Pnlfninn ni nčarni t enfovlnl Prezzo • Cena Ur 0.50 S te v. 102 V Ljubljani, v četrtek, O. maja 1943-XXI Izključna pooblaščenka ca oglaševanje italijanskega in tujega | Uredništvo In oprava: Kopitarjeva 6, Ljubljana. Izvora: Unione Pubblicito Italiana S. A, Milana | Redazione. Amministraziouei Kopitarjeva 6, Lubiana. Leto VIII. Conceasionaria esclusiva pet la pubbliciti 'dl provenienca itaJiana ed estera: Unione Pubblicitd italiana & A. Milana Bollettino n. 1075 Poderosi attacchi nemici ovunque respinti L eroico comportamento del regg. «Trieste» II Quartier Generale dcllo Forze Arinntc co-lnunica: In piii punti del fronte occidentale tunisino il nemire, con ingcnti forze e con largo appoggio di artiglicrie e di inezzi blindati, ha rinnovato ieri i suoi attacchi, ovunquc respinti dalle truppe deli Asse. E incritcvole di speciale menzione il coniportamento del secondo gruppo del 21° regg. artiglieria «Trieste». Cacciatori germanici abbattevano in combatti-mcnto tre velivoli, nostri bombardieri colpivano npetutamente le installazioni portuali di Bona. Pluriniotori avversari hanno eflettuato ineur-sioni su Taranto e Reggio Calabria. Nessun ob-biettivo di interesse militari risulta colpito, di lie-ve entith, i danni arrecati ad cdifici civili. Sotlo segnalati duc inorti c otto feriti tra la popola-ziono di Taranto. Vojno poročilo it. 1075 Mogočni nasprotnikovi napadi povsod odbiti Junaško vedenje polka »Trieste« Italijansko uradno vojno poročilo štev. 1075 pravi: Nasprotnik je na več točkali zahodnega tunizijskega bojišča z ogromnimi silami ter oh obilni podpori topništva in oklepnih vozil obnovil včeraj svojo napade, ki so jih osne čete povsod odbile. Posebno omembo zasluži vedenje druge skupine 21. topniškega polka »Trieste«. Nemški lovci so v boju zbili 3 letala, naši bombniki pa so večkrat zadeli pristaniške naprave v Boni. Nasprotnikovi večmotorniki so izvedli napade na, Tar en t in Reggio v Cnl a b r i j i. Kaže, da ni zadet noben vojaško važen cilj, škoda na civilnih poslopjih pa je lahka. Poročajo o dveh mrtvih in 8 ranjenih med prebivalstvom v Ta-rantu. Rimski fašizem in rimsko ljudstvo obnavljata svojo prisego Mussoliniju Ducejeve besede z balkona Beneške palače... Zapoved sedanje ure: »časi bojevnikom, prezir skrivačem, svinec izdajalcem vseh stopenj in plemen!« Rim, 6. maja. e. Tajnik fašistovske stranke je imel poročilo na sestanku, katerega so se včeraj popoldne udeležili zvezni tajniki in pokrajinski funkcionarji. Prireditev je bila posebno slovesna. Zborovanje je bilo v Adrijanovem gledališču, ki je bilo lepo okrašeno. Na odru, kjer so se zbrali višji funkcionarji in člani državnega vodstva, so bili prapori, ki so nosili imena junakov iz sedanje vojne, padlih za domovino in revolucijo, nad njimi pa 6e je blestel simbolični napis: »Vinceremo!« Ob straneh so bile višje politične osebnosti, člani velikega 6veta in vlade, dočim so predsedniki konfederacij, zvezni tajniki in pokrajinski vodilni funkcionarji zavzeli mesta v širni dvorani. Na drugi strani so bile zastopnice ženskega fašja in zastopniki fašističnega tiska. Navzočno jo bilo tudi zastopstvo nemške nacionalno socialistične 6tranke. Tajnika stranke so vsi sprejeli z navdušenim pozdravljanjem, ki je veljalo tistemu, k; vodi Italijo. Tajnik je zapovedal pozdrav Duceju, nato pa je poročal. Ob koncu 60 se ponovile žive manifestacije za Duceja. Takoj po končanem poročilu 6e je na Cavour-jevem trgu sestavil sprevod, ki je med vzklikanjem »Duce, Duce« odkorakal proti Beneškemu trgu. V ozračju nad mestom' je drgetal plamteči duh vse domovine. Z vseh vogalov so se v sprevod vključevale velike ljudske množice in se nagnetle še prej, preden je sprevod krenil z mesta. V6i so v srcih čutili, da je treba voditelju ponoviti prisego, da bodo služili domovini do zadnjega diha. V navdušenju množice, ki se je zlivala na ta zgodovinski trg, ki je tesno povezan z najznamenitejšimi dogodki sveta, je gorel plamen italijanskega naroda, njegova volja, da stvori nezlomljiv sklop sil, ki bo temelj za neizogibno zmago in poroštvo za trajen mir. Ko je bil trg natlačen, je ljudstvo krenilo proti oltarju domovine, okrog katerega so se zlasti nagnetli mladeniči. Vsaka skupina je nosila svoja znamenja. Skupaj z delavci in predstavniki vsake stroke in panoge so bili povratniki, ranjenci, pohabljenci in odlikovanci za vojaško hrabrost, možje, ki bo prispevali svoj delež za domovino in ki 60 sedaj prišli ponavljat željo, da bi se vnovič žrtvovali za veličino in vekovjtost domovine. Silen plamen domoljubja je spremljal korakanje funkcionarjev do Beneškega trga. Med ko- mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm— rakanjein se je skupina čedalje bolj večala in se Boji za kubansko mostišče odnehali Ruski napadi drugod odbiti — 44 zavezniških letal zbitih nad Nemčijo in zasedenim ozemljem ško-italijanske postojanke, bil pa je po manjših vdorih v prolisunkih vržen nazaj. Na ostalih odsekih bojišča samo neznatno krajevno bojno delovanje. Pri vojaško nepomembnih dnevnih napadih angleških in severnoameriških letalskih sil na dva kraja v francoskem in belgijskem obalnem ozemlju je bilo sestreljenih 5 sovražnikovih letal brez lastnih izgub. Dalje so bila 3 angleška rušilna letala hničena v letalskih bojih pred norveško obalo. Angleški bombniki so preteklo noc napadli zahodno nemško ozemlje ter vrgli številne rušilne in zažigalne bombe v glavnem na stanovanjske predele mesta Dortmunda. Prebivalstvo je imelo izgube. V mestu je bila povzročena večja škoda na poslopjih. Nočni lovci in protiletalsko topništvo so sestrelili po dosedanjih poročilih 36 napadajočih letal, med njimi največ 4 motorne bombnike. Močan oddelek težkih nemških bojnih letal je v noči na 5. maja s številnimi rušilnimi in zaži-galnimipbombami obmetaval cilje na jugovzhodu Anglije. Hitlerjev glavni stan, 5. maja. Vrhovno poveljstvo nemške vojsko je objavilo naslednjo uradno vojno poročilo: Na vzhodnem delu kubanskega mostišča so hudi sovjetski napadi včeraj začasno popustili. V bojih 3. in 4. maja je bilo samo na odseku ene nemške divizije uničenih 28 sovražnih oklepnih voz. V zgodnjih jutranjih urah 4. maja so bile naše čete iz naprej pomaknjenega loka na fronti pri Krimskaji potegnjene nazaj na že dolgo pripravljeno in urejeno obrambno postojanko tesno zahodno od tega kraja. Krimskaja sama je bila po uničenju vseh važnih naprav izpraznjena. Južno^od Ilmenskega jezera je bilo zavrnjenih več sovražnikovih napadov, ki jih je podpirai močan topniški ogenj. Letalstvo je nadaljevalo z napadi proti sovražnikovemu dovozu podnevi in ponoči in jo sestrelilo 3. in 4. maja 75 sovjetskih letal. Na sredjem odseku tuniškega bojišča je sovražnik s podporo oklepnega orožja napadel nem- Janačka smrt poveljnika letalstva za Slovenijo in Dalmacijo Rim, 6. maja. s. Pri izpolnjevanju svoje dolžnosti je izgubil življenje pri letalski nesreči letalski brigadni genral Mario Piecini, poveljnik letalstva v Sloveniji in Dalmaciji. General Piccini se je rodil 12. januarja 1897 v Parmi. Priglasil se je leta 1916 za prostovoljca in se kot bersaljerski častnik udeleževal vojne proti avstrijskemu cesarstvu. Bil je v tej vojni ranjen in odlikovan s srebrno kolajno za hrabrost. Po opravljenih posebnih nalogah na letalskih oporiščih je naredil skušnjo za vojnega letalca in je stopil kot stotnik v vrste letalstva. Dodeljen je bil potem oddelkom lovskega letalstva pri letalski Akademiji in pri glavnem stanu in se je posebno odlikoval pri izpolnjevanju raznih nalog ter je dobil številna priznanja. Potem ko je dve leti poveljeval slavnemu prvemu roju lovskih letal, so ga poklicali v vojno na poveljniško mesto lovskega letalstva na Siciliji. Zaradi' sposobnosti in junaštva, ki ga je pokazal pri nekem težavnem vojaškem nastopu, so ga zaradi vojaških zaslug povišali v brigadnega generala. Ko je bilo ustanovljeno letalsko poveljstvo za Slovenijo in Dalmacijo je bil general Piccmi do-ločen za poveljnika letalskih sil, razvrščenih v novih vzhodnih pokrajinah, da bi z oddelki kopenske vojske sodeloval pri urejanju pokrajin, ki so prej pripadale Jugoslaviji. Pri izpolnjevanju kočljivih nalog, ki so mu jih zaupali, je general Piccini pokazal visoke vojaške sposobnosti kot nenavadno nadarjen organizator, ter je potrdil zg<> dovinske vrline italijanskega vojaka. Pojmoval in izvajal je svojo poveljniško vlogo tako, da je lep zgled, kako se je treba žrtvovati. Vrhovni poveljnik Oboroženih sil v Sloveniji in Dalmaciji je izdal svojim oddelkom dnevno zapoved, v kateri takole osvetljuje lik generala Piccinija: »General Piccini, hrabri poveljnik in izvrstni letalec, je bil leto dni naš najdražji tovariš in sodelavec brez primere pri dolgotrajnih nastopih na ozemlju, ki se na njem bori naša armada. Njegovo vneto delo, pri katerem so ga na široko podpirali poklicni tehniki, jo' naredilo iz njega dinamičnega in popolnega organizatorja vseh le* talskih sil raznih vrst, med katerimi so bile velike razdalje in je bilo težko vzdrževati zvezo.