Mednarodni nevtralnostni odbor išče načina za odstranitev tujezemskih bojevnikov iz Španije. — Ako se zdaj ne pride do sporazuma, bo to najfcfrž odborovo zadnje zasedanje—Uspeh se mora doseči v najkrajšem času.
London, Anglija. — Mednarodni diplomati, zbrani tukaj na novi konferenci nev-tralnostnega odbora glede Španije, so v nedeljo izjavili, da obstoji več upanja kakor kdajkoli prej, da se vprašanje ne vmeša van j a v špansko civilno vojno končno povoljno reši. Povdarja se namreč, da kažejo vse države dobro voljo, da se pride do zadovoljivega sporazuma.
Nevtralnostni odbor se je zopet sestal zadnjo soboto po dveh mesecih, in sicer na zahtevo Italije. Ta je namreč odklonila povabilo Anglije in Francije, da bi se tozadevna konferenca vršila samo med temi tremi državami, ter je povdarila, da spada ta zadeva edino pred nevtralnostni
OBOROŽEN
SPOR V R. I,
Vojaštvo mobilizirano v političnem sporu.
Providence, R. I. — V tukajšnji mali državici, Rhode Isliand, je prišlo zadnje dni do spora med dvema političnima osebnostima, ki je dosegel tak obseg, da je bilo pozvanih pod orožje 300 mož državne milice. Gre za konjsko dirkališče v Narragansett. Governer R. E. Quinn, je zahteval, da mora ravnatelj dirkališča in njegov politični nasprotnik, W. E, (O'Hara, odj-stopiti, drugače se ne bodo vršile konjske dirke, naznanjene za ta ponedeljek. 0'Ha-odbor. Obe drugi državi ste ra Se ukazu ni uklonil in ta-končno pristalima to, da se ta^o je governer dal dirkališče napol mrtvi odbor, ki je brez- = obkoliti z vojaštvom.
uspešno posloval skoraj celo'	_o_
leto, še enkrat sestane. Skoraj Slgurna stvar pa je, da bo to njegovo zadnje zasedanje,ako se zdaj ne bo nič določnega ukrenil. Anglija in Francija, ter z njimi več drugih držav, ste se namreč izrazili, da boste nastopili svojo lastno pot, ako ne bo zborovanje odbora V najkrajšem času kaj zadovoljivega doseglo. Niste pa Pristali na zahtevo Rusije, da se določi odboru rok, do kdaj niora pokazati svoje uspehe; temu se je protivila Italija; njeni zastopniki so namreč dolžili Rusijo, da ta ne želi sporazuma in da bi nalašč delovala na to, da se ga ne doseže v določenem roku, na kar bi se moral odbor, brez uspeha raziti.
Glavni predpogoj za nadaljevanje pogajanja je ta, da se čimprej odpokliče z obeh bojujočih se strani v Španiji nianjše število tujezemskih bojevnikov. Ta predlog je stavila Francija in podpirala ga Je Anglija in Italija je deloma že pristala nanj. Edinosti Pa še ni v tem, v kakem razmerju naj bo to število. Do-Clm zahteva Italija, da ima b'ti odpoklicano enako število z obeh strani, ste pa nasprot-Anglija in Fi-ancija mne-nJa, da se mora pri tem upošte-Vati sorazmerno število. Pri tem ^unate, da je na nacijonali-lfni strani okrog 100,000 tuje-^nicev, na vladni pa okrog °'°00 in tako bi moralo nacijo-'"istično armado zapustiti po pet mož za vsakega moža v vladni armadi.
Ta zadeva se bo prerešetavala ® torek, ko se ponovno sestane 0 0r> in istočasno tudi drugi Pologi, stavljeni od Francije, ed temi je glavni ta, da se pri-e do zaključka za odstranitev yseh tujezemskih prostovoljcev 12 Španije in se prepusti Špan-cfn> samim, da izvojujejo svojo cjvilno vojno. Ako pride do tega, e Anglija in Francija celo pripravljeni, da priznate bojevalno Pravico tudi vladi generala ranca. Obenem se bo izdal nov aPel na vseh 27 držav, ki so
BOGASTVO JIMA PRINESLO NEZADOVOLJSTVO
Bridgeport, Conn. — Tukajšnji lokalni advokat Harry V. Harris je zadnji čas prebil v Reno, Nev., da si tam izpo-sluje lazporoko od svoje žene. Njegova žena, ki živi še tukaj, pravi, da se razporoki ne bo protivila. Obenem pripoveduje tudi, kako je prišlo med njima do nesrečne razprtije: Denar jo je povzročil. Do marca 1935 sta živela zadovoljno zakonsko življenje. Tedaj pa sta zadela v neki loteriji dobitek $72,900 in ta denar je prinesel, prepir v hišo, ki se je stalno ostril, do-kjer ni zdaj prišlo do preloma.
-o-
KVARANTINA ZA SPOLNO BOLNE Chicago, 111. — Pri pobijanju nalezljivih spolnih bolezni se je zdravstveni department tukajšnjega mesta pričel posluževati skrajnostne metode. Ravnal bo namreč s to boleznijo kakor z vsako drugo nalezljivo boleznijo, namreč, da bo postavil stanovanje, v katerem je bolnik, pod kva-rantino, in sicer za toliko časa, dokler se bolnik sam ne priglasi v svrho zdravljenja. Prvi tak slučaj se je ukrenil v nekem stanovanju na 401 So. Paulina st., kjer se je na vrata stanovanja nabil lepak z besedami: "Gonorhea — Venereal Disease — Keep Out."
CIO ZA BOJKOT PROTI JAPONSKI
Atlantic City, N. J. — Na svojem zborovanju 'v tukajšnjem mestu so voditelji CIO delavske organizacije pretekli petek sprejeli resolucijo, da se proglasi splošen bojkot proti japonskemu blagu v tej deželi. Podobno resolucijo je sprejela zadnji teden tudi 'delavska federacija.
KONFERENCA 0 JAPONSKI
Sklicanje zborovanja zastopnikov deveterih velesil,
Washington, D. C. — Ameriška vlada je preteklo soboto sprejela povabilo na konferenco deveterih velesil, ki so pred 15. leti podpisale pogodbo, s katero se zasigurava neodvisnost Kitajske. Povabilo je poslala Belgija in konferenca se bo otvorila v Bruselju 30. oktobra. Ameriška delegacija se bo odpravila na pot to sredo in ji bo načeloval potujoči poslanik N. H. Davis. Kaka naročila je prejela od vlade, se ni objavilo. Kakor se domneva, se Japonska, ki je bila §na tistih, ki so podpisale pogodbo, konference ne bo udeležila.
DRUGI MIROVNI PREDLOG ODBIT
VATIKAN PREKLICUJE IZMIŠLJENE VESTI
Washington, D. C. — Zadnji teden so ameriški listi prinesli vesti, da se je Vatikan odkrito postavil na stran Japonske in da odobrava njen vpad na Kitajsko, češ, da se s tem pobija komunizem. Zadnji petek pa je tukajšnji apostolski delegat izdal proglas, v katerem povdarja, da so bile te vesti popolnoma izmišljene, in objavljene oči-vidno v svrho ščuvanja ameriškega ljudstva proti Vatikanu.
PO K AT. SVETU
Denver, Colo. ■ konvencija delavske federacije že končavala zadnji petek, je prispel od voditeljev nasprotne organizacije; CIO, ki so zborovali v Atlantic City, nov predlog za spravo med obema delavskima organizacijama. Predlog pa je ekseku-tivni odbor federacije, ki se je bavil z njim, odbil, vendar pa je pustil vrata odprta za nadaljnja pogajanja. CIO je predlagala, naj bi se od vsake organizacije 'izbralo deset mož, ki bi vodili mirovna pogajanja. Predpogoj za ta pogajanja pa je, da mora federacija pristati na unijonizira-nje po industrijah. Zaradi tega predpogoja je federacija predlog odbila, pristala pa je na poznejši podobni predlog. -o-
OBDOLŽENA VEČ UMOROV
Cincinnati, O. — Zadnji teden se je pričela tukaj porotna obravnava proti neki Mrs; Anna M. Hahn, ki je obdol-žena, da je izvršila več umorov, da si pridobi denar svojih žrtev. Obsojenka je stara 31 let. Zanimivo je to, da bodo njeno usodo odločale ženske. V poroto je bilo namreč
—	Pittsburgh, Pa. — Trditve, da je CIO komunistična organizacija, so neumne; tako se je izrazil Father Ch. O Rice napram uredniku revije "Christian Front." Dejal je, da je resnica ravno nasprot-
Ko se je no, namreč da je CIO branik proti komunizmu.
—	Haag, Nizozemska. — Tukajšnja kraljica Wilhelmi-na je pokazal^ vgč modrosti kakor razni evropski diktatorji. Pred parlamentom je v svojem govoru zadnji teden povdarjala, da mora biti božji i zakon podlaga za vse zako-! ne, ki jih država sprejme. Ta-j koj nato je bil za načelnika, zbornice izvoljen katoličan, | prof. Alberse.
—	Pariz, Francija. — Odbor za mednarodne evharistič-ne kongrese je sklenil, da se bo 35. tak kongres vršil v Franciji leta 1940. Pred njim se bo vršili evharistični kongres v Budimpešti na Ogrskem, in sicer koncem maja 1938.
—	Šanghaj, Kitajska. ■— Novi kitajski justični minister, Hsieh Kwangf-sen£ je prejel svojo višjo vzgojo na jezuitski univerzi v Šanghaju. Dasi je star samo 40 let, se je povzpel med vodilne osebnosti v moderni Kitajski.
MIROVNA KONFERENCA
Zastopniki obeh del. organizacij, federacije in CIO, se sestanejo 25. oktobra v Washingtonu.
odbranih enajst žensk in med njimi sedi en sam moški, 27 lietni John Granda.
