PROLETAREC JE DELAVSKI LIST ZA MISLECE ClTATELJE PROLETAREC Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zvez* an Prosvetne Mtilte OFFIOAL ORGAN OF J. S. F. ANI) ITS EDUCATIONAL IIUREAU ŠT.—N0.19U. C*torW m ikmJ-cI*m m Itor, Dk. t. 1997, mt tkm po»» allk« tl CkltM«, tU.. Um Act al (on(..u «4 M..odala. O tem smo tu že razpravljali in je potrebno poudariti le, da p. Ambrožič še vedno prav tako vneto zagovarja svoje stališče (proti osvobodilni fronti! kakor ga je na omenjeni seji 12. aprila. Vsa resna poročila o položaju v Sloveniji in ostali Jugoslaviji pričajo, da je on, ne pa večina Sansovega odbora v zmoti. On trdi naprej in naprej, da je partizanstvo gibanje razbojnikov, komunistov, ki ga obsoja ves slovenski narod, zastopan "v vseh treh vodilnih strankah". Proti koncu seje Sansovega odbora omenjenega dne je Josip Zalar predlagal, da se izvoli za stalnega tajnika Rev. V. Voduška. ki bi prišel svoje posle izvrševati v Sansov urad v Chicagu. Argumentiral je, da je M. G. Kuhel prezaposlen in je že zaradi tega potrebno dobiti v urad stalnega tajnika. Drugič, predsednik (Kristan) vsled slabega zdravja ni mogel minule tedne vršiti svojega j)osla, torej je tajnik kakor je V. Vodušek kot nalašč prava oseba za tak urad. Za Zalarjevo priporočilo se je toplo zavzel p. Ambrožič, toda je čakal, kaj bodo rekli drugi, predno se je oglasil k planiranju dela v organizaciji, kateri NASPROTUJE kolikor more, zato, ker je "zašla na stranpota". Protipredlog je bil, da ker manjšina trdi, da se večina odbora ne ravna po navodilih, resolucijah in drugih sklepih prvega kongresa, in ker je potrebno dati v tem sporu besedo zastopnikom Sansovih podružnic, naj se skliče konvencijo, na kateri bodo odločili delegati in drugi upravičenci do sedeža na nji, kako in kaj s stališča sedanjih razmer, ki so prilično drugačne kakor pa so bile z o/, i rom na Jugoslavijo decembra 1942. Drugič, argument onih, ki so ugovarjali Zalarjevemu predlogu, je bil, da odbor sam nima pravice izvoliti tajnika izven svojih članov. Kajti če se bi tak precedent ustvaril, bi ne bil parlamentaren, ne demokratičen, ne pravičen. Toda če pa bo kongres želel izvoliti Rev. Voduška za bodočega tajnika, bo to po demokratičnih pravilih povsem v redu. Vprašanje novega tajnika bo torej zadeva kongresa, kar je večina Sansovega odbora povsem pravilno in pravično sklenila. Toda Zalar in Ambrožič nista soglašala s tem sklepom. Prvi je izrazil dvom, da ker je Vodušek bil tu na *ak način "odklonjen", "sploh ne bo hotel niti na kongresu sprejeti", p. Ambrožič pa se je razhudil in večini zalučil, da bo Rev. Vodušek gotovo izvedel, kako se ga je "zavrglo", in če mu ne bo nihče drugi tega sporočil, mu bo on. To pa je pojasnilo nekaj, česar nekateri izmed navzočih niso razumeli. Namreč, da je bil dogovor med omenjenimi tremi že v naprej storjen. In da je bil predlog J. Zalarja za izvolitev Rev. Voduška njegova in Ambrožičeva zadnja karta na tej seji. Kajti poudarila sta: Rev. Vodušek je pripravljen sprejeti to službo brezplačno. Menda niti vožnje iz San Francisca do sem ne bi računal. Ampak ker se ga je vzlic temu odrinilo na tak način, je torej jasno, da ga večina noče, saj tako je poudarjal p. Ambrožič in J. Zalar mu je sekundiral. Nekateri napredni ljudje menijo, da je Rev. Vodušek liberalnega duha, da razume, za kaj se gre, in da bi z^ijim v tem gibanju tudi socialisti lahko izhajali. To je res, dokler je res. Cim pa se pojavijo načelna vprašanja v taki obliki, da moraš biti ali na eni, ali pa na drugi strani, bi storil prav to, kakor je Jos. Zalar, o katerem so enako trdili, rta je z njim prav lahko izhajati in sodelovati. Toda čim je klerikalni politični aparat nanj pritiskal, se je udal in šel s p. Ambro-žičem vred v prednje vrste. Ako bi ta dva ne imela zagotovila, da bo Rev. Vodušek delal v njunem smislu, če postane Sansov tajnik, mar bi ga silila v tajniško službo? To je dobro preudariti posebno onim, ki se tako radi ogrevajo za "kompromise", češ, pustimo jim to in ono, samo da bodo drugače z nami. Zmožnega tajnika Sansu ne bo zlahka dobiti, ker kar je takih ljudi na napredni strani, so drugje prezaposleni. S katoliške »o Sansu po resignaciji Rev. Zakrajška priporočali p. Ambrožiča, a on je bil nesprejemljiv posebno za L. Adamiča in enako za druge, ki Jim je kaj za Sansov program. Bil bi p§ zlahka izvoljen p. Aleksander Urankar, ki pa se Je umaknil iz odbora In iz Sansa JOSKO OVEN: RAZGOVORI WACS NA GORNJI SLIKI, ki so prispevale na postaji Rdečega krlia kri v pomoč ranjenim vojakom. S krvno plasmo. ki jo prispevate, se otme iivljenje mnogim ranjenim vojakom, ki bi brez te pomoči podlegli. Nekaj o tem in onem Chicago, III. — K materinskemu dnevu so v ljudskih šolah v 4em mestu zbirali v kontestih matere, ki imajo po največ sinov v armadi. S to idejo soglašam. Posebno še. ker se zavedam bolečin teh mater. ★ Upam, da jo bodo obdržali tudi na očetovski dan prihodnjega junija. Vojna greni življenje tudi njim. Ob enem so pa ponosni na svoje sinove vojake. ★ Ako bi živel v prijaznem Cle-velandu, bi v takem kontestu glasoval za Ivana Zupana. On ima. kakor poročajo, v ameriški armadi že šest sinov, To je nekaj, s čemer se more le malokdo ponašati. ★ Skozi vso zgodovino je razvidno, da se je masa v vojnah vedno bojevala za svoje gospodarje, razen v revolucijah, ki pa je mnoge zatrla hlapčevska masa Upam, da pride čas, ko se bo te zmote zavedla. • ★ Ako & to spoznanje med ljudstvi po svetu dogodi, bo konec gospodarjev in konec vzrokov za vojne. * Vojne bodo odpravljene. Kdaj, to je odvisno od mase, ki gladu- je, sc bojuje in umira v njih. ★ Tudi bronasti kipi generalov in drugih, ki proslavljajo vojne, bodo zavrženi. In nadomestili jih bodo spomeniki graditeljev nove civilizacije. ★ Mogoče kdo misli, "John, ti preveč fantaziraš." Vse dobro. A ob enem se zavedam realnosti, kot se je je prvi demokratični predsednik te dežele Thomas Jefferson. O zdravi človeški pameti je tole dejal: "The sum total of the common sense of the common people is the greatest and soundest force on earth." ★ Se ni lagal. Tudi Hitler govori včasih resnico. L. 1936 Je na olimpijskih igrah v Berlinu de- jal, da so nemški fantje najhi-1 magazinu čital, da bo po vojni trejši dirkači na svetu. Leta { primanjkovalo za zakon pet mi- 1943-44 so to dokazali na vzhodni fronti. ★ Nedavno sem nekje čital članek. ki tolmači, kaj j« demokratična vlada. Avtor v njemu trdi, da je najbolj demokratična tista, ki "drafta* enega v armado, drugega pa za prezidenta. To je resnica. N. pr., pred štirimi leti so Roosevelta draftali v tretji termin. Danes je narod radoveden, ako on še 1-A? ★ Mi v&ii>i se morali interesira-ti za bodočnost. ker mi vsi smo primorani živeti tukaj do konca. — Charles F. Kettei;ing. ★ WPB je dal whiskyjini industriji dovoljenje kuhati krompirjevo vodko. Danes sem kupil 4 funte krompirja, cena 39c. Piti krompirjevo vodko bo bolj praktično, komur bo pasala, kajti človek bo po par "štamperlih" vodke pečen, kuhan in pohan. Cena tej novi tekočini pa je za sedaj še vojna tajnost. ★ Eskimi v Kanadi so se vladi uprli plačevati dohodninski davek. Ni jim zameriti, ker oni niso odgovorni za vojno in pri njenem spočetju niso imeli ničesar opraviti. In ker tudi za sedanjo svetovno civilizacijo niso oni odgovorni, kdo bi jih mogel prisiliti, da jo protektirajo in plačujejo? ★ V tej deželi sta v teku dva procesa, ki imata za njeno bodočnost velikanski pomen. Obravnava v Washingtonu proti 30. obtožencem je nam* mogoče najbolj nevarna. Tudi če jih bo sodišče s poroto vred spoznalo krivim, imajo priliko tožiti svoje tožitelje in to se prejkone zgodi predno mine eno leto. In ako se kaj takega dogodi, bo to prvi fašistični proces v Anjeriki. Ali se bo to primerilo ali ne, je odvisno od tega. kako bomo volili prihodnjo jesen. Obravnava v Washingtonu je med vlado in fašizmom, v Chicagu pa med vlado in kapitalizmom. In predno bo naša vlada zmagala nad kapitalizmom, bo mogoče vzelo še 50 let. ★ Ne dolgo tega sem v nekem vsled istega stališča, kakor ga zastopa njun duhovni tovariš pater Ambrožič. V tem listu je bilo rečeno pred kongresom v Clevelandu in pozneje, da se predstavniki katoliške struje, kadar se bodo zavzeli za svojo taktiko, ne bodo umaknili vzlic "kompromisu" z napred-njaki niti za las. In se niso. Njihovo stališče v tem slučaju pa je tako reakcionarno, in tako proti interesom ljudstva v Jugoslaviji, da to ni več le klerikalna, ampak narodu skoz in skoz pogubna politika. Kazalec na uri hočejo pomakniti v prošlost. A ljudstvo stremi v nove, v boljše, v človeške razmere. Slo je akoci same krivice, diktature in izkoriščanja, a po tej vojni upa. da sc to spremeni. Brez te vere v bodočnost in svobodo se ne bi borilo tako kakor se. lijonov moških. K temu je bila skovana šala, ki pa je za mnoge resna stvar. Glasi se, da sta se zadnjo nedeljo oglasila pri duhovniku dva zaljubljenca in ga prosila, da naj ju takoj poroči. Ugodil jima je rade volje, kot je običaj v cerkvah. Nato je župnik navzoče vprašal, če je ie kdo, ki se želi poročiti, naj pri* de pred oltar, da bo poročni obred za vse ob enem opravil. K njemu je stopilo 13 deklet in samo en fant. V vojnah je za mlada dekleta zares slabo. Moških je sicer mnogo, toda eni so premladi, drugi pa plešci. John Chamazar. J. OVEN BO PREDAVAL 0 DELAVSKEM GIBANJU V MEHIKI Chicago, III. — Na prihodnji seji kluba št. 1 JSZ v petek 26. maja bo predaval Joško Oven o Mehiki z ozirom na njeno delavsko gibanje in pa na fašistični pokret, ki se je v minulih par letih jako razširil. Vstop na predavanje prost vsem. Člane opozarjamo, da naj pridejo na sejo začasno, ker bo po predavanju, če bo čas dopuščal, tudi nekaj razprave o bodočem Sansovem kongresu, še več pa na junijski seji. — P. O. VABILO NA SEJO KLUBA ST.49 JSZ 'Cleveland. O. — Redna seja kluba št. 49 JSZ bo v nedeljo 20. maja v čitalnični sobi v Slovenskem delavskem domu na WatcrIoo Rd. Prične se ob 9:30 dop. Dolžnost vsakega sodruga je, da se je udeleži saj takrat, ko mu to čas dopušča. Torej pridite polnoštevilno. Spodaj