Otosesr: Privezovanje drevja h kolom. - Korist, in poraba travniške brane. — Vzgajanje in oskrbovanje češpljevega drevja. — Duh po plesnobi v vinu. Olajšave pri davkih, če je vinograd okužen od trtne uši, pa se vsled uničenja spremeni v njivo ali kaj drugega, ali se zasadi na novo. — Odstavljanje žrebet. — Kdaj naj se telica pivič pripusti. — Razne reči. — Vprašanja in odgovori. - Gospodarske novice. — Dradne vesti c. kr. kmetijske dražbe kranjske. — Listnica uredništva. — Tržne cene. — Inserati.
ETOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c, kr. kmetijske družbe "^filfip' vojvodine kranjske,
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
,, Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld.. za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inseiat na celi strani 16 gld., na '/, strani 8 gld., na >/4 strani 5 gld in na >/8 strani 3 gld. Pij večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v SalencLrovih ulicah štev. 3.
nagne, oziroma skrivi, kakor hitro mu vzameš kol, in sicer toliko bolj, kolikor obširnejša je krona. Kol naj bo proti vrhu vedno tanjši; ob navadnih razmerah zadošča
na vrhu 5 cm debelosti.
Dober kol je raven ter gladek in seveda iz zdravega lesa. Kadar si kol zabil dovolj globoko v zemljo, odreži ga kakih 5 cm pod prvo vejo. Pri nas se splošno vidi velika napaka, da kol sega še med veje. Če kol sega med veje, kar za trdnost i tako nima prav nobenega pomena, potem se ne da preprečiti drgnjenje vej ob kol, naredi rane, ki so pričetek raku ali smoliki. Pravilno Podoba 10.	Podoba 11. Je dre™ privezano
na kol tako, kakor
kaže pod. 8. Zoper tako vezanje, če je vdejan med deblo in kol podložek mahu, slame, sena ali kaj enakega, ni nič reči. Zadošča ena ali dve vezi. Francoski sadjarji za-metujejo vez v obliki oo (osmice), ker pravijo, da taka
Pri nas se v sadjarstvu še mnogo da zboljšati, kajti, kamor se
ozremo, najdemo še	, >
vse polno pomanj-	, , j j 11 i t 1 j U j j j
kljivostij. Koliko se	V I j « j \ \ b/j j i j
je uže svetovalo, l\.\lll// l \m1s1IK koliko poučevalo, \ H Wf J i \ V\ l|f|</ koliko pisalo, in \	/ \	J
vender kako redko- % \ / >-) \fipr Jf kdaj se na pr. vidi \ M^jr pravilno na kol pri- ^Ujj^ vezano mlado drevo. Bodi nam dovoljeno zopet enkrat o tem pisati. - Za raz-vitek dreves kol sploh ni dober, a ker mora biti, naj bo tak, ki drevesu malo škoduje. Kol drevesu toliko več škoduje, kolikor je debelejši, zato ne rabi debelejših mmm***
kolov, nego so po- Podoba 8. Podoba .9. trebni. Skoda, ki jo
učini debel kol, obstoji v tem, da na eni strani obsen-čuje deblo, vsled česar se deblo na obsenčeni plati zaradi pomanjkanja zraka in svetlobe slabeje razvija, kar daje povod raznim boleznim na deblu in pa, da se drevo
Privezovanje drevja li kolom.
vez drevo zadrgne in, kaiar veter drevo maje, se ob-drgne lub.
| Povsod tam, koder se je bati poškodovanja drevja po vozovih, plugih, živini i. t. d , je priporočeno drevesu dati tri kole, kakor kaže podoba 9. Posamezni koli naj se zabijejo navzgor nekoliko poševno kakih 30 cm proč od drevesa, zgoraj naj se pa zbiiejo s tremi latami. Če je deblo ravno in ga je treba le kvišku držati, potem zadošča kole tako zabiti, da je mogoče drevo privezati k eni lati (podoba 9.)
Pri vezanje, kakeršno kaže podoba 10. sicer ni pravilno, pa se ne sme zametavati, zlasti če je pravilno zvršeno. Ob navadnih slučajih tako pri vezanje le deblo kvišku drži, kar največkrat zadošča, in če je drevo skrbno privezano h kolu, ima to veliko prednost, da tak kol ne obsenčuje debla. Slaba stran te vrste privezanja je pa med drugim težko obdelovanje zemlje okoli drevesa, zlasti ob košnji, oranju i. t. d. Po krajih s hudimi vetrovi, kakor na pr. v Vipavi in na Krasu, koder burja redno razsaja, se redno vidi taka vez. Resnično je, da tako poševno, a pravilno prirejen kol deblo zanesljiveje drži proti burji, nego navpičen kol, kar je naravno, a če burja navpični kol z deblom vred zlomi pri tleh, zlomi tudi, čeravno teže, deblo nad mestom, kjer je privezano. Pravilno privezovanje za te kraje bi bil tudi prav postavljen navpičen kol, kterega bi potem podstavili s poševnim kolom. Še bolje bi bilo rt navpičnega kola pritrditi na burno stran z žico, ki bi bila zaklinjena v zemlji.
Za drevje, ki je ravno ter vzgojeno koniško in dovolj močno, da se nosi samo, zadošča tudi privezanje, ki je kaže podoba 11., pa ne pomaga več, kakor da drevo kvišku drži.
Kakor je razvidno iz navedenih podob, je povsod tam, kjer je drevo privezano, podložek, ki služi v ta namen, da je med kolom in deblom prostor, vsled česar kol nikdar ne poškoduje debla. Da je pa podložek okrog in okrog drevesa, je pa za to, da tudi vez ne poškoduje debla.
Šibka in zlasti kriva drevesa je seveda treba privezati z več nego z dvema vezema. Pri takih drevesih je potrebno toliko vezij, da se deblo zravna.
