Poštnina plačana v goiovini behaja v ponedeljek inpetek ob 17. Stane mesečno po pošti 7 Din, v Celju po raznašalcih dostavlje- na7'50Din, ia inozemstvo20Din Račun pri poštno -čekovnem zavodu št. 10.666. Jlova !Doba Cena 1 Din Redakcija in uprava: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1, pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Rokopisi se sprejemajo ob ponedeljkih in petkih brezpogojno le do 10. dopoldne. — Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. Štev. 93. Celje, petek 18. novembra 1932. Leto XIV, Naše sadjarstvo in gospodarska kriza V 91. številki »Nove Dobe« sem po- pisal, kako se naj uredi in izkopa jama, da bo uspeh saienja blagoslov- ljen in dobičkanosen. Tu pa še moram resno opozoriti one gospudarje, ki mi- slijo saditi v prihodnji pomladi, na važnost, da moraio že sedaj določiti prostor ter izkopati prav velike in do- volj globoke jame, dati spodnjo, srednjo m zgornjo plast vsako pose- bej, nadalje prerahljati tla jame in ste ne. Jeseni izkopane jame in zemlja čez zimo pomrzne in je spomladi rahla, tudi pogine ves mrčes, ki bi soomladi škodoval mlademu drevescu. To je prvi in prav važen korak k umni vzgoji dobičkanosnega sadovnjaka ! Sedaj pa pojdimo na zelo, zelo vaŽ no, doslej večinorna prezirano snaženje sadnih dreves. Ni večjega greha pri malih in tudi odraslih drevesih kakor to, da se leta in leta pustijo vsi po- ganjki nedotaknjeni rasti, kar povzro- ča, da se v tem metlinju naselijo vsa- kovrstni mrčes in bolezni ter drevo, predno je dovršilo svojo nalogo, po- polnoma uničijo. Pogkjmo drevo in mali trsek. Če bi tr>a ne obrezovali, bi rodil res mnogo več grozdov nego jih rodi obrezan trs, toda ali je to šte- vilno grozdje vredno irnena »grozd«? Vsak lajik se lahko prepriča, da to niso grozdi, nego vse polno redkega, neokusnega jagodičia, kakor ga vidimo v jeseni na slabo obrezanih brajdah in neoorezanih trsih. Kakor pri trsu, je tudi pri sadnem drevju; čim bolj ga boš očistil gostih, navzkriž zara- ščenih vej in vejic, tem lepše in obil- nejše pa tudi okusnsjže bo sadje. Naj varn navedem nekaj primerov:Neki posestnik ima lepo lastnost in veselje, da sadi sadno drevje, ne da si pa na nikak način dopovedati, da je prvič pregosto nasajeno, drugič pa, da je nujno potrebno najmanj polovico nepotrebnih vej in vejic odstraniti, da bi bilo ostalim mogoče roditi lep in zdrav sad. Temu nevernemu Mihcu in stotinam njemu enakih se tudi nočejo odpreti oči, da je lepo osnaženo in z redkim vejevjem obraščeno drevo vedno zdrave in bujne rasti, sad pa lepo do- raščen in obilne oblike, ker ga vse leto obsevajo solnfni žarki, fizioloSko dozorel in zelo okusen, česar na metli podobnem drevesu zaman pnčakuiemo. Pomislite: drevo ne more sadju dati več živeža nego ga lahko dobiva iz zemlje, n. pr. drevo ima moč za pro- izvajanje 300 kg jabolk, ker ni oči- ščeno vseh nepotrebnih in škodljivih panog rodi 5000 do 6000 komadov prav drobnih, krastavih in grenkih ja- bolk; lepo in letno osnaženo ter obre- zano drevo iste proizvodne moči pa rodi 2 do 3000 komadov prav Jepih, zdravih, okusnih in za prodajo drago- cenih jabolk. V dobrem slučaju dobi prvi za 5 do 6000 komadov (300 kg) 150 Din, drugi pa že v jtseni naimnnj 600 Din in spomladi gotovo 1200 in 5e več dinarjev To dejstvo si naj prav dobro zapomnijo oni, ki ne marajo snažiti sadnega drevja, z izgovorom, »da na obrezanih vejah ne bo več sadja itd.« Kakor že omenjeno, je isto pri trtah: obrezana trta ima po številu manj, toda veliko in okusno grozdje ! Največja, za sadno drevje smrto- nosna napaka pa je, ako se pustijo spodaj iz korenin tik debla rastoči po- ganjki; ravno tu je smrt za drevo, ker je tu pravo gnezdo in domovina krvave ušice — smrt dreves in vseh drugih drevesu škodliivih mrčesov. Tudi roparji po ostalem deblu in vejah so pravi krvosesi, ki umčujejo drevo in preprečujejo rast in razvoj zunanjih vej in vejic drevesa, ki potem ne mo- rejo preživljati naloženega sadia, ker ti roparji že poprej požro iz zemlje dobav- ljeni sok za rast in preživljanje sadja. Sedaj je prav ugoden čas, da okopate in osnažite travo in vse izrastke okoli drevja zagrnete s čisto prstjo, pome- šano s pepelom ali z apnenim prahom, Vsak dan imaš nove nogavice! • „Nove nogavice? — Ti mšsliš reči, lepo oprane." © Saj tudi jaz perem svoje nogavice. • „Cisco oprati jih ni tesko, ampak jaz jsh operem, da so kakor neve DOM ACE VESTI d Narodna skupščinaje v ponedeljek 14. t. m. odobrüa dogovor o kliringu s ČehoslovaSko. V torek 15. t. m. je izvolila odbor za proučevanje načrtov občinskega zakona o lekarnah (v teh dveh odborih je tudi narodni poslanec g. Ivan Prekoršek), zakona o izpre- membah zakona o gozdovih in zako- na o trgovinskem sporazumu z Grško. V sredo 16. t. m. je Narodna skup- ščina odobrila