« Padel je kot junak na svojem mestu v boju in si je pridobil prav tak sloves kaor štirje visoki častniki kr. letalstva, ki so padli v boju, izginili ali pa bili ranjeni pri letalski nesreči v dobi sedanje vojne, namreč letalski maršal Italo Balbo. general letalskega roja Aldo Pellegrini ter brigadna letalska generala Stefano Cagna in En-rico Pezzi. spremenila v pravo morje, na čigar Čelu je stopal tajnik stranke s člani velikega 6veta, člani vlade, državnega vodstva, predsedniki konferedaoij, zvez-niini tajniki, miličuiškimi konzuli in pokrajinskimi strankimi funkcionarji. Na Reneškem trgu je ozračje bilo že več kakor navdušeno. Trg je spet kazal lice velikih ljudskih shodov, videti je bilo isto navdušenje, isti izraz vere, isto rezko plapolanje praporov, isti globoki krik rotenja in prepričanja. S tem, ko je prevladovala sivo-zelena barva in pa očitna znamenja sedanjega časa, je to lice dobilo še bolj moški značaj ter ponesen in mogočen bojevniški nadih. Prihod vrste je dal veličastnemu ljudskemu zboru še več ognja. Se više, če bi to sploh bilo mogoče, se je vzdignil krik »Duce, Duce!«; še popolneje so se strnili glasovi v splošni klic. ki bo italijansko ljudstvo privedel prav do vseh zmag. Nazadnje so se vrata na balkonu odprla in prikazal se je Duce, neomajno miren spričo ogromnega navdušenja. 6 katerim ga je 6prejelo ljudstvo, zbran v svoji misli, ki je lebdela nad množico, da bi si predočila ves narod v njegovem prizadevanju, ki mu bo dalo veličino pred obličjem sveta; da bi si predočila vse oborožene sile v njihovi neupogljivi volji po zmagi, pripravljene na nove, trde preskušnje. Ni mogoče povedati, kako močan je bil sprejem, ki ga je bil deležen Duce, ko se je prikazal. Vrišč neizčrpljivega krika je odmeval po trgu in preko njega, iskril se je blesk tisoč praporov, toda nad vse druge izraze se je dvignil pristni glas ljudstva, glas sovraštva proti podlim ubijalcem žensk in otrok, zapovedo-valni glas proti tistim, ki omahujejo, glas neomejene ljubezni in neomajne vere v Duceja, ki bo znal vrniti Italiii niene najslavnejše dni. In v tem čistem ozračju ljudske duše je Duce izrekel svoje jedrnate besede, v katerih je — kakor vedno — bila zgoščena vsa vsebina trenutka. Dejal je: »Čutim, kako v vaših glasovih drhti nekdanja neomajna vera. (Množica bruhne v strahoten krik: »Dal«) In hkrati skrajna gotovost; vera v fašizem. (Dal) Prepričanje, da bodo krvave žrtve teh trdih I časov poplačane z zmago (zelo glasno in dolgo 1 odobravanje), če je res, kakor je res, da je Bog | pravičen ter Italija neumrljiva. (Ljudstvo navdu- J šeno vzklika Duceju!) J Danes je šest let, kar smo se zbrali na tem trgu, da bi slavili zmagoviti konec vojne, med katero smo izzivali svet ter odprli omiki nova pota (dolgo odobravanje). To veliko dejanje ni končano, temveč je samo prekinjeno. Vem in čutim, da milijoni in milijoni Italijanov trpe od nedopovedljivi bolezni, ki se imenuje »afriška bolezen«. (Da!) Za ozdravljenje je ena sama pot: vrniti sc tja. (Množica bruhne v novo, nebrzdano vzklikanje ter enoglasno vpije: »Dal«) Brezpogojne zapovedi sedanjega trenutka so tele: čast bojevniku, prezir skrivaču in svinec, izdajalcem sleherne stopnje in plemena! (Zelo glasno odobravanje.) To ni samo moja volja, prepričan sem, da je tudi vaša in vsega italijanskega ljudstva.« Krik, ki je sprejel Ducejeve besede, je kar najslovesneje povedal, kakšen je sklep ljudstva v tej uri, ko bi najmanjše omahovanje bilo enako izdaji. V tem kriku je bila obnovljena prisega posadke pilotu, ki zdaj lahko mirno obrača letalo, ker bo docela odgovorilo vsakemu njegovemu prizadevanju, ker bo duh kos vsakemu dogodku, ker bo cilj dosežen za vsako ceno in s sleherno žrtvijo, a vse pa za bodočnost domovine, za čast sedanjega rodu in vseh tistih, ki bodo za njim prišli. Manifestacija je izzvenela v resnici pomenljivo. Duce je dolgo ostal na balkonu, da bi odgovarjal valu tako živih domoljubnih čustev. Ko se je umaknil, je odobravanje še bolj oživelo, da se je moral znova prikazati ter se znova združiti z navdušenim ljudstvom v globokem medsebojnem razumevanju. Večkrat se je vrnil na balkon in zmeraj je njegovo oko na prometnih žilah, ki se stekajo tukaj iz mesta, opazilo ogromno valujočo množico, nad katero so se dvigali prapori in znamenja. Slišal je glas, tako mogočen, da se je zdel kakor glas še ogromnejše množice. Ves čas je odgovarjal pozdravljanju ljudstva z nasmehom in je v množici lahko prepoznal celo obraze svojih mož in svojih najbližjih sodelavcev ter je kazal nanje s stegnjenim prstom, kakor je dolgo kazal tudi na ranjence in pohabljence, ki so jih morali podpirati, a so vendar hoteli priti med ljudstvo, da bi svojo strast izlili v plamen tega enodušnega ognja. Trg se je proti mraku počasi spraznil in navdušenje je ob zvokih »Giovinezze« odmevalo po cestah, ko je ljudstvo, še vedno drhteče, odnašalo ogenj napetega preživljenega dne iz osrčja mesta na brezkončno področje mestnega kroga. Vladarjeva zahvala na vdanostno brzojavko zastopnikov Ljubljanske pokrajine Po poročilu, ki ga je imel Visoki komisar ▼ vladni palači ob drugi obletnici Ljubljansko pokrajino, jo bila odposlana naslednja brzojavka: Eksc. generalu — prvemu bojnemu adjutantu Kralja in Cesarja. Ob drugi obletnici ustanovitve in priključitve Ljubljanske pokrajino, kateri je velikodušna ureditev omogočila življenje in zanesljivo bodočnost v rimskem Rpoštovanju njenega jezika, kulturo in izročil, s čutom živega občudovanja za veliko stvaritve, ki jih je izvedla fašistična vlada na feni ozemlju, duhovščina, župani v imenu prebivalstva ter zastopniki kulture, sodstva in vseh produktivnih slojev prosijo nj. Vel. Kralja in Cesarja. naj blagovoli sprejeti ponovne izraze hvaležnosti. globoke vdanosti in verno lojalne pod-vrženosti. Visoki komisar Grazioli — Gregorij, škof ljubljanski — General Rupnik, župan ljub- častniki - povratniki iz Rusije -izrekajo vdanost fašizmu Itiin, C. maja. s. Minister tajnik stranke je dobil iz fašističnega Tridenta tole brzojavko: »Častniki italijanske ekspedicijske vojske v Rusiji, ki 60 se vrnili z vseh bojišč, so se v fašističnem in vojaškem Trentu zbrali na domoljubno zborovanje in so po prepevanju narodnih himen potrdili neomajno voljo, da bodo spet z železno disciplino in V6o vdanostjo služili domovini pod orožjem, katero v imenu Kralja vodi Duce in nezmotljivo uravnava našo usodo ter pod nepremagljivimi 6imboli liktor-skih snopov pripravlja moč in veličino italijanskega naroda. — Prefekt Foschi, general Nasci, zvezni tajnik Fumei. Novo hrvaško ministrstvo za prifcfdete kraje Zagreb, 6. maja. s. Poglavnik je s posebnim ukazom ustanovil ministrstvo za prizadete kraje. Novi minister bo svojo nalogo izvajal v sporazumu z drugimi pristojnimi ministrstvi. Nadaljnji razvoj spora med Poljsko in Sovjeti Lisbona, 6. maja, s. Iz Londona poročajo o novih pojavih, ki napovedujejo neugoden razvoj v rusko-poljskem sporu navriic skrbnemu ‘n odloč-rem“ Posefiu, angleške in ameriške vlade, ki sta s.orili vse, da bi se stvar ne razbobnala preveč in da bi se našla primerna rešitev. Toda zdi se, da se člani begunske poljske vlade ne dajo omehčati po pritisku Anglije in Amerike. Tokrat se je oglasil poljski minister za socialno skrbstvo Stanoczik, ki podal izjavo, v kateri zahteva osvoboditev 900 tisoč Poljakov, ki so proti svoji volji in tudi proti volji poljske vlade v pregnanstvu v Sovjetski Rusiji. Lisbona, 6. maja. s. Britanski zunanji minister je dal v spodnjem domu nekaj izjav o »obžalovanja vrednih težkočah«, ki so nastale earadi spora med sovjetsko in poljsko vlado. Izjavil je, da je angleška vlada z obžalovanjem izvedela, da je sovjetska vlada po koraku Sikorskega, ki se je obrnil na mednarodni Rdeči križ za preiskavo o najdbah pri Katynu, smatrala za potrebno, da pretrga diplo- ljanski — Predsednik kasacijskega sodišča Lajovic — Rektor univerzo prof. Kos — Predsednik Akademijo znanosti in umetnosti prof. Vidmar — Podpredsednik korporacijskega sveta dr. Mohorič — Župan Novega mesta dr. Polenšek — Župan kočevski Gabrijan — Župan logaški Oblak — Župan črnomcljski Klemenc — Predsednik Zvezo delodajalcev dr. Slokar — Predsednik Delavsko zveze dr. Alujevič — Predsednik Zadružno zveze prof. Remec — Predsednik Pokrajinske zveze svobodnih poklicev in umetnikov inž. Pirkmajer. Na zahvalno in vdanostno poslanico je prispel danes naslednji odgovor: »Ekscelenca Visoki komisar. Ljubljana. Nj. Vel. Kralj in Cesar sc z Vašo Ekscelenco vred živo zahvaljuje oblastem, prebivalstvu, zastopnikom in prebivalstvu pokrajine za ljubeznivo misel. poslano mu ob drugi obletnici priključitve. — Minister kraljevskega dvora D’Acquarone.