podpisanega klubove-ga zapisnikarja to nedeljo ne bo na sejo, ker bo delal. A vabi pa, da pridejo vsi tisti, ki niso zadržani. Anton Jankovich. zapisnikar. ZELO VAJ2NA SEJA Chicago, III. — Vsled sklepa zadnje seje lokalnega odbora št. 8 slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora in št. 60 SANSa se bo vršila prihodnja seja v pondeljek 2. maja t. 1. v Tomažinovi dvorani, 1902 West Cermak Rd. Začetek točno ob 8. zvečer. Ta seja bo zelo važna, ker bo zadnja pred našo prireditvijo, ki se bo vršila v soboto 27. maja letos in sicer v dvorani SNPJ; Vse razprodane knjižice morajo biti vrnjene na dan seje, to je 22. maja Zatorej udeležite se je vsi zastopniki in tudi vsi drugi, ki ste razprodajali knjižice. Po seji bomo imeli malo družabne zabave, pivo in prigrizek Zatorej ne pozabite na sejo v pondeljek 22 maja. Anton Krapenc. predsednik; John Gottlieh. tajnik; John Ko-chevar, blagajnik. V Mehiki. (Nadaljevanje.) Ne bilo bi prav, če ne bi malo podrobneje opisal naše slovenske in druge jugoslovanske naseljence v Mehiki. Kot mi je Jože List (Znidaršič) povedal v najinih pogovorih, sta bila on in F. Žebre slovenska pionirja v tej deželi. Sove, mogoči? je, da je precejšnje število naših ljudi zašlo v Mehiko že poprej in so skoro gotovo utonili med mehiškim živ-ljem ne da bi pustili kakšno kulturno sled za seboj. Saj Jože ni vedel za nobenega. Če so bili. kar je skoro gotovo, so morali biti pod imenom "Avstrijci". Jože List in Zebre sta prišla v Mehiko leta 1911. Oba sta bila mlada študenta, ki sta pobegnila iz Avstrije pred vojaško službo z namenom, da se naselita v Zedinjenih državah. V Marselju sta se premislila in jo mesto v Zed. države pobrisala v Mehiko V Mehiki je takrat še vladal stari Porfirio Diaz. ali dežela je bila že na pragu revolucije, katera se je leto |>otem aktualno začela. Ker nista poznala nobene obrti, sta si najela malo kmetijo v bližini mesta Mehike ter se pečala z živinorejo. Med tem je izbruhnila revolucija in ni bilo dolgo, ko so razne revolucionarne armade začele prodirati čez mehiško planoto proti glavnemu mestu. Tako se je tudi zgodilo, da je bil Jože, kateri je bil na potu iz mesta na svojo farmo, ujet od prednjih straž Emiliana Za pata, katere so ga nato odpeljale v gorovje meneč, da je spi-jon. Tam so ga obdržali kakšnih pet dni, dokler ga ni s pojasnili rešil njegov tovariš. Kot mi je Jože pravil, mu ni bilo prav nič lahko pri srcu, kajti sodbe so bile v tisti dobi zelo kratke in površne in so se navadno končale z eksekucijo. V Zedinjenih državah Leta 1913 sta z 2ebretom odrinila v Cleveland. Tam sta se seznanila s Francetom Hvala ter Albinom Pavlinom. In ni bilo dolgo, menda še tisto leto, ko so jo vsi štirje odrinili nazaj v Mehiko. Pavlin in France Hvala sta bila socialista. Kot mi je pravil Jože, je bil Hvala član slovenskega soc. kluba št. 27 v Clevelandu. Jože 2nidaršič in Zebre sta bila naprednega, toda katoliškega mišljenja. Po dolgih debatah s Pavlinom in s Hvalo sta tudi ona dva postala socialista. Danes To so bile podrobnosti, katere mi je povedal Jože List. Danes je žebre še vedno radikalnega mišljenja, se malo peča s spiri-tizrnom in ima veleposestvo blizu mesta Cuernavaca. Njega nisem srečal. Bil je v oddaljenem kopališču, kamor ga je poslal zdravnik. Albin Pavlin se je ustanovil spodaj za mestom Cuernavaca v čudovito lepem parku, kjer je cvetja in zelenja skozi celo leto. Tam ima ravno nad potokom malo poslopje — kjer ima razstavljenih na stotine posod z najrazličnejšimi cvetlicami. Z drugimi besedami, postal je vrtnar. Nabavil si je zadaj za hišo cel hrib, kjer ima ogromen cvetličnjak. Iz njega zalaga bogate mehiške ter ameriške mogotce, kateri imajo svoje vile zgoraj v mestu. Ob enem ima pod košatim drevjem mize ter pivo in mehke pijače za žejne ljudi. Pred petimi leti smo ravno pod njegovo hišo sedeli moja hčerka Mici, Neftaly, naš vodnik in jaz. Dobro se še spominjam, kako sem od njega kupil pivo in mehko pijačo, ne da bi vedel, da govorim s Slovencem. Njegov naslov mi je sedaj dal njegov bratranec, kateri je danes hišnik poslopja SNPJ, sodrug Bizjak. Ko nas je "taksi" pripeljal po težki gramozni poti doli v dolino do njegove hiše, ml je rekla hčerka: "Dad, mi smo bili tu pred petimi leti. Jaz imam doma sliko njegove hiše. Se ne spominjaš orkid, katere so visele s strehe?" Da je bil Pavlin začuden, ko je slišal od tujcev slovensko govorico, si lahko mislite. Se bolj je bil začuden, ko sem mu povedal, da sem pred leti sedel ravno za to mizo, ne da bi vedel, da sem pri Slovencu. Pri njemu smo ostali cel popoldan, govorili vae mogoče stvari, največ kajpada o Mehiki, za katero je Pavlin silno navdušen. "Tu sem na- šel popolno srečo,"* mi je dejal. Na delo v tovarni sem že davno pozabil. Kadar vzide solnce vstu-nem in kadar zaide grem spat." In koncem konca je to dobra filozofija. France Hvala je ravnatelj ene največjih živinorejskih podjetij v federalnem distriktu Mehike. Dotični "raneho" lastuje neki Amerikanec iz Californije. Hvala je tam ravnatelj že Holgo vrsto let. Kot je v Mehiki navada, da ima vsako podjetje svoje ime, ima tudi ta "raneho" svojega. Imenuje se "La Patera \ kar bi se reklo po naše "račniea". Njen prejšnji lastnik je radi obilne vode, katera se nahaja tam v okrožju, vzgajal race. Ta farma je pomembna tudi zato, ker se je tam ustavil in delal skoro vsak Slovenec, kateri se je |>o-zneje za stalno ustanovil v Mehiki. Ttidi danes delajo tam štirje naši rojaki. O tem pišem ver prihodnjič. Sevastopol in Jugoslavija Sevastopol je zopet v ruskih rokah. Kdor pomisli strahotno ceno, katero so Nemci pred dvorna leti plačali za to utrdbo -več kot tristo tisoč mož, in vzelo jim je več kot osem mesecev predno so jo osvojili, bo šele razumel strašno i ofenzivno silo rdeče armade. Kakšnega pomena bo to za Balkan, bodo pokazali prihodnji tedni. Odmev tega se bo slišal tudi v Jugoslaviji. Kar se mene tiče mi ni treba veliko ponavljati. Kdor čita časopise ve, v kateremu taboru so tisti, kateri se bore za resnično svobodo v Jugoslaviji. Uredništva skoro vseh naših naprednih listov, še posebno Proletarca in Prosvete, so se odločno jjostavila tja kjer je pravica, na stran tistih revnih naših ljudi, kateri so šli v borbo proti fašizmu z golimi rokami ter jo ovekovečili za vso bodočnost, dokler se bo pisala zgodovina. Tistim sledilcem fašističnega klerikalizma, kateri je kolebal pred leti za Francom v Španiji ter pel "hozana" malemu fašistu Dollfussu, ki je klal in obešal socialistične delavce na Dunaju in kateri skušajo danes pod raznimi drugimi imeni uničiti med našimi ljudmi vero v te borce v domovini, tem ljubiteljem teme in fašizma velja samo eno geslo, geslo naših partizanov in osvobodilne vojske: "Smrt fašizmu! Svoboda narodu!" Ruski relif K temu nimam ničesar poročati. Našim sodrugom in somišljenikom, kateri žive v bližini Chicaga sporočam, da se vrši velika kampanja za zbiranje obleke in obuvala za prebivalec Ukrajine in Belorusije. Kdor ima kaj ponošene obleke, ki je ne potrebuje, naj pokliče centralo ruskega relifa 80 E. Jack-son Blvd., Chicago, 111. Tel. Har-rison 3252, ali pa naj jo osebno odda na 2619 W. Ogden Ave. V AGITACIJSKI NAMKN naročite po več izvodov Proletarra skupaj sa razdelitev na sejah, shodih In kjer ie je priložnost. Pošljemo jih po aelo znižani ceni. Pišite tj pojasnila upravništvu. Tole mi ne gre v glavo? Kako to, da se župnika, ki j«* bil pri Stalinu, za kazen izključi It duhovniške službe, dočim se je posete cerkvenih dostojanstvenikov k Mussolinijti, Hitlerju, k Francu in drugim fašističnim prvakom odobravalo? POVESTNI DEL JUS KOZAK: ŠENTPETER (Nudaljevanje.) "Skofički sem ga dal pa ga Je zanemarila v rejo, in obno- rcla." "Kako naj ga kličemo?" Tedaj je Rozman v zadregi zardel. "Aleš, Aleš je. Drugega ti danes ne morem povedati." "Tudi dobro." A vsega ni mogel zatajiti: "Tiho bodi, Marija, nesrečna Mara mu je bila mati. Težko se je zanj pokorila." "Zjasov?" Čudna misel, rahla slutnja jo je prešinila. Takoj jo je zatrla, kakor bi je ne smela domisliti. "Eh, rada ga bom imela, pa je-" I | Rozman se je poslovil. Vse radovednosti pa ni mogla zatreti. Večkrat je tajno pogledala otroka, ki je molče čepel poleg nje. Pričakovala je nestrpno. kdaj se povrne Luka Lahno se je smehljala, ko je vstopil. S prod i r a joči m očesom trila, ko mu je pripovedovala o župniku. Luka se je zatajeval, da ga ni mogla uganiti. "Morda je vendarle res," je šepetala, "povedal mi tako in tako ne bo." Česar ni mogla raz brati pamet, ji je narekovalo ču stvo. Kajti čutila je, da ga je s posebno ljubeznijo prižela na grudi. "Naš župnik ima res čudno faro, kakor maček prenaša otro ke," je godrnjala Zeba. A kmalu skrivnost ostane med nama." "Kakor sem ti obljubil," se je smejal Rozman. Luka se je še obotavljal. Smehljaje je stiskal župniku roko: "Saj ne morem verjeti, da bova živela skupaj pod eno streho." Ko je župnik ostal sam, se mu je zmračilo lice in nemirno je hodil po sobi. "V nedeljo jim vse |>ovem!" je mrmral. Večkrat si je zatisnil oči, da bi se umiril, a že dolgo se mu niso misli tako mešale. Čutil je, kako močno mu bije srce, In bal se je, da bi ga kipenje v srcu ne potegnilo v vrtinec On je hotel biti hladen in oster. "Teh dreves nisem cepil v svoji fari." Ni se mogel ustaviti ob tej misli, obraz za obrazom se mu je prrikazoval. Kakor bi se ravnokar zgodilo, tako jasno je razločeval obličje starega * Jergelca ter njegovega sina. Kletev je bi-ftp poslednja beseda tega umirajočega rodu. Bledo Matijino obličje se je dvignilo. "Ti ubogi!" je šepetal župnik. Poleg trudne glave se je otožno smehljala lepa Aza, zavita v meglo. Nadaljeval je pot po sobi: "To so trde usode!" A komaj je izrekel besedo, v tem trenutku je gledal v tri nove obraze. Iz Rokovega so škr-tali beli zobje, v Andrejevih očeh je plamtela jeza, med njima je stala Marija. Vate sem veroval. V tvojih nato je že vodila Aleša seboj po pogledih sem ljubil bolečine, za dvorišču in mu razkazovala živali. Fant, ki do sedaj še ni iz pregovoril besede, je pričel star ko izpraševati in ji