konvencijo o fiskalnem režimu za inozemska motorna vozila, ki nudi avtomobilistom znatne olajšave in ugodnosti. V četrtek 17. t. m. je Narodna skupščina odobrila konvecije za ureditev terjatev med našo državo in beigijsko-iuksenburško gospodarsko unijo. V tej seji je narodni poslanec Alojzij Pavlič izzval veliko ogorčenje zbomice s tem, da je na nekvalificiran način napadel ministra g.dr. Kramerja, ki se mudi v inozemstvu. Zaradi iz- padov poslanca Pavliča je nastalo med ostalimi poslanci tako ogorčenje, da je moral predsednik dr. Kumanudi sejo za nekaj časa prekiniti. d Senat. Vlada se je v ponedeljek 14. t. m. predstavila tudi senatu, ki je ob tej priliki priredil ovacije Nj. Vel. kralju in prisrčno pozdravil navzoče ministre. Predsednik senata dr. Pavelič je sporočil, da je senator g. Ivan Hri- bar obnovil svoje zakonske predloge iz prejšnjega zasedanja, in sicer pre- dlog resoiuciie o državnern gospodar- skem programu, predlog zakona o na- rodnem priznanju ofMerkurja«, privatni nameščenci in člani pomočniškega zbora pri Zdru- ženju trgovcev ter vsi ostali, ki se za- nimajo za svoje pravice. c Zborovanjelesnih trgovcev. Upra- va Sreskega združenja trgovcev v Celju {prej Sreski gremij trgovcev v Celju) je sklicala za sredo 23. novembra splošno zborovanje lesnih trgovcev, članov tega združenja, ki se bo vršilo v mali dvorani Celjskega doma v Ce- lju s pričetkom točno ob 9. dopoldne. Vabila na to zborovanje so bila raz- poslana vsem članom lesne stroke, ki so v posesti zadevnega obrtnega po- oblastila. Vabljeni so tudi trgovci, ki nimajo specijalnega obrtnega poobla- stila za lesno trgovino, vendar se tudi v tej stroki udejstvujejo na podlagi pooblastlla za mešano stroko. Dnevni red vsebuje sledeča vprašanja: Poro- čilo o dosedanjem delu sekcije, splo- šen pregled gospodarskega položaja lesne trgovine, eksport spričo kliringa, razprave glede predlogov za organi- ziranje tehničnega aparata pri osrednji sekciji lesnih trgovcev dravske bano- vine (tarifnega, carinskega, davčnega odbora, odbora za pospeševanje trgo- vine v tuzemstvu in inozemstvu itd.), nadalje razprave o pripravah 7a or- ganizacijo nacijonalnega vsedržavnega predstavniStva lesne stroke, pravila in izvolitev Članov v odbor sekcije, pred- loge članov in slučajnosti. Z ozirom na izredno važnost vprašanj, o katerih se bo na zborovanju razpravljalo in spričo nepremostljivih bremen in tež- koč, s katerimi se bori naša lesna stroka, polaga uprava združenja vso pažnjo na to, da bo zborovanje polno- številno obiskano. Združenje je pova- bilp na zborovanje tudi narodne po- slance ter predstavnike Zbornice za TOI v Ljubljani in Zveze trgovskih združenj. O udeležbi se bo vodila toč- na evidenca in bo uprava združenja zoper člane, ki bi se zborovanja ne udeležili, ne da bi se predhodno teht- no opravičili, postopala po § 365. obrt- nega zakona. — Uprava. Na novo otvorjena krojošrifl delavnica Celje, Na okopih štev. 5 se priporoča cenj. naročnikom Franjo Lapornik civilni in uniformski krojač c Delltev koledarjev ob Novem letu. Uprava Združenja trgovcev za sreze Celje, Gornji grad in Šmarje pri Jelšah je poslala članom mešane in sorodnih strok okrožnico z navodili glede delitve koledarjev ob Novem letu. V tej okrožnici se opozarja član- stvo na sklepe, ki so si jih sami pri- svojili ob priliki sestankov po raznih krajih združenja v mesecu februarju t. I., da se običaj delitve koledarjev odpravi. Ker uprava združenja nima zakonite opore, da bi članom zabra- nila ta običaj, apelira na solidarnost z ozirom na zadevne sklepe. — Uprava. c Ml hallo S. Golubovič, komandant 39. pešpolka, slavi sv. Arhangela 21. t.m., Lava 3. c Oflcirjl celjske garnizlje priredijo v soboto 19. t. m. družabni večer s plesom v veliki dvorani Narodnega doma, na katerega vabijo vse, ki so doslej bili vabljeni na oficirske družabne večere in zabave. Igra orkester vojaške godbe iz Maribora. Obleka poljubna. Začetek ob 20'30. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. — Odbor. c Iz srednješolske službe. Gosp. Anton Gorup, suplent na celjski realni gimnaziji, je napravil profesorski izpit v Beogradu, g. Danilo Modrijan, isto- tako suplent na celjski realni gimna- ziji, pa je napredoval v VIII. skupino in dobil naslov profesorja. c Priprave za ustanovitev reševal- nega oddelka v Gaberju. Prostovoljno gasilno društvo v Gaberju namerava prihodnje leto ustanoviti sanitetni in reševalni oddelek, ki bo posredoval v nesrečah in nezgodah ter izvežbal mo- štvo gasilnega druStva za sanitetno službo. Ker so z ustanovitvijo te važne človekoljubne institucije združeni veli- ki stroški, bo pričelo društvo nabirati pri denarnih zavodih, industrijcih, trgov- cih in ostalem prebivalstvu Celja in okolice prostovoljne prispevke ter prosi vsakogar za naklonjenost