« Vladarica na obisku pri ranjencih Itim, 6. maja. s. Nj. Vel. Kraljica in Cesaric^ je včeraj zjutraj prispela v bolnišnico italijanskega Rdečega križa »Cesare Battisti«, kjer se zdravijo vojni ranjenci in žrtve letalskih napadov, kakor tudi ranjeni mornarji. Obiskala je več oddelkov, ee ustavljala ob posteljah slehernega bolnika in jo imela za vsakogar tolažilno in bodrilno besedo. Državno vodstvo fašistovske stranke pri Duceju Rim, 6. maja. s. Duce je sprejel v Beneški palači državno vodstvo fašistovske stranke v navzočnosti članov, ki imajo po svojem položaju pravico do članstva v vodstvu, in sicer ministrov Bigginija, Cianettija, Polverellija, Albinija in generala Gal-biatija. Po kratkem pozdravu tajnika stranke so podtajniki, člani vodstva položili prisego. Duce je na koncu ponovil navodila, ki so bila dana novemu narodnemu vodstvu za njegovo delo. Poveljnik fašistovske milice na pogrebu generala Lutzeja Berlin, 6. maja. e. Včeraj zvečer je prispel 6emkaj načelnik glavnega stana fašistovske milice general Galbiati, da bi se udeležil pogrebnih svečanosti za umrlim načelnikom glavnega stana SA oddelkov Viktorjem Lutzejem. Generala Galbiatija je eprejel zastopnik italijanskega veleposlanika ter zastopnik SA čet. matske odnošaje s poljsko vlado. Poudaril je, de ta spor ne koristi prav nikomur. Dodal je, da britanska vlada želi, da bi se ta žaloat^a prikazen čimprej spravila s sveta, Partizanske roparske tolpe so spet strahovale Mokronog, št. Rupert in Rakovnik Pri junaškem odporu domačih fantov je padel Mavsar Dolfi, deveta žrtev Mavsarjeve družine Ljubljana, 5. maja. Iz št. Ruperta so prišla prva poročila o ustrahovalnem in roparskem napadu partizanskih tolp na Št. Rupert, Mokronog in Rakovnik. Poročilo pravi, da so pnrtizani posebno hudo ropali po Mokronogu, kjer so izpraznili nekaj trgovin, med njimi Šerceljevo. Domači fantje v št. Rupertu in na Rakovniku «o se partizanom postavili v bran in jih dobro in junaško odbili. V Mokronogu je (rajala borba vso noč do 8 zjutraj. Po premirju med S—II dopoldne so se boji spet pričeli. Vsa teža napada je bila nad Št. Rupertom, kjer so se fantje junaško postavili za svojo vas in jo branili pred roparji in morilci. \ Št. Rupertu je gorelo tudi nekaj poslopij. Prav tako junaško se je zadržala posadka v Št. Rupertu. V bojih je padlo več partizanov, od domačih fantov pa je no dosedanjih poročilih padel kot deseta žrtev Mavsarjeve družine Dolfi Mavsar. Padlemu junaku naj veljajo za njegovo žrtev naslednje spominske besede: Mnoge naše družine so postale podobne družini svetopisemskega Joba. Najprej so izgubile premoženje — hudobni ljudje so si ca prilastili. Nato so pobili staršem otroke, otrokom matere in v nekaterih družinah je komaj še kdo ostal, da joka na razvalinah svojega doma. Res je, da naši ljudje s silno vdanostjo prenašajo vse to nepopieno gorje in komaj kdaj se jim izvije iz dna duše vzdih: >Bog je dal, Bog je vzel — njegovo ime bodi češčeno.« Izmed družin, ki jih je zadela komunistična knuta je silno prizadeta znana Mavsarjeva družina iz št. Ruperta. Večkrat izropana in okradena si je kakor plaha ptica iskala zavetja pred krvoloki. Pa jim niti življenja niso privoščili. O božiču so jih žive sežgali in le nekaj članov-«e je rešilo. Nato so poiskali 11 letnega sinka na očetovem domu in ga ubili. Komu ne bi zavrela kri? Takrat se je eden poslednjih Mavsarjevih fantov, Dolfi, vrnil domov in tam vstopil v vaško stražo. Hotel je braniti dom in svetinje svojih očetov. Za vero in proti komunizmu je zastavil svpje mlado življenje. Prav vsak hip je bil pripravljen dati svojo kri, da se le zatre komunizem in se ohrani vera. Ves mlad in močan je bil sredi borcev največji boreči In ob zadnjem komunističnem divjanju v št. Rupertu je padel. Dolfi Mavsar je padel. Saj se niti začudili nismo. Če ne bi preziral smrti, bi ne bil junak! Če ne bi v borbi zastavil življenja, bi ne bil borec! In Dolfi je bil junak in je bil borec. Zato ni nič čudnega, da ga je doletela častna smrt junaka. Dolfi! Izvršil si nalogo, ki ti je bila dana na zeml ji v polni meri. Tvoje mesto v četi je sicer prazno — toda spomin nate svetel hodi pred nami in ei nam vzor borca in junaka. Triki z napačnimi ovadbami - Tatvine živil Ljubljana, G. maja. Kriminalni tipi se v izrednih prilikah pretvarjajo in si ustvarjajo nove trike in oblike, nove metode, po katerih skušajo doseči na lahek način primerne zaslužke. K prevaram je nagnjen neki Vladimir, ki je v mladosti imel boljšo vzgojo in boljšo domačo oskrbo, saj je pripadal k ugledni trgovski rodhini na podeželju. Družinsko življenje se je razbilo in Vladimirja so viharji življenja vrgli na stranpota. Ima ^icer talent za jezik, toda rad ee ukvarja z zakotno pisarijo. Vladimir je letos prišel na posebno misel, kako naj bi lahkoverne obrtnike in male trgovce izkoriščal in dobival od njih primerne nagrade. Strankam ee je predstavljal kot nameščenec pri uradu za kontrolo cen ter jim natvezal, da je proti njim prišla ovadba zaradi navijanja cen ali pa zaradi drugih prestopkov prolidraginjskih uredb, toda oji je v položaju, da to ovadbo uniči in bo stranka obvarovana pred vsemi kaznimi in sitnostmi. Trgovsko naobraženi Vladimir je j^tar nad 40 let. Večkrat je že prišel v navzkrižje s kazenskim paragrafom, toda vedno se je znal nekako izmotati. Pred malini kazenskim senatom je bil v sredo obložen zločina obrtne prevaro v treh mu dokazanih primerih. Na gori omenjeni naf.in si je skušal ustvariti stalen vir dohodkov. Najprej jo 27. februarja od nekega pekovskega mojstra izvabil 120 lir pod pretvezo, da je bila proti njemu podana ovadba, kije navajala, da je ’' prodajni kruh brez odrezkov živilske nakaznice. Ovadbo, ki jo je pa satu spisal, je mojstru pokazal. Vpričo njega jo je nato strgal. Marca meseca je od nekeca gostilničarja v bežigrajskem okraju izvabil 100 lir, ko mu je kazal ovadbo, da jo kljub dani prepovedi točil žganje ter zaračunal za porcijo gnjati in kruh previsoko ceno. Od drugega gostilničarja ie izvabil le 30 lir na sličen način. Tudi ta je bil obdolžen, da je točil po prepovedi žganje. V Vladimirjevo afero pa je po svoji nerodnosti in rafiniranosti prvega prišel tudi neki gradbeni uradnik Andrej, ki je^ bil likratu s prvim obtožen prevare. Prvi obtoženec je v bistvu priznal vse prevare, toda skušal je zvaliti krivdo tudi na drugega obtoženca. Po daljši razpravi je bil prvi obtoženec Vladimir obsojen na 10 mesecev zapora, drugi obtoženec pa zaradi pomanjkanja dokazov oproščen. Nov tip kriminalnih stanovanjskih podgan je v teh časih posebno nevaren jedilnim shrambam in zalogam živil. Te podgane posebno rade zasledujejo »hrčkarje« ler jim odnašajo razne življenjske dobrine, s katerimi si skuša človek olajšati svoje življenjske težave. Tip take stanovanjske podgane je Jože Skok, rojen 25. septembra 1903 v Šmartnem ob Dreli. celjski okraj, stanujoč v Ljubljani. Florijanska ulica št. 13. samski 7;i-dar. nemški državljan, brez premoženja in že večkrat zaradi tatvine kaznovan. Jože Skok so je najprej j>onoči 27. februarja letos splazil v jedilno shrambo nekega zasebnika v Kersnikovi ulici št. 5. Zaradi dvakratnega zločina vlomne tatvine obloženi Jože Skok je vsa, v obtožnici navedena dejanja priznal, samo navedbe prič o količini ukradenih stvari je skušal ovreči, toda sodniki kazenskega senata mu niso verjeli, ker so ga zalotili. da je tudi trdovraten lažnik. Jože Skok je bil obsojon na 1 leto in 8 mesecv robije ter v izgubo častnih državljanskih pravic za 3 leta. S štajerskega Hiša za sobotne in nedeljske tečaje v Celju. 1. maja je bila slovesno odprta hiša za sobotne hi nedeljske tečaje za okrožno vodstvo v Celju. Je to prva taka hiša, ki naj bi doprinesla čim vpč k izobrazbi političnih voditeljev Štajerske domovinske zveze. Hiša stoji na desnem bregu Savinje nasproti kopališča in je « svojimi svetlimi sobanami kakor nalašč za take tečaje. Hišo je kupilo leta 1892 Olepševalno društvo v Celju in jo je kasneje preuredilo v poletno restavracijo. Do konca prve svetovne vojne je v tej hiši prirejala Stidmarka vedno velike poletne veselice. Prvi tečaj je bil 1. in 2. maja ter so govorili na tečaju odlični člani stranke o tekočih nalogah voditeljev cdinic štajerske domovinske zveze. 25 letnica zvestega dela. V tovarni dušika v Rušah so te dni obhajali lepo slovesnost. Vse delavstvo je počastilo 33 sodelavcev, med njimi dve sodelavki, ki delajo v podjetju že 25 let. Vsi ti so vstopili leta 1917 v tovarno in ostali ves čas podjetju zvesti. Obratni vodja se je zahvalil jubilantom in jim izročil darila. Svoje čestitke je izrekel tudi vodja delovnega urada pri okrožnem vodstvu za mariborsko okolico Kern. tmncsM Novi film HARLEM, proizvod tvrdke ClNES, razvija romanlično in človeško dejanje v širokem okvirju moeočnih predstavnih elementov z ritmom, ki začara gledalca, in ga prestavi v središče ameriške metropole, kjer se borijo italijanski emigranti za pravice našega plemena in naše civilizacije proti zasedam OD 7. MAJA N A P K E J podzemlja, pokvarjenim običajem, slepemu in zavistnemu nerazumevanju ameriške sredine. Ta film je tieba smatrati za mojstrovino izjemne umetniške vrednosti ss'ojo dramatično primerjavo znača ev in ostrih karakterjev, ki j'h podaiajo naši najboljši igralci. Film bo na programu V KINU MATICA Nov občinski komisar v Semiču * ' in nov* župan v Dol. Logatcu Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je mesto fašista Ermanna Callegarisa imenoval fašista Meonija Ovidija za izrednega komisarja v občini Semič. Civilni komisar v Črnomlju ima nalogo, da ta ukaz izvede. Z drugim odlokom je Visoki komisar imenoval Gabrijela Oblaka, izrednega komisarja v občini Dolenji Logatec, za župana občine Dolenji Logatec. Civilni komisar v Dolenjem Logatcu ima nalogo, da ta ukaz izvede. Najdeno žensko trupla Preteklo nedeljo, 3. maja, je fantovska straža izvršila blizu Gaberja hišno priskavo pri Ciuhovih, kjer so baje partizani svoje-časno shranjevali ukradeno blago. Tu so našli zakopano žensko truplo in nekaj drugih manj pomembnih stvari. Istega dne so prijeli dva partizana: Suhadolca Iranca in Bizjaka Jakoba, ki. sta nosila orožje. Maksimalni cenik št. 3 Česen novi lir 4.25 (5.05), beluši 9.