Denver, Colo. — Prvi poizkus, da se napravi konec nesmiselnemu boju med dvema delavskima organizacijama, federacijo in CIO, ki je zdaj trajal skoraj celi dve leti, se bo podvzel prihodnji ponedeljek, 25. oktobra. Ta dan se namerč sestanejo zastopniki obeh organizacij k mirovnim pogajanjim v Wash-ingtonu.
Do tega srečnega zaključka je prišlo preteklo soboto, ko je odbor del. federacije sprejel tozadevno povabilo, poslano od vodstva CIO. Določilo se je nato, da bo federacija pri pogajanjih zastopana od treh mož, CIO pa bo poslala deset mož tja. CIO delegaciji bo načeloval Ph. Murray, vodja organizacijskega odbora jeklarskih delavcev, delegaciji federacije pa podpredsednik Geo. M. Harrison.
Da je prišlo do teh pogajanj, je vzrok predvsem v tem, ker je delavstvo na splošno, in sicer na obeh straneh, že sito teh medsebojnih bojev. Brez dvoma pa je tudi predsednik Roosevelt zastavil svoj vpliv.
-o-
USODNA EKSPLOZIJA V
PREMOGOVNIKU Birmingham, Ala. — V soboto v zgodnjih jutranjih urah je prišlo v premogovniku pri mestu Mulga, deset milj zapadno od tukaj, do katastrofalne eksplozije, v kateri je izgubilo življenje,. kakor se računa, 32 delavcev. Vsi tukajšnji ambulančni vozovi so bili pokličani na mesto nesreče, da prepeljejo ranjence v -bolnice. Kako je prišlo do usodnega dogodka, se še ni ugotovilo.
.-o——
Širite in priporočajte 'Amerikansk iSlovenec"!
tz Jugoslavije
Težko prizadeto prebivalstvo Prekmurja in Medjimurja, katere je letos od meseca julija že petič obiskala povoden j. — Zanimiva sodba zaradi Mačkovega pokreta na Dolenjskem. — Smrtna kosa in drugo.
list
KITAJSKI STRELSKI JARKI
vključene v nevtralnostni odbor, da preprečijo vsako novo pošiljko bodisi vojaštva, ali pa vojnega materijala v Španijo, j
Petič prizadeti
Dolnja Lendava, 27. sept. — Od meseca julija letos so se ogromne vodne mase že petič razlile preko polj dol-njelendavskega okraja in povzročile ogromne škodo. Iz Murske Sobote pa poročajo, da jih je že dvanajstič letos obiskala povodenj, toda takšne kot je zadnja, ki je nastala zaradi silovitega dežja v Avstriji, ne pomnijo že desetletja. 2e v soboto so morali prebivalci vasi Dokležovje bežati pred vedno bolj naraščajočimi valovi iz svojih stanovanj na višja mesta, da bi rešili vsaj svoje življenje, če jim že voda odnese ali pa uniiči tako rekoč vse njihovo premoženje. Hitro so spustili vso živino iz hlevov in jo odgnali na varno. Nekateri niti niso imeli dovolj časa, da bi zbežali od doma in so se v silnem strahu zatekli kar na strehe svojih hiš, ki so se že majale v temeljih. S streh so v smrtnem strahu klicali na pomoč. V hipu je bil ustavljen tudi po vseh cestah in potih promet med Medjimur-jem in Prekmurjem. Razen Dokležovja so morali ljudje bežati tudi iz številnih drugih okoliških vasi na prekmurski strani, med drugimi Srednja in Dolnja Bistrica, Crenšovci, Kod, Petešovec, Bence in Ko-toriba.
V teh vaseh je voda porušila mnogo hiš. Žalosten je pogled na ravnino med prekmurskim središčem Mursko Soboto in Doljno Lendavo, ki se je ob tej povodnji spreme-
in državno tožilstvo je sestavilo obtožnico v kateri obtoži Franca Bulca ter poleg njega, še Krunoslava Batušiča, privatnega uradnika iz Zagreba, Martina Štrumbelja iz Vavte vasi, Jožefa Renušo iz Jurne vasi v občini Šmihel Stopiče, Franca Špeharja iz Vinice in Stanka Horvata iz Novega mesta, češ da so se udeležili poli/tičnega shoda Mačkove stranke in da so člani politične organizacije, ki hoče spremeniti obstoječi družabni red v državi ter nosi plemensko; obeležje.
Po dolgi preiskavi je prišlo; končno do sodne razprave, ki se je vršila v torek 21. t. m. pred okrajnim sodiščem v Novem mestu. Sodnik je vse ob-tožene oprostil. Izkazalo se je, da političnega shoda sploh ni bilo.
Zlatomašniški jubilej
V nedeljo 26. septembra je v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani slavil svoj zlatomašniški jubilej zelo priljubljeni jezuit p. Alojzij Žužek. Zlatomašnik je bil rojen leta 1865 v Planini pri Vipavi in je že kot 22 letni mladenič pel novoj mašo, to je sept. leta 1887, Kaplanoval je v Krizah pri Tržiču in v Sostrem ter leta 1889 sito pil v jezuitski red/. Največje njegovo življenjsko delo so bili misij oni, katerih' je imel 417. V nepretrgani vrsti bi ti misijoni trajali polnih 11 let.
.a 3u
Nesreča s puško
Z grozo je posestnikova hči mla v pravo S1roko morje. IzjMarija žerdin izLendave na,
njega gledajo samo strehe hiš ŠIa svojo sestro Ano pred
Pogled na skrbno zgrajene kitajske strelske jarke ob železniški p rogi Tientsin-Pukow. V bojih pa I", so Japonci te jarke zavzeli. V f^mmMr^i^^^J' .	., ......... '^^am
in vrhovi dreves. Iz vode štrli koruza, v vodi se koplje še neiizkopani krompir, ki mu kakor še nekaterim drugim jesenskim pridelkom, tako pesi, repi, ajdi in kar je takega še v zemlji, grozi pogin. V vinogradih, ki so letos skoraj povsod dobro kazali, zaradi preobilne mokrote grozdje gnije in poka. Vinogradnik in kmet obupano gledata v prihodnje dni.
Veliko škodo je povodenj napravila tudi s tem, da je ljudem odnesla velike kupe drv, ki so jih ravno pripravili za kurjavo čez zimo. Vsaj približno so mogli dosedaj oceniti, koliko zemlje je pod vodo. Računajo, da je voda zakrila približno 20.000 oralov.
spodarskim poslopjem s prestreljeno glavo, poleg nje pa samokres, ki je bil last njenega očeta. Kakor se je pozneje ugotovilo, je Ana iz očetovega predala vzela samo-( kres, s katerim je hotela v vinogradu pregnati škorce. Ko se je vračala iz vinograda ji je na strmem bregu 1 spodrsnilo da je padla in pri padcu se ji je samokres sprožil, da jo je izstrelek zadel v glavo, in jo usmrtil.
Pred sodišče zaradi shoda, ki ga ni bilo
Novo mesto, 25. sept.
DENAR V STARI KRAJ
loSljamo po dnevnem kuczu. Včeraj bo bile Aaše cene:
V Jugoslavijo: Za:	Din:
$ 2.S5___ 100
$ 5.00_200
$ 7.20--- 300
$11.65__ 500
$23.00 ___1000
$45,00 _____2000
K Italijo; Zal	Lir!
$ 6.50_ 100
$ 1225_200
$ 30.00 _500
$ 57.00 _-.,1000
$112.50 __2000
$167.50 __.3000
Pri večjik svotah poseben popust.
Neki Ludvik Šlajpah je iz po-j . Za.,if?laj^r * litičnega sovraštva ovadil mi-renskega posestnika Bulca Franca, da je letos meseca aprila imel v Kačji ridi blizu Mirne shod pristašev dr. Mačka. Vsledtega so politične oblasti uvedle obširno preiskavo
a $5, pošljite $51.75. — ga $10. pošlji« $10.83; — Za $25. pošljite Dobivamo denar tudi iz starega kraja sen}.
Vsa piama pošljite na: i ,
JOHN J ERICH ^
1849 W. Cermak Rd.,
Chicago, III
22 P Marija Sal. +	SLOVENSKI
IIESF*	PRVI SLO VENSKI LIST LVj AMERIKI
trs Frumencij € & fCf§ ill ftorog — ta pravtOQ jfft resnim — 0& M« M 85»«g«J!	ZDRUŽENI*
11 lil 1 K J GEASILO SLOV. KATOE DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GI^SILO DRUŽBE SV. DRUŽINE Y JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA ffl	pKŽAVAH
CH3CAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.	AMERIŠKIH.
~	11 ^__'(Official Oram of four, Slovem an Organizations}
"TEVm.m0,) 2°2'	___CHICAGO, ILL., TOREK, 19. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 19, 1937	LETNIK CVOL.) XLVI.
' ti k \ i - n, ,-i , ■,■...-,.■■ , u ■■ .ii » i s ■■ . ■■ ■ •—— - - -	' --
Btf-an 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 19. oktobra 103?
Amerikanski Slovenec
' Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. . Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO-
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5S44
Naročnina;
____________$5.00
.............2.50
Za celo leto Za pol leta
Za četrt leta ...........-........................ 1.50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ..................................$6.00
Za pol leta ................................... 3.00
Za četrt leta ...................................... 1.75
Posamezna številka ......................... 3c
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
-■	J-&
Published by: EDINOSJ PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year —.................
For half a year
..$5.00 2.50 1.50
For three months ................-
Chicago, Canada and Europe:
For one year -----------------------------$6.00
Fpr half a year ____________________________ 3.00
For three months ________________________ 1-75
Single copy ...............—'-------------------- 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti deposlani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. _____
J. M. Trunk:
Napredujemo??
