J
II

L
rokodefnih
narodskih
reci
Odgovorni vrednik jDr, •lanez Hlehceis.
Tečaj
m /
sredo 2. kozoperska (novembra) 1850
List 4L
/
Ali po novini ali po starim ?
(Kratkočasna pesmica za petje v družbi osnovana.)
Metka.
si pri oknu golenke prevezuje, in poje nejevoíjna :
Nobena zaveza
Nič več ne deržij Kdor hujši pritveza, Mu prej popusti.
Toncik
(Metkin brat v sobo perpoje in ji zabavljivo odgovri :)
Svet znal je vezati De vôzli tišé,
v	*
Po Skandrov'm*) mahati
Clo
r v
z mečem na nje.
Stric
ígodernaje při mizi:)
Nekdanji možakí So pametni bii
Alj mlad
taki ?
Vsaj viditi ni.
Mladina se pači,
Mladost je norost Vse hoče drugači, Naj skusi novost!
y
y
To něik
(zabavljaje :)
Star mlade le graja
To Horac uči, Vam, stričik! nagaja Že poštama kri.
Stric
(hud :)
Naj gori alj doli
Tvoj Horac čenčá$
Mladina kot voli
Si réči ne dá.
V
Župan
(zraven strica pri mizi z modro besedo ;)
Recite karkoli
Jez pravim takó Vsim ni bio po vo Pa tudi ne bó.
>
y
Se Stvarnik ne vstreže
Nevšečnim ljudémj In člověk še teže, Iz skušnje to vém.
Poskusimo novo,
V
Ce skaže se bolj' Vsim potlej gotovo Bo novo po volj'.
y
v	v
Župan, Toncik in Metka.
(poterdijo in ponovijo poslednje besede:) Poskusimo novo,
V	7
Ce skaže se bolj' Vsim potlej gotovo Bo novo po volj'.
y
Stric.
Poterdim jo z vami:
Naj s kušnja učí;
Prepiri med nami Scer prazni bi bií.
Župan,
Rečete vi eno,
Drug réče deset; Raj skupaj pojemo, De mir bo beséd.
Vsi skupaj.
Poskusimo novo,
Čc skaže se bolj' Vsim potlej gotovo Bo novo po volj'!
y
Pokencan.
JH metijshe s hus nje.
(Krompir cez ■zimo) sadí že več lét zaporedama
■ I ĚĚĚěM WěÉÉ 0
de
18. do 19. stopinje po Ro-
Tincman, kmetovavec na Pruskim Hlezkim.
gosp.
jeseni položí krompir v zemljo, 3 pavce
globoko,
od
mu tudi hud mraz mirjevim gorkomeru bil ta njegov krompir o Křesu
zřel
ki se še le pozneje prikaže, jejo mnogi nemški kmetijski časniki.
skodovati ne more. Létas je
in je tako odšel
y
To pripovedu
(Zoper drisko goveje živine) svetje nek zdrav
nik, naj se nekaj peští zeleniga ali
suhiga akacije
ví
o* »
i
a perja ali sosekauih mladih vejic s poličem vreliga kropa polije in vse skupej skoz pol ure stati pusti, de se enmalo prekuha; potem pa se ta odcejena akacijeva voda mlačna živini na tès v gobec vlije. Trikrat naj se to ponovi, in driska je preč. — Tako pravi zdravnik, ki akacijevo vodo hvali. Mi pa pristavimo: driska izvira iz mnogih vzrokov in je mnogoverst-ne natore; tedaj akacija ne more v sel ej pomagati. Zavolj žleze pa, ki jo v sebi ima, je prav dobra v
vsih prisa dni h driskah in grižah , v kterih potolaži holečine v trebuhu in drisko.
Arabški gumi
gummi
v
.*) Skander, to je, Aleksander Veliki je je bil močno
zahómatani Gorodski vozel presekal, kakor je iz zgodovine
znano.
Pis,
ki ga imamo v naših lekarnicah, ni
arabicum
druziga, kakor na zraku posušeni jevih dreves, in je dobro zdravilo.