— (11.—), karTijola 2.S0 (3.35), korenje očiščeno 3.— _(3b0), čebula zgodnja 2.90 (3.45), koprc 2.20 (2.55), solata vseh vr«t 3.15 (3.70), špinača 2.85 (3.35), zelena 3.S0 (4.55), marelice suhe 43.35 (59.15), pomaranče la (Moro—Tarocco) 8.35 (9 35), pomaranče lla 7.35 (8.35), limone la (15 crn obsega) 4.05 (4.80. komad 0.50). orehi Sorrento 26.— (30.—), orehi navadni 21.50 (23.—), suhe češplje, domače 20.— (23.80). Najvišje cene na ljubljanskem živilskem trgu Po dogovoru z zastopnicami in zastopniki konstimentov, pridelovalcev in prodajalcev je mostni tržni urad Visokemu komisariatu spet predložil najvišje cene za tržno blago v Ljubljani ter jih je ta odobril. Z odlokom VIII-2 št. 362-8 Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino veljajo za Ljubljano določene naj višje cene od ponedeljka, 3. maja l‘)43-XXI, zjutraj dalje do objave novega cenika. Kislo zelje 4 lire, repa na debelo 0.75, repa na drobno 1. kisla repa 2.50, berivka 8. regrat 3, radič 6, zeleni radič 8, špinača 3.80, rdeča pesa 3, kolerabice 4, rumena koleraba 2, črna redkev 1.50, mesečna redkvica 10, domači beluši 11, rabarbara f>, rdeče korenje brez zelenja 4, rumeno korenje 2, peteršil j 4, zelena (glave) 5, čebula 3, šalota 4. česen 8, osnaženi hren 4, jabolka I. vrste (namizna izbrana) 3.70, jabolka 11. vrste 5, suho lipovo cvetje 18 lir kilogram; jajca 2 liri komad. Kjer ni posebej naveden life.r, veljajo cene za kilogram Opozarjamo pa. da vse te cene veljajo samo za blago, pridelano v Ljubljanski pokrajini, ker jc za iz drugih pokrajin uvoženo blago v vel javi cenik za zelenjavo in sadje št. 8 na zelenem papirju. Posebno pa opozarjamo prodajalke in prodajalce, da mora biti po teh cenah naprodaj vse blago zdravo, otrebljeno in v takem stanju, kakor je opisano v ceniku. Vsa povrtnina mora biti osnažena in oprana, vendar pa ne več mokra, pač pa sveža. ,..^se *e najvišje dopustne cene in tudi vse nižje cene morajo biti vidno označene pri vsem v ceniku navedenem blagu ne samo na Vodnikovem in Pogačarjevem, temveč tudi na živilskih trgih v Mostah, na Viču, na Sv. Jakoba trgu in v šiški, enako pa sploh jiri vseh proda jalkah in prodajalcih po V6ej mestni občini ljubljanski. Zahtevajte povsod naš list! Umik vojske in njegov vpliv na vojakovega duha Pri umiku se morda najboljše izraža notranja vrednost in sposobnost vojske. V prejšnjih vojnih pohodih so se na splošno kaj malo bavili z moralo čet, prevladovalo je mnenje, da izvež-bauost in disciplina zadoščata. Za psihologijo množic, posebno pa za dušeslovje vojakov, so se na splošno zelo malo zmenili, kazali pa so zanjo tudi malo razumevanja. Šele dolgotrajna • svetovna vojna 1914—1918 je prisilila ostrejše opazovalce med častniki, ki so vodili večje enote, da so se pozanimali tudi za duševno razpoloženje vojaških množic in njegovih pojavov. V najnovejšem času so razen Nemcev tudi boljše-viki v rdeči vojski posvetili temu vprašanju veliko pozornost. Sovjeti so šli še dlje in so zdravnikom psihiatrom poverili nalogo poglobiti se v to vprašanje. Posebno važna pa se zdi psihologija množic pri umiku. Pri tem je treba takoj potegniti mejo med prostovoljnim umikom in takšnim, ki je vsiljen in se po navadi spremeni v zmedo. Hoteni, jiro-stovoljni in urejeni umik je sredstvo strategije prav tako, kakor kaka močna ofenziva. V splošnem v stari avstrijsko-ogrski in v nemški vojski pred 1. 1914 niso poznali v zadostni meri vseh o parati Vit ih možnosti, ki jih je prostovoljen umik kril v sebi. Francoska strategija in vojna takiika je videla v svojem *ofen-zi-vnemumiku« zelo ilCinkovito sredstvo, s katerim je hotela nasprotnika presenetiti. Po mišljenju nekaterih vojaških strokovnjakov bi se morala vsaka vojska vaditi ne le v napadu, pač pa tudi v umiku, kajti slednji stavlja v slehernem pogledu velike zahteve na čete. Brzojavka vrhovnega poveljnika francoske vojsko francoskemu vojnemu ministru 26. avgustu 1914, ki se je glasila: »Opustiti bo treba del ozemlja, da bi mogli tako organizirati poseben manever v zaledju,« je dokaz, da se je poveljnik odločil za strategičen umik. Nemci so se močno prevarali glede pomena in cilja tega umika. Sleherni, pa še tako načrtno in prostovoljno izveden strategičen umik stavlja velike zahteve tudi na najboljše čete, ki zaradi nepoznanja celotnega položaja ne morejo doumeti vzroka umika. Tudi hoteni umik zahteva več sposobnosti in naporov, |>ogostokrat dolgotrajno, predvsem nočno, premikanje, ki izčrpava in utruja zlasti pehoto. Tako se pri vojski, ki ni posebno izurjena za napore, nepričakovano povečuje število upe-liancev, zgubi se pa tudi več ali manj orožjav Zgled za to je prostovljen umik maršala Macken-sena na Poljskem oktobra 1914. V noči na 20. oktober se je po končanih izpraznjevainih delih, po uničenju železnic, mostov in brzojavnih napeljav začel umik, o katerem je svoj čas nek ameriški čsanikar zapisal sledeče: >Maršal Ma-ckensen je izginil kot duh in ni pustil nobenega topa, nobene puške in nobenega naboja, pač pa le nekaj upehanih vojakov...« g Psihologija zmagujočih čet ne dela*ikomur preglavic. Ko se prodira, je vse razpoloženo in živahno. Vsi vojaki prav do poslednjega laže prenašajo še tako naporno pot. Vojaka se nam- reč oprime prepričanje, da prihaja z vsakim korakom bliže svojemu cilju, namreč končni zmagi, in nazadnje tudi bliže miru, ki ga bo povedel nazaj v rodni dom. Drugače je v ustaljeni vojni, v vojni v za-kopili. V strelske jarke v letih 1916—1918 se je vtihotapilo drugačno razpoloženje. Ljudje so se. dolgočasili, nekateri med njimi, ki so bili k temu nagnjeni, pa so postopali zamišljeni. Vojak v takšni vojni ima čas. da se začne baviti v svojimi zasebnimi zadevščinami, posebno pa je zanj neprijetno, kadar prihajajo neugodne novice i/. njegovega rodnega kraja ali rodnega doma. Pa ne le napredovanje, temveč tudi ukazani umik menja razpoloženje. Tu ne gre za katastrofe ne za zmedeni beg, kakor je bilo to pri Napoleonu leta 1812 v Rusiji, niti ne zn duhovni zlom čet osrednjih sil v jeseni 1918. Vojske so bile tedaj utrujene in site bojev. Vsi so mislili le na povratek domov. Celo pri rednih prostovoljnih umikih povzroča duhovno razpoloženje vojakov velike skrbi vrhovnemu poveljstvu. Vsako povelje na umik, posebno če pride nepričakovano, zelo razburi duhove. Dobro vodena in močna vojska si bo mislila: »Kaj nam mar! Povelju se pokorimo ne zato, ker se moramo, pač pa zato. ker tako hočemo!« Bolj ali manj.jio takSna vojska težkega', srca pustila vojno gradivo, ako ni možnosti, da bi ga vzela s seboj ali pa mogla prej odpeljati stran. Vsako skrbno vodstvo bo z vsemi sredstvi skušalo omiliti nevšečnost umika, posebno ob deževnem ali mrzlem vremenu. PreskrboY.auje vojske je tedaj nekoliko laže kakor pa pri prodiranju, kajti oskrbovalni oddelk[ in pekarije puste hrano v naprej določenih začasnih skladiščili, kjer čete brez večjih težav lahko dobivajo svoje obroke. Umik. pa naj bo kakršne koli vrste, pa stavlja danes večje zahteve kakor pa kdaj prej. Častniki morajo napeti vse svoje sile, da ohranijo moštvo v dobrem razpoloženju. Neposredno zasledovanje se da sicer laže zadrževati zaradi modernega orožja, toda zato lahko postanejo neprijetni letalci v zraku, oklepni oddelki z bokov in padalci v zaledju. Zaščitni oddelki imajo še težjo nalogo, kakor pa so jo imeli kdaj koli prej. Oti moderne vojske in od sodobnega vojaka se zahteva predvsem samoobvladovanje in živčna trdnost. Zato se pa morajo poveljniki višjih in nižjih enot popolnoma posvetiti moštvu in prednjačiti z lepim zgledom, nikdar pa ne smejo pozabiti na nauke in izkustva množične psihologije, da morejo potem za vsako ceno preprečiti zmedo. Najboljše čete mnogoterega naroda, ki so se v napadu sijajno izkazale, prečesto zelo raae zapadejo v zmedo. Drugod pa spet vidimo, ila so nekatere vojske, posebno na umikih, silno tido- vratne in odporne. , . .. , Premogokrat pa se je pokazalo tudi da je šele poraz vojske zbudil spečo domovinsko ljubezen in okrepil v ljudstvu duha odpornosti. Io se je videlo pri Rusih P« letu 1806, ko jih je Napoleon premagal. (Pester Lloyd.) S. S. VAN DINE: 15 KBIKISAZ.VI HOMAN V. POGLAVJE M e r y t — Amen Markham je stopil prav do vznožja polžasto zavitih stopnic in položil svojo roko Vanceju na ramo. »Zakaj še vedno tako dvomiš, prijatelj?