in podporo. c Miklavžev oblsk. Gasilno in re- ševalno druStvo v Celju se priporoča za Miklavžev obisk na dom. Naročila z navedbo naslova in časa obiska naj se pustijo v gasilskem domu. c Na kolodvoru je gorelo. V totek 15. t. m. okrog 3/411. dopoldne se je vsled močno razgrete peči vnel strop v baraki za preglednike voz med ko- lodvorskim poslopjem in skladiščem tvrdke Sladkor Union. Celjski gasilci so prispeli že v nekaj minutah in v Četrt ure pogasili ogenj. Uničena je le polovica strehe na baraki in polovica stropa. Če bi bil ogenj zajel vso ba- rako, bi bil najbrž nastal velik požar, ker bi bilo težko obvarovati jedva pol metra oddaljeno veliko skladišče dru- žbe Sladkor Union. c Vlom v traflko. V noči na petek 18. t. m. so neznani storilci z želez- nim drogom izkopali okrog 40 cm široko luknjo v levi steni paviljona v Kapucinski ulici, v katerem ima gdč. Milica Strovsova trafiko. Vlomilci so odnesli vso zalogo tobaka, cigaret, ci- gar in božičnih kart v vrednosti 5.000 Din in 1.500 Din gotovine, ki jo je gdč. Štrovsova prejšnji večer slučajno pustila v trafiki. Vlomilcev ni nihče čul. Škoda je menda v celoti krita z zavarovalnino. V to trafiko je bil že pred dvema Ietoma poskušen vlom. c Napad v mestnem parku. Ko se je v sredo 16. t. m. okrog 19. vračala neka gospodična iz Lisc domov, sta priSla za njo dva neznana moška. Ko se je obrnila, sta nenadoma planila na- njo. Eden jo je okleSčil, da ni mogla premakniti rok, drugi pa ji je položil roke na usta. Gospodični se je po- srečilo zavpiti, in ko sta napadalca za- pazila, da prihaja po drugem koncu drevoreda neka dama v spremstvu dveh gospodov, sta zbežala v park. Od tarn sta potem prežala na mimoidoče. Go~ spodična je pričakala znance iz Lisc, da se je lahko mirno, vrnila domov. Dobro bi bilo, če bi tudi v ta del me- sta pogledal včasih kak policijski or- gan, saj so pasanti tukaj večkrat izpo- stavljeni nadležnim pijancem in raznim nasilnežem. c Tatvina. V torek 15. t. m. zvečer je pustila neka sorodnica zobozdravnika g. dr. Rudolfa Sadnika na Krekovem trgu 6 v sprejemnici g. dr. Sadnika 1600 Din vredno zlato zapestno uro. Ko je malo zatem stopila v sprejemnico, ni bilo več ure nikjer. Policija je aretirala neko osumljenko. c Tragična smrt otroka. Na Ostrož- nem pri Celju je potegnil 9 mesečni sinček mizarskega .pomočnika Maks Zupanc v sredo 16. t. m. zjutraj lonec z vrelo vodo s štedilnika. Vodo je zlil nase in se težko opekel po vsem te- Iesu. Nesrečnega otroka so prepeljali v celjsko bolnico, kjer je ob 23. po- dlegel poškodbam. c Srnrtna kosa. V celjski bolnici so umrli: v torek 15. t. m. 57 letni dni- nar Anton Tadina od Sv. Trojice pri Rogaški Slatini, v sredo 16. t. m. 48 letna brezposelna kuharica Pavla Hrast- nikova s Spodnje liudinje in 8 letni sin posestnice Franc Brezlan z Lindeka pri Frankolovem, v četrtek 17. t. m. pa 63 letni brivec Peter Večerkovič iz Konjic. Na Teharju je umrl 53 letni poStni uslužbenec Josip Gruber iz Celja. N. p. v m! ČEVLJE otroške od Din 22 — napre) ženske od Din 65-— napre} moäke od Din 135*— napre) Strašek, Celje, Kovaška ulica 1 c Kronika nesreč In napadov. V nedeljo 13. t. m. je neki moški v pre- piru v gostilni napadel 29 letnega zi- darja Ivana Maka iz Medloga z nožem in ga zabodel v levo lice pri čeljusti. Kmalu so se pojavili še znaki zastrup- Ijenja. — V Šmarjeti pri Celju je padel 13. t m. zvečer 6 letni posestnikov sin Franc Podergajs doma na žarečo železno peč in se hudo opekel po o- brazu.— Štiriletna rejenka Anica Mast- nakova iz Arclina pri Vojniku je padla v torek 15. t. m. tako nesrečno, da si je zlomila levo nogo pod kolenom. — 39 letnega brezposelnega mizarskega pomočnika Štefana Tajnikarja iz Celja je 14. t. m. v gostilni udaril neki mo- ski s topim predmetom po obrazu in ga lažje poškodoval. — V sredo 16. t. m. popoldne je v Veterniku pri Ko- zjem podivjana krava nabodla 36 letno posestnikovo Ženo Terezijo Moškonovo in jo nevarno poškodovala po trebuhu. — 69 letni občinski revež brez stalne- ga bivaliSČa Josip Guzej je padel 15. t. m. z nekega kozolca tri metre glo- boko na neko lestvo in si zlomil več reber na desni strani. — Vsi poškodo- vanci, razen Podergajsa, se zdravijo v celjski bolnici. c Uradne ure poblralca mestne cestne naklade. V četrtek 17. t. m. so stopile za pobiralca mestne cestne naklade, ki uraduje v paviljonu pred Celjskim domom, v veljavo uradne ure od 8. do 12. in od 14. do 18. Nappa damske in moške rokavice v prvovrstni kvaliteti. Kramar & Mislej — Celje c Frlzura za zlmo 1932-33. Medna- rodna zveza damskih frizerjev nam je poslala naslednjo modno objavo: Ten- denca modernih večernih oblek vzimski seziji 1932-33 se nanaša na dobo »Empire« in »Directoire«. Razume se, da za letošnjo zimsko sezijo ne bo prevladovala frizura krajgih las, tem- več se bo morala tudi ona prilagoditi individualno sedanji modni liniji. Mo- derna večerna frizura je izrazita po svoji dolžini po tilniku, zato se bodo uporabili pripomočki malih modernih lasnih izdelkov, tako da so v skladu OČala prOtl pehL Tvrdka >Oma glava« sporoča: Nova očala proti peni ob- dajajo vsak zavojček >čme glave« s »Haar- glanz« Shamponom. Očala varujejo pri umi- vanju glave in las oči pred vodo in peno in bo to olajšavo in ugodnoat znala ceniti vsaka dama, za otroke pa je umivanje las s takimi očali veliko veselje. 