« V
me
sók mnogihakaci
Muho pustimu Krasa veselo pri
hoilnost vstanoviti.
Ker so nam „Novice" v 32. listu veselo příhodnost Krasa oznanile in serčno priporočile, de naj bi se ta ime-nitna reč od več straní pogovorila in posvetovala, vam na-
Razglasite jih blagovoljno
znanim tudi jez svoje misii.
po naših „Novícah" brez odloga;
morebiti pomanjkljiviga
y
bodo drugi
kar je v mojim svetu popravili in prista-
y
vili
pričelo.
in tako se bo s druženo pomočjó imenitno dělo
y
Zdi se res, kakor de bi Kras reven starčik bil kakor ste že rekli, toliko lét le kamnitne kostí na
9
ker
suhih rebrih kaže. Ali gotovo je
y
de
se
ni prestar

de se je le pred časam in prezgodej starati začel
y
za
volj človeške nenasitljive lakomnosti
in nadjamo se
y
de se bo spet obrasel, in za vselej pomladil, ako bo le visoko ministerstvo s pomočjó ondašnjih posestnikov in prebivavcov svojo lepo besedo spolniti zamoglo.
Pomlajeni Kras bo svoje lastne prebivavce in se veliko več druzih v svojih okrajnah ubožtva in rev-šine resel, njim potrebniga kruha naklonil, injihsčasama
morebiti clo obogatel.
To je
gotovo nar veći korist za
v
se
ni vse, cesar se sme od po- zoper slano. Gorkota
gré nanaglama kviško
in za
Krasovce, pa vunder
mlajeniga Krasa pricakovati. Mnogi drugi kraji naše stonj jo boš iskal v spod njim zraku! Le dim, dim mile domovine in clo našiga prostorniga cesarstva v nad poljem zna pomoć biti, će se po dolini potegne
enakih ali še hujših stiskali zapopadeni, se bojo zgle- in jo zakrije. *)
dovali nad njim
3
to je
y
nad tem, kar se bo na Krasu
dělalo, in z delam i%trudam doseglo. Kras zna ve lićansk izgled postati kmetovanju sploh! Pripoma
Naj vsak, kdor kaj razlaga, popred pomisli, kako
de razlaga,
de pomót ne delà.
Juri Pajk.
gaj m o
tedaj z vso svojo mocjó
goli
Kras pomladiti
3
de
se bo enkrat obilni sad našiga prizadevanja veselo vžival.
V tem smo srotovo vsi edinih misel. Ali vi ste nas
tudi prijazno povabili, svoj svét zastran prihodnjiga ob delovanja Krasa v
Maj Umel je v nelit rasi store
bi se njim tes ne hradel.
(Po Jadr. Slav.)
(Konec.")
5
de
„Novicah" razodeti,
in v tem bi se
33
Bolje bi vendar bilo, ko bi to županijski odbor
znalo primeriti, de ne bomo vsi enih misel.
Pa to napravil.
u
ni nič hudiga,
ampak še boljši bo
?
iz mnogoterih misel
„Se vé, da bi bolje bilo;
on je naša nar bližnja
se bo prava in naj bolji ložej in hitrej zvedila, kakor iz enakih in enostranskih. Le Krasu moramo vedno
gosposka, in ravno
zato. Tode Stropnik noce.
u
zvesti ostati
55
Ne zamerite mi, sosedje; mislim le, da iz vaše
5
to je
3
le na-nj misliti, le za-nj priza- naprave ne bo nic.
Truda in delà, nadles: in jeze bote
?
o
devati si
j
ne pa sami za se,
ali z a
druge
človeške do sitega imeli. Spomnite se mene.
a
slabosti, posebno za to, de bi le nasa terma obveljala.
Svoje misli v kratkim razodeti, poskusimo tedaj, kakor sledi:
„In najte uboge zmerznuti? ali ne? In derv si še več pokrasti?" Saj je naša lastna korist, ako tako dervno dvo
r>
Pervič. Kras je
gorska
rovan, na kteri se sèm- rišče napravimo. Ako županijski odbor noće, hoćemo
»
terkjè najdejo samitni hribi; pa tudi cele verste pa mi mozje in kristjani biti
j
in siromaštvu pomagati!"
hribov, in med tistimi vzdignjeni napeti prostori, poglavitniši med dolinami (berdi), majnši med
Da!" zakričijo vsi, se clo Velkucnik.
kotli
cr
• v ri ci).
