijski delavci. Vpišejo se lahko kovinarji, šoferji, mizarji, kamnoseki, rudarji, minerji, zidarji, zidarski težaki, elektriki in še drugih panog. Kdor se želi prijaviti, se naj zglasi pri tozadevni delegaciji v Idriji, v Krminu, v Ajdovščini, v Tolminu, Kanalu in v Gorici pri pokrajinskem uradu za nastavitev. —Marinetti v Gorici. V pon-deljek, 24. februarja je predaval v Gorici znani italijanski pisatelj in član Italijanske akademije eksc. F. T. Marjnetti, ki slovi kot ustanovitelj futuriz-ma. Govoril je o futurištičnih pesnikih in slikarjih ozračja in njegovih dalj. MALI OGLASI Hiša naprodaj Proda se hiša za 3 družine, prodajalna, 4 zidane garaže, lot 40x170; cena $7,500. Takoj samo $1,500. Vprašajte Jos. Globokar 986 E. 74. St. HEnderson 6607 (98) Fini avtomobili (Pridite in izberite si dobro ohranjen, rabljen avto. Velika zaloga vsakovrstnih avtomobilov. Vprašajte za Mr. Frank (Butch) Gornick. Prinesite ta oglas s seboj. Smith Motor Sales 6115 Superior Ave. -(100) Ugodna prilika Beer Garden z licenco za žganje se mora prodati radi bolezni. Vprašajte pri Jos. Globokar 986 E. 74. St. HEnderson 6607 1 (98) Proda se grocerija in mesnica, na prometni cesti, v sredini slovenske naselbine; lepa prilika za Slovenca ali Hrvata. Proda se prav poceni. Da se v najem tudi prodajalna in stanovanje. Pokličite HEnderson 0472. (98) Delo dobi moški za pomoč pri obdelovanju zelenjadne farme. Mesečna plača in hrana. Vprašajte na 20831 Goller Ave., telefon IVanhoe 1086-M. (100) Naprodaj Hiša 6 sob, v prvovrstnem stanju, $1,500 takoj. Proda se tudi lot 50x100 na 232. cesti. Vprašajte na 825 E. 141. St. :!iiiimiiiiiiimiimiiimmiiimiii!iMmi£ I CERTIFIED 1 TYPEWRITER 1 1 SERVICE 1 1127 East 66th St. s Pisalni stroji in seštevalni stroji E 3 naprodaj, v najem in v popravo. E E Trakovi in carbon papir. | J. MERHAR Pokličite HEnderson 9009 = ^immmmiimimiiiiiiiiiimmiiiminiif: Mi popravimo fenderje, ogrodje in prebarvamo, da bo avto izgledal kot nov. Superior Body & Paint Co. 6605 St. Clair Ave. EN 1633 FRANK CVELBAR, lastnik Lepa prilika Naprodaj moderen 5 sob bungalow, velik lot, garaža, dvojna tla, fino narejen, se nahaja med Grovewood in Lake Shore Blvd. Se mora prodati. Ne zamudite te ugodne prilike. Geo. Strainic 18000 Lake Shore Blvd. IVanhoe 6430. Hiše naprodaj Proda se hiša za dve družini, 12 sob, 2 furneza, garaža; hiša se nahaja na Aberdeen in 74. cesti. Cena je $5,800. Hiša na Lockyear Ave., za eno družino, 6 sob, furnez, garaža. Cena je $4,600. Za pojasnila se oglasite pri George Kasunič 7510 Lockyear Ave. (Apr. 26, May 1, 2) A. MALNAR CEMENT WORK ENdlcott 4371 1001 East 74th Street ^liilUllllfllUllllllllllllllllllllllllllllllllI'-: E Z A DOBRO PLUM BIN GO E 1 IN GRETJE POKLIČITE 1 | A. J. Budiiick & CO. | 3 HLUMBING & HEATING E 7207 St. Clair Ave. Tel. HEnderson 3283 10008 Burton Ave. = E lies. MUlberry 1146 E ?ililllllltii!!iiiimiiiHi|i!iiiiiHiimmiii-E ^FRANK ELEMENT 1051 ADDISON ROAD Barvar in dekorator HEnderson 7757 Bara naprodaj Proda se 20 čevljev dolga bara, spredaj in zadej bara; električna sesalka za pivo; cash register; vse v dobrem stanju. Proda se vse, kar spada k bari Se proda poceni hitremu kupcu. Vpraša se na 6709 Edna Ave. __ __(98) Hiše naprodaj f »i; lotu; ena