1 z obleko. Dnevna frizura se mora se- daj, ko se nosi klobuk ali čepica iz- razito na desni strani, temu odgovar- jajoče na levi strani vidno izražati. Frizura sili nazaj, tako da ostane tilnik prost in pride do veljave. V nastopa- joČi seziji veljajo lasje kot glavni okras glave, nasprotno pa služi klobuk sämo kot ornament frizure. Trajna ondula- cija tvori prej ko slej čvrsto podlago za dosego moderne oblike in linije frizure. Značilna je težnja prilagoditi moderno frizuro, ki ni več platinasto blond, temveč prevladuje zelo svetla barva z lahnim rdečkastim, modnim barvam obleke, tako da tvori oboje harmonično enoto. — 1. klub damskih frizerjev za dravsko banovino v Celju. c Danes je dobro štedlti, zato ku- puje vsaka gospodinja prvovrstno vo- lovsko meso po 8 do 10 Din kg, svinjino 14 Din, hrbet 16 Din, prvovrstno tele- tino 8 do 10 Din, teletino brez kosti (zrezke) 16 Din, telečja pleča brez kosti 14 Din, govedino brez kosti 12 Din, bržole 12 Din kg. — Priporoča se Anton Drofenlk, mesar, Mariborska cesta 22, nasproti vojašnice. Odprto vsak dan do 7. zvečer. c Damski plaŠČ vzorčast ševjot Din 190"—, enobarvni Meltan Din 260"—. Tovarna oblek, Stermecki. c Kromplr v Ja nem skladlšču pri kolodvoru, cena 0"90 Din kg, se takoj proda. c Nočno lekarniško službo ima od sobote 19. t. m. do vštetega petka 25. t. m. lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu: c Gasilno in reševalno društvo v Celju. Tedensko gasilno službo ima od nedelje 20. t. m. do vStete sobote 26. t. m. III. vod pod poveljstvom g. E. Bandeka, reSevalno službo pa I. skupina. lnspekcijsko službo ima v novembru namestnik poveljnika g. AIojz Kališnik. Grenčica Hnnyadi Janos je najza- nesljivejše in najidealnejše odvajalno sredstvo. Gledališče MESTNO GLEDALIŠČE V CELJU Nedelja 20. novembra ob 16: »Celjski grofje«. Skromno zvišane cene. — Ob 20.30: »Frlderika«. Gostovanje mariborskega Narodnega gledališča. Glasbene cene. * Nedelja v mestnem gledališču. Mariborsko Narodno gledališče bo u- prizorilo v nedeljo 20. t. m. ob 16. v mestnem v Celju uspelo Kreftovo dra- mo »Celjske grofe« v reprizi, ob 20'30 pa izredno lepo in melodijozno Lehär- jevo opereto »Frideriko«. V glavnih ulogah operete bosta nastopila sopra- nistka gdč. Pavla Udovičeva in tenorist g. Belizar Sancin. Pri tern dvojnem gostovanju bosta sodelovala ves mari- borski dramski in operetni ansambl ter vojaška godba. Gostje bodo pri- peljali celotno kuliserijo za obe pred- stavi iz Maribora v Celje. Sedeži v parterju in na galeriji so za obe predf- stavi že razprodani, pač pa je na razpolago še nekaj Iož. Vstopnice se dobe v predprodaji v knjigarni K. Goričarja nasl. na Kralja Petra cesti. * Za Miklavža pripravlja dramatično druStvo v Celju uprizoritev otroške pravljice Pavla Golie »Jurček« v re- žiji ge. A. Sadarjeve. Za bolne na črevesih, ki Irpijo vslod motenj prebave, zamašenja, he- moroidov in njih posledic, kakor gla- vobola, napadov omotic itd., je Sax- lohnorjova naravna grončica HUNY- ADI JANOS prava blagodat. Že 70 let izvrstno preizkušcna, klinično in zdravniško sijajno odobrena in pri- poroCena tudi za daljSe zdravljenje s pitjcm vode, za nabiranje maščobe, kronična obolenja ženskih spolovil, zagatonje krvi, kožnc izpuščaje itd. Neprokosljiv učinek! Pazito na eti- kcto z rdeCim srednjim poljem! Do- biva se v vsch lekarnah, drogerijah in boljših trgovinah. Štev. 93. »Nova Doba« 18. XI. 1932. Stran 3. EM. LILEK: Slovenski šolniki v Bosni in Hercegovini za avstro-ogrskega gospodstva od 6. novera- bra 1879 do 31. oktobra 1918 in za časa naše jngoslovenske vlade od 1. nov. 1918 do 1929. (Dalje.) Kolikim Slovencem je znano, da je Stefanov drug na dunajski univerzi, stavni geolog in paleontolog Eduard Sucß kot državni poslanec v avstrijskem par- lamcntu izrckel za Slovence jako laskavo sodbo: »Die Slovenen sind zwar eine kleine Nation, aber sie haben Gelehrte von Weitruf, so den großen Mathematiker Vega, den berühmten Physiker Stefan und den großen slavischen Philologen Miklošič.