Dopisi. Z Dunaja. (Navratilova701etnica.) Poročali vam moram o sedemdesetletnici, katera se je tukaj 4. t. m. krasno obhajala na čast gospoda Ivana Navratila. Zbralo se je toliko narodnjakov, da je sicer velika ilvorana »Hlovanske besede« bila prenapolnjena. Med navzočimi je bilo mnogo odličnikov, veo dičnih gospic in gospa, poslancev, duhovnikov, prolesorjev, častnikov in uradnikov ter lepo število vrlih slovenskih vseučiliščnikov ; med temi sem opazil ludi več udov >Danice«. Gastitljivi, sivolasi gospod slavljenec je bil že pri nastopu vdvorano pozdravljen z gromovitimi živio- in slava-klici. I'ele so se polem krasne slovenske pesmi; s temi so se vrstili govori, citranje in živahne napitnice. Gospod dr. Murko je v jedrnatem govoru naštel neprecenljive zas'uge, katero si je gospod Navratil pridobil za našo ^njiževnost, kakor tudi za gojenje slovonščine in za na-še velikošolce na Dunaju. Uospod poslanec Dr. FerJančie mu je častital v imenu slovenskih pravnikov; nadalje so ga v krajših ali daljšib govorih slavili gospodje dr. Sedej, dr. Pajk in Dragotin Hribar. Večkrat se je tudi gospod Navratil sam oglasil in nam pripovedoval zanimive dogodke iz svojega življenja. Tako smo se, akoravno oddaljeni od doma, v lepi domači besedi zabavljali. Kako milo pa doni ljuba materinSčina v tujini, razume le, kdor je to sam skušal. Hitro so tekale ure in bila je polnoč, ko smo se žačeli razhajati. Vsak pa je šel domov z veselim srcem in s ponosom na moža, katerije: naše gore list. Gotovo tudi »Slov. Gospodar« z menoj vošči: Bog živi še mnoga leta! —s. Od Sv. Petra pod Sv. gorami. (Novic) je veselih malo, žalostnih dosti. Vesela novica je, da se nas zdravje drži. Od novega leta je umrla samo ena ženska in par otrok. Bog daj, da bi se spomladi ne razširila kaka bolezen, kakor bojda že zdaj influenca razsaja na Angleškem. Veliko škode nara je delal sneg. Leži ga veliko čez meter. Prvi je zapal o Katarininem do kolena. Od 14.—22. januvarija ga je hud jug pobiral po solnčnih krajih, da se je žito prezračilo, potem ga je pa na novo nasipalo, in zime je bilo 22. febr. do 15 stopinj. Ker ni mogoče nobene reči prodati in ničesar zaslužiti, oglasilo se je lelos manj ljudij za Mohorsko družbo, kar bo marsikateri zlo obžaloval. Šolski otroci se bodo to zimo malo naučili, ker ne morejo zavoljo prevelikega snega dohajati, in pa ker smo bili 5. marcija po noči v šoli nesrečni. Okoli dimnika se je na d.ilah po dne razžarilo in po noči užgalo, da je začelo s plamenom goreti. K sreči smo še pravi čas ogenj zagledali. Z neznanskim strahom je vse na noge skočilo, ko so se zvonovi oglasili. Od vseh stranij smo pridrli, vrata vlomili, nekaj stropa razsekali in sneg na ogenj valili. Pregorel je slrop v veži in podreti se je moralo nekaj stiopa v manjši šoliv Ko bi. nas ne bil Bog obvaroval, bilo bi najbrž stokrat več škode, ker je mogoče, da bi bil ogenj segel na kaplanijo in farovž, ker od kaplanije stoji šola komaj tri stopinje proč. Mogoče je, da se bo vsaj zdaj nabralo za brizgalnico. Dajmo za njo kapital, ker nam bo gotovo obilno obresti povrnila. Od Mislinje. (Gromenja dobri nasledki.) Ko je znana lužinska parada s pokanjem možnarjev (brez polit. dovoljenja) v slovo bivšemu županu predramila zaspnne prebivalce in celo pretresla novi odbor, vneli so se pogovori: »Kaj je neki znani Vivod tužini toliko škodoval?