„Hoćemo li pametni možje biti, kor zamoremo?"
in pomagati
?
koli
Ti hribi (samci
in
verste) in te poglavitniši
33
fako je pravo!" zavreší Kraća. Drugi mu pristo
berda se morajo nar prej pogojzditi
3
vse drugo, pijo in priterdij
55
kar bo treba, se bo po tem lahko, in skor vse brez
našiga prizadevanja storilo; pred pa bi nemogoče ali zaupljivosti bi reč pridobila, ako bi se je srenjski od saj veliko težej bilo; zakaj še le potem, kader bodo bor poprijel; njemu se več zaupa, kakor posamesnemu
Sadaj pa še nekaj sosedje: Veči veljave in več
pridobila, ako bi
hribi in berda z gojzdi obrašeni, se bo pomanjsala sila in moč vetrov, ki popišejo vsako mervico rodovitne
Nam se more lahko natolcevati, da hoćemo ko keršeni
judj
ravnati, in pridobivati. Menim , da bi jutro ne
perští preč

g
ojzdi bojo mégie in oblake na-se vlekli, ktere poštene vertnarje in rokodelce najeli, ko bomo
zaderževali, in tako dez in prijetno roso
3
to je
vse
derva in pacelne zdrobnevali, zmerjevali
prerajtev
cesar k rodovitnosti Krasu zdaj manjkajo, pomnožili.
(Dalje sledi.)
Med temi je Pašenšek, ki je tudi županijski svetova
vec
3
in še drugi.
Ti se mor
potle prepričati
da
prav
tiaho pomaf/ajo na polju z a smo
no ravnamo. Kar vidijo oči, verjame serce." Dober nasvet, Rudnik!"

jene germade zoper slano ?
Unidan sim bral v nekim dopisu iz Ljubljane v Gracarci", de kmetje v nekterih deželah v jeseni, ko se je za ajdo slane bati, na polju na več krajih majhne ognje napravijo , de spodnji zrak s o gr ej ej o , kteri sogreti zrak polje škode slane obvarje.
Ceravno je razlaga te stare navade v nekterih deželah očividno tako napčna, de jo vsak umen kmeto-
pn
55
„Lehko noć, duri h zmuzne
cc
reče Stropnik, in se sklj
vun
Ko je pr
bil
j
pravi Kraća
33
Ta ne pride več
nazaj
«
33
Bi tudi ne škodilo : vendar mislim, da

bo sebičnost
spet perg
V svoji prekanosti in zvitosti nas ima
?
se meni modrega, da pusti vse,
vavec berž zapopade, ker vé, de s takimi posamesnimi
se ne da
ognjički, kterih gorkota berž
ko trape, ki se brez potrebe z ubogimi ljudmí trudimo;
kakor si bodi, dobro ali hudo. Prašam vas pa: ni le desetkrát pametnej modrejši in bolji,
V »
ako siromakam priložnost damo. si
v višavo šine
3
der
kupiti, kakor de jih silimo derva krasti
spodnji zrak sogreti, bi znal vunder kak kmetovavec
3
33
Jasno in razumljivo, kakor povelje moje
nad
ki je morebiti tisti sostavek bral, zapeljan biti
3
kakšne konjika
u
ognjicke okoli svoje njive napraviti in tako derva trošiti.