« Ali po vsem tem ne bi mogli Slovenci postaviti Stefanu spomin-ke plošče tudi na njegovi rojstni hiši v narodno vzpodbudo koroškim Slovcencem? če bo enkrat izvedel slovenski kmet za svoje velike može, če bo vedel, kaj so vse storili za človeško prosveto njegovi šolniki, misijonarji, pravniki, zdravniki. eko- nomi itd., se ne bo več sramoval, da je slovenskega rodu, ampak bo ponosen na to. Da je resnica, kar je trdil P. B. v omenjenem »Jutru«: »Kjer so bili slovenski šolniki meet Slovani, povsod so bili navdušeni slovanski narodnjaki, ki so bratom pomagali pri gradbi njih kultur, a med Hrvati in Srbi so bili navdušeni zastopniki jugoslovenske misli« — to bo razvidno tudi iz te moje razprave. Ä. Slovenski učitelji, profesorji in direktorji na srednjih šolah (realnih in klasicnüi gim- nazijah in realkah). a) Na realni in humanistični gimnaziji v Sara- je vu: Ko je Avsto-Ogska leta 1878. zasedla Bosno in Hercegovino, je našla tarn samo eno srednjo solo, ure- jeno po zapadnem evropskem načinu. To je bila nižja gimnazija, ki jo je malo pred okupaeijo osnovala »Srpska crkveno-školska opčtna u Sarajevu«. Ta srbska sola je obstojala blizu pet let pod avstro- ogrskim vladanjern. Toda 1.1883., ko je bila od bosanske vlade 6. novembra 1879 otvorjena realna gimnazija s štirimi razredi pretvorjena v višjo humanistično gimnazijo (»Veliko gimnazijo«), »morala je prestati raditi, jedno zbog smetnja, koje joj je činila nova okupatorska vlada, drugo zbog poteškoča matcri jalne prirode.1) Na sarajevski realni gimnaziji je služilo pet Slovencev: v š. l. 1879/80 Kante Baltazar z Reke kot začasni pravi uCitclj, v š. 1. 1880/81 in 1881/82 pa Perušek Rajko, ki je v začetku š. 1. 1882/83 zapustil Sarajevo in odšel v Slovenijo; v š. 1. 1882/83 so prišli trije drugi Slovenci, namreč Žnidaršič Jakob, Seunik Ivan in Bedjanič Martin. Ti so ostali od š. 1. 1883/84 tudi na humanistični gimnaziji, in sicer Žnidaršič do svoje smrti 1903, Seunik tudi do svoje smrti 1904, Bedjanič pa prvikrat do 1. 1893, ko je bil premeščen kot vodja na novo osnovano klasično gimnazijo v Mostaru, kjer je postal 1896 direktor gimnazije; v š. I. 1900/01 pa je bil premeščen nazaj na sarajevsko gimnazijo in služil na njej kot direktor do 1. 1910. V 1. 1883/84 sta prišla na to gim- nazijo Slovenca Emilian L i 1 e k in jože P r a v d i č; prvi je ostal na zavodu do svojega odhoda okto- bra 1902 na zadrsko gimnazijo s srbsko hrvatskim učnim jezikom, drugi pa do svoje smrti 1. 1909. (Dalje prih.) ') Vidi »Spomenico Prve gimnazije u Sarajevu«, izdanc od direkt. Milana Čukoviča ob proslavi 50-Ietnice (1879—1929) in »De 1' enseignement secondaire en Bosnie-Herzegovine« par Emilian Lilek, Paris 1900. Sport ' t SK Atletlk:SK OHmp. V nedeljo 20. t. m. ob 14. se bo pričela na sportnem igrišču pri »Skalni kleti« drugorazredna prvenstvena nogometna tektna med celjskimi Atletiki in SK Olimpom. Sodil bo g. dr. Planinšek. Tekma bo gotovo prav zanimiva. t Prvenstvena hazenska tekma v Celju. Po dolgem odmoru se bo vršila na Glaziji v nedeljo 20. t. m. ob pol 11. dopoldne odločilna tekma za jesen- sko prvenstvo v Sloveniji med dose- danjim prvakom SK 11 irijo in mlado hazensko družino SSK Celja. Situacija v prvenstvu je naslednja : SSK Celje 2 točki 6 :0 (proti SK Ateni), SK Atena 2 točki 8:3 (proti lliriji) in zadnja llirija 0 točk 3:8. Ako se posreči SSK Celju odnesti dober rezultat proti SK Hiriji, bo postal jesenski prvak. Z ozirom na propagandni značaj te tekme je vstopnina 3 Din tako mini- malna, da je poset omogoČen vsako- mur. t Demanti k nedeljski hazenski tekml. Govorice, da bo prostor na Glaziji med tekmo hazene SSK Celja proti lliriji v nedeljo električno kurjen, ne odgovarjajo resnici, res pa je, da ne bo kurjen, ker bo igra itak že do- volj vroča. Istotako ni res, da igra v celjski družini znana angleška olim- pijska hazenska igralka Miss Hindle, res pa je, da leži ta bolna na pero- nospori v Londonu. Tudi ni res, da manjka Celjankam samo še ena tekma za zadnje mesto v prvenstvu, res pa je, da jim manjka samo dobra dife- renca golov Za prvo mesto. Prepričani smo, da bo poset rekorden in sicer zato, ker ima vsaka posamezna igralka najmanj trideset oboževalcev. Upamo, da rezultat tekme ne bo vplival na hmeljske cene, za kar nam jamči sodnik »hazenska speeijaliteta« g. Bal- tazar iz Ljubljane. Pripominjamo, da tekma tokrat gotovo ne bo artulirana, ker meri posebna komisija Že sedem dni vsak dan vjšmo golov s posebnim precizijskim aparatom »Flit«. t Treningi za smučarje tekmovalce na dolge proge. Srnučarski klub Celje sporoča svojim članom tekmovalcem in onim, ki nameravajo letos tekmo- vati na dolge proge, da se vršijo vsak torek in petek od 7. do pol 9. zvečer •treningi s smuškimi palicami in v težjih čevljih. Ti treningi so zlasti važni za delo rok in dihalnih organov, da so ti že v predseziji pripravljeni na večje napore. Garderoba je v klubovem lokalu gostilne »Pri zelenem travniku«, od koder se bodo tudi vršili manjši in daljši teki. S seboj je