« in novo izvoljeni Bedenik se je prestrašil svoje časti. Temu nasledek je bil, da se je v treh tednih moral voliti novi župan — spet britkost znanemu agitatorju. Ta »korporal« in njegov »adjutant« v zadregi vendar najdeta cklbornika Karbuna, ki je na silno pritiskanje županstvo prevzel. Fužinarje pa je takoj oplašil, rekoč: »Ako se ne umirite in ne zglihate v vzdrževanju grabenske ceste, ne sprejmem izvolitve in župana v Doliču se ne znebite!« Ta strah napoti g. Šifermullerja, da hočs z zastopom vsaj za tri leta skleniti pogodbo. Ko se mu je dokazalo, da ima po razsodbi najvišjega sodišča na Dunaju z dne 13. jul. 1883 št. 1389 občina le polieijsko dolžnost, ne dolžnosti vzdrževanja, sklenila se je pogodba kakor z ravno potujočimi vozniki. Tudi se temu gospodu zopet dokaže, koliko stroškov da občina ima z bivšimi ubogimi fužinarskimi delavci in njihovimi otroki. Po tem viharju se sklene peticija na šlaj. kmetijsko družbo za ugodnejšo premembo lovske postave, ker je zlasti letošnjo zimo očividno, koliko škode napravi zajec. Žal, da se druge občine v tej zadevi nočejo ganiti. Iz Celja. (Dne 11. svečana) so biciklisti priredili v naši čitalnici interni ples z vojaško godbo. Nam se ni zdelo potrebno, ta ples posebno popisati radi lega, ker je ostal udeležencein itak v jako dobrem spominu, v še boljšem pa morda tistim gospodom, koji, ker je bil ples čisto interna veselica, niso, bili povabljeni. V predzadnjem dopisu iz Celja moram z začudenjem čitali, da je bil ta ples sijajen, oziroma da je bil kot sijajni ples prirejen. Še bolj čuilno se je nam zdelo, »da so bili nekateri biciklisti povabljeni (društva slov. biciklistov namreč ni nikjer«.) Jasno je, da dotični dopisovatelj ni bil na tem plesu. najbrž ni bil povabljen; tega mu torej ne moremo zameriti. Ce pa trdi, da drušlva slov. biciklistov nikjer ni, potem pa ne vemo, od kod se je ta dopisovatelj vzel. Tolažba mu naj bode, da poznajo članove druStva slovenskih biciklistov iz Celja med sportnimi kolegi ne samo na celem Spodnjem Štajarskem, ampak v Gradcu, Dunaju, v Pragi, po celem Kranjskem, posebno pa na Hrvaškem. To dotičnemu gospodu v pojasnilo. Iz Ptuja. (V okrajni zastop) so bili voljeni dne 16. in 20. t. m. ti-le gg. kandidatje narodne stranke : 1. Iz veleposestva: Brenčič Miha, tovarnar v Žabjaku, Geh Alojz v Ločiči, Kovačec Anton v Sp. Velovlaku, Mikl Tomaž, trgovec pri Sv. Marjeti, Ožgan Simon, c. kr. nolar v Ptuju, dr. Ploj Jakob, odvetnik v Ptuju, Rodošek Martin, veleposestnik v Škorbi, č. o. Klement Šalamun, gvardijan v Ptuju, Strah .lurij, veleposcstnik v Hvaletincih, in Franc Urbas, veleposestnik pri Sv. Lovrencu. 2. Iz skupine kmečkib občin: Anton Gregorič, veleposestnik v Ptuju, Jože Zelenik pri Sv. Urbanu, Fric Davorin v Staršah, Grahar Janez na Hajdinju, Sagadin Anton v Sesteržah, Ilešič Franc v Vitomarcih, Anton Potočnik v Kozmincih, Janez Vidovic v Prvencih, Anton Korenjak pri Sv. Barbari v Halozah in Franc Kos6r, c. kr. poštar v Juršencih. Skupina veletržcev ima 10 zastopnikov, med temi narodnjak gosp. Andrej Jurca, drugi so Nemci. Iz skupine mest in trgov je voljenih 9 nemških zastopnikov za mesto Ptuj, in narodni kandidat g. Martin Krajnc za trg Grna gora. V novem okrajnera zastOpu je tedaj 22 slovenskih, 17 nemških zastopnikov in eden (Adalbert Ružička) neutralen zastopnik. Nemci so napeli vse moči, da bi zmagali v velikem posestvu, ali niso mogli več glasov naberačiti kakor 50, a naših bilo je 178. Getirdeset volilcev nebi skoraj moglo priti čez veliko Pesnico, a narodna zavest in disciplina premagala je tudi višjo moč — prijezdili so čez vodoj Lepo je bilo videti orjaške može na bistrih konjih. Živeli slovenski vitezi! Iz Slov. goric. (»Kajhar«) ima v letošnji 