Napreden urednik naprednega lista beleži vsak napredek na vsakem polju: v znanstvu, mehaniki, zdravilstvu, astronomiji, kemiji . . povsod pač beleži napredek, ko napredek zapazi. Ampak isti napredni urednik naprednega lista ostaja pri vsi naprednosti naravnost bolestno nazadnjaški, ker vsak dozdeven ali resničen napredek ga vrže nazaj v stari in srednji vek, in kakor bi pritisnil na električen gumb, pride iz naprednega srca nazadnjaško javkanje, kako strašno hudo je bilo tedaj in v starem in posebno še v srednjem veku. Hm? Res je, da tedaj še niso odkrili tega in tega elementa, da so morda mislili, da jih sploh ni več, ali so bili tedaj mnenja, da je zemlja skledasta in bi bil kak avtomobil hudičeva šajtrga ... ampak če bi ta napredni urednik, ki se ne more dosti zgražati nad malim napredkom v davnini, moral analizirati ideje kakega Aristotela ali Platona ali Avguština ... bogami... niti prve strani bi ne zmogel, in vendar je to čista in resnična in pristna — znanost! ■
Dejte — no — malo napredovati, vsaj v tistem večnem javkanju o starem in srednjem veku, ako že res tedanjega napredka ne morete kapirati.	_	7 ■-.
prav močno uplivajo. Na 12. okt. je bil prvi lunin krajec. In y glavi "najboljšega pisatelja in urednika na svetu" se je nekaj pomešalo. Silna jeza in srd, ki menda dela gospodu težave že odkar ga je za lase potresel č. g. pater Bernard Ambrožič radi znane pesmice, je udarila na dan in napisal je pod naslovom "malo tega in onega". Ta "literarni" produkt je prav res vsakega malo! Največ pa neke tvarine, ki jo vsled spoštljivosti do našega jezika in pa olike ne zapišemo z imenom. Pred nedolgim smo zapisali, da kadar se g. Molek mogoče fižola naje in če so potem kake težkoče, da so vsega krivi ljudje na naši strani. Pa se je gospod na Lawndale zelo glasno skliceval na dostojnost! To, da sam zmerja druge v tonu, ki bi ga človek ne pričakoval niti ne od najzadnjih bezniških postopačev, je pa vse prav! Morda mu bodo za tisti člančič z dne 13. okt. prisodili še posebno nagrado za to literarno umetnost. Gospodje pri "C. G." ne pozabite tega, drugače bo zamera do groba!

- '""»trwsrvr.'i
'•Vi!
Brez naslova
ŠTIRIDESETURNA POBOŽ-NOST IN MISIJON V PITTSBURGHU, PA
Pittsburgh, Pa.
Slovenska župnija Vnebovze-te Matere Božje na 57. ulici v Pittsburghu bo obhajala svojo štirideset-urno pobožnost počen-ši z nedeljo, 17. oktobra. Takoj drugi dan, v ponedeljek, se bo začel pa sveti misijon, ki ga bo vodil čast. g. Vital Vodušek, duhovnik ljubljanske škofije.
Škof Rožman nam ni mogel poslati boljšega misijonarja, kakor je Vodušek. Je eden najsposobnejših mlajših svečenikov ljubljanske škofije. Rojen je bil v Ljubljani, kjer je tudi dovršil svoje šole. Poznane so mu razmere industrijskih delavcev v domovini, zato si je mogel pa tudi kaj hitro pridobiti vpogled in razumevanje za naše križe in težave. Njegovo delovanje med domovinskimi delavci je bilo izredno uspešno, pač zato, ker jim je
posvetil vse svoje srce, vse svoje svetoval> naj sami sebe vprašajo misli,vse svoje sposobnosti. Si- kaj so sami dobrega napravili za
vilko došlo prepozno. Najbolje kar moremo, da objavljamo danes. Prihodnjič pošljite preje.
-o-
V ZAGOVOR
Houston, Pa.
O veliki slovenski naselbini Strabane, Pa., se je že veliko pisalo, kakor tudi o napredku, za to jaz tega ne bom ponovno našteval ali hvalil, dasi stanujem v tej veliki naselbini že nad 20 let. Prepričan sem, da nisem nikomur napravil ničesar slabega, medtem ko drugi meni polena mečejo pod noge, pa samo zaradi te neumne politike. Zato hočem spregovoriti pred davčnim iztir-jevalcem (čax payer), o teh možeh, ki čez "mene lažnjivo govore in hujskajo zopet mene, da nisem jaz nikdar nagovarjal kakega kandidata nasproti kakemu drugemu kandidatu, ki sedaj kandidirajo. To je gola laž, katero trosijo taki, ki imajo čez mene toliko povedati. Jaz bi jim
Predsednik Roosevelt je brezdvomno najboljši radio govornik. Ima prijeten glas, ne pretirava, govori dostojno in ga je res prijetno poslušati. S temi svojimi vrlinami si je že davno osvojil vse ameriške radio poslušalce. Ni pa predsednik samo dober govornik. On je tudi spreten in sposoben politik. Imenovanje senatorja Blacka ga je res zavedlo v neprijetni položaj. Nič ljubo mu ni bilo. In ko so ljudje zadnji teden najbolj napeto razpravljali vsepovsod o Blackovem slučaju, je predsednik v Chicagi spregovoril o vojni in vsa dežela in z njo skoro ves ostali svet je odprl usta in z zanimanjem poslušal. Kakor električni strojnik, ki prekine z stiki tok, tako je predsednik Roosevelt s svojim govorom obrnil na enkrat vse javno mnenje dežele na drug predmet in zdaj vse ugiba in govori o možnosti vojne in ugibajo kaj bo. Nihče drugi ne bi javnega mnenja tako hitro obrnil v drugo smer, kakor on. V tem je mojster. To je dosegel začasno. Z dnevnega reda pa zadeva imenovanja senatorja Blacka za vrhovnega sodnika še dolgo ne bo. Politične strasti ni mogoče zadušiti tako hitro. Zopet se bodo dvignile in valovi bodo še pluska-li ob to vprašanje.
Zanimivo. Te dni sta podal.a dva znanstvenika za kemikalije svoje izjave o novih iznajdbah na polju kemikalij in medicine. V Londonu je predaval prvi in izjavljal, da bo zdravstvena veda kmalu posedovala vsa protisredstva, s katerimi bo mogoče uspešno omejevati kugo, legar, influ-enzo, raka in več drugih nevarnih kužnih bolezni. Za svoje izvajanje je žel pohvalo in priznanje. V istem času pa je prišla v svet druga izjava, ki jo je podal v Berlinu na Nemškem neki znanstvenik na polju kemikalij ter pravi, da se bo v bodoče najbolj uspešno premagalo sovražnika z kužnimi bacili, ki se jih bo lahko raztreslo po vsej sovražni deželi z zraka v nalašč zato pripravljenih posodah. Tako. Na eni strani se trudi veda, da bacile omeji in pomaga Človeštvu pred to veliko nesrečo, na drugi strani pa delajo načrte, kako bodo pokončavali ljudi z bacili. Zadnji namen je več kot nečloveški. Še zverine bi tega ne delale.
cer bi prav gotovo ne bil imel uspeha.
Tako si je g. Vodušek prido-, bil ne le šolskega znanja, ampak je temeljito proučil tudi knjigo življenja, na mestu, kjer se življenje najbolj kaže, zato ker se tam življenje s smrtjo bori.Videl je trpine padati pod križem življenja, videl je bridkosti siromaštva, obup zapuščenih, strta srca žalostnih, ki si žele bolj smrti, kakor življenja. Videl je seveda tudi samopašnost in oholost in brezsrčnost onih, ki so prejšnim naprtili križe, bridkosti, obup in jim tako štrli srca. To je knjiga življenja, ki jo je Vodušek prebiral, odkar ga je Gospod izbral za svečenika onim, s katerimi se je sam najrajše družil, siromakom in zatiranim, ker take je najbolj ljubil.
Vodušek prihaja k nam kot duhovnik-misijonar, kot rodoljub, kot predstavi tel j naše ljubljanske škofije in, last but not least, kot najboljši prijatelj delavcev, s katerimi je navajen deliti vse, zlo in dobro. Da ste nam dobrodošel, g. Vodušek! Bog I Vas živi!
Od bor^ slovenske cerkve Vnebovzete Matere Božje Op. ured.: — Za sobotno šte-
to se je že večkrat izkazalo kot resnično.
Michael F. Tomšič, east.
-o-
ZA POMOČI POTREBNE Johnstown, Pa.
Ker bi se nekateri radi odzvali prošnji vsled vremenske katastrofe silno prizadetim in nujne pomoči potrebnim, če bi imeli za to priliko, zato podpisani naznanjam, da sem pripravljen sprejemati darove in jih potem skupno poslati na pristojno mesto, kajti nekoliko darovati je že marsikomu mogoče, ni pa mogoče, ali vsaj ne brez težav, vsakemu posebej pošiljati denar, posebno ne manjših zneskov, katerih bi se tudi skoro ne izplačalo pošiljati. Če bi pričakovali, da vsakteri, ki je pripravljen kaj darovati tudi sam pošlje, bi pomoči potrebni pač kaj malo dobili pomoči, dasi jo tako nujno potrebujejo, ker taki, ki morejo ali hočejo dati večje svote, in so vajeni denar pošiljati, so pač redki.
Zato bi bilo priporočati, da se v vsaki naselbini kdo zavzame in začne zbirati darove, za katere prosijo in se tako da vsakemu prilika, da daruje kolikor hoče in kolikor more, da se prizadeti v svoji veliki nesreči ki jih je zadela, ne bodo zaman obračali do nas. — Darovi se lahko oddajo tudi našim čč. gg. frančiškanom. Imena darovalcev bodo priobčena v Amer. Slovencu. — S pozdravom.
Andrej Tomec. -o-
KDO BO EVELETH5KI ŽUPAN?
Eveleth Minn.