« ga jc vprašal. »Tudi meni se zdaj vsa stvar zdi precej enostavna.« Vanče ga je pogledal v oči. »Enostavna... dal Toda na kakšen način enostavna? Ni doslednosti. Tako bister človek, kakor je dr. Bliss, naj bi ubil nekoga, o katerem je bilo znano, da se je z njim domenil za sestanek, in naj bi potem pustil na kraju zločina zaponko s skarabejem in stroškovnik, ki ga ni mogel napisali nihče drugi, ter bi na ta način pokazal sled za seboj? In kakor da vsi ti sledovi Se ne bi zadostovali, naj bi bil pustil za seboj še krvave stopinje svojih, tako svojevrstnih čevljev na poti od trupla do svoje delovne sobe?... Ali bi bilo mar to pametno?« »Morebiti vse to res ni pamelno,« je pritrdil Markham, »a v resnici je le tako in zdaj nam pač nič drugega ne preostane, kakor da zaslišimo dr. Blissa.« »Morda imaš prav.« Vanče se jc ozrl na niala kovinasta vrata na vrhu stopnic. »Da, prišel je trenutek, ko je dr. Blissa treba potisniti s hrbtom ob zid... A vsa stvar mi ni nič kaj všeč, Markham. Nekaj dvoumnega je na njej... Morda nam jo bo lahko nekoliko osvetlil doktor sam. Ali mi dovolite, da grem sam ponj?... Poznam ga že več let.« Vanče se je obrnil ter skočil po stopnicah navzgor, pri tem pa je pazil, da ne bi stopil na krvave sledove, ki jih je bil na stopnicah našel narednik Heath. Pelek, 13. julija, ob 12.55. Vanče je potrkal na vrata in si iskal v žepu cigaretuo dozo. Mi smo ga spodaj opazovali v mirnem pričakovanju, kdaj se bodo vrata odprla. Ne vem, iz kakšnega razloga me jo skoraj prevzel občutek strahu in mišice so sc mi napele. Ne bi mogel povedati, česa sem se bal. A v tem trenutku me je kar zazeblo okrog srca. Vse je govorilo za to, da je zločin zagrešil veliki egiptolog, ki je bil tedaj tam v svoji delovni sobi. Le Vanceju so je bralo z obraza, da ni preveč zaskrbljen. Pri- žgal si je precej zbegano svojo cigareto, in ko si jo spet -vtaknil vžigalnik v žep, je znova potrkal na vrata, tokrat močneje, še veduo so ni oglasil. _ . »To je pa res čudno,« smo slišali, da je pogodrnjal. 1 otera je dvignil roko in tftlaril po kovinastih vratih s takšno silo, da je kar odmevalo po veliki muzejski dvorani. _ Čez kakšno minuto mučnega molka smo slednjič zashsali, da je zaškrtala kljuka in težka vrata so se počasi odprla v sobo. Med njimi se je prikazal visok, suh možakar kakšnih pet in štiridesetih let. Na sebi je imel modro svileno domačo haljo, ki mu je segala do kolen, njegovi redki rdečkasti lasje pa so bili raz-kuštrani, kakor bi bil pravkar, vstal iz postelje. Po zunanjem videzu se je res zdelo, kakor da bi se bil pravkar prebudil iz globokega sna. Njegove oči so bile še vse medle in trepalnice zmršene. Opiral se je na kljuko na notranji strani vrat. Bil je to mož, ki je na človeka napravil globok vtis. Njegove oči so bile podolgovate, ostre in vdrte, čelo visoko in ozko... prav takšno, kakršno imajo učene glave. Nos je bil zakrivljen kakor kljun kakšne ptice-roparice in ta nos je bil glavna značilnost njegovega obraza. Usta so bila pravilna, brada pa oglata, tako da se je zdela kakor knkšna kocka, lica pa tako razorana, da je ta mož naredil name vtis človeka, ki je telesno bolan in precej živčen. Nekaj trenutkov je ves osupnjen gledal Vanceja, potem pa kakor tisti, ki se nenadoma vzdrami iz spanja, nekajkrat pomežiknil in globoko vzdihnil! »0, gospod Vanče, vi ste!...« Njegov glas je bil debel In nekoliko'hripav. 2o dolgo časa vas nisem videl...« Njegove oči so so ozrle proti muzejski dvorani ter so ustavile na majhni skupini ljudi, ki so stali ob vznožju stopnic. :sNe razumem dobro...« Pogladil se je počasi z roko po glavi ter si s prsti popravil skuštrane lase. »Čutim, da mi jo glava tako težka ... Izvolite mi oprostiti... , Moral, moral sem iti spat... Kdo pa so tistile gospodje tam spodaj? ! Toznam Scarletta in llanija... Tu v moji delovni sobt je bilo peklensko vroče!« »Zgodila se je težka nesreča, dr. Bliss,« mu je povedal Vanče tiho in resno. »Bi hoteli stopiti malo v muzejsko dvorano?... Potrebujemo vašo pomoč« »Nesreča?« Dr. Bliss sc je zdrznil in prvič, odkar so so bila i odprla vrata v njegovo delovno sobo, povsem odprl oči. »Težka nesreča?... Kaj se je vendar zgodilo? Je morda kdo vlomil? j Vedno sem se bal, da '...« »Ne, ni bilo tatov v hiši, gospod doktor.« Vančo ga je opiral, : ko je ves razburjen stopal po polžasto zavitih stopnicah. Ko je dr. Bliss stopil v muzej, so se oči vseh navzočih ozrle na njegove noge. Tudi jaz sem se nehote Inoral ozreti nanje in opazil sem, da je Heath, ki jc slal blizu mene, zapičil svoj pogled naravnost v čevlje slovitega egiptologa. Toda vsak od nas bi se motil, če bi pričakoval, da bo dr. Bliss v teniških čevljih. Na nogah je dr. Bliss imel modre copate iz mehkega usnja, takšne, da so se prav lepo ujemale z barvo njegove halje. Poleg tega sem tudi opazil, da je bil v sivi svileni pidžami, ki se mu je videla izpod halje, okrog širokega zavihanega ovratnika pa je bila rahlo zave-zara cvralniča lilasle barve. Njegove oči so se ustavile na majhni skupini ljudi, ki jc slala | pred njim, potem pa se znova ozrle na Vanceja. t m j/vri s 113. Zaradi Marijinega upravičenega očitka, tla je pomagal samemu zlodeju zidati zlodjev križ, je mlademu duhovniku bilo zelo hudo pri srcu; zato jo lepo poprosi: »Mati moja, Drvarka Marija, pojdi tudi tokrat z menoj!« Ona mu je smehljaje se obljubila in prikimala. V tem hipu so se v cerkvenih linah zamajali zvonovi kar sami od sebe ter odplavali čez frate in planine; klenkali, zvonili so in vabili, vabili k procesiji. In glej! Iz vseh drvarij in bajt so prišli drvarji, s širokih planj in zelenih pašnikov so prišli pastirji in pastiričke s čredami ovac in tropi belih, jagnjičev; od bistrih potokov so priromali žagarji, plovači s splavarji, iz globokih klancev vozniki. 114. Za njimi so prišli planinski kmetje in kmetice. Vso je drlo tja k romarski cerkvici Drvarke Marije. Po romarski stezi je pripeketal še beli konjiček ter so ustavil pri cerkvenih vratih. V notranjosti cerkvice pa se je zgodilo tole: z vseh oltarjev so priplavali beli angeli tja pred Marijin prestol, ki so ga previdno nesli skozi božjo vežo pred cerkvena vrata. Za njimi je prišla Drvarka Marija ter sedla na svoj prestol; mladi duhovnik pa se je zavihtel na belega konjička. Tedaj se je vse lepo in počasi uvrstilo v romarsko procesijo; pred njo so klenkali zvonovi, smrekovi vrhovi so se razmikali in se pripogibali do zemlje. Po narejeni poti je jahal mladi duhovnik, Drvarko Marijo so nosili krilati angeli, za njima pa so se vsuli planin- . čani, katerim so sledili še ovčji tropi. ŠPORT I 4. kolo domačega nogometnega prvenstva Prihodnjo nedeljo bo na e porodu četrto kolo domačega nogometnega prvenstva. Na sporedu bo ena drugorazredna in ena tekma prvega razreda. Žabjak : Korotan se bosta pomerila za točke drugega razreda. Seveda moramo da'jati pri tem srečanju več izgledov Korotancem, ki 60 starejši po letih nogometnega udejstvovanja, v moštvu imajo izkušene moči; preveč eo pa Korotanci le ne smejo zanašati na slabost Zabjaka, da jim končno ne bo tako trda predla, kot je zadnjo nedeljo Mladiki v borbi z žilavimi Vičani. Zabjaka ni podcenjevati, saj se je od lanskega leta' precej popravil in svoje vrste znatno okrepil. Tekma bo zanimiva. Začetek ob 14 na Hermesu. Po tej drugorazredni borbi ee bosta na zelenem igrišču pomerili enajstorici odbornikov in sodnikov. Tekma bo vsekakor zanimiva, saj bodo v njej pokazali l eni i drugi, kaj znajo in kaj zmorejo. V kolikor doslej vemo za postavi obeb moštev, bi dajali nekaj prednosti sodnikom, vsaj kar se zmogljivosti tiče; ti imajo že namreč od sojenja samega nekaj kondicije v_Č kot odborniki, ki le sede obračajo liste domačega nogometnega športa. Lahko pa nas prav odborniki presenetijo, ko bodo morda na igrišče privlekli bog si ga vedi kakšne stare odbor-niške nogometno, zvezde. In tedaj joj sodnikom! V ostalem bomo pa videli v nedeljo, kako se bo končala prestižna borba me,d eniini in drugimi. V prvenstveni borbi pa 6u bosta končno pomerila h\\ dragocene točke Tobačna tovarna, in Mars. Tekma bo ostra m 'napeta, saj"bo"Š!0 za'to, kdo od njiju bo dobil prvi dve točki v prvenstveni razpredelnici. Eno in drugo moštvo se odlikuje po srčnosti in veliki ljubezni do klubskih barv. V tem imajo Tobakarji še nekaj prednosti pred Marsovci, slednji pa imajo nekaj več tehničnega znanja. Borba bo, kakor rečeno, ostra in napeta in bodo gledalci gotovo prišli na svoj račun. Vse navedene tekmo bodo na igrišču Hermesa z začetki ob 14, 16 in 17. * Nogometnim klubom. Prosimo, da prideta na današnji sestanek t Zvezno pisarno po dva ali trije odborniki vsakega ljubljanskega nogometnega kluba. Trosimo točno in zagotovo. Sestanek bo ob pol šestih. Vrhnika Naročnike »Slovenca*, »Sloven. doma« in »Slovenčeve knjižnice« opozarjamo, da lahko vsak\ čas plačajo naročnino pri nasem/zastop-stvu na Vrhniki, Podlipska cesta 9. Tu se tudi naročajo naši listi in knjige. Zaloga vseh knjig »Slovenčeve knjižnice«. Bliski Blisk! Blisk! Je čudovita zgodba volka, v katerem se pretaka kaplja pasje krvi, ki ga nagne, da končno zopet sklene prijateljstvo s človekom. Čudoviti opisi kanadskih severnih zasneženih pokrajin so res mojstrsko podani. — To lepo delo tudi pri nas znanega pisatelja J. Curvvooda bo gotovo v veliko veselje vsem bralcem knjig »Slovenčeve knjižnice«. V vseh knjigarnah in trafikah jo dobite. Blisk! Blisk! Blisk! Ljubljansko gledališče Drama: Četrtek. 