prinesti smu- ške palice in smuške čevlje. Sokolstvo x Savezni smučarski izpiti se bodo vršili za celjsko in mariborsko župo v nedeljo 11. decembra ob 10. dopol- dne v Narodnem v Celju, o čemer se obveščajo vsi prijavljenci. Damske plašče, kostume in vsa moška oblačila izdeluje po solidni ceni Karl Kramer, krojač, Celje, Ljubljanska cesta 19, zraven plinarnc. x Legltimacije za polovično vožnjo k sokolski razstavi v Beogradu se dobe pri župnem tajniku br. Čepinu v Na- rodnem domu v Celju. V razstavnih prostorih v beograjskem oficirskem do- mu plačajo člani za potrdüo o udeležbi 5 Din, nečlani pa 20 Din. Člani morajo imeti pri sebi sokolske legitimacije. »Franc Jožefova« grenčica čisti že- lodec, či-cvo in kri. Kino Mestnl kino Celje. Petek 18., so- bota 19. in nedelia 20. novembra: »Rekrut Kačmarek». Sifajna vojaška zvočna komedija. V glavnih ulogah znani komik Fric Schulz, Lucie Englisch, Maly Delschaft in Ralph Artur Roberts. — Od pondeljka 21. novembra dalje se bo predvajal kriminalni zvočni film »Zlnker« po slovitern romanu Edgarja Wallaca. V glavnih ulogah Lissy Arna, Szöke Szakall in Pavel Hörbiger. —. V obeh sporedih se predvaja tudi Fo- xov zvočni žurnal. Dopisi Konjice Seja sreskega odbora JRKD bo v Konjicah v nedeljo 27. t. m. ob pol 9. dopoldne v dvorani Narodnega doma z naslednjim . dnevnim redom: 1. Či- tanje zapisnika; 2. poročiio funkcijo- narjev; 3. poročilo narodnega poslanca g. Karla Gajška; 4. debata o poročilih in sklepi; 5. želje odbornikov in 6. slučajnosti. Vabljeni naj pridejo točno in polnoštevilno k seji. Političnl sestankl JRKD. Pri kra- jevnih organizacijah JRKD v našem sre- zu se vršijo ta in prihodnji teden poli- tični sestanki z naslednjim dnevnim redom: 1. poročilo o političnem polo- žaju; 2. poročilo o načrtu zakona o zaščiti kmetov in zakona o občinah; 3 debata in event, sklepi in 4. slu- čajnosti. — V Oplotnici se je vršil se- stanek v Četrtek 17. t. m. ob 18, v Stranicah v petek 18. t. m. ob 16., v Ločah pa bo v nedeljo 20. t. m. ob pol 8. zjutraj. PoroČajo delegati sres- kega odbora. Sestanki v Zrečah, Vi- tanju in Konjicah bodo prihodnji ieden. Ker je dnevni red zanimiv in aktualen, je pričakovati polnoštevilne udeležbe članstva in somišljenikov JRKD. Slovesna postavltev no vega droga pri Sokolski Četi v Konjiški vasi se je vršila v nedeljo 13. t. m. ob 15. Ka- kor znano, je v oktobru zločinska roka z dinamitnimi patronami razstrelila te- lovadni drog te čete. S podporo župne uprave si je četa nabavila nov drog. Ob postavitvi je spregovoril brat dr. Mejak v imenu župne uprave in vz- podbujal četnike k nadaljnemu vztraj- nemu delu, brat Franc Kolšek pa je pozval četnike, da polnoStevilno in pridno posečajo telovadbo, s čimer Kam danes zvečer? Na morske ribe v Skalno klet ! PIERRE BENOIT: 34 KONIGSMARK Zgodovinski roman Poslovenil Boris RihteršiČ (Dalje prih.) »Pesnik Ich still ov,« je dejal Vignertc, »je čital knjigo Blaza Buryja. To je edina zanesljiva knjiga o tej drami. Als se je spominjate?« »Priznati vam moram,« sein odvrnil, »da sem dosti podrobnosti že pozabil.« »Moral vam bom torej to zgodbo ponoviti. Povem vam pa kar naprej, da vam moje lastne zgodbe ne bo pojasnila. Še več, moj lastni doživljaj se vam bo /del še bolj skrivnosten. — Prav gotovo veste, kakšne so bile razmere v han- noveranski ciržavi v letu 1080. Vladal jo je inož, ki je zrml življonjc dobro uživati in hkrati voditi pametno politiko, Ernst-Avgust, najprej škof v Osnabrücku. potem pa vojvoda in volilni knoz hannoveranski. Njogov brat Georg Wilhelm je bil vojvoda v Brunswieku-Lüneburgu. Ernst-Avgust jo imel sina Georga; Georg-Wil- helm hčer Zofijo-Dorotejo. Ernst-Avgust je obrnil svoje težnje v dve smeri. Najprej se je trudil, da bi bratove dežele združil s svojimi. Edino sredstvo je videl v tem, da oženi Georga z Zofijo-Dorotejo. Ta zakon je bil sklenjcn leta 1082. Vojvodki brunswiski-lüncburSki je bilo ta- krat šestnajst let. Njegova druga težnja je imela še visji namen: da bi prišel do angleSke krone. Sreča inu je bila mila. Smrt je vzela po vrsti vseh dvanajst otrok kra- ljice Ane. Ceprav Ernst-Avgust ni doživel zmage ßvojo politike — unirl je lota 1G98. — je požel njene sadove njegov sin. Leta 1714., po smrti kraljice Ane, je zasedel kot Jurij I. prestol Veliko Britanije. Za- sedel ga je sam, ker se je osemnajst let prej, zaradi neke podle zarote, loCil od žene. Takrat ko se je njen rnož okronal z angleško kraljevsko krona, je živela nosrečna Zafija-Doroteja na dvoru Ahlde, ki je bil bolj ječa kakor palaCa. Oprostito mi, da vam ta dejstva tako suhoparno naStevam. Glavno je, da me boste razumeli. Zgodba o ločitvi zakona med Zofijo-Dorotejo in njenim možern je zgodba o umoru grofa Filipa-Kri- štofa Königsmarka. Bil je potomec enega najplemenitejših švedskih