odgovarjati. "Neumna sem kot kokoš. V Jvse otroke sem zaverovana," se je smejala starka nad seboj. katere ni bilo usmiljenja. Ah. če bi te bila vsaj moja beseda tolažila!" Okrenil se je in zdelo se mu je >rav tako, kakor bi stal pred mizo LUka z Alešem v naročju. "Za tega sem prisegel, da bom Prihodnji dan se je zopet ogla- skrbel zanj. Ti nesrečni sad. V sil Luka v župnišču. V skrbeh je izpraševal: "Kako mislite, mu bo ostalo? Pred menoj še vedno beži!" 4'Ce bi ti jaz vedel povedati? Pa če mu bo, se ne boj, dokler bo Marija živa! življenje si ga obudil, meni si ga v roke položil." le davno je odbilo poldne, on se še ni genil z mesta, kjer je stal. Kakor kri iz rane, tako mi morajo privreti besede! — O, "Ampak, gospod župnik, | Mojzes je pal pred gorečim gr- Zberite mom na tla in je bil tisti hip eno z Njim in z ljudstvom. Tud^ jaz vem, da je, ki je, a nimam besede, da bi ga temu trpečemu ljudstvu razodel, da bi jim dal in razložil Njegove postave! O, če bi poznal Njegove večne zakone za svoje ubogo ljudstvo, — vstal bi in govoril, govoril, kri bi vrela iz srca in bi postala beseda." Ves dan ga je trpinčila misel: "Vera in ogenj! Za tiste pa, ki se ženijo, sejejo, žanjejo, rede otroke, ubijajo z besedo in roko, je le tolažba. Da tolažba!" Na Ško-fičko in njeno bratovščino je pomislil: "Kdor pa veruje, da se s tem razlikuje od drugih, zanj je vera sovraštvo in gnev!" Drugi dan ni zapustil župni-šča. Molil je in prebiral Kristove besede. • "Meč si prinesel na svet, o Kriste, a kdo ga bo brusil?" Nova misel se mu je utrnila: "Iz duha si se rodil, ni ti bilo treba spoznanja kot Mojzesu, Na nebu so že sijale zvezde. Stopil je k oknu in zdel se je sam sebi tako ubog, kakor bi mala mravlja gledala tja gori. "O, Kriste, ti si se združil z Njim, ker si prelil svojo kri za Njegovo bcacdo. Kdor pa ni ale herni hip pripravljen dati življenje zanje, ta ne bo znal napojiti žejnih in lačnih." Dolgo v noč je molil in.se sramoval zaradi svoje ničnosti. Sklenil je, da ne bo govoril. Ko pa je prišlo jutro, se je vendar odločil. Vzel je Evangelij v roke in se zatopil v priliko o vinogradu in delavcih Pred pridigo je bil tako nestrpen, da je komaj pričakoval ure. Zunaj po cesti so farani vreli v cerkev. „ Fantje so postavali pred vrati. Zvon je vabil. "Naj se zgodi, naj se zgodi!" je šepetal, ko je vstopil v ža-grad. Umil si je znojne roke. Tedaj je zapel zvonček. Hitro je hodil. Zaškripale so trhle deske. Prebral je evangelij in še enkrat zase ponovil zadnje besede: "Veliko jih je poklicanih, a malo izvoljenih." In še v tem hipu ni vedel, kaj bo govoril. Ozrl se je po cerkvi in ladji. Vse klopi polne, tam zadaj so se trli. Zagledal je Godeža in ženo. Pod prižnico je klečala Marija z Zebo. Po analizi teh krogov se je vr-1 POMEN KRVNE PLAZME šil razvoj jugoslovanskega odpo- [R£$EVANJE ra v dveh delih. Prvi del je do- ipfcjj živel uporno gibanje proti vse- iiVLJtlNJ mu, kar je bilo v zvezi s prej- nekje iz Nove Guineje je šnjim režimom, ki je bil odgovo mornarski kaplan Frederik P ren za diktaturo in vojaški pro Qehring poslal pismo, ki ni sa pad Jugoslavije. To je bila doba j m0 jzreden dokaz junaštva amc- državljanske vojne, znana kot borba med Titom in generalom Dražom Mihajlovičem, vojnim ministrom v vladi kralja Petra in vodjem gerilcev v Jugoslaviji Ta doba se je sedaj končala, je bilo poudarjeno, in druga doba, doba združene obče borbe proti tujemu vpadniku pod vodstvom "Osvobodilcev", je sedaj na potu. IZ KANSASA Prvi maj smo praznovali kakor je v teh časih in razmerah sploh mogoče. Proslavo, ki se je vršila v nedeljo 30. aprila v Yalu, je priredila, kot običajno zadnjih 37 let, kansaška federacija SNPJ, to pot z društvom št. 9 v Yalu, ki je praznovalo svojo 40-letnico. 2e precej let so naši programi na teh priredbah precej skromni. Govori, godba in kak pevski duet ali kvartet je vse kar še zmoremo. Menda je minulo že 10 let od kar je prenehal zadnji tukajšnji organiziran pevski krožek v Ar mi. Pred par leti je gostoval pri nas pevski in tam- Kansas Cityja. riških vojakov, ampak tudi popis o važni vlogi, ki jo ima krvna plazma v tej vojni. Newyorški oddelek Rdečega kr^a je objavil pismo kaplana Gehringa. Zgodaj letos je kaplan dobil dopisnico newyorškega odseka službe za darovalce krvi, v ka-t teri so mu sporočili, da je Irving Siegel, uslužben pri kaplanovem sorodniku, daroval njemu v čast pa j nt krvi, ker je slišal o njegovem delu na južnem Pacifiku. Pismo kaplana Gehringa se glasi- Ena najlepših stvari se mi je dogodila danes. Dobil sem dopisnico, v kateri mi sporočajo, da je nekdo daroval kri v mojo čast, njegovo ime je Irving Siegel. "Ne poznam gospoda Siegela. In ne verjamem, da on pozna mene. Niti ne verjamem, da je moje vere, in vendar je on, nedvomno sijajen domoljuben Žid, daroval pa j nt svoje krvi v čast katoliškega duhovnika. Bog ga blagoslovi. "Želim, da bi sporočili gospodu Siegelu, kako sem mu hvaležen. Želim, da bi sporočili njemu, kakor tudi tisočem drugih ameri- RERL1N tV. DOLGO NI \EC KOT JE BIL. Zavezniški bombniki so l,a spremenili v raivaline, pogorišče in dim. ljubite, za pet pedi se šopirite, lažete, obrekujete, pijančujete, ubijate, da vam ne pretresa smrt več duše. Pozabljate, da ste ljudje, in vaših strasti bi se živali sramovale. Ne greste mimo soseda brez zle misli v srcu, v mo- kvi svojo oholost. Za resnico vam ni! Pomislite pa, kako je bilo, ko je strašna smrt objela to cesto. Otroci so umirali v naročju, postavni gospodarji in gospodinje so ležali kot kup gnoja, hčeram, ki so bile vaš ponos, se buraški zbor iz __ ut vuv4i _______ Zelo sc nam je dopadlo takrat. kangkih državljanov, ki so tako T « i« k-ancac r.fv 1 ^fo^^no darovali svojo kri, litev pred oltarjem vežete hi- niste drznili pogledati v mrtvo navščino. Kadar rajate po vese- obličje, da bi se vam ne zmešala lica ti, se ženite z bahatimi gosti- P»met. ™ k°*e™ £ jami kadar rasteta dom in bla- glasno rjoveli: Milosti, Milosti gostanje, takrat predajate v cer- (Dalje prihodnjič.) Nič ne izgleda, da se bosta Peter in Tito sporazumela Prizadevanja v Londonu, da se kralju otme prestol, in osvobodilno fronto pa pridobi v sodelovanje Le škoda, ker je Kansas City od daljen od nas 150 milj. V teh časih. ko je vse čez mero zaposleno in ko primanjkuje avtov in ga-solina, pa ni niti misliti, da bi jih vabili na našo priredbo. Udeležba na letošnji majniški priredbi je bila povoljna. Težava je le, ker nekaterim zaradi domačih opravkov ni mogoče priti na priredbo popoldne in drugim pa spet zvečer ne. Priredba se je pričela popoldne in tistim, ki so zaposleni čez dan, ni mogoče priti prej kot zvečer; drugi spet, ki imajo doma molzti krave in krmiti živino, navadno pridejo popoldne in odidejo na večer opravljati domača dela. Vsako leto vidimo na naši majniški priredbi manj znanih obrazov "old tajmarjev", ki tako radi ob tej priliki obujajo spomine na praznovanje prvega maja v Zagorju in Trbovljah, ko so v mladih letih tamkaj rudarili. Star sem že 75 let pa nisem mo- kaj pomeni ta žrtev našim fantom. S tem, da darujejo pajnt svoje krvi. podaljšajo našim fantom življenje, da vodijo bitko do zmage. "Imel sem prednost, biti z našimi pomorščaki v dneh, ko je Guadalcanal skoro postal drugi Bataan. Videl sem mnogo smrti. Junaški, plemeniti dečki, ki so dali svoja življenja, da bi vi in jaz lahko živeli. V naročju sem držal razmesarjena trupla mladih pomorščakov," je pisal kaplan, 14in ko sem poslušal njihove molitve — protestantske, katoliške, židovske, in vseh drugih izpovedi — sem dvomil, da bi lahko živeli. A ko so bili prenešeni v zasilno bolnico na bojiščih, so vse to nekako preživeli, vse zaradi čudežnih transfuzij krvne plazme. Tisoče naših mož umira na svetovnih vojnih bojiščih. A na sto tisoče jih ne bo umrlo, in Od kar je prišla v London Titova vojaška komisija pod vodstvom generala Velebita, ki se je , izjavil časnikarjem proti kralju. Sivolasi starci so » in iz New Yorka pa hrvatski ban sklanjali glave. Skofičkina bra tovščina je sedela posebej in nekatere so se že ozirale vanj, zakaj molči. V očeh, ki so plavale nad množico se je vneslo. Čudno ga je prešinilo: "Moja fara, človek!" Zopet so ga zadeli pričakujoči pogledi. Zganil se je in povzel s tako trpečim in v dušo segajočim glasom, kakor ga še niso čuli farani. "Zene in možje! Vaši pradedje so sezidali to cerkev, da bi poslu šali v njej božjo besedo. Tudi kri so prelivali zanjo.. Če bi bila beseda, ki se je razodevala pod tem svodom, lažna, ne bi bila Subašič na kraljevo povabilo, je v političnih krogih veliko ugibanja, kaj se "kuha" za vsem tem. Ako je Velebit v pravem, tedaj, kar se osvobodilne fronte tiče, vprašanje kralja sploh ne obstoji, razen da se bo dalo po vojni jugoslovanskemu ljudstvu priložnost odločiti, ali je za monarhijo ali za republiko. Na drugi strani pa se še vedno pojavljajo glasovi, da bo angleški diplomaciji uspelo spraviti Tita in Petra v sporazum, kar bi se baje že zgodilo, ako se bi sovjetska vlada odločila voditi v Jugoslaviji slično taktiko, kakr lem svoaom lazn.. ne oi ona ^ &e je r|Jcla v Italiji in dc mogla dajat tolažbe v življenju, | ,oma vJGreijiJ Vi sami veste, da brez nje mste i _ ,,, A„, . . mogli živeti. Nikoli vas nisem Casn,ska agencija UNA, ki priganjal, nikoli pretil s kazni-1 Postavlja smeri sovjetske vna- Na sestanku s časnikarji v Londonu je general Velebit navedel tri važne točke. Razložil je voljo Titove vlade, da se kralj Peter ne sme vrniti nazaj v deželo. in da ne bo pogajanj z njim ali njegovo vlado, če to ne bo narodova volja po vojni. S to izjavo, ki prihaja od moža. ki je ravnokar dospel iz Titovega glavnega stana, se je pokončalo vsako upanje za rekonstrukcijo jugoslovanske vlade v izgnanstvu, da bi se premostil propad med Petrom in Titom. Z drugo izjavo, ki jo je dal general Velebit, je bila razbita legenda, da ni v osvobodilnem gibanju nič Srbov. Dejal je, da je približno polovico Titove armade srbska. Spočetka je Titova armada imela do 95'^ Srbov, a ta odstotek je bil zmanjšan, ko so se pridružile osvobodilnemu gibanju