6. maja, ob 17: »V času obiskanja«. Zaključena predstava za šolsko mladino. Petek, 7. maja. ob 17: »V času obiskanja. Zaključena predstava za šolsko mladino. Sobota, 8. maja, ob 15: »V času obiskanja. Zaključena predstava za Šolsko mladino. Nedel ja, 9. maja, ob 15: »V času obiskan ja«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. — Ob 18.30: »V času obiskanja«. Izven. Znižane cene od 15 lir navzdol. O o e r a: Četrtek, 6. maja. ob 18: »Janko in Metka«. Red Četrtek. Petek, 7. maja: Zaprto (generalka). Sobota, 8. maja, ob 18: »Prodana nevesta«. Prvič v sezoni. Red Premierski. Nedelja, 9. maja. ob 17: »Evgenij Onjegin«. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Nova premiera v Drami. Prihodnji teden, v torek, 11. t. m., bo premiera D’Annuiizijeve pastirske tragedije v treh dejanjih »Jorijeva liči« za red Premierski. V delu je prikazana moč tradicije, vere in mistike, ki so jez proti slepim ljudskim strastem. Obenem pa je povezan 7 njimi konflikt ljudi, ki žive izven meja tradicije po svojih notranjih nravnih zakonih. Delo odlikuje visok pesniški in odrski slog, ki se naslanja na koncepcijo antične tragedije. Igro bo zrežiral Milan Skrbinšek. Nov Janko v »Prodani nevesti«. V uprizoritvi Smetanove »Prodane neveste«, ki bo letos ponovljena za abonma, bo pel prvič parti jo Janka Drago Čuden. Nova bo tudi Elza Kralovčeva v partiji matere Kate. Ostala zasedba z Vidali-jevo kot Marinko in Lupšo kot Kecalom bo ista kot lani. Velike Lašče Vse knjige »Slovenčeve knjižnice« stalno v zalogi v trafiki Peterlin, Velike Lašče. LJUBLJANA Koledar Četrtek, 6. velikega travna: Jan. Evang. La-* tinskih vrat; Benedikta, devica. Petek, 7. velikega travna: Benedikt II., papež; Stanislav, škof in mučenec; Gizela, kraljica in opatica. Obvestila »Zmaga luči«, krasen domač misterij, ki ga je napisal član ljubljanske drame Milan Skrbinšek, bodo igralci frančiškanske prosvete ponovili v nedel jo ob 7 zvečer v frančiškanski dvorani. Ker je to globoko versko delo še posebna pomembno za majnik, mesec duhovne obnove, naj se občinstvo predstave v čim večji meri udeleži. Vstopnice že lahko dobite v predprodaji v trgovini Stiligoj, Frančiškanska ulica 1. Koncert na dveh klavirjih. Vršil se bo jutri, v petek, ob 7 zvečer v mali filharmonični dvorani. Izvajali ga bosta Marta Bizjak Valjalo in •Silva llrašovee, obe odlično uigrani pianistki. Njuna igra je skladna in učinkovita, clokaz temu, da je zanimanje za vsak njun koncertni nastop vedno večji. V petek bosta igrali svoj peti koncert na dveh klavirjih z novim, pestrim koncertnim sporedom, na katerem so zastopana naslednja dela: Clementi: Sonata C-dur, Taren-ohi: Variacije na Schumannov tema. Piccioli: Burleska, Chopin: a) Etuda, b) Preludij, in Pfeifer: Tarantela. Na koncert dveh priznanih slovenskih koncertantk opozarjamo in vabimo. —< Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Diletantske slike, dostikrat zmazke najslabše vrste, vidimo v izložbenih oknih nekaterih ljubljanskih tvrdk. Kadar gre za take diletante in šušmarje, tedaj izgovor, da jim nudijo možnost zaslužka, še daleč ne odtehta dejstva, da tvrdke s tem prav grdo blatijo kulturno lice našega mesta, begajo okus občinstva in dokazujejo svoj lastni neokus. V vseh umetnostnih vprašanjih daje pojasnila radevolje naše društvo. — Društvo Slovenskih Likovnih Umetnikov, Ljubljana, Wolfova ulica 10/11. V ponedeljek, (0. t. m., bo koncertiral v Ljubljani eden najpomembnejših pianistov sedanje dobe Carlo Vidusso. Slaven umetnik našemu koncertnemu občinstvu ni nepoznan osebno, saj bo ponedeljkov koncert njegov tretji koncert v našem mestu. Vidusso je bil rojen v Južni Ameriki in je začel svoje klavirske študije v Buenos Airesu, dovršil pa jih je v Milanu. Kot mladenič se je posvetil koncertnemu življenju in od svojega 20. leta dalje je prepotoval s koncerti vso Evropo 111 Južno Ameriko. Udeležil se je mnogih klavirskih tekmovan j in povsod odnesel prve nagrade, najvišjo pa v Varšavi, kjer so se izvajala izključno le Chopinova dela. Tudi na svojem koncertu v Ljubljani prihodnji ponedeljek bo izvajal med drugim 24 Etude nesmrtnega poljskega skladatelja. Zato bo ta njegov Ttoncertni nastop posebno zanimiv in izredno privlačen za našo koncertno publiko, ki s posebnim navdušenjem posluša ravno Chopinova dela. Na koncert slavnega mojstra opozarjamo. Vršil se bo v veliki filharmonični dvorani. Začetek točno ob 7 zvečer. Predprodaja v knjigarni Glasbene Matice. Pasijonske predstave v Drami, Od tihe nedelje dalje uprizarjajo v dramskem gledališču z velikim uspehom pasijonsko dramo »V času obiskanja«. Te predstave so resnično lepe in uprizoritev nudi globoko doživetje V krasnih, slikovitih prizorih nastopa veliko število sodelujočih, ki živo predstavljajo dogodke iz poslednjih dni Jezusovega življenja. To je največja drama vseli časov, ki posebno živo govori v naž čas. Igrali jo bodo v nedeljo, 9. maja, dvakrat. Prva predstava bo ob 3 popoldne in druga ob pol 7 zvečer. Cene so znižane od 15 lir navzdol. Da se izognete navalu pred pričetkom predstave, si preskrbite vstopnice v predorodaji v Operi. Razstava slik Uda Deržaja. V soboto, 8. maja t. 1., odpre ob 10 v gornjih prostorih Oliersnelove galerije na cesti Arielle Ree (bivša Gosposvetska) razstavo svojih del slikar Edo Deržaj. Po lanskem uspehu, ki ga je dosegel s svojimi akvareli. bo umetnost ljubeče občinstvo gotovo tudi zanimala slikarjeva letošnja razstava. Poleg vrste izbranih novih akvarelov, bo slikar razstavil tudi svoje najnovejše oljnate podobe. — Razstava bo odprta nepretrgoma od 8 do 18.30. Opozorilo! Gospodična — precej nad 30 let starosti, s pristriženimi lasmi, ne posebno negovanimi, s črnimi očmi, seveda na obeh rokah, z belimi naprstniki — ima izredno zabavo s tem, da obiskuje razne stranke na stanovanju ter jim pod raznimi navideznimi okoliščinami pripoveduje, da je ta in ta oseba na njenem stanovanju pustHa za njo take in take »dobrote« v takšni množini, da jih sama ni mogla prinesti. — Dobi vsak, ki pride kadarkoli, pri njej; navede pa izmišljen naslov v kakšni bolj skriti ulici, pač pa ravno na nasprotnem kraju mesta, da bo imela stranka več zamude, da bo v označeni ulici iskala številko, katere ondi sploh ni, in poizvedovala v okolici po navedenem imenu, katerega nihče tam ne pozna. Vsak, ki je na tak način že »nasedel«, se bo ob srečanju v mestu tej gospodični kar na cesti primerno zahvalil. Drugi pa naj hodo s tem opozorjeni, da ob morebitnem podobnem primeru kar takoj z »ljubeznivo go-spico« doma obračunajo. Edgar Wal'lace: 76 v Žabar s krinko = »Pojdite in privedite kakšnega) Kmalu mu je šinila v glavo rešilna i zdravnika,« je rekel tiho, — »recite misel. Po trebuhu se je splazil po tleh mu, naj prinese kakšno sredstvo, ki ho do žice, io prijel ter začel vleči z vso uspavalo to mlado damo za kakšnihisilo k sebi. Pri tem se je zlomil izola-i 1. ~ v n« • I dvanajst ur.« »Slabe vesti?« jc vprašal Broad. »Niti najnlanjše možnosti ni, da bi bil mladenič rešen,« je rekel. — »Tudi najmanjše...« je ponovil. 37. ) Beg. Z ušesom, pritisnjenim na tla, je slišal Dick tele besede: »On pravi, da mora umreti!« Razpokane ustnice so se mu raztegnile v smehljaj. »Ali ste ga slišali hoditi gori sem in tja?« je vprašal llagn. »Ne. Mislim, da spi,« je rekel drugi, katerega pa Dick ni mogel spoznati po glasu. »Morali bomo počakati, da spet zasveti luč. V temi ne bi U6peli, saj bi se med seboj pobili.« Ta misel ni vsem ugajala, ker bili so deljenega mišljenja. Dick je nekako po glasovih preračunal, da mora biti doli šest oseb. Prižgal je vžigalico, da bi še enkrut pregledal prostor. Pogled mu je obstal na električnem kablu. tor. Na srečo so padli izolatorjevi drobci na smeti in ne na tla, tako da niso naredili nobenega ropota, ki bi ga morda lahko oni spodaj slišali. Pol ure se je potem trudil, da odstrani Rti mo na kablu, tako da bi imel obe bakreni žici prosti. Roki sta mu krvaveli, Zlomil si je skoraj že vse noh- P° enoiirnem trdem delu se mu je posrečilo, da je odstranil gumo od' obeh koncev kabla. Dalje je še ligo-! tovil, da se odpirajo vrata nuvzven.