rodov in prijatelj saškega volilncga kneza. V obraz je bil lep in temnih las, medtem ko je bila Zosija- Doroteja svetlolasa in krasna. Z mlado vojvodko brunswisko-lünebursko se je poznal že iz Cella in se je tarn turli r/. njo skrivaj zaročil. Življenje ju je lo- čilo. Filip je šcl v tujino in je po vrsti preživijal ve- sela leta svojega pustolovskega življenja, ki je zna- čilno za žvedske viteze, na dvorih Jakoba II., Lud- vika XIV., v Draždanih in v Benetkah. Ali je poroka Zofije-Dorotejo zbudila njegovo nekdanjo ljubezen, ali mu je gele ranila sree? Dej- stvo je, da je nekega lepega jutra prišel gras Fllip Königsmark v H an nov ei*. Dvor voiilnega kneza je bilo smetišče zablod, kjer je počasi venel lepi evet: Zofija-Doroteja. Mož, ki ga je zmeraj prezirala, jo jo vara.1- Mo- rala je biti ljubezniva s strašno grofico von Platen, pokvarjeno ljubico Ernsta-Avgusta. Živela je kakor je mogla, v samoti, in se brigala samo za vzgojo svojih dveh otrok, sina, ki bi bil moral postati an- gleški kralj, in hčere, ki je postala pruska kraljica. Toda zdaj je Königsmark v Harinovru in drama se začenja. Gros Königsmark je prišel, da se maščuje in da si vnovič pridobi ljubezen Zofije-Doroteje. Toda še preden jo je mogcl videti, se jo zaljubila vanj grofica von Platen. Bil je toliko oprezen, da ni užalil vsc- mogočne milostnice. Zato je moi-al iti zelo daleC! V njej se je združila Mesalina z lady MaeboiJiovo. Gros Filip je sei tako daleč, kolikor je mogel: kompromi- tirati jo je bctcl, da bi jo dobil v svojo oblast. Zgodilo se je pa ravno narobe: sam je postal igrača v njenih rokah. Zdaj se začenja lepa idila Filipa Königsmarka in Zofije-Doroteje. MraČna palača Herrenhausen je bila edina priča njune enodnevno ljubezni. Zofija- Doroteja je v začetku mislila, da je prišel lepi grof v Hannover samo zato, da bi videl njo, zapuščeno si- roto, ki se je poročila z drugim, ker je morala poslu- šati voljo staršev. Povsod znano ljubimkanje med Filipom in grofico von Platen pa je njeno trpljenje še povečalo. Nekega dne, ko je Šla s svojo dvorno damo proti vodnjaku v herrenhausenskem parku, kjer se je mudila vsak dan, pa je opajzila grofa, ki je pravkar od ondod odha-jal. Na klopi je ostal ko- ^ček papirja in na njem so l)ili napisani stihi v slogu Benserada: Quo j' etais autrefois un volage berger! A tout moment sur la fougöre J'allais de bergere en bergere Mc faire un plaisir de changer; Mais depuis que j' ai vu la charmante Sylvie, Contraint de 1^aimer constamment, Par un extreme cbangement Je ne voux changer de ma vie.* Ali je bila Zofija-Doroteja Königsmarkova Iju- bira? Dyomim, čeprav sem prebral njene zapiske, ki so spravljeni v arhivih de la Gardie. Priznam, da je inoj dvom le slabo podprt, sa.j se je to godilo na han- noveranskem dvoi-u, ki je bil tako pokvarjen, da so vsi vedeli, kako je žena vojvode-naslednika vsako noč puščala v svoje sobe lepega švcdskega pusto- lovca. MašCcvalna grofica von Platen je poslednja iz- vedela, da se ji vsi norčujejo. Toda takrat se je odlo- Cila usoda grofa in vojvodke. Ko je prišel v soboto, 1. julija 1094. zvečer, Königsmark v svojo sobo, je dobil na inizi pisemee, kjer je bral te-le preproste besede, napisane v naglici s svinčnikom: * NckoC sem bil vihrav pastir! Skozi praprot sem neprestano hodil od pastirice do pastirice, uži- vajoč sladkost izpremembe; kar pa sem zagledal ljubko Silviio in jo moram zvesto ljubiti, nočem za- radi te največje izpremembe izpremeniti svojega življenja. Stran 4. »Nova Doba« 18. XI. 1932. Štev. 93. bodo izpolnjevali glavno nalogo Sokol- stva. Po slovesnosti so se zbrali Čet- niki in došli bratje ter sestre iz Konjic na prijateljski sestanek pri bratu Ko- lariču. Slovesno sokolsko akademijo z zaprisego članstva priredi kakor obi- čajno Sokolsko društvo v Konjicah v telovadnici na predvečer praznika uje- dinjenja dne 30. novembra ob 20. Sokolska lutkovna predstava »Ga- šperček — čarovnik« bo v Konjicah v dvorani Narodnega doma v soboto 19. t m. ob 15. Razstava živJne, združena s premo- vanjem živine, se je vršila v Oplot- nici v petek 11. t. rn. in zaznamuje odlične rezultate. Razdeljenih je bilo več lepih nagrad. Razstave ie obiskal tudi g. inž. Koprivšek s predsedstvom sreskega kmetijskega odbora. Književnost Conan Doyle: Boj v megli (Bas- kervillski p e s). Roman. Zalo- žil konzorcij »Nove Dobe* v Celju. Poslovenil Boris Rihteršič. Str. 1G6. Cena broš. knjigi Din 18.—, s poštni- no vred Din 19.