velike množice Slovencev in Hrvatov po propadu Italije, iz krajev, ki so bili zasedeni gel danes strpeti doma." mi je j mnogj dolgujejo svoje življenje rekel star rudar, ki živi ob 10 do 12 dolarjev mesečni okrajni podpori in ki se spominja praznovanja prvega maja med sta-rokrajskimi rudarji. Mladina pa, kolikor jo pride na našo majniško priredbo, naj-prvo vpraša, kdo bo igral za ples. In če ni "moderna" godba, se navadno namrdne in odide drugam iskati zabavo, kjer jim je godba bolj po volji. Sicer pa zdaj dobro shajamo to mladino. Včasih smo videli na naših priredbah kakega "roughnecka", ampak zdaj ti antje lahko kažejo svojo boja-željnost napram Hitlerjevim in mikadovihi hordam. A. Shitlar. ljudem kot je Irving Siegel, ki velikodušno dajejo ne samo denar, temveč tudi svojo kri." mi, da bi prihajali pred oltar. | nic Politike, poroča o vojni mi-, pojtalijanih. r * K 1 siji osvobodilne fronte med dru- j Prihod hrvatskega bana Suba- ZAMENJAJTE jih za vo|ne znamke pri vašem električnem trgovcu Zberite tiste obrabljene električne predmete, ki vam leže okrog hiše — in jih ponesite k najboljšemu trgovcu ž elektrikalijami. On jih bo z veseljem ZAMENJAL za vojne znamke. Kaj pa če »o potrte? On jih morda vzame vse eno. ker jih običajno lahko popravi. ZAMENJAVANJE nerabljenih električnih predmetov je dobra usluga za soseščino, ker da priložnost drugim, da si Jih nabavijo. Vaša knjižica se bo polnila z vojnimi znamkami — kar bo pomagalo vojnim naporom. COMMON WEA L TH EDISON COMPANT '»pnmba: Commonweatth Edison Co. ne ku> Puje nerabne električne predmete za pro "lajo, pač pa rada pomaga chicaikim trgov pri tem patriotičnem delu. - Sami, rade volje ste se zatekali sem po tolažbo, kadar vas je te-žilo življenje tam zunaj. Mislijo, da so se člani komi- Verjemite mi, kakor so vam i teia in *lani Titove vojaške mi->rijetne štiri domače stene, kjer I siJc P°d vodstvom generala Veste z ženo in otroci eno, tako si lebita, ki so prišli nedavno v je želel človek od nekdaj posve- London, dortienili za ustanovi čenega doma. Vsaj enkrat v živ- tev stalnega zastopstva pri an-1 jen ju hoče biti eno z drugimi, z | vladi, vsemi enak pred Njim, ki ga slu- < Člani komiteja, ki podpirajo ti. Ne, človek bi brez posveče- narodno osvobodilno gibanje v noga prostora ne mogel živeti. Jugoslaviji, so do sedanjega časa Danes ste čuli priliko o vino- razlagali britanskemu javnemu gradniku in njegovi dobroti, mnenju cilje osvobodilne fron-Ostre so besede, da bodo prvi I te. Na čelu komiteja so profesor poslednji in poslednji prvi. Ce j Boris Furlan, Rudolf Bičanič in ste prav razumeli, boste mirno I dr. Svetislav Petrovič, ki »o do zaupali v njegovo Milost. j bro znani Jugoslovani, in ki so- Veličastna je Milost. delujejo z Združenim odborom Ona je ogenj, ki gori nad zem- Jugoslovanskih Amerikancev, ljo. 2ar tega ognja jemlje vid. ki mu je bil na čelu Ixmis Ada Kje je človek, ki je prinesel njen i mič.B Časopisi v New Yorku se d raze Večerni listi v New Yorku stanejo od 9. maja 5c za'številko. Jutranji v standardnem formatu so še po 3c in "tabloid" pa po 2c. I raketirje. Korupcija v Italiji deluje vzlic AMG Zavezniško vrhovno poveljstvo v južni Italiji, s svojo civilno podružnico AMG. se ni v iz-trebljevanju korupcije še prav nič obneslo. Sele poslednje čase je naložilo špekulantom, ki prodajajo ameriško žito in moko trikrat dražje kot je določena cena. nekaj kazni. Da-li bodo obveljale. je Odvisno, koliko vpliva imajo kaznjenci med onimi, ki na ameriški način ščitijo svoje raketirstvo s podkupninami. Trije bogati italijanski pre-kupci, ki so trgovali z ameriškim suknom in drugim našim materijalom za obleke, so bili obsojeni od AMG v zapor. Ob-j sodba je bila stroga s stališča, da bo morda ostrašila druge slične plamen? Kdo je že videl sredi šče teh plamenov, iz katerega lije v Človeško srce ogenj? Zato smo maloduini, zavistni in nevedni Milost je Resnica. Poznam vaše življenje. Od Maršal Tito, ki se je posvetoval s člani komiteja o raznih problemih, je pred kratkim naprosil Bičaniča naj se bavi 7. vprašanjem jugoslovanskega narodnega bogastva v inozemstvu. Od bo p bo sedaj pooblaščen, da zore do mraka se pehate za po- se bavi z različnimi drugimi prosvetnimi blagri. Sejete, ianjete, j blemi. ki bi nastali med Titom redite družino. Sovražite se in | in angleško vlado. šiča 8. maja v London, ki je do-sedaj živel v New Yorku, je po trdil poročila, da namerava kralj Peter vzpostaviti kraljevi svet, ki bi urejeval zadeve jugoslovanskih izgnancev namesto Pu ričeve vlade v Kairu., Subašič, ki je prišel na povabilo kralja Petra, kateri edini je v jugoslovanski konstituciji višji od bana, se je posvetoval s tukajšnjimi jugoslovanskimi o-sebnostmi. Prekomorski agenciji je povedal, da je prišel, ker je hotel pregledati situacijo od blizu. Njegov prihod je povzročil v jugoslovanskih krogih mnogo ugibanja, kar se načrtov kralja Petra tiče. Najbolj verjetno se zdi, da bo kralj ustanovil kraljevi svet, ki bo pooblaščen, da bo vzpostavil stike s Titom v Jugoslaviji. A jugoslovanski krogi v opoziciji so mnenja, da karkoli bo kralj Peter sedaj začel, je za vse odločno prepozno, kajti usoda njegovega režima leži v rokah jugoslovanskega naroda, ki bo odločena po vojni." SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 2301 S. LAVVNDALE AVENUE CHICAGO, 23, ILLINOIS • .--... . .iv k* .Jfc 4 Proletarec Mty 17,1*44. KRITIČNA MN ENJA, POROČILA IN RAZPRAVE * "Obzoru" v pojasnilo: P. Ambrožih, oziroma zveza slovenskih župnij, kar je eno in isto, Proletarcu ne pošilja "manifestov" Milana Vidmarja in tovarišev (proti partizanom), niti ne "manifestov" slovenskih socialistov. Pri Proletarcu se namreč p. Am-brožiču nismo dali še nobenkrat ujeti na 1 ima niče, kakor so se nekateri drugi "nepristranski" in napredni listi, ki so priobčali njegov materijal, (Oči vidno urednik Obzora svoje zmote ni še spoznal.) P. Ambrožič razlaga v "Am. Slovencu" z dne 12. maja, kako je širil svoje ideje v drugih (slovenskih) listih, "večinoma brez pravega podpisa". Takrat, kot je bilo tu že pojasnjeno, je bil v cenzura v Kairu kot povsod tam pa je tako stroga, da se nadnjo ameriški časnikarji na vso moč pritožujejo. A?M>ciatcd Press pravi v brzojavki z dne 2. maja iz Kaira z i ozirom na cenzuriranje poročil o ]j Grčiji in o sporih med Grki tole: CAIKO. Kt.pl, .Ma> 2 e*pres-|' srd their "collective dissutisfai tion" i • vvith eeusorslup of (ireek nevvs. In a niriuoraiidum filed vvith al-i iled authoritirs they said the tor-respondeiits felt they vvere "in danger of beinc used by authorites as mouthpieees for official vievvs and propaganda." Ista cenzura, proti kateri se žurnalisti pritožujejo glede vesti službi jugoslovanske vlade (mor-! o Grčiji velja v Kairu za poroda je še) in je govoril narodu v j čila o Jugoslaviji. Znano je, da Jugoslavijo (pod pokrovitelj- i se primorski Slovenci v Egiptu stvom OWIi, seveda v duhu po- ne ogrevajo za Petra, ne za nje- litike svoje (klerikalne) stranke, toda vendar tako, da mu je ameriška vojna cenzura govure, ki jih je imel z radio postaje WR-UL odobrila. Pravi, da ni "zanemarjal omenjati oboroženega odpora, ali posebne pobude ni dajal za to." (Za oborožen odpor.) O tem, kako je pisal v Cankarjev glasnik in v Glas naroda, pravi med drugim: Isto misel sem skušal razširjati tu med nami. Napisal sem na primer ta rajni Cankarjev glasnik članek pod naslovom: Kulturni odpor v Sloveniji. Napisal sem drugi članek v isti list: Ljubljanska Pokrajina v plamenih. Oba članka sta izšla tisto leto pred smrtjo lista pod šifro I. Miran. Bila sta dobro sprejeta, saj so mi oelo nagrado prisodili. Dobil je le zato nisem, ker je g. Medve šček hotel vedeti, kdo piše. ali pa plačal ne bo. Tako je ostalo. Približno v istem smislu je bila! pisana dolga vrsta člankov pod na-1 slovom: Naše stališče, ki so isšli h rev popravkov v Glasu naroda na uvodnem mestu. In drugo vrsto člankov v istem listu pod naslovom: Slovenija, kam ploveš? Mnogi so ugibali, kdo jih piše, naj sdaj »vejo. Se danes me ni sram tistih člankov, le da bi radi spremenjenih ras-mer pač eno ali drugo reč danes drugače zapisal. Se marsikaj takega sem napisal, večinoma bre* pravega podpisa. Mislil sem. da bo tako več zaleglo. List "Bazovica", ki izhaja v Kairu v Egiptu v 3000 izvodih, "se popolnoma nič ne poteguje za Tita in njegove partizane." Tako ugotavlja načelnik propagande za ohranitev Jugoslavije pod staro reakcijo in Slovenije pod klerikalizmom, ki se sedaj javno baha, kako je znal omrežiti celo "napredne" urednike, da so mu priobčali njegov propagandni materijal. In še celo nagrade so mu določili ... Pač niso vedeli, da je bil za vse tisto dobro plačan že iz druge blagajne. "Bazovica" izhaja v Kairu. Tam je tudi Petrova vlada. In gov režim, a tudi proti ne smejo biti. Ne če žive v Egiptu. In ne boda smeli biti. dokler ne bo an- ii gleška cenzura v Kairu Petru v škodo popustila, kakor je popustila v LONDONU! Primorski Slovenci na PRIMORSKEM so za OSVOBODILNO fronto, torej za Tita, ker zanje cenzura v Kairu ne velja. In prav gotovo je, da je masa Slovencev v Egiptu tudi z osvobodilno fronto, toda ne tisti, ki ji načeljujejo, kajti to so večinoma taki ljudje, ki so na Petrovi plačilni listi. Ker se NEMCI SKL6AJO ANGLIJI VRAČATI MILO ZA DRAGO. V minulih tednih so vprisorili na angleška mesta ie veliko napadov, a ao hili malenkost v primeri z invazijo angleških in ameriških letalcev na nemška mesta in na industrijske centre v okupiranih dešelah, ki so uposlena za produciranje potrebščin nemški armadi. Na gornji sliki na levi j« Angležinja, ki je bili ranjena v nemškem bombnem napadu. Njen pogled razodeva, kako se počuti napram Hitlerjevim letalcem, ki so jo napadli. Na desni je ulica v Londonu tik po napadu nemških bombnikov. nje. Kajti z omenjenim doku- NEVTRALNE DEŽELE mentom ni šla samo v svoj tisk, NEM(;:1J| V VELIKO ampak ga predložila tudi na pnKin/, |KJ merodajnih zavezniških mestih" rUMUC IN Z.ASCI I U Cordell Hull se je Poljakom v (Nadaljevanje s I. strani.) . ..... ^ Ameriki res zameril. Kongres- pri