Kolikor je meni znano, bodo tukaj na Eveletu v kratkem volitve za župana. Slišim tudi, da kandidira za župansko mesto znani in ugledni rojak g. George Brine, ki tudi razvaža slavno znano Hams pivo po železnem okrožju. Ljudstvo, kolikor je meni znano, se zanj zelo zanima in večina njih ga bo tudi volila. — Mr. George Brine je, kakor sem že zgoraj omenila, daleč poznan in ugleden Slovenec, ki je svojim rojakom naklonjen, zato ni nič kot prav, da ga rojaki vsi brez izjeme volijo, kajti v tolikšni slovenski naselbini kot je Eveleth, bi bilo za Slovence po-
NAŠ NARODNI VRT NAPREDUJE
Cleveland, O.
Da ostane pozornost na naš narodni vrt v Clevelandu tudi zunaj Clevelanda, je potrebno od časa do časa sporočati onim ki čutijo narodno in se vesele tega, da kot narod tudi v Ameriki napredujemo v narodnem ponosu. Marsikje drugod tega ni mogoče, kar zmoremo v Clevelandu. — O našem vrtu in o gibanju naše narodne zavesti se je že mnogo pisalo. Mnogi se tudi drugod zanimajo za elevelandsko metropolo in radi berejo o našem napredku ter se vesele, če slišijo, kako se v narodnem oziru gibljemo. — Zadnjih par let smo Slovenci v Clevelandu prekosili vse druge narodnosti glede narodnega gibanja in narodne zavesti: Ta-
to vedno dovolj in dosti, česa?
samo
našo naselbino.. Jaz pripoznam, da nisem napravil ničesar, zato ne maram nobene hvale, želel bi pa nekoliko priznanja za resnico, ne pa da se trosijo laži pred davčnim iztirjevalcem. — Mene veliko ljudi pozna in lahko re-1 nosno, da imajo tako uglednega
Na Lawndale včasi pihajo čudne sape. So morda to posledice vremenskih sprememb. Saj pravijo nekateri, da lunine izpremembe in druge take spremembe na planetih, ki so ljudem znane in ne znane, zelo uplivajo na ljudi. Pisec teh vrstic ne veruje v take stvari, dasi je lahko, da je kaj resnice v njih. Ampak če človek opazuje od časa do časa pisavo g. Moleka pa pri najboljši volji ne more drugače, kakor da začne verovati v take stvari, da namreč tako le, lunin ščip, pa mlaj, pa oba krajca, na nekatere
čem, da vsi, ki me poznajo, me imajo za pravičnega in poštenega človeka, zato tudi lahko na uredništvo tega lista in lista "Ave Maria" vprašam za potrdilo glede mojega poštenja, ker delam za njihove liste že od leta 1918 in še poprej sem delal pošteno in prepričan sem, da me imajo za poštenjaka, ne pa za lažnjivca. Za enkrat bom raje potrpel tudi to in ne prihajal s polnim imenom na dan, ker vem, da ti, ki to delajo, ne vedo kaj delajo. Vsi moji prijatelji, ki me poznate že veliko časa, nikar tega obrekovanja in laži verjeti, dasi veliko čez mene govore. Saj so veliko delali proti meni in čez mene govorili že leta 1929; vem, da se še spominjate, kaj je bilo takrat. Toda, sedaj ne bom več potrpel, ker to je že preveč. — To sem vam tukaj napisal in Svarim vas, da bodite previdni kaj boste govorili. Če nimate dobrega govoriti o meni, nikar lagati, ker laž ima kratke noge in
moža na županskem stolu. Zato, slovenski rojaki in rojakinje, volilci, če je kdaj veljalo geslo vsi za enega eden za vse, naj velja tukaj pri volitvah. Če boste tako skupno nastopili, sem prepričana, da bo zmaga na vaši strani. In kot se je g. Brine ska-zal celega moža dosedaj, tako bo mož ha mestu tudi za naprej, vselej za pravico in pomoč svojim rojakom, ki bo gledal v prvi vrsti na svoje rojake Slovence. Ne pozabite na dan volitev oddati vsi glasove za njega.
Ko to pišem sneži in mrzla minnesotska burja, se že zajeda
v lica. Vem. tam doli v Illinoisu
«
in Indiani imate gotovo še prijetno vreme in pa z grozdjem ste zaposleni, prav gotovo. — Marsikateri grozd sem pojedla, ki sem ga utrgala tam pri Prijateljevih v Indiani. — Nesi list moj pozdrav vsem znancem in prijateljem po širni Ameriki in tja v domovino.
Mary Oblak
PISMO IZ DOMOVINE.
Poslano iz Brežic, Jugoslavija
Smo v oktobru ali vinotoku, ko je pri nas vsepovsod vinska trgatev. To je življenje! Dela in jela se ne manjka. Tudi jaz seta si po svoje na vrtu preskrbel domače veselje. Utrgal sem velik grozd. Ker je bil sončen dan, sem hrbet obrnil proti toplemu soncu in sem brezskrbno zobal • grozdje misleč, da bo kar v meni vrelo in se bo izvršila vinska procedura ali celotni potek. A ni bilo zaželjenega učinka.
V brežiški okolici imamo vedno dovolj in sicer pomladi in poleti imamo dovolj vode, ker tečete mimo Brežic reka Sava in reka Krka in če je deževno leto, kakor je bilo letos, imamo še preveč vode. Na jesen in po zimi imajo ljudje dosti vina, da ga še ko so nam laskavo priznali ve- .Vdajajo. Toraj imamo celo le-liki ameriški dnevniki. Zate ni čuda, da se še radi tudi sami pohvalimo. Kdo bi se pa ne!?
Moj namen je v teh vrsticah sporočili o napredku našega kulturnega narodnega vrta, ki se baš bliža svoji do-vršitvi z vsem delom, z nasadi in drugim, kar je bilo v načrtu. S tem seveda še ni rečeno, da bo vrt istočasno tudi plačan, ko bo dodelan. Vrtnar, ki bo izvrševal delo po vrednosti nad dva tisoč in petsto dolarjev, nas bo počakal, da bomo polagoma izplačevali. — Veste, mnogo je takih, ki pravijo: "Naredite, pa bom dal, ko bom videl kakšno bo". — Prav nič se ne smemo pritoževati nad našimi ljudmi; radi in z veseljem prispevajo, ker vedo in se zavedajo, da je prispevati v ta namen vsakemu posamezniku v čast in ponos. — Vrt bo po vrednosti kar zanj potrošite, presegal stotisoč dolarjev; pri tem bo pa ves ta vrt narodova last, last vseh enako, brez izjeme. — Vrt bo prav tako delal čast tudi drugim roja-, kom, ki bodo od daleč prišli v Cleveland in ga bodo nrav gotovo z veseljem in ponosom ogledovali ter priznali, da so bile te vrstice zapisane v pravi resničnosti in niso pretiravale. V dokaz, kako veliko zanimanje vlada med rojaki in narodom, za naš jugoslovanski kulturni vrt, naj med mnogimi drugimi služi tudi to le pisanje:
"Cenjeni rojak: Tukaj Ti pošiljam ček za $5.00 v podporo za Jugoslovanski kulturni vrt. Kot predsednik Jugoslav-American Citizen's kluba sem apeliral na odbor kluba, da se kaj da v dar in bilo je odobreno. Ob drugi priliki kaj več. Naše članstvo z veseljem odobrava vaše delo. ki je v ponos vsem Jugoslovanom. —Mike Popovich, preds. So. Chicago, 111."
Živela taka zavednost! Živeli pravi Jugoslovani!
Arton Grdina, preds. vrta
-o-
Kdo ve, če tisti, ki so danes nesrečni v mnogih družinah niso žrtve laži-tiska, ki uničuje moralno življenje v družinah?
Ljudje so šli ta mesec na vinsko biro. Jaz sem bil pa tudi šel na biro za vinskimi, oziroma gostilniški dovtipi. Cenj. brav-ci A. Slovenca, tukaj imate posebne šale ali dovtipe, ki jih berite. Želim vam pri .čitanj u na-slednjih dovtipov obilo smeha, ko je zdravniško priporočljivo za želodec, kajti smeh baje pospešuje dobro prebavo.
Prej se je reklo vaši krčmi "Pri beli ovčici", zakaj pa ste jo prekrstili in se ji pravi: "Hudičev brlog"? Ker sem krčmo prepisal na svojo ženo.
Gost: Ta-le kapljica je pa dobra. Prav dobra je. Ej, naj ima moja žena tudi enkrat veselje. Pripravite mi literček tega vina, da ga nesem ženi domov.
Krčmar: Milostljiva pač tudi ljubi dobro kapljico?
Gost: To ne — moja žena sploh ne pije — ampak vesela bo moje pozornosti — 110, vino bom pa jaz popil.
Gost: Slišite, krčmar, v tem pivu plava muha.
Krčmar: Verjamem, jaz bi tudi rad plaval v tem pivu, tako je dobro.
Gost: Slišite, krčmar, kakšna je pa ta rjuha . . . vsa je umazana . . .
Krčmar: A, slišite, tri tedne so ležali na njej že vse drugačni gospodje, kakor ste vi„ pa se ni nobeden pritožil . . . samo za vas ni dobra.
John: Kako čudovito je vendar svet ustvarjen! Tukaj berem, da kamela lahko 14 dni dela, ne da bi kaj pila . . .
Joe: Vidiš, pri meni je pa ravno narobe. Jaz lahko 14 dni pijem, ne da bi kaj delal!
■ Joe: Vidiš ta lepi hotel. Ta je deloma tudi za moj denar sezidan.
John: Kaj si lastniku kaj denarja posodil?
Joe: Tisto ne ,ampak ta hotelir je bil prej plačilni natakar in je marsikdaj dobil od mene po dva centa napitnine.
Vesekdo
Oglasi v "Amer. Slovcncu" imajo vsikdar uspeh!
TARZAN IN LEOPARDSKI LJUDJE
(125)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Komaj so pritlikavi črni vojaki spravili na varno tako na čuden način vjetega i>elega velikana in sc nekoliko oddaljili od koče v katero so ga spravili, so naenkrat vsi prestrašeni dvignili svoje glave in gledali v neznano prner, kajti vse ozračje je napolnil strahoten glas, kakor' glas divje zveri.