V nekterih deželah, kakor na Tiroljskim, Salc-burškim i. t. d. je zares navada, de kmetje nekterih
„Tako tedaj, jutri zjutra z Bogam!" S tem so se poslovili možje slovanské vasi po svojem pervem zboru in drugo jutro so umno in stanovitno speljevali, kar so
krajev
pa vsi sku p ej
kader se je slane bati, umno po
in prevdarili. Stropnik in
njegovi
to
germade po polji napravljajo iz vlažniga
listja
movja in hoste, rčsja, mahu
3
rušinj in enake
3 gei-
vlažne
ěare, ki počasi gori, več dima kakor plamćna delà, de se dim potem kot mègla čez polje vleže. Napravljene germade se zažgó v napovedani uri, preden se
3
dan napoči, vse na enkrat; in v ta namen se da z velikim zvonam znamnje. Znano je namreč, de nar hujši ponoćna slana rastljínam ne škodje, ako zjutrej pred sončnim izhodam gosta mègla nastopi, de pervi sončni žarki, ki so nar nevarniši, ne morejo skozi mèglo priti
varši v županijskim odboru so se sramovali in ježili, o tem ko so Pašenšek in njegovi drugi glasno in na ti-hem Boga, in možé hvalili, ki so se ubogih usmilili. In vidoma so se množili, ki so se dobrotne naprave po-služevali, in vidoma se je kradenje derv pomanjševalo. Pravedno ravnanje, in dobrotne djanja ne ostanejo nikdar, še tudi ne na zemlji brez pomezde.
3
in od slane pokritih rastljin posmoditi. Če ravno ognja
gorkota
ni brez koristi, je vunder dim
3
ki
mèglo na
domestuje , pri tem poglavitna reč, ker bi oginj, če še tako velik
Mparsha bórja.
(Okrajšani popis g. Matija Vert ovca iz slov. beríla.)
(Dalje.)
Med Postojno, Reko, Terstani in Gorico ima borja
3
brez
irostiffa dima
cio
nič ne
po ma gal
*) V 8. listu »Novic« léta 1843 se najde več od tega. Vred.
evoj ómoh
Nar veči
je pa v Ip
y
vasček vmes dreza; tii pravijo, de se ve Borja pa ni ob enakim času povsod enako
zlasti če Hor- vred domu, in živino in orodje spravši si napravijo na
in okoli sede se grejejo
tri kolejo mocna; pri
ognjisih
kres
velik oginj
kot v nar hujsim mrazu. Tako se je na
naglim
nar
men se
y
de
y
če na enim kraji meče, eno uro ali pol lepši spomladanski dan v strašno hudo zimo spremenil.
ure delječ od nje malo ali nič ne vedó. Pa berz se to spremeni, de na pervim kraji utihne, divja;
na
drugim
ljudje
v zaupanji, de je ne bo, ali de bo potihuila,
v nevarnost podajo,
večkrat neverni
pa
se in
(Dalje sledi.)
nesrečni postanej
Terzaske tersre

y
) in «lice
dostikrat do čistiga pometa, pa tudi cloveka ob zid ali tla
plusi
V Gorici jo malokdaj imajo, 27. prosenca 1.1
jHdaj bojo kantonske poglavarstva
s županijami v slovenskih krajih svoje opravila
v domaćim jeziku obravnovati začele?
Od mnogih strani se razodevajo pritožbe, de ne-
je pa strašno razsajala, vec dimnikov in obilno korcov ktere kantonske poglavarstva v slovenskih krajih ne
«	il	•	V #	1	W «	»	_	A
e streh pometala, in sip razsula.
Tako hudo borjo imajo Ipa krat v léti, in terpí pol dneva
po enkrat do štir
dopisujejo županam v domaćim jeziku
y
kteriga razu
2
y
3 do 8 dni
mejo
y
y
prenehanjem, de zmirej enako ne divja; p
pa s i je
ampak po stari predšusčni
segi v
nemškim
y
kteriga ne razumejo. Tako ravnanje, ktero posebno tam.
, kjer so župani razločno prosili, de naj bi se ečidel huji kakor čez dan, popoldne od ene do treh jjm v njim razumljivim domaćim jeziku dopisovalo in v
včasih nekoliko obnemore, de ne mece. téh krajih prenočijo , in ko ponoći huda
^fadfi ' v t iméammmíéMÉIAIÍHÉBÍ ' IÉB^ÉÍÉIÉ
Ko popotniki v domaćim jeziku tudi županijski dopisi prejemali
de buci
tuli
y
z okniki romplja, brizga
y
borj
cvili
y
vstane in de se
y
na
y
pravlja nezadovoljnost po deželi, kteri bi se tako lahko
v okom prišlo.
vsa hiša, desiravno iz kamnja terdno sozidaua , trese
vstanej
vsi
Nihče
pla
skličejo hišne ljudi
si daj
prižgati no prašajo , kaj de je ?