tem Rev. Ambrožič posebno I nik Lisinski iz Michigana sedaj ! d jo povsem diskreditirana. to- sklicuje na dr. Čoka, ki je sedaj od justičnega in državnega od- rej bi preostala le se ena moz- v Egiptu, bo menda vedel, da je ■ delka zahteva, da podvzameta nost: pomagati republikancem pak mu pomaga vsled sovraštva do Anglije, dasi živi zgolj od nje in Zed. držav. V tej lažnjivi ne-pristranosti ji daje oporo hierarhija v Ameriki in zato se je vlada v Dublinu lahko ves čas norčevala iz nas. Tudi ko jo je Washington posvaril, ni nič zaleglo. Vedela je, da si ne bo upal proti Rev. Orlemanskemu in v Španiji. Tega pa se obe vladi izvajati posledic. tudi on na plačilni listi Petrove i proti Rev. UrlemansKemu m v vlade. In če res deluje proti Ti-1 profesorju Oskarju Langu sodni j ogibati, tu, je to dokaz, da je za preživ-! proces, ker sta šla v Rusijo in s ljanje še odvisen od Petrove bla- i tem "kršila izjemne zakone", ki v vojnem času posameznikom prepovedujejo delovati v inozemstvu proti interesom svoje rije, kako je pisal v Cankarjev dežele Reakcionar Lisinski je glasnik in bi dobil celo honorar torej vehko ^lj hud na Stalina_________,______________ „ zato, če bi Medvešek (bržkone kot na Hitlerja, kajti histeričen ogromna. Švedska poseduje bo- ga j ne. V omembi AmbrOžičeve baha- Svedska gospodarsko pod Hitlerjem Dočim je Španija pod Hitlerjem gospodarsko in politično, je pa Svedsfc* njemu v pomoč le materijalrtt). Toda ta podpora je upravnik Ludvik Medvešek) ne ugovarjal, oziroma zahteval avtorjevo pravo ime (urednik ga je nedvomno vedel), naj bo tu pojasnjeno. da Etbin Kristan tedaj pri C. G. ni bil več urednik. Rado Staut je v "Obzoru" z dne 1. maja objavil v angleškem orevodu frančiškana Ambioziča "Declaration of the Socialist Party of Slovenia", s podnaslovom "An Underground Docu-ment to London". Naperjena je kajpada proti Titu in iz njene vsebine je razvidno, da socialisti niso imeli prav nič zraven. Kajti klerikalni listi ne objavljajo socialističnih dokumentov in izjav ter deklaracij, niti jih ne obešajo na veliki zvon, pač pa, jih ignorirajo, socialiste pa napadajo. Dali bo klerikalna propaganda, plačana in zamišljena v Petrovih zamejnih krogih, s takim blufanjem dosegla Kaj več kot nametala čitateljem svojega tiska nekaj peska v oči, je vpraša- je postal šele ko so se začele ruske armade pomikati v Poljsko In župnik Orlemanski mu je "Judež Iškarijot". Hullu je nerodno, ker mu poljski reakcio-narji groze, da bo demokratska stranka izgubila prihodnjega novembra veliko (poljskih) glasov, če kako ne zabriše poteze, ki je bila storjena v "škodo Poljske in Amerike", ker sta Orlemanski in Lange dobila dovoljenje iti v Moskvo. "Poljakov in njihnih potomcev v Ameriki je šest milijonov,' pravi kongresnik Lisinski, in po njegovem so vsi proti Stalinu in njegovi Rusiji. Vendar pa se zdi, da bodo razne Li-■iinskije Molotovi ljudje koncem konca zelo osmešili in izigrali. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV(IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETA 99 Naročnina u Zdnin, dri... (imn Ckic.f.) in Kanado $6.00 na Iclsi $3.00 ta pol lota) $1 SO aa i.trt lalai aa Chicago In Cicoro $7.SO aa colo loloi $3 75 aa pol lolat aa inoaom.loo $$.00. Naslov za list in tajništvo je: 20.17 Ko. Latvndnle Avenue 4 hieago 2.1, lllinoi« iMMtfliim^^ POZDRAVI John in Mary Kobi iz Dulutha sta bila na obisku v Saint Paulu, Minn., od kjer pozdravljata oso-bje pri Proletarcu in druge prijatelje. Anton in Mary Tratnik iz Diamondvilla, Wyo., sta bila v Salt Lake Cityju, Utah, kjer sta se nas spomnila z razglednico in pozdravi. Vlado v borbi, do vzdrži kokošjerejo pred nevarnostjo nadprodukcije Ko se je pričelo vpitje, da nam bo zmanjkalo mesa, jajc Itd., a ob enem propaganda, da kdor ima priložnost, naj si napravi kokošnjak, pa bo zaslužil boljše kakor v fabriki, sc jc kokošje-reja res silno pospešila in dosegla take višine, da je morala večjim družbam priti na pomoč vlada, ki je pokupila od njih v tem letu blizu petnajst milijonov zabojev jajec (30 ducatov jajc v vsakem zaboju), ne da jih bi res potrebovala. Ruth Moore poroča v Chicago Sunu, da bo ogromne zaloge teh jajc sprijenih in da jih je bilo 2e na milijone vrženih stran, ker je bilo planiranje za shranitev in distribucijo te važne hrane neprevidno zasnovano. Vlado bo ta subvencija pre-kupeem stala visoko vsoto, a mali kokošjerejci pa, ki so si obetali velikega zaslužka, no na škodi in mnogi izmed njih bankrotirani. gate zaloge fine železne rpde,*in njena industrija producira veliko stvari, ki jih more pošiljati edino Nemčiji. Vlada v Stockholmu dokazuje, da nima drugega izhoda, ker je od nemške oborožene sile popolnoma zajeta. Na eni strani je Norvežka, na drugi Finska, na treji Baltiško morje. Vse to je pod nemško kontrolo. »Švedska svojo politično nevtralnost dobro drži, ali gospodarsko pa je prav tako nemška provinca, kakor n. pr. zasedena Belgija ali Francija. Američani in Angleži sedaj vladi v Stockholmu dopovedujejo, da so take nevtralnosti siti. Predlagajo pa ji, da naj svojo rudo in industrijske produkte proda nam, čeprav jih ne bo mogla poslati ne nam ne v Anglijo, dokler jo bodo Nemci oklepali. Toda jamčimo ji denar v naprej. Vendar pa se vlada v Stockholmu pomišlja, in boji sc tudi, da bi jo Nemci okupirali, če bi jim | delati za pravično razrešitev po-odklonila nadaljne pošiljatve. litičnega, etnografskega in so- PROTEST PROTI NASPROTNIKOM SANSA Cleveland, O. — Podružnica št. 48 Slovenskega ameriškega narodnega sveta v Collinwoodu, je na svoji redni seji dne 28. aprila sprejela sledečo izjavo: Članstvo podružnice št. 48 SANSa odločno obsoja napade na izvršne uradnike organizacije Slovenskega ameriškega narodnega sveta in na njenega častnega predsednika. Ta nova ofenziva nasprotnikov je vprizorjena in vodena po agentih diskreditirane jugoslovanske ubežne vlade, po zagovornikih fašističnih kvizlingov in onih. ki so nasedli tej propagandi z namenom, da tako skupaj zanetijo prepir .v organizacijo SANSa in če mogoče isto oslabijo ali uničijo, ali pa napravijo iz nje služabnico kraljeva-ško fašističnemu režimu in belo gardistom v stari domovini, kateri v soglasju s Hitlerjevimi hordami z orožjem napadajo narodno Osvobodilno vojsko v Jugoslaviji. V smislu resolucij sprejetih na Slovenskem narodnem kongresu v Clevelandu ima SANS nalogo Priporočite prijatelju, naj si naroči Proletarca. Kramarstvo Turčije Se veliko bolj materialistična je nevtralnost Turčije, > Ona je zaveznica Anglije in če se bi pogodbe z njo držala, bi morala biti v vojni z Nemčijo čim so nemške čete udrle na srednji vzhod. A namesto tega so v Ankari prisegali "nevtralnost" in zanjo prejemali podkupnine od Anglije in Amerike v obliki prejemkov municije in pa raznih potrebščin, Nemčiji pa prodajali svoje rude in sadje. Lani so časopisi v Moskvi označili "nevtralnost" Turčije za direktno pomoč Nemčiji in Amerika ter Anglija jo več ne zalagati toliko kakor poprej. Težave Švice Pošteno nevtralna je politično Švica. Toda krog In krog nje je nemška sila. Švica ne more s svojim izvozom nikamor brez nemškega dovoljenja, forej producira In pošilja svoje izdelke Nemčiji, kar pomeni, da je gospodarsko Hitlerju veliko bolj v pomoč kot pa na primer okupirana Jugoslavija. V nji dela Nemčiji škodo Tito. V Švici nihče. Najbolj hinavsko nevtralna pa je Irska. Ta nima nobenega vzroka pomagati Hitlerju. Am- cialnega vprašanja v Jugoslaviji odnosno Sloveniji. Zato ima izvršni odbor SANSa vso pravico zasledovati delovanje vojujo-čih se sil v domovini, ima pravico in dolžnost poročati svojemu članstvu o položaju in tudi sme dati priznanje tisti skupini, ki dela in se bori za resnično osvoboditev jugoslovanskega ljudstva. Obratno bi bil SANS kot politična organizacija za ameriške Slovence brez pomena. Glavni odbor SANSa se je do-sedaj ravnal in delal po določbah in sklepih Slovenskega narodnega kongresa. Zato je vse to zaletavanje in blatenje proti častnemu predsedniku Louisu Adamiču, v predsednika izvršnega odbora Etbina Kristana, začasnega tajnika Mirka Kuhla, Janka Roglja in drugih krivično, nizkotno in podlo. Članstvo naše podružnice izreka na tem mestu gori imenovanim odbornikom polno zaupnico, ostalim pa kličemo: Pamet in ne pustite se zavajati po brezvestnih kričačih, ki so poslani, da hodijo okrog z verigami, v katere hočejo ponovno ukleniti ubogi narod v stari domovini. Za odbor: Frank Bar bič, predsednik. Josip F. Dum. tajnik, John Zale, blagajnik. !iO«ii* Kaferle, zapisnikar. DOMAČA ZABAVA "NARODNIH VITEZOV Chicago, III. — Društvo "Narodni vitezi" št. 39 SNPJ ima prihodnjo soboto 20. maja v dvorani SNPJ domačo zabavo, na katero vabi ne samo vse svoje članstvo, pac pa tudi svoje prijatelje. Vstopnina bo prosta za vse in eden, ki bo tako srečen, bo odšel domov s te zabave j. vojnim bondom za $25 v žepu. Ta bo namreč oddan na zabavi. Torej udeležite se jo. C lan št. 39. SLOVENSKI AMERIŠKI NARODNI SVET 3935 W. 26th St., Chicago 23, III. Račun za mesec marec 1944. Bilanca v banki dne 29. februarja 1944 $19.221.37, ročna blagajna $35 95, skupaj $19,257.32. DOHODKI Podruž. niča it. Mesto Vsota 87. lirooklyn, N. Y....... $ 3.00 38. Acmetonia, Pa........25.00 98. Export, Pa ...................................18.00 24. Virden, 111. .......................2.46 97, Newark. N. J........................30,00 8. VVest Nevv ton, Pa..................13.30 99. Luzerne, Pa. ............................20.00 41. Fontana. Calif.__________75.00 22, Midway, Pa..................................10.00 45, Sheboygan. Wis......................3.10 Indianapolis, lnd..................30 00 Elizabeth, N. J. ..i.................5 00 Springfield, 111..........................7.36 91, 63, 90. 40. 10. 94. 61. 86. 15, 63, Brooklyn, N. Y......................8.00 73, Herminie, Pa..............................10.00 48. Cleveland, 0..............................850.00 12. W Aliquippa, Pa..................36.45 32. Cleveland. O.....................6.00 11, Ambridge. Pa................. 38.00 1, Detroit. Mich..............................100.00 67. Los Angeles, Calif..........83.51 6. Ely, Minn.........................20.25 63, Brooklvn, N. Y.