Tak glas so že večkrat imeli priliko slišati, toda še nikdar ga niso slišali v toliki bližini, saj se jim je zdelo, da je naravnost poleg njih. Njih strah sc je pa še povečal, ko so opazili silno prestrašene stražnike, katere so postavili k Tarzanu, kako so kot zdivjani drveli proti njim.
"To je hudobni duh, ne človek," so prestrašeni govorili stražniki. "Premeni! se je v opico. Ste slišali?" Po teh bfcsedah je objel vse silen strah. — Tarzan, ki si ni mogel nikakor pomagati, je namreč zagnal silen krik, lasten velikim opicam, s katerim je klical na pomoč, ker jc bil v veliki nevarnosti. —
"Pojdimo v kočo in ubijmo ta stvor," je rekel Nyalwa, katerega so črnci kot najboljšega med seboj, izvolili za začasnega poglavarja. Naj bo že ta stvor kdorkoli že, varnejši bomo pred njim če bo mrtpv, kot če ostane živ." "Res," pritrdijo drugi, "in poleg tega bodo tudi naši lačni želodci zopet siti."
PRIZOR IZ SPANSKE VOJNE
Slika kaže previdno prodiranje španskih vladnih čet proti mestu Belcliite v severovzhodni Š niji, katerega so bili nacijonalisti nedavno primorani zapustiti.
Mirko Oberdan.k iz Sempasa je našel na polju majhen, še ne eksplodiran izstrelek. Ko se je s to nevarno igračico hotel nekoliko zabavati, se mu je razpočila in ga na več krajih telesa ranila. Tudi on je moral v Gorico v bolnišnico
Evangelisti popisujejo tri o-bujenja, čisto zgodovinsko, preprosto, toda prepričujoče. Saj so bili sami zraven, vsaj nekateri. Vse trikrat je Jezus obudil iz ljubezni: usmilil se je žalostnega očeta, jokajoče matere, obupanih sester.
Nedeljski evangelij o obuje-nju Jairove hčere ima velik pomen za nas, posebno sedaj, ko se bliža katoliški praznik Vseh svetnikov in spomin Vseh vernih duš. Prav je, da na ta evangelij ne pozabimo, ko nas Cerkev vabi na grobove.
* * *
Nikar ne mislimo: tem trem je Jezus storil čudež, zakaj ga meni ni? Tudi oni trije so bili velika izjema v tistih letih ,ko je Jezus hodil po Sveti deželi.
^ Vendar moramo razumeti to, da je kaj takega storil Jezus 3e takrat, ko je živel med ljudmi. Odkar je odšel s sveta, je samo še po rokah kakega svetnika sto-nj kaj tako izrednega, Razumeti moramo: če mi ie
mati umrla, me ne more več božati po licu in ne more mi več brisati solz. Prav nič pa ne dvomimo, da se materina ljubezen do mene v večnosti ni nič zmanjšala, temveč le povečala, pomnožila.
Tako ali vsaj podobno je tudi z Jezusom:
ko ni več s človeškim telesom med nami pričujoč, nam ne obuja mrtvih, nam ne briše solz. Kljub temu pa ni njegova ljubezen do nas nič manjša. Še bolj skrbi za nas, ko ve, da smo še bolj pomoči in tolažbe potrebni .. .
* * *
Ko bomo torej stali ob grobovih, ne bomo smeli nikdar na to Jezusovo skrb in ljubezen pozabiti. Čeprav nam mrtvega ne obudi, čeprav se nam ne prikaže kot nekoč Magdaleni ob grobu. A ljubi nas.
Ljubi tudi takrat, kadar nam pusti trpljenje in bolečino. Morda je tako najboljše za nas ali pa nas vsaj preskuša, da nas bo za zvestobo še bolj poplačal.
Javna dela
Pred kartkim so tržaški listi °£>javili seznam javnih del, ki naj bi se v Julijski krajini dovršila v prihodnjem letu. Tako nameravajo dokončno urediti oko-lico goriškega gradu, zboljšati nekaj cest in zgraditi zavod za deco letalcev. V Trstu bodo uredili cesto preko Lovca in elektri-frcirali drugo električno progo Trsta do Opčin, na Nabrežni »odo zgradili skladišča za olje in druge lahko vnetljive tekočine,
lzu Sacerba nad Dolino nov most za cesto preko Rižane, v Opatiji pri Reki novo carinarni-co» v Pazinu nov dijaški konvikt, na Reki več stanovanjskih hiš Za poštne nameščence in neki cestni podvoz pod železniško Progo. V severni Istri namera-vajo nadaljevati z .izsuševa-njem doline reke Mirne, zgraditi tam tudi večji most cez reko, v Puli povečati nekatere šole in zgraditi novo vojašnico za karabinjerje. Na Eroinski otok bodo napeljali 12 Pule po morskem dnu nov vodovod in izvršili tam še nekatera higienska javna dela, v Raški dolini bodo dogradili novo rudarsko naselbino, na Lastovu izsušili dolino Vino-Polje, v Zadru pa zgradili no-v° občinsko palačo.
dnevne. Po tej nesreči pa bo do oblasti podvzele pri družbi vse potrebno, da se to ure-
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
dokazuje, da je v pradavni! časih tam valovilo morje. Ž( leta 1912 je ta potok prine sel na dan veliko okameneh morsko želvo. Po zadnjih na livih so valovi potoka privle kli na dan razne prazgodo vinske predmete, ki so jil prenesli v zagrebški geološk muzej.
-o—_
Karamfcol kolesarjev
Na cesti v Podplati, take poročajo iz Maribora, stž trčila 32 letni čevljar Mihž Jagodič iz Podplata in Antoi Kunstič s kolesom drug \ drugega. Posledica karambo-la je bila, da so morali Jago-diča odpeljati v bolnico.
--o-
Lepa slavnost Petindvajsetletnih ustanovitve gasilske čete in blagoslov novega prapora so pred kratkim slavili gasilci v Brusnicah pri Novem mestu.
-o-
Gorelo je Posestniku Francu Stuber-ju, tako poročajo iz Maribora, je zgorelo gospodarsko poslopje. Gasilci od Sv. Martina so preprečili, da se ogenj ni razširil na ostala poslopja. Zažgala je domača hčerka Alojzija, ki še je igrala z vžigalicami.
--o-
Kap
Šoferja mariborskega mestnega podjetja Alojzija Prim-ca je v njegovem stanovanju zadela možganska kap. Takoj so ga pripeljali v bolnico, kjer je kmalu izdihnil.
Mrtvec brez glave Na cesti med Skalami in Slovenjegradcom so našli mrtvega človeka brez glave. Pozneje so ugotovili da je to 44 letni banovinski cestar Filip Tišler, ki si je iz neznanega vzroka zatlačil v usta di-namitno patrono, ki mu je na strahoten način odtrgala glavo od telesa. .
-o-
Napredek gasilcev V Zgornjem Brniku so pred kratkim slovesno blagoslovili novo motorno brizgalno, katero si je s pomočjo zavednih
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523 Uradne ure vsak dan od 9. zjutruj Hn 8r,?0 7Vi»č«"r.
Matija zasovražil ženo, ker je hotela polovico posestva prepisati na hčer, katero je raje imela kot ostale otroke. Nekega dne je prišlo med njima do zelo' hudega • spora, med katerim je Matija pograbil kos železa in tako dolgo udrihal po ženi, dokler ni obležala mrtva.
Hudourniki odkrivajo prazgodovinske ostanke
Gorski potok Globočica ki izvira pod Ivančico, prinaša vsakokrat kadar zaradi nalivov močno naraste, na dan mnogo školjk in okamer.;:n ter dele raznih okostij, kar
Premijo je dobil
Pri zadnjem premijskem o-cenjevanju konj v Gor. Radgoni, je dobil prvo nagrado g. Franc Santel, ki je vzredil najlepšega žrebeta.
-o-
Odlikovanje Z gasilskim križcem III. stopinje je bil odlikovan starešina gasilske župe Novo mesto g. mag. pharm. Josip Bergman.
--o--
Tragedija V vasi Murščaku se je zgodila velika družinska tragedija. Kmetovalec Matija Res in žena Katarina sta že dalje časa živela v sporu. Zlasti je
di.
-o-
Prispevki za kmetijske inšpektorate
V uradnem listu je bil pred kratkim objavljen dekret, s katerim so bili določeni prispevki pokrajinskih in občinskih uprav, in korporacijskih svetov ter drugih gospodarskih ustanov v posameznih pokrajinah za vzdrževanje pokrajinskih kmetijskih inšpektoratov. Skupno bo vseh 93 italijanskih pokrajin prispevalo 11.6 milijona lir. Od tega. zneska odpade na 4 pokrajine Julijske krajine pol milijona lir; na goriško 133, na traško 104, na puljsko 200, na reško pokrajino pa 57 tisoč lir. Slovenske kmečke občine bodo prispevale po 200 do 6350 lir, in sicer one v tržaški pokrajini skupno 19,-500, v reški 8,900, v puljski 60,000, v goriški pa 30,000 lir. Zadrska pokrajina je teh obveznih prispevkov oprošče) na.
Nesreče z vojnim strelivcm
Ostanki vojnega streliva so zopet zahtevali dve nesreči, 26 letni Ivan Gruden iz Oze-ljana pri Gorici je delal na polju. Razkopaval je zemljo in pri tem s svojo rovnico zadel ob vojni izstrelek, ki se je razpočil in ubogega fanta ranil na desni nogi in levi roki. Prepeljali so ga morali v goriško bolnišnico. — 14 letni
Oproščen
Pred tržaškim prizivnim so diščem se je vršil proces prot: Josipu Rupniku iz Kamnomle pri Idriji, ki ga je že goriške sodišče obsodilo na 3 leta zapora in 30,000 lir globe, kei je predlanskim zbežal čez mejo. Rupnik se je v Gorici zagovarjal, da se je odpravil v inozemstvo zgolj zato, da bi si našel zaslužka, ki ga doma ni imel. Pred tržaškim prizivnim sodiščem je Rupnika zagovarjal odvetnik Zennaro. ki je dokazoval da Rupnik svojega dejanja ni izvršil iz političnih razlogov in da mora biti na osnovi poslednjega am-nestijskega dekreta oproščen sleherne kazni. Državni tožilec Lutri je zahteval za obtoženca 10 mesecev zapora. Sodišče je Rupnika na osnovi zadnje amnestije , popolnoma oprostilo.