> lue eden de
ne terja, de
*
Tù se cudijo
druzimu; domaći, de so uni tako plašni ; vunajni
Marsikteri
se ne da vvériti, de ne bo nič huđiga, tudi se ne da
bi si naše cesarske vradije med sabo slovensko dopisovale, ker to ljudstva ne doti-
in slovensko ljudstvo se ne vtikuje v to, kar njega
ka
y
si hišni vsiga tega nic k sercu ne vzamejo
več v posteljo spraviti, ampak čuječ če dneva pri
čakati
ne zadéva.
Ali drugači jevtakrat, kadar ima vradíja z ljud-stvam opraviti. Ce se s Slovencam, ki v pisarnico pride, po slovensko govoriti mora, scer vradnika ne
huji, spomladi pa
razume
stori
Pozimi je borja nar , pa tudi poléti in v jeseni moli Ip
trveč škode
rekoč: vari
nas o Gospod
hude borje! Na nar prijetniši spomla
je ravno taka, ce se mu iz pisarnice pise.
Vstava, od presvitliga Cesarja vsim narodampo-
pravico, de tudi njih jezik ve-
y
jim
danski dan izorje Ipavski kmet polovico njiv
y
in se ob
deljena
lja;
memo vsaciga
zagotovi
v vsaki deželi ima cio deželni jezik prednost
v slovenskih krajih je v vsih
druziga ;
poldne h kosilu vsede s svojo druzinico pod cvetece ce- posta vah in ukazih, ki pridejo od ministerstva in dežel-šnjevo drevó; čebelic brez števila, med nabiraje, mu niga poglavarstva na svitlo, slovenski jezik izvirni
brenci nad glavo; vzamete pert znad jerbasa, in ga oziraje se na bolji kosilo, kakor
hčeri, ki ste turšico in fižol sadile
y
tleh
jezik (llrtext), njemu na levi stoji nemški
y
mini
©
nete; vsi gterstvo in deželno
poglavarstvo govori v svo
se na smeh deržé; nekaj potvice od praznikov, druziga
oracem, v jerbasu, jih postavah in razglasih k Slovencam v slovenskim
za prigrizniti in barisrlica náníre
ť*	' •)	o— jeziku , - »moi uc/icma ouuija jc ujsuu utva/>aia , uc
ali ostanjka posled- Se imajo s slovenskim ljudstvam v njegovim jeziku
vikši deželna sodija je ojstro ukazala
de
»
»
nje polnj
jih kar razveseli. Med kosilam vsi zapisniki (protokoli) napravljati.
čversto žovorejo kot vrabci na strehi ; mali sin
y
ki je
Ker
gonjač, pravi, de na grebeničiči, ki ji je sam hišico trebah in pravicah
tedaj povsod drugod
se ravna po ljudskih po-ali ne bojo začele tudi kantonske
naredil, de bi se ne del
y
sosedov fantič s puterhčem pod pasiho da
la, je letas pervi zarod naj- poglavarstva na Slovenskim tako ravnati?
y
be i
memo

edé
y
prijazen: „Bog zeg
naj

To ni prazna reč, scer bi je ne bili Cesar v vstavi
in oznam z ve- razločno izgovorili, ampak se vpira na žive potrebe
selo besedo, de slavčik se mu je ze v leskovim germu vsaciga ljudstva, ki svoj jezik govori
_	_	.	y. . A •	m	à s	I	• f	«	_—	« ^	w	_	_
pod studencam
oglasil
Stirj
voli nasproti
stoje
y
m
Tudi
naš
domaći jezik, tako lep kakor vsak drug
y
prijazno pogledovaje požirajo pitano otavo brez jo zve- je zadobil po vstavi pravico, v pisarnice priti, pa ne
cit i
y
kakor de bi vedili, de ne bo
muditi
se;
starji
le iz
gole
domišlije, ampak iz žive potrebe
y
ker
sin in hlapec se verstita jim popravljati. Pri nobeni većina Slovencov le slovenski jezik razume.