„....................4.00 47, Pueblo, Colo..............................5.00 Chisholm. Minn......................3.00 Brooklyn, N. Y..........................5.50 Kirkland Lake, Oot., Can.............................................25.00 Kemmerer, Wyo..................6.00 59. Brooklyn, N. Y..........................17.00 98, Export, Pa......................................14 00 Canton, Ohio ............................34 50 Hosteter. Pa..................................10.00 92, St. Michael, Pa...................12.00 23. St Louis, Mo..................11.75 39, Cleveland, 0..............................500.00 96, Auburn, 111..................................10.00 79, Girard, Ohio _____________________200.00 83, VValsenburg. Colo..............5.00 33, Bridgeport, 0............. 6.63 32. Cleveland. 0..............................6.00 65, VVorcester, N. Y........... 6.50 John Sumer (poslano po Glasu Naroda) .......... 3.00 Thom. Cukalc, Chicago, 111. 25.00 John Teran, Ely, Minn. nabral med rojaki) .............. 6.00 Skupaj za marec $2,310 31. IZDATKI Najemnina urada ..............$ 50.00 Naročnina ........................... 10.00 Telefon in telegrami.......... 9.61 Tiskovine .......-................... 8.50 Plača uslužbenca ................ 27 85 Poštnina .............................. 18.85 Subvencija Zdr. odboru 1,500.00 Potni in vozni stro&ki ...... 44.80 Potrebščine ......................... 1.97 JPO SS (darilo podr. št. 97, Sans, Ncwark, N J. 9.00 Skupni izdatki $1,680 63, bilanca v banki dne 31. marca $19.872.63. ročna blagajna $14.37, skupaj $21,-$67.63. Uirko O. Kuhel, izvršni tajnik Joseph Zalar, blagajnik. Ako bi delavci s takim veseljem podprli delavski tisk, kakor podpirajo tavajalno časopisje, bi bilo kapitalizma kmalu konec. INTERVJU S TITOM CENZURA ZATRLA IN A. P. PROTESTIRA (Nadaljevanje s 1. strani.) vore ameriških žumalistov ignoriral. Le nekaj informacij dovoljenih Vse, kar je smela A. P. o intervju vu s Titom objaviti, je, da so mu bila predložena vprašanja pismeno in je nanje pismeno odgovoril. Ves intervju, kakor je bil pripravljen za javnost, obsega 1,600 besed. Joseph Morton od A. P. ga je dne 30. aprila poslal cenzuri v Alžir, kot mora storiti vsak poročevalec v Sredozemlju, če hoče kaj brzojaviti v svet in tam je ostal na polici. Direktor te agencije, E. Kennedy, je brzojavil zavezniški avtoriteti v Alžir, da smatra zadušitev tega intervjuva s Titom za desetkrat večji cenzorski škandal, kot pa je bila zadušitev Pattonovega incidenta. (Ta se nanaša na slučaj, ko je general Patton v jezi, brez vzroka, pretepel nekega ameriškega vojaka. Poročevalci so si prizadevali ta generalov prestopek spraviti v javnost, toda cenzorji so jim vse črtali. Šele po dolgem času je prišla afera v ameriški tisk.) "Svoboda poročanja" neznana stvar Ameriški časnikarji se že dolgo pritožujejo, da ne smejo pisati o razmerah v Grčiji, v Egiptu in v Sredozemlju sploh niče-ter po svoje. Cenzura jim vse zaduši. Poročevalcem, ki bi skušali iti v Jugoslavijo, se preti z aretacijami. Vzroki so politični. (Čitaj o tem Komentarje v tej številki.) _ • 4 SESTANEK ČLANIC PEVSKEGA ZBORA SAVA" II Chicago, III.—V torek 23. maja ob 8. zvečer bo v Centru sestanek članic pevskega zbora "Sava", ki je vsled upoklica nekaterih članov v armado začasno pasiven. Vse članice "Save" in druge rojakinje, ki se zanimajo za petje, so vabljene, da pridejo na ta sestanek. Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l POMLADANSKO ZDRAVILO Ljudje postajajo vedno bolj nadležni. Vzrok? Ker ne store ničesar, da bi pojačali svojo odporno silo. Vzemite Trinerjevo grenko vino z vitamini B-l in vaše nadležnosti bodo izginile. Ako notranji organi niso v redu. nima telo dovolj odporne sile proti raznim boleznim. Trinerjevo grenko vino ima ugled že nad 5T let kot izvrstno želodčno zdravilo. Pomaga prebavi in apetitu in s tem odhija vse ne-prilike, kot glavobol, slabo Spanje in druge dražljivnsti. To zdravilo vam nudi takojšnjo od-pomoč. Rabite ga po navodilih na steklenici. Dobite ga v vseh lekarnah, ako pa bi ne mogli dobiti Trinerjevega grenkega vina z vitamini B-l v vaši soseščini, pišite naravnost na Joseph Tri-ner Corporation, 1333 So. Ashland Ave., Chicago H, III. PRVA SLOVENSKA PRALNICA I Parkview Laundry Co. 1727-1731 W. 21 st Street CHICAGO 8, ILL ! Fina postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno j; TELEFONI: CANAL 7171—7173 ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UN1JSKO TISKARNO i ADRIA PRINTING CO. i! T.|. MOHAWK 4707 i 1838 N. HALSTED ST. CHICAGO 14, ILL. PROLETAREC SE TISKA PRI NAS Iz SANSovega urada 3935 W. 26th St, Chicago 23, ILL. Prejeli smo zapisnik seje izvršnega odobra SANSa, ki se je vršila 12. aprila t. 1. v Chicagu. Za tednik je preobširen, zato tu priobčimo le poročilo izvršnega tajnika M. G. Kuhla. Izjavo Josipa Zalarja. ki jo je podal na tej seji, smo priobčili v eni prejšnjih številk in v raznih člankih smo poročali o drugih izjavah, ki so bile podane na tej seji, in o sklepih. Seje so se udeležili Etbm Kristan, Marie Prisland, Janko N Kogelj, Mirko G, Kuhel, Joseph Zalar, Vincent Cainkar, Leo Jurjovec, dr. F. J. Kern, Frank Zaitz in Katka Zupančič. Odsoten je bil John E. l*okar. Zapisnik pravi: "Seji je prisostvoval tudi pater B. Ambrožič, ki je ob vstopu omenil, da zastopa Zvezo slovenskih župnij ter prosil, da bi se mu tekom seje dovolilo govoriti v njenem imenu o politični situaciji v stari domovini. Odbor ga sprejme kot gosta brez ugovora." Pomožni tajnik M. G. Kuhel je iz svojega področja in o svojem delu poročal na tej seji sledeče: Od seje vseh Sansovih odborov 8. jan. do danes se je ustanovilo pet novih podružnic, v procesu organiziranja je postojanka v Greensburgu. Pa. Vse te tvorijo lokalna društva SNPJ. Prenehala je podružnica št. 72 v Oglesbyju, 111., katere članstvo sodeluje s podružnico v La Sal-lu, 111. SANS šteje ravno 100 ustanovljenih podružnic, izmed katerih pa je nekaj neaktivnih. Mesečni prispevki do sedaj so bili redni in znašajo povprečno skoraj $3000 mesečno. Bančna bilanca 31. marca je znašala $19,872.63, ročna blagajna pa $14.37. Dne 20. januarja je brez običajnega obvestila zapustil službo v našem uradu Zvonko Novak, ki je opravljal pisarniška dela za SANS ravno eno leto. Dobil je delo v uradu vojnih informacij (OWI). Ostal sem sam in dva meseca vršil poleg prejšnjega tudi rutinsko delo v uradu, kar sem seveda v največji meri moral delati zvečer in pozno v noč vsak dan na svojem domu. Pri pošiljanju kampanjskega materijala našim odbornikom in podružnicam mi je pomagal v par slučajih tudi brat Cainkar in uposlenec pri upravi Prosvete brat John Rak. Skušal sem dobiti za urad veščo in spretno moč, toda se mi ni posrečilo. Sposobni ljudje imajo dobra, stalna dela. Sedaj pomaga vršiti pisarniška dela br. Frank Smith, katerega sem uposlil 21. marca. Pred kratkim so bile napravljene odtisne kartice za adresograf, tako da se sedaj v kratkem času odpošlje material vsem odbornikom in podružnicam brez večje zamude z naslovi jan jem. Kot je poročal že brat predsednik, mu radi bolezni ni bilo mogoče vršiti kakega posebnega dela skoro dva meseca, kar pomeni, da sem moral voditi vse delo SANSa brez kake vezi z njim. To ni bila nobena malenkost. Bratu Kristanu sem od časa do časa poročal, kako se delo razvija, obenem pa mu priporočal, da ostane v postelji toliko časa, dokler popolnoma ne okreva. Prihajale so od podružnic številne prošnje, v katerih se je prosilo brata predsednika za govornika na raznih prireditvah in shodih. Ker sem vedel, da je fi-. žično nemogoče ugoditi jim, sem priporočal druge govornike. In radi tega sem moral nastopiti kot govornik na shodu v Collin-vvoodu 5. marca, v Brooklynu pa 2. aprila. Dne 15. t. m. ima nastopiti v Bridgeportu, O., brat dr. Kern. Nekaj drugih shodov je radi tega vzroka bilo odloženih. Ravno tako velika je zahteva po Adamiču, katerega je veliko delo pri Združenem odboru fizično in živčno silno izdelalo. Razen nastopa v Brooklynu 2. marca se ni mogel odzvati drugim vabilom od naiih podružnic. Brat Adamič se sedaj nahaja v bolnišnici na kliftični preiskavi in rekuperaciji. Dne 18. februarja ie je vriila seja eksekutivnega odseka Združenega odbora, na kateri sem nadomestoval natega predsednika. Vabilo mi je poslal brat Adamič ker se brat Kristan radi bo- lezni in brat Rogelj radi zaposle- i nosti nista mogla udeležiti. Seja me je priznala za pravomočnega namestnika. Seja je bila zelo važna, ker se je šlo za ustanovitev { takozvanega "delovnega komi-1 teju", katerega funkcija naj bi j bila, voditi delo v uradu in vsaj deloma prevzeti neka i odgovor- i nosti, katero je nosil Adamič. Vsaka narodnost ima v tem odboru po enega člana. V imenu , SANSa sem izposloval pravico, i da SANS imenuje svojega zastopnika v tem odboru na svoji prvi seji. Razpravljalo se je tudi glede nameravanega reorganizira nja Jugoslovanskega vojnega relifnega fonda od strani vlad**, kar bi imelo neprijetne posledice za vse jugoslovanske relif ne odbore v Ameriki, torej tudi za IPO SS. Važno je tudi vprašanje registriranja Združenega odbora pri justičnem oddelku v Washingtonu. Združeni odbor imatra, da ne spada med klasifikacijo "foreign agents" in je 'jodvzel legalne korake, da to dokaže Sprejet je bil tudi načrt m širšo kampanjo po deželi za oroslavo 3. obletnice jugoslovanskega odpora napram okupatorjem dne 27. marca in-v ta namen je bila odobrena vsota tri tisoč dolarjev. V finančno pomoč vdovi pokojnega srbskega svečenika Kranjčeviča iz Johnstowna je odbor dovolil vsoto $500 in enako vsoto so darovali navzoči člani na seji. Vse narodne skupine, hrvaška, srbska, bolgarska in macedonska. so bile polnoštevil-no zastopane. Moja navzočnost je torej bila potrebna, sicer bi SANS ne imel rednega zastopnika. Vtis, ki sem ga dobil na tei seji in kar mi je kasneje še podrobnejše razjasnil br. Adamič, je, da glavno delo Združenega odbora