-o-
Most čez Vijpavo
Prejšnji mesec so slovesno odprli za promet most, ki pelje pod Sv. Katarino čez Vipavo k Muličevim fužinam in veže rihemberško in črniško občino. Most je pred leti popolnoma razpadel. Leseno mostišče je deloma zgnilo,deloma ga je odnesla voda, ostala sta samo oba zidana stola na levem in desnem bregu. Letošnje poletje so se vršile v teh krajih Vipavske doline vojaške vaje. Na prošnjo civilnih oblastev je korno po-veljstov v Vidmu naročilo 11. ženijskemu polku, . naj most vzpostavi. Vojaki so se pozivu z veseljem odzvali in v kratkem postavili novo, močne, leseno mostišče.
-o-
KRATKE NOVICE
Zaradi bega čez mejo je bil pred' tolminskim sodiščem Venceslav Kobal iz Cerknega obsojen na tri mesece zapora in 2,000 lir denarne kazni. Sodišču v Gorici pa so bili prijavljeni iz enakih razlogov. Viktor Zovič iz Galežane pri Pulju, 24 letni Evgen Ravbar,
Številne žrtve
Strašna nesreča ki se je •v Začetku meseca septembra Zgodila v Krapanskem rudiii-u je zahtevala trinajst smrt-žrtev. Krapanski rudnik, 1 Ka v zadnjem času z veli-intenzivnostjo izkoriščajo, Gi;i v Istri pri Labinu. Na an nesreče je skupina deve-
* rudarjev zažgala v r6vu j0ln?.' da bi tako razbila več-ki Prem°£a. Toda plin, v Je nabral v rovu se je j poleg eksplozije mine pj. Prišlo tudi do eksplozije . a. Vseh devet rudarjev se J.^dušilo. Ko se je skupina n V*1 n,darjev drugega dne
tiicl V r0V' S° Se ^ 1 ti. Sedem od nesrečnih
°v so domačini iz okolice
4g na> v starosti od 22 do
. 'ct. Pogreb nesrečnih žrtev
j® bil tak, kot ga ljudje še
^0 videli. Ob nesreči pa je
P°t prišlo na dan vprašanje
^- itvo varovalnih naprav,
k So v tem rudniku najslabše,
Je sploh mogoče.Izkorišča
se rudnik poleg vsega z
s^ečj0 intenzivnostjo. Ne-
Ce 80 v tem rudniku vsako-
300 svetih maš letno
v življenju in po smrti, so deležni člani "Mašne zveze za Afriko". ' Članarina enkrat za vedno 25c za vsako osebo, živo ali umrlo. — Naslov: DRUŽBA SV. PETRA KLAVERJA za afriške misijone, 3624 W. Pine Boulevard,	St. Louis, Mo.
NAZNANILO
preselitve na novi naslov objavlja:
DR. JOSEPH E. URSiCH
SLOVENSKI ZDRAVNIK in KIRURG
ki je doslej ordiniral na 2000 W. Cermak Road, in sc je preselil in ordinira zdaj na naslovu
lig BOŽI ČNI
IZLETI
|§|p v JUGOSLAVIJO
^PŽmMm	PARNIKI IZ NEW YORKA:
EUROPA.....27. novembra
«yJ8ffiSčii NEW Y0RK .... 2. decembra M||g| HAMBURG .... 9. decembra .j^^PjBB EUROPA.....16. decembra
r^rfAjnBL Brzi vlak ob EUROPA v Bremerhaven zajamči '^BHSBmfi^H	udobno potovanje do Ljubljane.
Izborne železniške zveze od Cherbourga ali Hamburga.
Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali
Mhamburg^MERICAN LINE®
gpgjNORTH GEBRSAN LLOTDlgjl
130 W. RANDOLPH STREET, CHICAGO, ILL.
1901 W. Cermak Ed.
Chicago
Njegove uradne ure bodo: Od 1 do 3 ure popoldne in od 7 do 8 ure zvečer izvzetflši ob sredah.
Uradni telefon: CANAL 4918 Rezidcnčni telefon: La Grange 3966
— Po dnevi na razpolago celi dan v uradu. —
i'orelc, id. oktobra 193-7
'AMF.PIKA NSKI fl.nvcNPr
Stran
Četrta nedelja v oktobru
Nedeljski pmmeuhi
Vital Vodušek
t in 22 letni Ivan Bukovec s s Proseka ter 19 letni Stanko ) Mulič iz Šmartnega v Brdih.
-	Zovič je bil že enkrat obsojen
i na pet let konfinacije, ki jo j
-	je prebil na Ponzi in Tremiti- *
-	ju; vrnil se je pred letom dni.
*
Prepovedano petja po gostilnah. Pcdestat v Rihember-'! gu je pred dnevi sklical na I občino vse rihemberške krč-, marje ter jih obvestil, da je : , prepovedal petje po gostilnah. Gostilničarji kakor tudi ; , gostje, ki se ne bodo ravnali : . po tej odredbi, bodo strogo ; kaznovani.
* i Duhovniška vesi. Dr. Fr, ;
Močnik, župnik v Vrtojbi pri i Gorici, je imenovan za stolne- I , ga vikarja pri goriški stolnici.
*	s
Požar. V Dolini pri Trstu : je gorelo posestvo Josipa Čer- < niča. Požar je nastal v dimni- ; ku in se naglo razširil na vso ' 1 ' hišo. Černičevih tedaj ni bilo < | doma. Tržaški gasilci so si ce- i j lih 8 ur. prizadevali, da bi ga . omejili. Kljub njihovim napo-; rom pa je hiša zgorela do tal. i V gospodarskem poslopju, ki 5 je prav tako pogorelo, je po- I žar uničil poleg vsega še 30 i stotov sena. Černič je bil o- t
•3..—U------------------------------------
škodovan za 15,000 lir
*
Smrtna nesreča. V ponedeljek se je na Greti v Trstu | smrtno ponesrečil 25 letni 'Leopold Amar od Spodnj? Sv. Marije Magdalene. Tam je poskusil po bližnjici priti v Bar-kovlje. Moral je preko že-' lezniške proge, prav tedaj pa je privozil odNabrežine brzo-vlak. Stroj vlaka je pograbil nesrečneža in ga odvlekel po progi skoro do predora, kjer ga je odbil v jarek poleg pro-
o-p
Zopet smrtna žrtev. Na Sv.
Gabrijelu, na tem strašnem grobišču svetovne vojne, je iskal ostanke vojnega streliva 33 letni Stanko Boškin iz Mirna pri Gorici, a je našel smrt. Ko je na nekem mestu zasledil granato, jo je hotel odkopati. Granata je bila pa še nerazstreljena in ko je 'Boškin po neprevidnosti zadel ob vžigalnik, se je razpočila
in ga na mestu ubila.
*
Smrtna kosa. V Trstu sta preminuli 30 letna Ljudmila Zurlini iz Divače in 37 letna Ivanka Delakova. Na Opčinah pa je zadela kap 64 letnega trgovca Ivana Zerjala.
nn—nn— nn—nit—nn—.mi—mi—nn—.in—-nn——lis—--u—nn—4
podpornikov omislila gasilska četa. , Ob tej priliki je bilo tudi odlikovanih nekaj gasilcev za svoje dolgoletno službovanje.
-o-
Nesreča
Na ljubljanskem kolodvoru je v enem izmed praznih tovornih vagonov zadremal 47 letni priložnostni delavec Anton Žganjar, doma iz Domžalske ulice. Tovariš ga, je hotel potegniti s sonca v senco, pri tem pa je Žganjar tako nesrečno padel z vagona na tla, da se je nevarno poškodoval na glavi in so ga morali odpeljati v bolnico.
-o-
Zdrav kraj
Iz Kranja poročajo: — Kako zdrav je gorenjski zrak in kako čvrste so gorenjske korenine, dokazuje najbolj dejstvo, da v župniji Kokri ni bilo 15 mesecev nobenega pogreba. Sicer je ta župnija I majhna, vendar je tu mnogo starcev in stark, ki so doživeli že osem križev. Smrt, ki se ni skoro poldrugo leto oglasila v župniji, je sedaj dva dni zaporedoma ugasnila dve življenji.
--o--
Proglašeni mrtvim
Okrožne sodišče v Novem mestu je uvedlo postopanje,da se proglase mrtvim:"posestnikov sin Jože Glavan iz Žužemberka, posestnik ; Matija Križan iz Gribelj, posestnikov sin Anton Križan iz Gribelj, posestnik Franc Urbanč iz Le-skovca, posestnik Janez Ko-falt iz Vrtač, posestnik Pavel Bezjak iz Rakovca in posestnikov sin Janez Marolt iz So-dražice pri Ribnici.
TO IN 0N0 IZ DOMOVINE
SiFKM^lT'E8 božična in novoletna 1 In voščila potom "Amer. ..........-______ ■•	Slovenca"!