cr ©
o*
©
ospóski mizi, in če je z nar vecimi sladnostimi
dra
Ce bojo mogli taki župani, ki le domač jezik raz
otinami obložena, se s takim veseljem ne jé, pa tudi umejo , še okoli hoditi, de jim bo kdo iz pisarnice do
tako ne tekne, kakor nasi družini pod cesnjo niso se odkosili, ko oče rečejo: „Sever
y
\>f s),
'i« v
»
herbtu ga čutim, jez moram suknj časa zakřičí mlaji sin na včs
se
or ©
1
Ali
. v
bljene popise
y
razlagal
in tolmačil, je to ravno na
o
or ©
niti." Za malo
glas:
Pog
ejt
va na Ajdovski
gori, kmalo bo na N
y
;ást£
borj
bom
m
Ta starši prevzame in reče: Tiho
je ne eutite že pod goro bučati? Nič prida ne bo
velijo s pobitim
glasam
bei
m £ia»aiu u ci/i VOle napojiti , ni;, ivu mi juzaivu uaziuaui^ m imaju mul praviuu iu icijun.	ev
bi vendar še danes to njivo izorali. Sled- bo pa to prestavljanje le županijskim oklicavcam pre
de
ali
Oče
ko bi
sprot ravnanju vikših vradij.
Gotovo je, de nekteri župani nemško prav dobro razumejo in de ti ne tirjajo, de bi jim vradije slovensko dopisovale,— ali župan bo mogel potem sam p resta vljati, kar bo imel soseskam oznaniti, ker soses-
bilo mo
čanje bojo terjali, da se jim vsaka reč v domaćim jeziku naznani, in imajo tudi pravico to terjati. Ce se
y
nji gre po svojim delu
ljudje
moc, de bi bei
in živina delajo na vso pustilo, kakor nekdaj „gerihtsdinarjem", bomo doživeli
al
zastonj, nad glav
y
dokončali ; ali kaj poma
«
je ravno take zmote, kakor so jih ti oklicavci v létu 1848
jim začne borja grometi; zadnj
v več krajih takrat napravili, ko so cesarski patent
pade na-nje, de jim ne da več delati; golomraznice zastran desetine in tlake
ze lete,
Vsi ljudjé premraženi in třepetaje bežé iz polja z živino
y
oklicovali, rekoč:
mraz jih prevzame, de morajo delo popustiti, vse je proč, desetina in tlaka."
TT
Vse je dolj
y
Vsakimu županu, če tudi nemško dobro razume
G
gasica so ulice.
cisto slovenska beseda od gáziti; majhna, vozka
Pisatelj.
se bo tedaj bolj dopisuje.
7
vstreglo,
y
v
ce
se mu v domaćim jeziku.
**) Ali bi ne bil ta izverstni popis kmetijskiga prizora (Kindliche
Nasproti je pa več tacih županov
y
ki le za silo
Scene) .vreden, de bi ga kak malar obrisal?
Vred.
enmalo nemški jezik lomiti znajo. Taki bojo prišli v

ki je imel v razglasu „Object
Verànderungen
take silne težave, kakor ne davnej tišti rihtar na Do
lenskim,
prestaviti, in ker
drogué pomagati,
stavil, kar noben člověk ni razumel.
u
y
te besede ni razumel kakor de je „objehverenerunge
si ni mogel
«
pre
y
JVovicar iz mnogih fcrajcv.
29. dan prêt. m. so se césar na Tiroljsko po-
pravijo, de jih ne
dali bo do srede
ondi vstavljeno armado ogleda! ;
tega
mesca na Dunaj nazaj
Govori se
y
Koliko županov pa je, ki le edini domači jezik
znajo
?