odreja, nadzira in v glavnem vrši brat Adamič, ter da mu nobena narodnostna skupina ne nudi kake pomoči, dasi jo je zaprosil. On smatra, da bi vsak narodni svet moral imeti svojega tajnika ali kakega drugega izvršnega odbornika stalno upo-slenega v uradu Združenega odbora. Ti izvršni odborniki bi tedaj vršili politično delo za svojo skupino, obenem pa tudi za Združeni odbor. Smatra namreč, da noben teh svetov ne vrši pravega političnega dela, temveč je vsaki postal le neka agentura za zbiranje finančnih sredstev, delo pa se pričakuje le od njega. Mnenja je, da je prišel čas, ko bi proces organiziranja moral biti končan in bi morali započeti s političnim delom. Tekom bivanja v New Yorku mi je tudi prišlo v roke gradivo o Rupnikovi zadevi, kar sem hotel zadržati do prve seje tega odbora. Ker pa je naša seja bila radi že pojasnjenega vzroka odložena za nedoločen čas, sem st^ar objavil. Da je ta objava in komentar dregnila v sršenovo gnezdo, mi ni treba poudarjati. Vedno nam nasprotna Ameriška domovina je danes polna namenoma zavitih člankov, s katerimi se hoče razburiti katoliški element v SANSu in ga podžga-ti proti njemu. SANS ni nikoli podpiral kpmunizma ali komunistične stranke, ali zagovarjal njegove napake in slabosti, pač pa je že številnokrat poudaril, da reakcija in sovražniki slovenskega naroda, tuji in domači, že nad tri leta nadevajo ta priimek vaakemu, ki se z njimi ne strinja ali ki jim kljubuje. Osebno se mi je očitalo, /da sem škofa Rožmana imenoval kvizlinga in da sem "kriv" tudi nekaj drugih grehov, kar pa ne odgovarja resnici. Konšta tiral sem le gole fakte, katere pa je začel p. Ambrožič preobračati, zavijati in jim pripisovati neresnico. Kaj je Osvobodilna fronta in kdo jo tvori? Kaj je njen program? To je jasno povedano v Vidmarjevem govoru, kateri prikazuje pomen, namen in vso za miselnost narodnega odpora. Strašiti narod v Ameriki z nekim skritim načrtom za likvidacijo ljudi, ki naiprotujejo komunistični stranki, potem pa napraviti vtis. da J* to načrt narodne osvobodilne vojske, je pa povsem nekaj drugega. Ce je to načrt komunistične stranke Slovenije, kaj Je namen SANSovih nasprotnikov, ko aa zahrbtno V VOJNAU SE DOC1AJ A, da niarslkakec« vojaka proglasijo aa mrtvega, potmi pa se če« leta. nekateri ie prej. pojavijo aivi uied svojci. Tako sreeo v "nesreči" je imel tudi moraar J. L. Larkey it illinoiskega glavnega inesta. Mornaricna oblast je I. 1941 njegovim svojcem »poročila, da ga ni ver med sivimi. Priredili so *unj pogrebna svečyn lat, a etoa pa se je fant vrnil iiv in adrav ter se poro« i I » svojo zaročenko, ki e žalovala xa njim, prepričana, da ga ne bo nikoli več videla. Pa ae je /se srečno uteklo, kakor v povestih in filmih. kopališča in upgorišca, na neob-, zadnja pekoča in nepopisno ske-delana polja in izsekane gozdo- leča — solza, ve, na prazne hleve in prazne Kaj bi dal prijatelj, da bi iz-kašče, ko bo naš narod stal na brisal to solzo svojemu rodne-poteptani zemlji, a nad njim ža- mu bratu in rodni sestri? Ali ne reče solnce, ki bo pripekalo na j čutiš v sebi več tiste rdeče kap-trudne roko in noge, da bo sla- lje krvi, ki se je ustavila v tvo-bost pretresala zadnjo mišico, ko jem srcu, ko si se poslavljal iz bo kri naše krvi prosila usmilje- rodne zemlje. Vzbudi v sebi to nja in pomoči, a iz oči bo silila slovo od doma, od očeta in ma- Kampanja xa ti,mm* novih naročnikov l*rolHni*rn XI. IZKAZ <4 tedne, od 6. aprila do 4. maja 1944.) štete ena za vsakega pol leta. Na polletno, je v izkazu označen > Vrlt-U lažjega prt-glcda so naročnine ,irimer, kdor pošlje eno celoletno in eno remi po pol leta. V ča*u kampanje ne bodo do&tevale v vuakem izkazu k tem nadaljnt-'odtikujejo Osvobodilni fronti? Odgovor je seveda umeven. In aa tisto "pričanje o uspehih Osvobodilne fronte", ki ga je prijela objavljati A. D. Če prihaja dotično pričanje od onega Milana Vidmarja, ki je kazal svoje fašistične nazore že za časa svoje šahovske turneje po Ameriki pred nekaj teti, tedaj protifašisti ne bodo polagali dosti vere v taka poročila, dasi je znano, da se mnogo zločinov in hudobij zgodi tekom vsake ci- dočnosti - danes nimajo važnosti. Zavezniške sile, zlasti Amerika, Anglija in Rusija, so dobro poučene o vseh razmerah v Sloveniji in Jugoslaviji in do danes še nismo slišali nobenega ugovora ali kritike proti osvobodilnemu odporu v stari domovini od te strani. Obenem naj bo še omenjeno, da SANS ne dobiva nobenih posebnih poročil, bodisi iz starega kraja ali od kod drugod, katerih ne bi bil objavil v listih. Prepri vilne vojne in narodne revolu- čan pa sem tudi, da tisti ljudje, cije. Toda to so le detajli, po- ki SANS venomer nrpadajo in stranske stvari, katere v primeri ga skušajo na en ali drugi način ; končnim ciljem — z združe- ugonobiti, prejemajo enaka in njem, svobodo, demokracijo, sa- še druga poročila preje nego moodločitvijo naroda o svoji bo- j SANS. Janko N. Rogelj kliče na delo za pomožno akcijo Dosedaj nabrana vsota v pomožni sklad znaša nad sedemdeset tisoč dolarjev Delo za zbiranje prispevkov v pomoč rojakom v stari domovini je nekam zaostalo, kakor poročata blagajnik Leo Jurjovec in pa direktor publicitete Janko N. Rogelj, a vendar, nabrala se je že prilična vsota nad $70,000, ki pa je seveda v primeri s potrebami naroda tam malenkost. Ker za to akcijo že prilično časa ni bilo kampanje, je publi-cijski direktor Janko N. Rogelj skupno z blagajnikom I^eo. Jur-jovcem minuli teden naslovil v objavo daljši apel na našo javnost v veri, da bo padel na ugodna tla. Glasi se: Slovenci in Slovenke! Naša pomožna akcija JPO-SS je stara tri leta Kaj je storila v treh letih, vidite iz priobčenega računa. Premalo zavesti je v teh številkah. Kdo je tega kriv? Vprašajte samega sebe! Deset slovenskih podpornih in bratskih organizacij v Ameriki, pri katerih je včlanjenih najmanj 90 odstotkov naših ljudi, so pozvale vse Slovence v Ameriki, da naj se odzovejo klicu trpeče Slovenije. Pravila JPO-SS so dovolj jasna in nepristranska, odobrena so bila po vseh desetih organizacijah. Vsi smo se strinjali ž njimi, nobenega ugovora ni bilo, dokler odbor JPO-SS ni hotel kršiti svojih pravil. Danes životarimo in čakamo, da bo rešena naša domovina onkraj morja. To nikakor ni prav, da zanemarjamo najbolj človekoljubno akcijo, kar Jih je imela do sedaj še slovenska Amerika. Vsa čast onim, ki so razumeli to veliko in samaritan-sko nalogo in dolžnost, ki je ob jela njih srca. Toda veliko jih je ie med nami, ki tega niso storili. Ali so oni mrtvi za nas, mrtvi za svoje brate in sestre onkraj morja9 Kaj je vsak drugi Slovenec v Ameriki Janez Nedam in ne ve, da je del tega trpečega naroda v domovini. • Koliko naših slovenskih zdravnikov, zobozdravnikov, trgovcev, gostilničarjev in drugih obrtnikov je zapisanih med darovalci pomožne akcije? Ali ste jih vprašali, da nsj prispevajo? Koliko je drugih profesionalcev in trgovcev drugih narodnosti, ki trgujejo s Slovenci, toda niso prispevali centa. Vsem drugim vojnim pomožnim akcijam pomagajo, toda i/ognejo se naše pomožne akcije. /Najbolj aktivna lokalna odbora JPO-SS v Clevelandu sta št. 2 in št. 35. Prvi je poslal na gl. tajnika $12.000, drugi pa $4,-652,85, skupno $16.652 85.. To je dal slovenski Čleveland, o katerem pravimo, da ima 50 tisoč Slovencev. In v tem Clevelandu živita dva Slovenca, ki sta dala sama po $500. Kje so drugi? Vsi čitajo poročila naše pomožne akcije, toda se ne odzovejo. Po zadnjem ljudskem štetju v Zed. državah so našteli 178,640 Slovencev in Slovenk, tako poroča The VVorld Almanac. lito štetje pravi, da je od prejšnjega števila Slovencev samo še 75,-560 onih, ki so prišli iz Slovenije, »7.300 je tukaj rojenih, kjer je bil samo eden izmed roditeljev Slovenec, in 5,780 je tu-rojenih, kjer sta bila oče in mati oba Slovenca. Kako zanesljiva je ta Statistika, si lahko sami predstavljamo, kako se vrši ljudsko štetje in kako odgovarjajo na stavljena vprašanja. Vse naše bratske podporne organizacije v Ameriki štejejo okoli 120,000 članov v odraslem oddelku. Tudi to število moramo vzeti * rezervacijo, ker nas je mnogo članov, ki smo pri dveh ali treh organizacijah. Poleg tega imamo v mladinskih oddelkih okoli 40,000 otrok. V obeh oddelkih imajo naše organizacije okoli 160,000 članov in članic, kar dokazuje, da zadnje ljudsko štetje ni prav preveč oddaljeno od članstva naših organizacij. In vsi ti Slovenci in Slovenke so v treh letih prispevali v JPO-SS okoli 71 tisoč dolarjev. To je naša lastna slika, to je naše Ustno ljudsko št«tje, kadaV govorijo samo usmiljena srca. Ali ostanemo takšni baš ob času, ko se bliža tista odločilna ura upanja in tolažbe in priča kovanja, ko bo zmagala pravica in resnica, ko se umakne tema svitu svobodne zarje, ko zopet zadiha naš narod svobodno in prosto, toda lačen, bolan, raztrgan, sam, tepen in zazrt na po- 13 3 5 2 2 2 1 2 1 2 6 John Tuik, Chicago, lil...................... 2 Charles Pogorele?, Chicago, IU.. ..... io Plan k S. Taurhar, Chicago, 111......... 44 An^-La Zaitz, Chicago, lil................ u John Krebel, Čleveland, O............... 26 Va Joseph Ovca, Springfield, HI............. 2 Martin Judnich, Waukegan, III....... 9 luško Oven, Clarendon Hills, III..... 4 Anton Zornik, Herminie, Pa............ 76 M« Joseph Oblak, Chicago, III................. 11 Mike Krultz, VVilhtrd, Wis................. 2 Pran k Zaitz. Chcago, ......... 8 John (ior&fk st., Springfield, "lil...... 7 lx>uih iiarborich, Milwauker, WK ... 20 John Shular, Atcadia, Kans.............. 2 Frank Česen, Čleveland, O............... C Jack Mesec, North Chicago, 111........ 30 Joseph Snoy, Bridgeport, O............... 9 Frank Cvetan, Johnstoun, Pa.......... 8 Ludwig Yoxey, Pueblo, Colo............. 16 Joseph Korftič, Detroit, Mich............ 1 Anton Tomiič, Oakland, Calif.......... 18 »z George Smrekar, W. Aliquippa, Pa. 4 Julia Parkel, Los Angeles, Calif....... 