Že večkrat smo bili opozorjeni zakaj nc uvedemo v božični številki "Amer. Slovenca" posebne rubrike, v kateri bi rojaki iz raznih krajev Amerike objavjali
.___________________t proti mali odškodnini
T	"j* svoja božična in novo-
Vesele	j letna voščila in po-
I božične praznike in \ zdrave svojim dragim
j arečno Novo leto	(	domačim v stari kraJ-
j	Letos smo sklenili,
I iel'.-n predvsem moji dragi	j	da to poskušnjo na-
| materi, mojim bratom in sas-	1	„ rr , ,
j tra tir vsem sorodnikom ter	i	P1fV™°- Zat° bo v
g prijatelje -n fo znancem v mo-	j	božični številki našega
ji rojstni vasi Malence pri	j	lista na razpolago to-
Mariboru, kakor tudi no dru-	j	i;i,„ nv„;fA.,n , ,.,
i gih krajih. Naj Božje D .ne	{	f™sto™> kolikor
j vse obilo blagoslovi!	j	bo kdo hotel, ža objavo
frank poznan ! talfih božičnih in n°-
Barberton, Ohio. ! VOletmh VOŠČil. Za
.j—----------------------------„J. prostor se bo računalo
strankam za take objave le toliko, da bo to krilo stroške za prepisa vanje, za stavo ter porabo papirja. Cena za objavo takih voščil je:
Voščilo do 50 bespdi .... 50 centov Voščilo do 75 besedi .... 75 centov Voščilo od 100 do 125 besedi . . $1.00
Za daljša voščila kakor 125 besedi, za vsakih 50 besedi po 25 centov več.
Da vidite, koliko prostora zavzame voščilo okrog 50 besedi, objavljamo v okvirju tega oglasa vzorec. Tako voščijo je okrog 50 besedi in stane za objavo 50 centov. — Spišite voščilo, potem preštejte besede in z naročilom pošljite potrebni znesek, vse drugo bomo uredili mi.
©I&lEMjEM PRIPOROČAMO, da naročite našo bo-. . v	žično številko, ki bo vsebovala več lepih
zanimivih božičnih povesti in mnogo dru-ega zanimivega čtiva, vašim domačim v_stari kraj. Porp.nczna številka božične izdaio STANE S POŠTNINO VRED ZA o«™^ 1 fi'
stari kraj.......samo lUC.
kar pošljite vred z zneskom za objavo voščila. Zraven pošljite-natančne nas-°ve 2a strar.ke, katerim bote naročili božično številko. Z božično številko hote naredili svojim domačim in prijateljem v starem kraju obilo veselja. — Naročila pošljite na:
Uredništvo "Amer. Slovenca
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois

AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 19. oktobra 193.7; 1
1 "Dušica
j j
8
ROMAN
i—i
Spuala B. Orczy Prevedel Paulut
"Glej glej? Pozabila si nanj! Srečala sva se, tam bli'zu "Sive mačke", še preden sem šel na juh to k svojemu dobremu prijatelju Chauvelinu. — Presneto! Ampak s tem mladim človekom še imava majhe.n račun! — Torej da ti povem! Srečala sva se in vse sem zvedel od njega. In poslal sem ga sem h koči, pa po ovinkih in dolgih stranpotih, koder gotovo ni bilo nobenega Chauvelinovega vojaka. Zamotil se je in zamudil, dokler tu nismo vsega opravili."
"In ubogal je?"
"Brez vsakršnega ugovora, Glej ga, tamle prihaja! In o pravem času. Izvrsten natančen človek! O, to bo vzor moža za
malo Suzano, kaj?"
Previdno in počasi je lezel gospod Andrej Foulkes bliže. Parkrat se je ustavil, najbrž ga je vznemirjalo šepetanje Percy-
ja in Margarete.
"Blakeney!" je zaklcal polglasno in boleče. "Blakeney, ste tukaj?"
fe že je tudi zavil krog skale, za katero slonela Percy in Margareta. Ko je op j ril Žida v dolgem kaftanu, se je prestrašeno ustavil.
Percy je skočil pokoncu.
"Tukaj sem, prijatelj, he he he !" mu je zaklical s svojim zateglim, dremavim glasom." Nekoliko zanemarjen sicer, pa ves pravi, pristni Percy Blakeney."
"Preklicano!" se je čudil gospod Andrej, ko je spoznal svojega zapovednika.
"Pri vseh —!"
Zagledal je Margareto in še o pravem času zaprl usta, da mu ni ušel izraz, ki bi bil neolikan v družbi take dame.
"Da, pri vseh — e-hm! Prijatelj, kaj pa počenjate tu na francoskih tleh? Ali vam nisem točno in razločno zapovedal, da morate čakati name v Londonu? Nepokorščina, kaj ? Počakajte, da pridem do moči ! Kazen vam ne uide!"
"Nič ne de!" se je smejal Andrej. "Rad jo bom pretrpel, samo da ste le zdravi in mi jo morete naložiti! Kaj bi pa rekli, če bi bil pustil gospo Blakeney samo na potovanje? — Ampak, za božjo voljo, kje ste si nabavili tole čudno obleko?"
"Čudna, kajne! Pa dobro je služila! — Toda o tem pozneje!" je pridjal resno. "Proč moramo odtod! Chauvelinu bi u-tegnlo priti na misel, da bi poslal koga pogledat sem —
Margareta se je iznova vznemirila.
"Pa kako bomo prišli nazaj?" je hlastnila. "Pota so polna vojakov. Chauve-lin je v Calaisu in —
"Mi vobče ne gremo v Calais, ampak samo k rtu, ki se imenuje "Sivi nos". Pol milje je odtod. Tam nas čaka čoln "Zore".
"Čoln "Zore" -?"
"Da! Tudi to je majhna moja zvijača. Pozabil sem vam povedati, gospa. Poleg lističa, o katerem sem vam pravil da sem ga vtaknil za Armanda skozi špranjo, sem napisal še drugega in Armandu naročil, naj ga pusti ležati v koči tako, da ga bo Chauvelin gotovo našel. Na prvem lističu so bila moja prava naročila za begunce, drugi pa bi naj zanoril Chauvelina. — "Zora" nas čaka ob potočiču, čisto blizu "Sivega rta", tja pojdemo in čoln nas bo mirno prepeljal na jadrnico. Chauvelin
in njegovi ljudje pa bodo med tem slovesno sedeli na obrežnih skalah in gledali potok, ki teče v morje blizu Calaisa, v ravni smeri nasproti "Sivi mački" —!"
"Toda jaz — jaz ne morem hoditi!" je tarnala Margareta in zaman skušala stopiti na utrujene noge.
Šele tedaj je opazil Percy, da njegova plemenita soproga nima čevljev, da je v, samih nogavicah, ki so bile povrh še čisto raztrgane in blatne.
"Ubožica —! Koliko si trpela zame!" ji je šepnil in nežno gladil raztrgane nogavice. Glasno pa je dejal: "Nesel vas bom, gospa! Slepec bo vodil kruljevca!"
Tudi Andrej se je ponudil, da bo pomagal nositi dragoceno breme, o čemer pa Percy ni hotel nič slšati.
Dvignil jo je v svoje krepke roke, ki so bile vkljub prestanim naporom še vedno dovolj močne za nežno, vitko Margareto.
Nato so se poslovili od "Blanchardove koče", kjer so v kratkih urah doživeli toliko usodnih dogodkov. Percy je stopil naprej s krepkimi, trdnimi koraki, s svojim sladkim bremenom v naročju, gospod Andrej pa je šel zadaj v primerni razdalji —.
Mnogo sta si imela povedati, onadva spredaj, česar njemu, mlademu človeku, ni bilo treba slišati —.
Jutro se je delajo, ko so dosegli "Sivi nos". Jadrnica jih je čakala, na dano znamenje so spustili čoln v vodo in pol ure pozneje so stali vsi trije zdravi in živi ns£ krovu "Zore".
Armand in begunci so se seveda koj lotili svojega rešitelja. Pa ušel jim je. Pustil je Margareto v naročju presrečnega brata, sam pa je brž ko mogoče poiskal pot v svojo kabino, kjer je imel vse pripravljeno, da je mogel izpremeniti umazanega, zanemarjenega Žida Benjamina v gizdavega Percyja, oblečenega brezhibno in po najnovejšem pariškem kroju, •t * *
Krasno jutro je legalo na morje.
Brzo je plula "Zora" proti angleškemu obrežju. Nje,na jadra so se belila v mladem solncu, sveži jutranji veter jih je polnil, in razpenjal, da so se širila kakor ga-
lebove peruti.	v •
Vse na krovu je bilo veselo nad srečno uspelim pohodom, od kapitana pa do zadnjega mornarja. Najbolj seve Armand in begunci.
In Percy in Margareta — ?
Naj molčim o tem, kaj sta si povedala in kako sta obhajala srečno združitev po dolgi, bridki ločitvi. Dvoje ljubečih sro se je končno in po tolikih nesporazum-ljenjih zopet našlo —.
Priznala sta si, da sta si bila oba, eden ko drugi, kriva bridkih ur, ki so ju obiskale, ker v svojem užaljenem ponosu drug drugemu nista zaupala. Nezaupanje, u-žaljen ponos da je pogubna slana za zakonsko ljubezen in srečo, to spoznanje jima je rodila izkušnja pravkar preživelih dni.
Obljubila sta si, da si ne bodeta več kalila sreče z nezaupnostjo in z nepotrebno občutljivostjo. In zvesta sta ostala svoji obljubi,, kakor bodo pokazali nadaljni dogodki.
POZOR!
Na svetu so nastale zopet zelo napete razmere. Ali vi sledite tem razmeram? Zgleda, da bo vsak čas laliko nastala splošna svetovna vojna. Naš list "AM,
__SLOVENEC" prinaša o vseh svetovnih
dogodkih točna in zanesljiva poročila. Poleg teh vse vrste poučne članke in razne razprave. Posebno zanimiv je v listu roman. Iz domovine in iz slovenskih naselbin po Ameriki prinaša vse razne dogodke in novice. Veliko važnih dogodkov gre mimo vas, če ne čitate dnevno našega lista. Jesenski in zimski večeri so tukaj. Naročite si list "Amer. Slovenec" in krajšajte si z čitanjem istega dolgočasne zimske večere. List stane na leto $5.00, za Chicago in inozemstvo $6.00 in za pol leta $2.50, za Chicago in inozemstvo $3.00. Naročnino pošljite na: UPRAVO "AMER. SLOVENCA", 1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois.