| z, veliko muko je dvignil jekleno plo-; sto ter jo položil pred vrata tako, da je moral vsakdo stopiti na njo, kdor J® l1? e v sobo. Potem pa je začel na plosco v zareze, narejene za pritrditev, pritrjevati žico z vijaki. Komaj je bil _s tem delom pri kraju, se je ze zdanilo in svetloba je posijala skozi stekleno tvornično streho. Dick je slišal pritajeno šepetanje in lahek pok, ko na bi kdo odrin*l za-pali na vratih. Splazil se je k stikalu, ga obrnil in čakal. Nekdo je sunkovito odprl vrata in pri tem stopil na ploščo. Preden pa je mogel s krikom opozoriti tovariša, ki jo žel za njim, je tudi ta že ležal onesveščen na tleh. »Kaj pa je z vama za vraga?« To je bil Tlagnov glas. Pritekel je po stopnicah ter stopil 7. nogo na jekleno ploščo. Trenutek je stal na plošči ves otrpel, nato pa je padel stoka je vznak. Dick je slišal ropot, ki ga je povzročil njegov padec po stopnican. Sedaj tudi sam ni več čakal. Skočil je čez ploščo, zbežal po stopnicah ter preskočil nezavestnega Ilagna. Majhna pisarna je bila prazna. Na mizi je ležal Ilagnov samokres. Zagrabil ga je in bežal skozi dolgo, prazno tvorniško dvorano, ki se mu je zdela, da je neskončno dolga. Sunkoma je odprl vneta in bil na prostem. Slišal je neki klic, in ko se je obrnil, je zagledal dva bandita, ki 6ta mu sledila. Dvignil je samokres in pritisnil na petelina. Samokres je bil prazen, kajti Ilagu mu je odvzel vse naboje. Težak samokres pa je tudi dobro orožje v primeru, če je kaj drugega pri roki. Dick je s samokresovim kopitom udaril moža, ki mu je bil za petami in ki ga je hotel že zagrabiti. Nato se je hitro obrnil in bežul, kar so ga noge nesle. Spoznal je, da se je motil, ko jc mislil, da je v tovarni le kakih šest oseb. Bilo jih je najmanj kakih dvajset in ti so bili vsi nekje v bližini. Dick je skušal priteči na cesto, od katere ga je ločilo le nekaj grmovja. Toda naredil je napako. V grmičevju je bila bodeča žica. že naprej ie bežal po razritih tleh. Noge so ga zelo bolele, ker je bil bos in vsak korak mu je povzročal bolečine. Zaradi tega ni mogel teči dovolj hitro. Zasledovalci so mu bili že trdno za petami. Dick je naredil ovinek ter bežal k drugemu delu tvornice. Sedaj so bili zasledovalci le še za las za njim. Mogel je že čuti sopenje prvega. S svojimi silami pa je bil že tudi čisto na kraju. Pred seboj na steni je zagledal alarmni zvonec za gasilce in ko blisk mu je šinila dobra misel v glavo. Strl je stekleno ploščo, ter pritisnil na gumb, a že v istem trenutku so padli vsi po njem. Boril se je ves besen in obupan, toda taki množici spočitih banditov le ni bil kos. Na vsak način pa je gledal nato. da dobi nekaj na času. »Dajte mi mir, dečki,« je rjovel, »llagn je mrtev!« To je bila napačna ugotovitev, kajti še v istem trenutku je prišel llagn iz sosednjega poslopja, sicer utrujen in ves krmežljav, toda Ie živ. Bil je ves divji od bolečine in jeze. Pleklinjal je v jeziku, katerega Dick ni razumel, mislil pa je, da je švedski. »Za to se mi boš pokoril!« Ti sam boš še okusil električni tok, ti pes!« Zamahnil je s pestjo proti Dicku, ta pa se je umaknil udarcu in pest je zadela steno. Ilagna je udarec zabolel ter je skočil proti njemu ter ga začel praskati in tolči z obema roka- ma. Toda prav to je bila njegova rešitev; kajti možje, ki so ga trdno držali za roke. so ga izpustili, da bi ga lahko llagn bolje premikastil. Dick pa ie Ilagna bliskovito brcnil v želodec. S krikom polnim bolečine se je Šved zgrudil na tla. Še preden ga je mogel kdo zadržati, se je Dick pognal ko strela in božal proti vratom. Že je dospel do njih, ko je neka roka segla po njem. Ognil se je na stran in se opotekaje zmuznil skozi vrata. S ceste je bilo že slišati znak zvona in videti blesk gasilskega žarometa. Gasilni avtomobil je pridrvel z na jvečjo brzino. Kratek trenutek so zrli Žabarji avtu nasproti, nato pa so se obrnili, ne da bi se dalje zanimali za plen, ter zbežali. Dick je razložil načelniku v nekaj besedah položaj. Kmalu nato je prišel drugi voz. Gasilci so bili možje, ki «e Žabarjev niso prav nič bali. Medtem ko so Ilagna zvezali in ga odnesli v prvi avto, je Dick pogledal na uro. Kazalec je kazal šest. Dick je skočil k svojemu Rollcu ter se pripravil na najhujše. llagn na srečo ni niti poizkušal, da bi avto pokvaril. Morda je nameraval obdržati avto zase. Tri minute pozneje se je Dick brez klobuka, umuzan. z znaki lluguovili krempljev na licu' vsedel za krmilo svojega avtomobila ter zdrvel proti Gloucestru. Tudi če bi vedel, da je njegova ura obstala, ne bi mogel voziti hitrejše. Velika vloga italijanskega prevoznega letalstva Po angleško-ameriškem izkrcanju v Severni Afriki so vprav posadke prevoznih letal napisale strani svojega največjega junaštva Rim, 6. maja. s. Med vsemi vrstami letal so se v tem hudem obdobju vojaških nastopov najbolj odlikovala prevozna letala in zavzemajo v tem oziru prvo mesto. Celo sovražnik sam je poudaril važnost nastopanja italijanskih prevoznih letni, ko je odkrito priznal, da so ga na tem polju naše sile prekosile. Ze uspehi, ki so bili doseženi za abesinske vojne in v bojih za Albanijo, v najlepši luči kažejo, kolikšne važnosti so prevozna letala ne samo, v kolikor gre za vzdrževanje običajnih zvez, temveč tudi kur se tiče izvajanja samostojnih nastopov, ki bi jih z drugačnim orožjem kaj težko izvedli. Na podlagi teh skušenj je vodstvo italijanskega letalstva že v začetku sedanje vojne ustanovilo posebno poveljstvo, ki ima nalogo, vzporejati vse- udejstvovanje letalskili prevozov, pri čemer je mišljeno tudi letalsko osebje in ureditev civilnih letalskih prog, ki so se uveljavile v mirnem času po vsem svetu. Ta nova ustanova, ki je podrejena glavnemu stanu italijanske mornarice, je dobila ime »Poveljstvo za posebno letalsko službo«. Način, kako je ta nova ustanova rešila naloge, ki so ji bile dane, prikazuje v jasni luči dejstvo, da so bile zveze z Italijansko Vzhodno Afriko zagotovljene več ko eno leto izključno le po zračni poti. V Vzhodno Afriko so vozili z letali strelivo, nadomestne dele, zdravila, pošto, ljudi in kar cela lovska letala. Vse to je omogočalo junaškim letalcem italijanskega imperija, da do zadnjega niso klonili pred sovražnikom, ki sc je lahko na debelo zalagal. Istočasno so letala »Poveljstva za posebno letalsko službo« stalno vzdrževala zveze z italijanskimi onstranmorskimi deželami iu dajala izredno pomemben prispevek vojaškim nastopom na balkanskem bojišču, v Rusiji, zlasti pa še nastopom v Severni Afriki. Posadke italijanskih prevoznih letal pa so napisale strani največjega junaštva v svoji zgodovini, posebno še po tistem, ko so se v Alžiru izkrcali Angleži in Amerikanci. Samo po zaslugi njihovega pravočasnega posega je bilo mogoče prepeljali na tunizijska pristanišča toliko vojaštva, da smo lahko obdržali oporišči v mestih Tunisu in Bizerti, proti katerim je sovražnik hitro prodiral, ne da bi kje naletel na kakšne ovire. In spet po zaslugi vdanosti teh občudovanja vrednih posadk je bilo mogoče okrepiti in oskrbeti čete, pripeljane z letali, ter jim omogočiti odpor vse dotlej, dokler niso nastopile ladje in položaja izboljšale. Ne oziraje se na težke izgube, ki jih je s svojim letalstvom prizadejal sovražnik, ki je na vse mogoče načine poskušal, kako bi preprečil njihove nastope, so posadke prevoznih letal še naprej vzdrževale zvezo med Italijo in tuniškimi oporišči iu so tja prevažale vojaštvo in vojaške potrebščine, kakor se to še ni nikdar zgodilo na bojiščih. Uradna poročila glavnega stana oboroženih sil so večkrat omenjala dogodke, pri katerih so kot prvoboriteljice nastopale posadke italijanskih prevoznih letal. Toda delo, ki so ga opravile, vdanost, ki so jo pri tem pokazale, in prezir, s katerim so izpolnile svojo najtežjo nalogo, pa še daleč prekaša značilnost junaštva vsakega posameznika, ki mu je šlo za to, da bi se lahko udejstvoval pri najbolj širokopoteznem in organičnem vojnem nastopu, ki postavlja posacjke italijanskih prevoznih letal na prvo mesto med vsemi bojevniki italijanskih oboroženih sil. Za kaj vse je mogoče porabiti star papir »Vsak strel s strojnico je povezan z nabiranjem starega papirja in oskrba v prvih strelskih jarkih prav tako« HENRIK SIENKIEWICZ ROMAN V SLIKAH Graška »Tagespost« prinaša zanimiv članek, v katerem piše, za kuj vse je mogoče uporabiti star papir, ki naj ga ljudje zato nikar ne mečejo proč, pač pa ga pridno zbirajo in oddajajo tistim, ki ga zbirajo. Iz njega povzemamo naslednje misli: Kaj pomeni, če dam svoj časopis, ki sem ga bil že prebral, nabiralcu starega papirja, ali če poberem s tal staro vozovnico in mu jo tudi dam? Zelo mnogo. Zakaj če človek vsak dan dobiva časopis in na teden enkrat kak tednik, če napiše vsak dan eno samo pismo ter porabi na dan 100 gramov papirja za zavijanje, •>otem to v enem samem letu da okrog osem kilogramov starega papirja, ki ga je možno spet porabiti za druge namene. Če bi vsaka liiša nala vsak dan samo dva grama starega papirja, bi to dalo na mesec v vsej Nemčiji 1.120 kg starega papirja. Z drugimi besedami se to pravi, da hi lahko prihranili' 3.702 kubična .metra lesa iz nemških gozdov. ■ 1 Potrebe po zbiranju starega papirja ni ro-djja morda