9 Louis Ambrozich, Chisholm. Minn..... 4 Math. Urfoas, Detroit, Mich............... 2 Edward Tomšič. Walsenburg, Colo... — K. Erznoinik, Red Ix»dge, Mont....... 2 Anton Shular, Arma, Kans............. • Louis Zorko, Čleveland, Q................. John Kobi, Duluth. Minn.................. 2 John Zornik, Detroit, Mich............... 1 John Piachtar, Dearhom, Mich------ — John Pečnik. Fontana. Calif............. 9 Leo Zevnik. La Salle, III................... Anton Debevc, Sheboygan, Wis....... Frank Bizjsk, Chicago, IU............... Frank Stih, Shefeoygan, Wis............. Anton Brenčič, Čleveland, O............. Kristina Podjavoršek, Milwaukee .... Jennie Jerala, Moon Run, Pa............ Jacob Ambrozich, Moon Run, Pa..... Josephine Močnik, Čleveland, O......... Anton Gorentz, Springfield, III......... John Tancek, Girard, O..................... John Kosin, Girard, O.................... Nace Zlemberger, Piney Fork, O....... Joseph Scdmak, Conneaut, 0........... * John Terčelj, Strabane, Pa............... John Teran, Ely, Minn................... Anton Udovich, La Salle, 111........... John Vitez, Barton, O....................... 5 Vineenc Vaksetich, Mclntyre, Pa..... Kathy Junko, Detroit Mich........... ~ An Um Jankovich, Čleveland, 0......... Frank K lun. Chi*holm, Minn,........... Mike Kopach, Barberton, O............. Joe Koss, Detroit, Mich..................... Donald J. Lotrich, Chicago, IU......... Loka Grosar. Chicago, 111................. Louis Pavlinich, Bellaire, O............. Jos. V. Durn, Čleveland, O................. And^e«* Krvina. Girard, O................. John H. Krzisnik, Kemmerer, Wyo... Martin Baje, Meado* Lands, Pa...... Joe Cvelbar, Sharon, Pa.................... Jacoh Bergant, Lisbon, O................. John Marolt, Wost Mineral, Kans..... John Fajdiga, Leadville,. Colo........... Max Mart«, Buhl, Minn..................... Tony Stopar, Colegrove, Pa............... Frank Kosem, Elm Grove, W. Va..... Julia Lcmuth, Detroit, Mkh............ James Dekleva, Gowanda, N. Y......... laika Podbregar, Witt, 111.................... Rud8 10 285 a 16 21 4 87i/2 10 4 33 Mi 80 4 49 4 20 6 2 2 t __ 9 9 26 27 4 7 6 2 2 12 2 6 44 16 18 3 6 17 10 19 3 19 23 2 16 2 10 2 6 2 6 13 12 10 7 8 1 2 2 2 6 4 19 2 16 620 2 4 2 48 1619 Nabral v aovni sklad $ 2.00 4 00 22 00 8 00 18.75 149.07 11.00 11.25 37 50 36. ar> 7.95 2.50 113 55 1 00 20 50 1 90 4 00 16.25 7.20 28 50 25 20 .25 36.10 3 60 1 00 3.75 21.00 2 35 9 10 3.43 .60 10 00 2.75 9 23 6 44 2 72 3 00 .76 79 60 2.00 3 00 11 50 .25 14 80 6 25 2 00 9 95 41.50 3 00 .50 2 00 25.20 2 00 3 00 5.15 1.65 7 74 2 50 3.50 2 25 3.25 1 00 7 00 2 25 ,50 1.71 1.50 5 25 5 87 1 50 3 00 4 00 3 25 2.00 11.25 2.60 2.00 .75 2 00 2 6$ tere. bratov in sester. Naj se zopet ta kaplja krvi ustavi v tvojem človeškem srcu, prečrtaj in prekrižaj ime Janez Nedam, ki je zapisano na tvojem čelu. Bodi mož, bodi žena slovenskega rodu, roka naj seže v žep po dolar, dva ali več, in daj brat, daj, pomagaj sestra!' In zahvali svojo življenjsko usodo, da te je pripeljala v Ameriko, da si v stanu dati in da lahko daš, ker imaš, a tvoji bratje nimajo in prosijo tebe, srečnega, zdravega in bogatega brata v Ameriki. Čo smo dali, dajmo še enkrat in večkrat, bodimo zavestni, narodni in veliki — v teh velikih in težkih časih, ko se piše največje poglavje Slovanstva. SODELUJTE V KAMPANJ I ZA TISOČ NOVIH NAROČNIKOV VSi. KI SOGLAŠATE S SMERNICAMI PROLETARCA DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK morm knjižica, s poljudnimi navodili kako posuti AMERIŠKI DR2AV* UAN. Poleg vprašanj, ki jih navadno sodniki stavijo pri izpitu za državljanstvo, vsebuje knjižica Se v II. delu nekaj važnih letnic iz zgodovine Ze-dinjenih držav, v III. delu pod naslovom RAZNO, pa Proglas neodvisnosti, Ustavo Zed. držav, Lincol-nov govor v Gettysburgu, Predsedniki Zedinjenih držav in Poedine države z glavnim mestom, Številom prebivalstva in velikostjo. Cena knjižici j« samo 50 ccntov I poitniao vrad. Naročila sprejema: Knjigarna Proletarca 2301 S. Laundale Avenue CHICAGO 23. ILL. »♦♦I MM»f»H4»»lM» POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko radio uro v Chicaou od 9. do 10. ure dopoldne, postaja WGES, 1360 kilocyc!es. Vodi jo George Marchau. PRISTOPAJTE K ; SLOVENSKI NARODNI ! ; PODPORNI - JEDNOTI 1 1 NAROČITE SI DNEVNIK J i "PPOSVETA Stana aa calo Into $6.00, pol lata $3.00 99 l Ustanavljajte nova društva. ; ► Deset članov(lc) je treba sa , \ novo drufttvo. Naslov ta list in | ta tajništvo ja: 2657 S. Lavvndale At«. CHICAGO 23, ILL. »MMMtmMHIMIIMmi Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN and SURGEON 3724 West 26th Street T*l. Crawfnrd 221S OFFICE HOURS: 1:30 t« 4 P. M. •4ltM#MMMtMMIMM»» BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. .................. A Yugosluv Week!y Devoted to the Interest of the Workers EDUCATION ORGANIZATION CO-OPERATIVE COMMONVVEALTH PROLETAREC OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. and Its Educational Bureau VOL. XXXIX CHICAGO 23, ILL. May 17, 1914 publ..h«d w««klr at 2301 S«. LavadaU Av« THE MARCH OF LABOR Montgomery Ward A Precedent Looking Ahead By LEN DE CAUX Vichy Fails, Nazis Try "Social Revolution" We don't kuow vvhcthcr or not the constltution was being violated h lxn Sevvcll Avery vvas forcibly rcnioved froin his desk in the presi-denfs offiee of the Montgomery-Ward corporation. But we're glad the thing happened. We're also glad that one argument against Avery is that the nation is facing a crisis and that, because of that. the govemment is justified in putting public vvelfare above the claims of private property. Franklv. we are hoping that the ejeetion of Avery will »črve as a precedent for aetion in a future crisis vvhich vve.together vvith millions of Americans of ali political faiths and economic thoories. think vve sec approaching. For. let it be emphasized novv. a vvar against Hitler and Tojo is not lin- onl> conceivable crisis that niay confront the American people. .i 1 • in- a vvar against insecurity. uiumplovnient and j»overty It s almoat eotirely a mater of vievvpoint and interpretation. During tiH» di&miaal dccade of depression that began in 1929 there vvere un-cniploycd Americans estimated to number as high as 20.000.000 Why vvas not lliat a crisis? And why was not that crisis met and ovcrcome by govemment aetion to enabie vvorkers to use tlie machinery of produetion tor tiicir ovvn Vvelfare? There is a significaut similarity betvvecn the aetion of the owning claas in 1929 and the position taken by Montgomery-Ward today. Botli wcrc preventing tlie produetion of vvcalth that thc people needed. In each instance it vvas a casc of thc ovvncrs asserting that they would per-mit tiicir industries resources to be used only on their ovvn terms In cucli instance public vvelfare vvas being placed in jeopardy. Why did the govemment let thc ovvners get away vvith it iu 1929 and not in 1944? VVell. there is always a future. What vvill tlie govemment do after tlie vvar is over vvhen — and if — another uncmploymcnt crisis comes? WiII it say to the bosscs: "You shall not closc your factorics against a singlc vvorker vvho is able and vvilling to producc the vvealth hc needs? W11I a post-vvar administration think thc vvelfare of pcacc vvorth safe-nuarding vvith thc same vigor that it moved in to serve thc vvelfare of vvar? Or vvill thc end of thc vvar for national interest bring only a resump-tion of industry for private profit?—Reading Labor Advocate. One of the most important indications vthkh way the European wind is blovving are tlie recent attempts by European Fascists to pro-mote "social revolutions" insidc Europe in order to vvin thc allcgiancc of thc European vvorking class Significantly. Goebbels* recent propaganda line stresses the "proletarian" aspect of Nazisnvami assails "pluto-c ratic" Capitalism of thc Wcst" and "Judeo-Bolshevik State Capitalism" in Russia. Insidc ltaly. the puppct Mussolini regime proclaimed itsclf as a "Socialist Republic" and. on paper, proclaimed immediate mcasures of socialization. Perhaps the most extensive and desperate attempt to use the tceh-nique of "social revolution'' is that of Marcel Deat insidc* France I>eat waa part of a group including French Socialista and Communists vvho in 1939 hailed Nazism as a vvave of the future vvhich vvould "unifv" the Kuropcan continent. tearing dovvn tlie old capi t a list vvalls. Throughoiit Petain'a rule in France, Deat has attacked the "traditionalist" revolution of France, vvhich, based on Catholic considcrations. sought to stress Order and the Farnily -Deat has accused the Petain administration of »^rviiig the interests of French Big Business, and hc has pr£dicted that thc efforts of Petain to vvin the population vvould fail. C Novv the Nazis have given Deat his chance. As the Minister of Labor, hc is beginning to set up a Couneil of National Solidarity to spread propaganda about the "social conception of Fascism" Deat pro-mises that the industrial vvages of the French vvorking class vvill be raised. and that a CorpOrative Labor Chartcr vvill be introduccd But Deat's sehemes can only lead to failure. Thc ruthless demands being made by the Nazi ecanomy on France precludc any real effort to laise vvages. And although the French employcrs vigorously oppose the Corporative Charter and its set of statc control, the undcrground French unions are j ust as vigorously opposcd to the Chartcr. Recent ly a Deatist paj>er in northem France. La France Socialiste, admitted that the Charter had been rejeeted by the Socialist and Christian uions Deats Social Revolution seem s destmed to bc a fiasco— but vvhat is more important is that the Nazis. gauging the temper of thc European vvorking class, are forced to resort to these tactics in their attempt to vvin some follovving.—The Nevv Lcader. r JbU0Wl*6 ^OAU) VVAAI. WH|N gMPU*f «S LA0NCH€0 TMCtfOPIN SHCf DftlVC, COMmNV ONIONS lNCKEAS€D FROM 145 IN I0»9 tD 3«3 iN K?3Z/ WniLE A* l MCMMfcSMlP D*OPP£D FROM Vi M»UiON TO MILLIOI. IN >041 ACCiC«NT fck^ucncv was 36% HUoHtfi. iN ŠMAIL PLAMTS 1HA* im iAS&t ONES. liti HO AOCietNT 1MAT VCrtAL OtJttM M6N SJV UNION IABCL C-oaCŠ' 1HtY *NoW 1HAT evecv futcHAS* o* un