Vsim tem težavam in vsim pomotam se tedaj lah
ce
ko pomaga, če se to spolni, kar vstava zapové, namreč vradije z ljudstva m v lepim domaćim jeziku ustno in pismeno se pogovore. Zato vprašamo: kdaj
de bojo cesar spet nekterim jetnikam milostljivo priza-nesli, ki so bili zavolj vdeleženja lanjskih in predlanjskih prekucij v ječo djani, namreč tištim, ki so dosihmal
Tudi 160 Ogram,
Tursko bežali, je neki pripušeno,
tretjino svoje kazni v ječi prestali, ki so v
Carigrad
na
bojo
kantonske poglavarstva
v
slovenskih
krajih županijam slovensko dopisovati začele?
Ker se to vprašanje vpira na pritožbe od več straní, in ker
naznaniti z vosílam, de bi se pravične terjatve spolnile.
sega v potrebe ljudstva, smo dolzni ga
v svojo domovino nazaj priti. Košut je hudo zbolel na pèrsni in želodčni bolezni. — Rib jo rejo povzdigniti, misii naše ministerstvo kmetijstva tište pripomočke tudi v naših rekah, jezerih in bajerjih poskusiti, ki so se po nasvetu dveh Francozov (Remi in Gehin) na Francoskim dobro poterdili. V čim ti pripomočki obstoje', ne vémo.
Ker se
go v ej a kuga
X/
Smesna vesnic a
v županijskih zadevah.
sil
y
Cevljar France K. je župana iz písmeno pro-
, v ondašnjo srenjo se vseliti in
Franc
da bi mu přivolili, čevlje delati. Župan mu je na to takole odpisal: „
gessel bringt
cine bithe vor die Gemeinde vorstande von K*. das im
K. aus Land Máhren geboren Schumacher
ein Beberb bewiliget werde. abgeweisset,
Wirth mit dem bedeiten
dass die Gemeinde Ratten sein nicht ein-verstanden."
kakšno čobodro bodo nekteri župani na Slovenskim skupej spravili, če bodo protivnike slovenskiga jezika poslušaje
tudi po Poljskim in Marskim razširja, je ponovilo ministerstvo notranjih oprav 11. dan prêt, mesca že v létu 1844 dani modri ukaz, po kterim naj se per ve bolne goveda v poprej zdravih krajih vpričo zato postavljene komisije precenijo, koliko so vredne, in potem naj se berž brez vsiga ozdravljanja pobijejo in globoko zakopljejo, de se kužna bolezin takó mahoma zatere. Vlastnik takó pobité živine dobi izgovorjeno povračilo koj iz kantonske kase. — Ad-vokacíje imajo od notarjev le v večih mestih ločene biti: scer zna advokat (pravdarski dohtar") tudi
Iz tega se razvidi,
notár
po
novih postavah biti.
Nekoliko Čeških
v njim neznaním nem-škim jeziku pisarili, namést v svojim lepim domaćim
žlahnikov (plemenitnikov) je cesarja prosilo, de naj poklice deželni zbor skupej.
blaga
Na O g e r s k i h nakopičeniga, ki čaka časa
jeziku
y
kteriga
razumejo, ki je po vstavi tudi kance
mejah lezi ze veliko de se bo smelo brez mite (colnine) prepeljati.
y
Stra
lijsko pravico zadobil.
Borovćan.
sna nesreća se je pripetila 22. dan prêt, mesca v Wiesu na Štajarskim , ko ie bil veliki cerkveni shod. Snidilo
]%Toviear iz slovenskih Urajev
se je več sto romarjev
y
ki so
čez
noč ležali na podih
Iz Spodnje Ložnice na Štajarskim. Ceravno in skednjih, ktere so pa neki gospodarji zapèrli, de bi
so nam „Novice" přetečeno spomlad posebno dobro lé
jim
tino
prerokvale, se vunder
pri nas silno slabo obnaša
y
krompir nam je čisto
pognjil; sterneno
žito nam je pa marjev
drugo jutro nihče brez plače za spavnico ne vsel. Kar vstane ponoći strašan oginj, v kterim je veliko ro-
ob življenje prišlo ; pervi hrup je
ar
ovoril od 100
čisto toča en teden pred žetvo pobila, pa tudi kjer ni toča mertvih, to pa ni res; dosihmal jih scer se veliko po pobila
imeli
nimajo kaj; iz Vinogradov ne bomo tudi nič gresujejo
le 9 so jih našli, ki so bili čisto
ogelje.