Columbia plošče
M!
25000-F—Ribniška	korajža, petje duet Kranjski piknik, petje, duet...............-..............75c
25001-F—Na	ofceti '"' ' " *1 iI^ ^ *' Juhu polka, harmonika........-...........................75c
25011-F—Pokšotiš	J H
Špic polka ............................................................75c
25014-F—Planinsko veselje
Čevljarska polka, kmetska banda.................—75c
25020-F—Stari kranjski valček
štajerska, harmonika ........................................75c
...............75c
..............75c
..............75c
..............75c
25039-F—Na	poti v stari kraj, 1. in 2. del..................
25040-F—Hojer	valček Pečlarska polka, instrument, trio..............
25041-F—Veseli	rudarji, koračnica Sladki spomini, valček, Hojer trio............
25043-F—Polka štaparjev
Ti si moja, valček, Hojer trio ....................
25045-F—Mazulinka
Ptičja ohcet, šotiš, Hojer trio............................75c
25047-F—En starček je živel
Sijaj solnčice, moški kvartet............................75c
25049-F—Zadovoljni Kranjec
Prišla bo pomlad, moški kvartet....................75c
25051—Vzajemnost, šotiš
Kukavica, valček, Columbia kvintet....................75c
25056—O	mraku
Dolenjska, moški kvartet......................................75c
25057—Slovenec	sem,
Perice, moški kvartet.........r.................................75c
25059—Jaka	na St. Clairu, polka
Clevelandski valček, inštr. trio............................75c
25060—Ziben	šrit za ples
Šuštar polka, harmonika......................................75c
25061—Žužemberk	polka
Zadnji poljub, valček, harmonika duet..............75c
250621—Povšter tanc
Ribenška polka, harmonika in kitare................75c
25063—Apčka	pojd plesat, valček
Treplan za ples, harmonika in inštr...................75c
25064—Ribenška,	I. del
Ribenška, II. del, moški kvartet........................-75c
25066—Kranjski spomini, valček
Luna valček, orkester.....................-.....................75c
25070—AP me boš kaj rada imela
Odpri mi dekle kamrico, trio s petjem................75c
25072—Štajerska	i
Moj prijatelj, polka, moški kvartet......................75c
25073—Zveličar	se rodi
Zakaj svetlobe. Poje moški kvartet Jadran......75c
25074—Sokolska	koračnica
Kje je moja, harmonika in kitare........................75c
25075—Slovenske	pesmi
V slovo, ženski duet in klavir................................75c
25079—Danici
Domače pesmi, ženski duet in klavir..................75c
25082—Rod'	moja, bod' moja
Nebeška ženitev, Anton Šubelj, bariton............75c
25083—Čez	Savco v vas hodiš
Sladki spomini, ženski duet in klavir..................75c
25084—Nočni	čuvaj
Pevec na note............................................................75c
25085—Cingel	congel
So ptičice zbrane, ženski duet in klavir..............75c
25087-F—'Tiha	luna, moški kvartet, petje Rojakom, moški kvartet, petje........................75c,
25088-F—Takrat	v starih časih, moški kvart., petje Pozdrav, moški kvartet....................................75c
25089-F—Kje	je moj mili dom, narodna
Moja ljubca je ..., narodna, Ant. Šubelj —-75c
25090-F—Megla	v jezeru, narodna
Zaspanček, narodna, Ant. Šubelj....................75c
Manj, kakor TRI plošče ne razpošiljamo.
Naročilom priložite potrebri znesek. Pri naročilih manj kakor 5 plošč, računamo od vsake plošče po 5c za poštnino. Ako naročite 5 ali več plošč, plačamo poštnino mi. — Pošiljamo tudi po C. O. D. (poštnem povzetju), za kar računamo za stroške 20c od pošiljatve. — Naročila blagovolite poslati naravnost na
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road - ' ' ~ Chicago, Illinois
r	«,
Pisarno pot je
I	—^S!
J. M. M
Ne samo od kruha...
(Konec)
Še kruh in le kruh. Mož, ki, pride pogostoma me,d naše ljudi, mi pripoveduje. Pred depresijo je bilo. Precej boarderjev so imeli v neki družini dela tudi, se razume, ampak žena se je pohvalila, da ostane čistega zaslužka do $600.00 na mesec. Čistega, ko je vsa družina z vsem preskrbljena. Nastopi pa depresija. Ni več toliko, pa je še. Žena se ne more dosti stožiti in zjamrati, češ, "ničesar ne moremo dati za to in ono, ko smo tako revni, da nam komaj $400.00 ostane na mesec., ta prekl...Amerika, ko nas je tako ubožala". In še je bilo $400.QO čistega...in kruha, da nič kaj. Ampak — besede ni bilo niti prej, niti zdaj, in žei pri čistih $400.00 so jam-v*ali o — revščini. Ta šmentani kruh in ta čudna beseda.
Čitam: "..s političnimi, gospodarskimi, strokovnimi boji, z zavarovalnimi in kooperativnimi organizacijami, kolikor koli so potrebne in važne, ni izpolnjeno vse življenje delavstva tako, da bi mu dalo popolno zadoščenje, kakor ga mu ne daje delo v tovarnah in rudnikih, na železnicah in v plavžih, na polju in gozdovih. Globoko v človeku tli večno hrepenenje po nečem, kar je boljše in plemenitejše, lepše in svetlejše od pojavov vsakdanjega življenja med ropotajočimi stroji, v globokih jamah, v zakajenih kolibah, v slabo dišečih krčmah, v prevročih in pretesnih kuhinjah... Prevelika beda, prekruta suž-njost lahko navali tako grmado na to hrepenenje, da se ne zgane in se zdi, kakor da ga ni. Pa odmakni skale le nekoliko, da bodo pljuča mogla dihati, pa se zazro oči v one skrivnostne daljave, od koder pričakuje duša odgovore na neizrečena vprašanja, izpolnitev hrepenenja, in Lepoto. Ni-
Društvo sv. Jožefa
štev. S3, KSKJ., Waukegan, 111.
36 leto pri K. S. K. Jednoti.
Seja se vrši vsako drugo nedeljo 6b 9:30 zjutraj. — Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; in v mladinski oddelek od rojstva do 16 leta.
Skupn'a društvena imetja znašajo nad $16,000.00. Skupno število članstva 484 član<*v(ic).
Nadaljna pojasnila se dobe od sledečega odbora:
Math Slana, ml., prcds. Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blag.
ZA RAZNA
električna dela
se rojakom v Chicagi vljudno priporoča
MILAN MEDEN
Pokličite: LAWndale 7404
so le sešteli, ki vprašujejo: "Kaj je to naše življenje?" Tudi priprosti tlačan se včasih ozre po svetu in si zaželi, da bi mu ga kdo razložil, da bi mu razkril njegove skrivnosti, rešil njegove uganke..."
Navedem to dobesedno, keij je tako zapisal E. Kristan prav programatično za smer! od golega kruha v C. Glasni* ku, ki pa vodi prav namenoma proč od — besede božje.
Programatično je povedan no, da ni dosti kruha v delavskih masah, in če ga je nekaj vsaj, s tem hrepenenje še nikakor ni utešeno. Prvi pogoj je kruh, podpišem in priznam, saj mora biti predpogoj ta potrebni kruh, ako se glasi: "..ne samo od kruha," živeti1 se pa mora. Kjer ni kruha, ni sape, leži na masah skala sužnosti..tam nihče ne more govoriti o življenju, ne kulturnem, ne verskem.
Glede kruha se strinjamo, enih misli samo tudi, da člo-. vek ne živi le od kruha. Novi program trdi, da "zazro oči v one skrivnostne daljave, od koder pričakuje duša odgovore na neizrečena vprašanja, izpolnitev hrepenenja in Lepoto".
Tu stojimo pred drugim delom: "..od vsake besede božje..." Besede so besede, na sebi lepe poetične;, idealne..saj je Lepota z veliko črko pisana. Ampak besede božje to niso, ker takih materialist ne pozna, in prav program je C. Glasnika, da se povsem in temeljito zabrišejo sledi vsake besede božje, na mesto besede, ki prihaja iz ust božjih, pa se postavi prazna in puhla fraza o neki — Lepoti. Ne zanikam morda vrednosti kulturnih strmljenj za razrešitev skrivnosti žjivljenja, ampak kadar neka "kultura" meri na to, da bi zatrla besedo božjo, ne bo nobenega pravega življenja, bo beganje sem, bo zaletavanje tja, hrepenenje v srcu tudi delavca, pa nikoli utešeno, kvečemu le o« mamljeno.
Od kruha živi človek, ne samo od kruha..vsi smo istih misli, dalje pa se temeljito ločimo.
Meso in krompir..krompir in meso. H...že zopet — meso!
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Društvo sv. Vida
štev. 25, K.S.K.J.
CLEVELAND, O.
Leto 1036.
Predsednik: Frapk Habich, 6310
Carl Ave. Tajnik: Anthony J. Fortuna, 1093
E.	64th Str.
Blagajnik: Anton Korošec, 1063 Addison Rd. Zdravniki: Dr. J. M. Seliškar, Dr. M. J. Oman, Dr. L. J. Perme, Dr. A. J. Perko, Dr. A. Skur in Dr.
F.	J. Kern.
Društvo zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu v spodnjih prostorih stare šole sv. Vida ob 1:30 popoldne. Asesment se prične pobira*' op*ldne. Na domu tajnika pa vs»" kejga 10. in 25, v mesecu.
wmmm Društvo
I
1
H
sv. Jožefa
ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) D.
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v cerkveni dvorani ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški ii> ženske v starosti od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
Lawrence Leskovec, prcds. Matt Kostelc, podpreds.
John Pezdirtz, tajnik, 15606 Holmes Ave.
John Omerza, blagajnik	John Trčtk, boln. tajnik