—. Konzorcij »Nove Dobe« v Celju je izdal kot tretjo knji- go sloviti detektivski roman »Boj v megli« (»Baskervillski pes«), eno naj- boljših del sira Conana Doyla, zna- nega avtorja detektivskih romanov. V tern, romanu nam slika pisatelj usodo mladega angleškega plemiča, ki mu neprestano grozi skrit sovraž- nik, zalirbten morilec. Povest je pre- pletena z izredno napetimi prizori, ki se odigravajo na velikem močvir- ju, kjer preži smrt in straši fanta- stična pošast — ogromen pes, ki mu ljudjo pripisujejo nadnaravno moč. Slavni detektiv Sherlock Holmes re- si z vclikimi napori in z izredno bi- stroumnostjo težko zagonetko in raz- krije nevarnega zlocinca. Ta roman je višek, kar nam more nuditi dobra detektivska zgodba, in je zato tudi zaslovel po vsem svetu. Vsakomur ga toplo priporočamo. Knjiga je iz- šla v okusni opremi in se naroča v dpravi »Nove Dob,1« v Celju. Minister prosvete obišče vaško šolo. Učitelj se sploh ne zmeni zanj in ob- sedi s klobukom na glavi. Ko zapustijo učenci razred, stopi učitelj k ministru in mu reče : »Oospod minister, blago- volite mi oprostiti mojo nevljudnost. Če bi namreč smrkavci vedeii, da je še nekdo nad menoj, bi sploh ne bilo več mogoče izhajati z njimi.« Stanovanja: prvo obstoječe iz 4 sob, kuhinje, kopalnice in pritiklin, drugo obstoječe iz 3 sob, kuhi- nje, kopalnice in pritiklin, tretjs? obstoječe iz 2 sob, kuhinje, kabineta in pritiklin, se od- dajo takoj. Naslov v upravi lista. Sigurno tja, kjer je dobro blago poceni in velika izbira. Torej v TRGOVSKI DOM STERMECKI - CEUE Prepričajte se tudi Vi! PRATIKE Blasnikove, družinske, dopisnice za Miklavža, Božič in Novo leto kupite zelo ugodno v knjigarni Franc Leskovšek, Celjc, Glavnitrg 16 Celjska posojilnica d. d. v Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Glavnica in rezerve nad Din 14,000000'— Rupuje in pro« daja devize in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj 1A MIKIAVIA VELIKA IZBIRR Č0K0LADE, Č0K0LADNIH FIGUR, BONBONOV, BONBONJER, KEKSOV IN MEDENJAKOV SAMO SVEZE BLAGO V SPECIJALNK ČOKOLADNITRGOVINI MARflJA FABIAN CELjE, ALEKSANDROVA UL. 2 STANOVANJE obstojeCe iz sobe, kuhinje in pritiklin, na novo preslikano, oddam proti nizki najemni- ni. — Vpraša se pri flntonu Drofeniku, Celje-Gaberje, Mariborska cesta 22. § D E L O v leli težkih časih lahko najdc vsakdo še najbo- lje z ureditvijo dotnače pletilnice v hiši. Dajenio v tekočem vsakomur de'o s teni, da jemlje- mo izgotovljene pletc- nine, dobavljamo prejo in plačujetno mezde za pletenje, kar dokazujejo Ste- vilna zahvalna pisma. Če hočete de- lati in zaslužiti, se blagovolite z za- upanjem obrniti glede bre?plačnih prospektov na tvrdko : Josip Kalis, Maribor, Trubarjeva ul. 2, oddclek 26. Brivnica „ZORA" Celje Slomškov trg 6 zraven zupne cerkve se priporoča za prvovrstno britje in stri2enje; Nizke cene. Dijaki in učenci polovične cene. Lokal na prometni ulici se odda v najem. Povpra^ati v drogeriji »Sanitas,« Celje, Aleksandrova ulica 5. Sprejmem trgovskega pomočnika specerista popolnoma samostojno rnoč s kavcijo za detajlno trgovino v mestu Celju. Ponudbe z zahtevo place je poslati upravi »Nove Dobe« pod šifro »Posten«. Dvosobno stanovanje v mestu s kuhinjo in oritiklinami se odda s 1. decembrom. Poizve se v restavraciji »Wilson« v Gaberju. Velika pratika! v Družinska pratika I KARL GORICARu^ celje ¦H KNJiGARNA. ZALOGA UMETN1N IN MUZiKALIJ ¦¦ opozarja na bogato zalogo raznih lepih doril za Miklavža in Božič * iklayzeve, božično in no*o*etne rasglednice. Cene izredno ugodne J JBL J*. ~V O suroYo in vedno sveže ppaženo yi&l lastn« m. p^ažarniku Yam nudi r> o zmepnih cenah Ivan Ravnikap, Cz kupnine po Din 10 000-— se lahko prevzame kot na I. mcsto vknjižena terjatev ostanek je plačati v gotovini. Pojasnila daje pisarna dr. L a z n i k a, advokata v Celju, Prešernova ulica 3. Franjo Doižan Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kieparstvo, vodovodne instalacije, strelovodne naprave Prewzema usa v zgora] navedene stroke spadajoia dela in popravila - Cene zmerne - PostreŽba toEna in solidns Cenj. občinstvo vljudno opozarjam, da imarn v svoji hiSi v CELJU, KHHLJÄ PETHÄ c. 37 Prepričajte se! lastno mesarljo, prekaievalnico in gosiilno pri vJelenu° 2 izborno kuhinjo. Cene konkurenčne. Specijaliteta blaga zajamčena. Prodaja blaga na drobno in debelo. Za obilen obisk se priporoča Josip Gorenjak, Vinho HuhoPEC, obl, feonces-mgstn^ tesarsfti moisten no Loui UPI IiPlil! izvršu^G vsakovrstna tcsarska dela, moderne stavbe, ostrešja za pil U&ljU hiše, vile, tovarne in cerkve, strope in razna tla, paviljone, vc- rande, stopnice, iedenice in ograje. —. Gradnja mostov, mlinov in jezov. Parna žaga in lesna trgovina, Lava pri Celju. ctZnW.mn PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE C E & J E prej Južnoštajerska hranilnica Sprejema hranilne vlo- Q3 na knjižice in tekoči račun»lzvršujevsevde- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Za vloge jamöi Dravska banOVina z Vvsem svojim premoženjem in v s o = davčno moöjo n=z Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tiskarno Milan öetina. - Obav Čelju.