2. št. zopet zanimivo gradivo, kakor n. pr. »katekizem za volitve«, v katerem spet maha pa čast. dubovščini. Dalje lopo opisuje framasone in je opisuje kot najboljše ude človeške družbe, ker niso nikakor nevarni po njegovih mislih cesarskim in kraljevskim kronam; tem so menda po »Štajerskem kmetu« bolj nevarni — dubovniki in jezuitje. In taka sodrga se ponuja — slovenskim vernim kmetom? Ostudna je povest »Pred oltarjem;« vedno pogrešamo Slovenci — dubovnikov, a ako še bodo Slovenci brali take povesti, kakor so v »kajhaiju«, ni čuda, da se nekaterim omrzi duhovniški stan. Koneno žveče o prerokovanju o koncu sveta. V tem spisu se proti koncu izjavlja, da ne veruje na konec sveta in v sodbo božjo. Sramota torej za vsacega Slovenca, kateri bi podpiral tako sodrgo, kakorje »Štajerski kmet«, torej proč ž njim ter si naročajmo rajši »Slov. Gospodarja«, kateremu želimo še enkrat 29 tečajev! —k— Iz Logarovec pri Ljutomern. (Zahvala.) Novoustanovljenemu »prostovoljnemu gasilnemu društvu v Logarovcib pri Ljutomeru« prispeli so v pretečenera društvenem letu za nabavo ognjegasilnih orodij naslednji darovi od sledečih p. n. darovalcev: Milostlj. knezoškof Mihael 30 kron; slavna posojilnica v Ljutomeru 160 kron; slavna c. kr. priv. vzajemna zavarovalnica proti požarni škodi v Gradcu 60 kron; g. vitez Jurij Hildebrand, na- jemnik lova na Murskem polju, 50 kron; vlč. g. Ivan Skuhala, dekan v Ljulomeru, 2 kroni; g. dr. Ivan Križan, kr. profesor v Varaždinu, 10 kron; g. Oton Ploj, c. kr. notar v Gornji Radgoni, 4 krone; g. Anton Šlamberger, c. kr. notar, 4 krone, g. Josip Ivančič, c. kr. davč. kontrolor, 2 kroni, g. dr. Josip Farkaš, zdravnik, 2 kroni, g. Ivan Kukovec, veleposestnik, 2 kroni. g. Martin Gagran, urar, 2 kroni, vsi v Ljutomeru; g. Ivar Gregorinčič, posestnik in lončar v Noršincih pri Ljulomeru, 10 kron in g. Ignacij Hauptman, posestnik in goslilničar v Križevcih na Murskem polju, 1 krono. Imenovano društvo izreka tem potora vsem blagim p. n. darovateljein najprisrčnejšo zahvalo za njih blagohotno naklonjenost in veledušno podporo. Od Sv. Križa pri Slatini. (O t r o p i n o v c u.) [Konec.] Z največjim zaupanjem sem se lotil tudi lani ob trgatvi pridno z napravo tropinovca. Sedaj sem že popolnoma zaupanje stavil v njega in pripravil sem si ga zopet 3 polovnjake iu k temu primešal za domačo porabo namenjena 2 polovnjaka natorneg;i mošta. Nastavil sem bil za oboje 5 polovnjakov sod. Oboje skupaj je zaradi zelo mrzle temperature skozi celi mesec oktober sicer počasi vrelo, ali vendar se je do decerabra z drugim vinom vred enako kazalo. Še le mesecajanuvarija sem ga prvokrat pretočil in danes imam z 3/5 tropinovca in 2/.i prislnega vina izvrstno kapljico, kalero mi vsakteri dobri spoznavalec vina za prav žlabtno vinsko kapljico pogleda in potrdi. Ko sem to lnešanico dal poskusili nekemu imenitnerau poskuševalcu vina, ni mi ta gospod na prvo besedo verjel. Dragi, ravno tako imenitni strokovnjak vinstva, je to mešanico imenoval: »prav dobra kapljica iz haloških goric«. To je vendar najboljše spričevalo, da je tropinovec v resnici prav dobra kapljica. Po mojem nasvetu jih je 8 vinorejcev s tropinovcem že poskuSalo in 5 od teh vinorejcev mi naznanilo, da so s tropinovcem prav zadovoljni. Z oslaliini še o tem nisem govoril. Ko bi bil tropinovec zdravju in vinski trgovini škodljiv, ne bi ga Franeozje v lako ogromni množini žo toliko let pridelovali. Pridelovanjo tropinovca še colo vlada priporoča; seveda le po načinu, kakor ga nasvetuje č. gospod župnik Jos. Žičkar.