hiša ima 4 sobe in kopališče; druga hiša je za 3 družine s kopališči in kletjo. Vprašajte Joseph Niratko, 1414 E. 27th St. (99) Išče se stanovanje Išče 2 veliki ali 3 manjše sobo za okrog 15. maja, med St. Clair in Superior, od 64. ceste do Collinwooda. Kdor ima kaj primernega naj pusti naslov v uradu tega lista. (101) POPRAVLJANJE IN ČIŠČENJE POHIŠTVA. Se priporoča JOHN J. CERAR 5819 Bonna Ave. HEnderson 2632 V BLAG SPOJIN 1. OBLETNICE SMRTI BLAGOFO-KOJNEGA OČETA Joseph Klemenčič Rogu vdan preminil 26. aprila, k: Je 1927. Dragi in ljubljeni oče. Močno žalostni klečimo na Tvojem grobu in jad-ntga srca iščemo Tvojih blagih spominov. Ob tužnl obletnici snivanja ob Tvoji ljubljeni soprogi, naši pokojni materi, vama kličemo: Mir Vama bodi ao svidenja nad zvezdami. Žalujoči: OTROCI. Cleveland, O., 26. aprila. 1941. POZOR GOSPODARJI HIŠ Kadar potrebuje vaša streha popravila, kritja z asfaltom ali škrilje popravo -žlebov ali novih, so z vso zanesljivostjo obrnite do nas, ki smo že nad 30 let v tem podjetju in dobro poznani tudi mnogim Slovencem. Plačate lahko na prav lahke obroke. The Elaborated Roofing Co. MElraie 0033 6125 LORAIN AVE. GArfleld 2434 Kadar pokličete, vprašajte za MR. A. LOZICH AMERIŠKA DOMOVINA, AlPRIL 26, 1941 m * DEDICATED TO THE YOUNG AMERICAN SLOVENES DEADLINE FOR ALL1 WEDNESDAY NIGHT Mrs. Erwin Powali, 1'" . twiiiB. boy and girl . t!1 Mrs. Hill Zaje, (Vidmarr Ave., boy DEATHS: j!, ' George Vrabec (Roberts). 200 St. „ c. Mike Sopar, 998 E. C S O * ' .»Ik % % y , If! ifii čas gdn Hi h ni About twenty-five inem!*fV L the last Orel meeting April 17. After a brief v," 0 gc municn at the 8:30 M^yf, (J has bsen reserved for ^ t l'J Sunday. June 8th. has ly set as the date for gtlv\ i, The committee is at tails which wiU be made * May meeting. n,ee' Before and after the ^ hockey and pinochle held - . Tidbit.-, by Ty: f0, S^ fei • The Orels also go in 1 jri!f ing. The meeting was oVe' ttiS> to twenty-five minutes. ft ki - I like them—shorty and ^r Se (f Box hockey had_the_ ev^(|Sijet) the major portion of t*1t^ . The new members P'®5 #-fS tyij, for the first time res'" >'- d N board for it. • MEMO: ,he je» Thursday, May 8, is J ing night. tJg0 y • After the meeting J" j I'1 cardsharks gathered to P J ciable pinochle. ,0]iiVj. ,, •Ann Zak caught a ° jni«fj U the kitty—and can y0^, the use of her portable meeting. r0V_.,a, • A1 Intihar leading » |v' ' J v "»I discussion with four I^V namely. Misses Connie V thy Kuhel, Verne Une Yuretic. , HpS •Coffee and sandw«^ by Vi Gregorach. •REMINDER: OREL COMMUNIO^jjC! TOMORROW MOJ* AT THE 8:30 MAS» H WALTER GAUS' SC* ACCORVl J\' Popular, Classical. Loaned Free to ^ 1 • v/ Expert Instruction a Home tf D^v'iO1 ~ XOJSSa J, NOTICE J." students- r/ We Teach HarmfLpJj, Dance Rhythms and ^ jw Tel. HE 6975 6401 UTICAA'^« to fr BEROS StjL 6116 St. Clair AJ/ A NEW -MODERN^ce A Every Conve^j^V Call EN 0670 for BOHAR'S for Try Our New M9^ PERMANENTJfter It's Better, It's a s { (/ For Appoint^ 0 J ENdicott BOHAR'S BEAUT? * <1 shop, f^y \ 6023 St. Cla'fJ^/j 'r, SINGING SOCIETY "ADRIJA" Invites You to a SPRING CONCERT SUNDAY, APRIL 27th, AT 3:00 P. AT SLOVENIAN SOCIETY HOME on Recher Ave. Dancing in the Evening K Ji V Nj h \ 'i&i ri lAv