šele vojna, pač pa so ga mnogo porabili tudi že v prejšujMt mirnih časih v papirni industriji. Tako so na primer Združene ameriške države že v mirni dobi predelale do GO odstotkov starega v nov papir. Da, celo v stari Kitajski so v dobi, ko je bil papir še zelo drag, zbirali star papir, brisali z njega črne in drugafe barvaste črke, ter potem tak očiščen papir uporabljali za izdelovanje novega papirja. . . . , , Potreba po starem papirju za izdelovanje papirja za zavijanje in lepenke je v vojnem času še narasla. Spričo racioniranja raznih življenjskih potrebščin, ki jih prodajajo v manjših količinah, kakor pa so jih prej, ko njih prodaja še ni bila omejena, porabijo v trgovinah in v domačem gospodinjstvu dosti več papirja, ker morajo narediti več zavitkov. Potem ga tudi vojska porabi mnogo v najrazličnejše namene, v veliki meri tudi za zavijanje streliva, posode in živil. Razmah papirne industrije pa je izpodrinil nekatere surovine. Tam, kjer so prej uporabljali lesene zaboje, da so vanje de-vali na primer občutljivo posodo ali steklenice, uporabljajo danes razne vrste lepenko, ki se dobro drži in je v nekem oziru celo boljša in priporočljivejša kakor pa leseni zaboji. Ktko odporna in trdna je lepenka, lahko dokaže tale zgled: Za vremenska opazovanja v velikih višinah se poslužujejo danes posebnih balonov, napolnjenih s helijem, v katere namestijo radijske aparate z baterijami vred. Baloni merijo v premeru kakšna dva metra m Jih danes spuščajo že do višine 27.000 metrov, lak radijski aparat, v katerega so vključeni tudi instrumenti, ki med dviganjem balona merijo zračni pritisk, temperaturo, vlažnost zraka itd., se začne v trenutku, ko postane notranji pritisk v balonu večji, kakor pa je zunanji zračni pritisk, s pomočjo padala spuščati na zemljo. Skušnja jc pokazala, da velika večina teh aparatov ostane po padcu na zemljo nepoškodovana in da jih zato lahko znova uporabijo v iste namene. Ne razbijejo se, čeprav 60 nameščeni v- zaboje iz lepenke, prevlečene s tanko aluminijasto plastjo. L aluminijem je niti ne bi prevlekli, .če ne bi bilo aparatov treba zavarovati pred učinkom sonca in mraza ali pa pred udarcem ob tla, ko zaboj z instrumenti doseže zemljo. Sode, barigle in druge podobne stvari, ki so jih prej izdelovali iz kovine, delajo danes iz papirja, odpornejše pa jih narede z raznimi prevlekami, ali pa jih pre]>oje z maščobo, da in jim zunanji vplivi ne bi mogli škoditi. Poleg tega pa izdelujejo na papirni podlagi tudi r.a/.ne druge stvari, ki jih potrebuje sodobna tehnika. Takšna industrija pa zahteva vedno znova starega papirja. Vsak strel s strojnico je povezan z nabiranjem starega papirja iu oskrba v prvih bojnih črtah prav tako. lega se Moramo vsak dan znova zavedati. Če bomo imeli to vedno pred očmi, bomo še mnogo, mnogo varčneje in skrbneje ravnali s starim papirjem. Če pretaknete vse predale in skrinje, boste na svoje veliko začudenje ugotovili, koliko je v njih starih pisem, listin, ki se že precej dlje ko pet let nihče ni zmenil zanje, koliko slabih knjig ali not, ki jih nihče ne bo več rabil, in končno koliko je v njih starih revij ali izrezkov iz časopisov. Tako boste lahko zdaj dali v svojih predalih in skrinjah prostora važnejšim stvarem in se v primeru požara tudi ne boste po nepotrebnem izpostavljali nevarnosti. Tako boste tudi z ozirom na zaščito pred letalskimi napadi storili svojo dolžnost. Svetovno cestno omrežje je doseglo ^petnajstkrat večji razvoj kakor železniško. Ni pa znano — pravi neko poročilo iz Budimpešte, ki postavlja gornjo trditev — uli_ so v tem cestnem omrežju mišljene tudi puščavske karavanske poti ter steze po pragozdovih. Načrt za ustanovitev državne loterije je pred nedavnim odobrilo hrvaško finančno ministrstvo. Kolikor je doslej znano, bo žrebanje vsaka dva meseca. Pri tej hrvaški državni loteriji bo 60.000 dobitkov za skupno 24 milij. kun 1 n i 365. Medtem pa je množica v gledališču umolknila kakor en človek, zakaj v areni se je zgodilo nekaj nenavadnega. Dvorjani so na mah vstali s sedežev in strmeli. Ko je krotki, na smrt pripravljeni Ligijec zagledal svojo kraljico na rogovih divje zveri, je planil, kakor da bi ga bilo speklo, in začel od strani teči proti pobesnelemu turu. Iz vseh prsi se je izvil kratek, začuden vzklik, zatem je na gledališče spet legla gluha tišina. 366. • V tem trenutku je Ursus kakor blisk skočil k podivjanemu turu ter ga pograbil za roge. ,MVr II 1 tirnem S-':'"T i 'JSkSm EIAR - Radio Ljubljana Potek, 7. maja. 7.30 Lahka glasba — 8 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 12.20 Plošče — 12.30 Poročila v slovenščini — 12.45 Italijanska glasba v narečju — 13 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 13.10 Poročilo Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini — 13.12 Orkester, vodi dirigent Gallino — 13.45 Operetna glasba — 14 Poročila v italijanščini — 14.10 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. Šijanec — Orkestralna glasba — 15 Poročila v slovenščini — 17 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 17.15 Koncert kitarista Stanka Preka — 17.35 IiomoTna glasba — 19 »Govorimo italijansko* — poučuje prof. dr. Stanko Leben — 19.30 Poročila v slovenščini — 19.45 Politični komentar v slovenščini — 22 Napoved časa — Poročila v italijanščini — 20.20 Radio za družino — 21.05 Orkester, vodi dirigent Segurini — 21.30 Koncert Radijskega orkestra, vodi dirigent D. M. šijanoc — Operna glasba — 22 Skoro pozabljena glasba znanih glasbenikov iz osemnajstega stoletja — 22.45 Poročila v italijanščini. Če bodo Poljaki vztrajali pri protiruski propagandi, ne bodo izgubili samo vseli simpati j angleškega delavstva, temveč bodo začeli veljati za nezaželene tujce na ozemlju Velike Britanije, jo povedal predsednik angleških rdečili železniških strokovnih organizacij. Ob začetku švicarskega velesejma v Basclu je govoril predsedpik republike'Cellio in dejal, da mora biti Švica v resnici nevtralna in močno oborožena. Prebivalstvu je svetoval, naj posluša le glas dolžnosti in discipline. . Angleško pomorsko poveljstvo sporoča izguw> 1150-tonskega torpednega lovca »Deverl yja ki je pripadal skupini tistih 50 rušilcev, ki jih je dala Amerika Angliji. CONRAD RICHTER: PLAN JA V A Vroč in skoraj tresoč se od jeze sem šel skozi hišno vežo ter sem se končno ustavil nialo osramočen pred samim seboj med vrati salona. Stric je sedel ponosnega obraza nagnjen preko obrabljene nsnjenc računske knjige, kot ne bi bito tn v območju petnajstih milj nesterjev, čeprav sem vedel, da je lahko videl skozi bližnje okno preko bombaževcev pol ducata luči, ki so se pričele premikati po temni preriji. Ta in ostale večere sem sedel med debelimi hišnimi stenami. Stric je ali pisal s škripajočim peresom ali pa je držal v svojih rokah dva tedna stnr kansaški časopis, ki je šelestel v krepkih drhtljajih. Moja dva mala bratranca in sestrična so se stegovali po tleh ter izrezovali iz starih magazinov papirnate konjičke in kravice. V luči svetilke je stalo okoli nas znano pohištvo, zavese in preproge. Polotevnl se me je občutek, da je bila Lutie Brcw-tonova še nekako tukaj. In enkrat, ko se je zdelo, da se je jel po sobi širiti slaboten duh po vijolicah iz enega njenih izropanih magazinov, bi se bil mogel skoraj zakleti, da je stala njena nežna postava tam nekje v senci za mano; kot bi čakala živa, nežna in blesteča, preden bi zaklicala v tistem visokem, šaljivem glasu, ki ga je vedno uporabljala pri otrokih. Nekaj dni pozneje mi je črna Hetty zagonetno zašepetala: »Ali slišati, gospod Hal, vozove dldlati mimo? Gospa Brcvvtonova sedaj priti močno kmalu nazaj. Vi čakati in videti, če ima IIetty prav.« Res je bilo, da nismo bili več mirna, štirideset ali petdeset milj od najbližjega soseda oddaljena hiša na ranchn. S praga kolibinih duri sem lahko videl vrste zoranih brazd in dim, ki se je dvigal iz prstenih dimnikov. Skoraj vsak dan so se nesterji vozili na vozovih v mesto ali na obisk b drugim nešterjem. Otroci nesterjev so pričeli jezditi okoli na starih konjih ter si izposojati vžigalice, kvas in pecilni prašek zn prepečenec. Izbega\ali so hišo na rančliu, kot bi bila sama kuga ter hodili nravnost h kolibi. Mali Jimmy in Sarah Beth sta stala kljubovalno pod bombaževci, ko sta jih opazovala. Dolgolasi Brock pa je stekel naravnost k njim ter jih skušal pridobiti, da bi ostali in se igrali. To me je močno spominjalo tistega časa, ko je Lutie Brewtonova tekala in vriskala z izseljeniškimi otroki; toda ti mladi nesterji so bili dandanašnji kot druge rase, tihi, strmeči, izzivajoči in preplašeni. Kakor hitro so se povzpeli s kolesa voza nazaj na konje, so brž odjezdili. Vedel sem, da bi jih bila Lutie Brewtonova pregovorila s čašo limonade ali koščkom pogače, da bi ostali, se pogovarjali in se smejali. Nekoč, ko so bili ravno pri kolibi, je slučajno prijezdil tja moj stric. Preplašili so sc, kot bi bili zagledali ljudožrca, ki bi jim hotel vzeti to, kar jim je bil dal kolibin kuhar Will