kar je čez zimo ostalo, je pomladanska zmerzlí- Na Poljskim pokoncuje zeka
i uiwi , nui jv	silitu u^iuiu , j & |iuiiuauuiiona /iiuui nu—	^ A vmj^««»«
na posmodila; zdaj pa toča. Ajdonam je že 8. kimovca, wespe), ki na borovcih
A _ ^
osa
živi
y
(kleine Kieferblatt-ondašnje borovje takó, de
kar je imamo po naših ravninah, tudi čisto slana po- je že veliko gojzdov popolnama
ipmp^vpvv ' ppi	w
smodila, tako de je še za seme ne bomo imeli. Tudi tur
gôlih.
je bii pred 14 dni, je k sreci toliko
Hud mraz
tega
y
ki
sica se je pri nas slabo obnesla.
merčesa pokončal
y
de

pozresniga
je sèm ter tjè po 6 pavcov
Idrije.
Tudi tukaj smo veselo dogodbo doži- visoko pod drevesi lézalo.
Tergatev
(bendima) na
okoli Pešta in Bude obéta posebno dobro voljni gospodje in za svoj narod vnete gospodične v tu- vino (nekteri pravijo, kakor v létu 1834); tudi pre
veli, da so nas namreč kvaterno nedeljo zvečer dobro
gerskim
Tat
kajsnjem glediscu s poslovenjeno igro: „ ali „Slovenec in Ne mec" razveselili.
• v
v mlinu," malo ga ne bo.
Na Dunaji se kaze in v
gledišu
Kako verlo pleše nek paglovec, kakorsniga
V
se
morebiti na svetu ni
so se obnašali
y
pri ca
jednoglasna slava, natlačenega
gledišča donéla.
která jim je
In
bilo
star je 18 lét, pa meri le 26 pavcov in
vaga
10
od vsih strani ljudi kakega igravca ali kako igravko posebno povzdvignuti bi se le reklo ostalim zašluženo čast kratiti. — Ena
UHU , Dini JV/ A ^ XVI;, f/M.	»	f ~ *	' »«
funtov; po rodu je Amerikanec, pa njegovi starsi niso bili paglovci. Kakor je zdej velik, je bil že v 11. mescu svoje starosti; v 17 létih ni tedaj
• V
nic
vec zrasel.
Ob
želja samo še ostane, ktero očitno izreci mi bodi dovo- raza je lepiga, obnašanja prijetniga, in scer si je ze ljeno: Ljubi slovenski gospodje in domoljube gospodične veliko premoženja s tem skup spravil, de se po svetu
v Idrii! stopite še večkrat
na gledišni
igro ,
ter pokažite svetu, da Idrija ni nemška, kakor jo nevedneži napak imenujejo. temuč slovenska, če
oder s slovensko kaže. Přišel je iz Angleškiga, in se imenuje Tom
V He veški m
Povce, to je Tomaš Pavčnik.
y
y
komitatu na
Ogerskim
sta
prisesrla
o
dva kmeta, de sta
ravno sta notri kaka dva gospoda, ki si na Slovenskim
kruh služita in vendar ne čerkice slovenskega ne raz-umeta.
vidila svojiga soseda v zadnji vojski umreti; na to pri sego se omoži njegova vdova ; ni davnej pa kar pride
rajnki mož
v •
ziv
in zdrav iz bolnišnice domu, kamor so
Letina se je, kakor v létas slabo obnesla. Z Bo
del povsod, tudi pri nas
ga
iz bojíša na polmertviga nesli.
Žena je mogla
Prifarski
pervi ga možá vzeti za to strašno žalostěn.
y
drugimu
pa slovo dati
y
spet ki je
Lepo hvalo bojo županijski svetovavci temu županu skazali, de jih je podgane (lîatten) imenoval, še bolj se je pa gotovo čevljar zavzel slišati, de so mu županijske podga-ne prošnjo zaverglc.
Današnjimu listu je pridjan 3i. dokladni list.