Korist in poraba travniške brane.
Mnogo se je uže govorilo in pisalo o travniških branah, toda naši kmetovalci še ne rabijo zadosti tega prekoristnega poljedelskega orodja. Bodi mi dovoljeno, da iz svoje izkušnje nekoliko povem o koristi in porabi travniške brane.
Ker imam precej travnikov, omislil sem si brano, in sicer dvovprežno. Stala me je sicer 40 gld., a ti troški so se mi povrnili v enem letu.
Kakor je vsako poljedelsko rastlino treba primerno oskrbovati, tako je tudi s travo na travnikih, ktere smo v svojo škodo uže tako predolgo zanemarjali.
Poglejmo neopleto gredo, na kteri raste kuhinjska zelenjava; kako na njej v rasti zaostajajo rastline. Kako se pa potem bujno razvijajo, ako gredo oplevemo, pre-goste rastline pa porujemo.
Ravno tako je pri koruzi, krompirju i. t. d., pa tudi pri travi na naših travnikih. Zato ji je treba spomladi zemljo zrahljati in jo osnažiti plevela, t. j. mahu. Travo je tako rekoč treba okopavati, tako da more zrak do korenin, kar je vsaki rastlini za dobro rast neobhodno potrebno.
Vse to pa se najbolje izvrši z dobro travniško brano. Pravim, da z dobro, kajti ni vse eno, če vlačim z navadno trdno brano, ktera mi travnik po nekod preveč raztrga, po nekod pa ne doseže tal, ker se ne prilega površju zemlje, ali pa, če to delam z nalašč za to napravljeno brano, ktera je iz mnogih posameznih, kakor veriga sklopljenih delov, tako da se tudi neravnemu travniku popolnoma prilega.
Da dobro povlečen travnik daje po tretjino, da po polovico več in boljše krme kakor nepovlečen, je dokazano in lahko potrdi vsak gospodar, kteri je to izkusil.
Poleg tega glavnega dobička, kterega nam donaša brananje travnikov, imamo pa tudi še drugega, postranskega, in to je mah.
Na prostranem travniku sem minulo pomlad dobil šest velikih voz mahu, in če računim voz po 5 gld., vredna je stelja le s tega travnika blizu toliko, kolikor me je stala brana.
Da je pa uspeh brananja popolen, treba je vedeti, kako se vlači. Videl sem, da nekteri vlačijo v krogu, in sicer v podobi polževe črte; drugi vlačijo po eni strani tja, po drugi nazaj in še drugače. Po svoji izkušnji pa lahko trdim, da je najbolje, ako se vlači po eni strani tja in po isti strani zopet nazaj. Prvo pot se mah zrahlja, drugo pot pa se izruje. Mah se potem z navadnimi grabljami pograbi in spravi na kupe.
Končno mi bodi še dovoljeno, da v nakup travniških bran najtopleje priporočam našo domačo tvrdko: Pehani, Lorber in dr. v Žalcu. Ta tvrdka izdeluje brane kot posebnost in je njena delavnica v to svrho prav pripravno uravnana. Ker ima razven tega tudi svojo livarno s parno močjo, brane lahko ceneje prodaja, kakor vsaka druga tvornica.
Kar se tiče vprašanja, ali naj si naročamo eno- ali dvevprežne' brane, priporočal bi večjim posestnikom in celim občinam le drugo, kajti prva tehta blizu 60 kg in velja 26 gld., druga pa tehta blizu 83 kg in velja le 6 gld. več, t. j. 32 gld.
Vzgajanje in oskrbovanje češpljevega drevja.
Med domačimi sadnimi vrstami je češplja brez-dvomno zelo važna. Češplja je važno tržno blago, bodisi sveža, sušena ali podelana v pražo (povidel). Glede okusa nadkriljuje zrelo češpljo le grozdje.
Vrednost tega sadu delajo lastnosti češpljevega mesa, ki je trpežnejše nego drugih vrst sliv. Če človek količkaj zna ravnati s češpljami, ohranijo se sveže do novembra. Razven tega je češplja sposobna za raznotero porabo, in nekteri njeni izdelki so za svetovno kupčijo. Posebno slove češplje nekterih dežel, na pr. bosenske. Res, da so posebne vrste češplje, a veliko vpliva podnebje, še več pa oskrbovanje češpljevega drevja in pa umno sušenje.
Podnebnih razmer sicer ne moremo izpremeniti, pač pa lahko veliko popravimo z umnim oskrbovanjem.
češpljevo drevo hoče rahle in rodne zemlje. Najbolje uspeva na obdelanem svetu, kjer rodi neprimerno lepši, večji in okusnejši sad, kakor na obdelanem svetu, če je tudi rodoviten in zaledinjen. Te izkušnje pri nas ne smemo prezirati, ako hočemo s pridom pridelovati češplje. Sence drugega drevja češplja ne prenese, zato ni čuda, če naši češpeljnjaki, koder stoji drevo tik drevesa in pod senco košatih tepek in velikih jablan, žalostno rasto in redkokdaj rode. Stara izkušnja uči, da so češpelj-
njaki, zasajeni le s samim češpljevim drevjem, najrodo-vitnejši.
Kadar prične drevje rediti, potrebuje seveda gnoja. Ne gnoji pa nikdar s svežim hlevskim gnojem, ampak z mešancem (kompostom) ali pa s starim, dobro podelanim gnojem, če primešaš gnoju še pepela in celo kostne moke, presenečen bocieš o uspehu. Ker ima češpljevo drevo korenine prav plitvo, zato zadošča primerno plitvo gnojenje, in sicer malo proč od debla do tja, kamor se razprostirajo veje. Sveža gnojnica je odločno slaba, ker vsled nje drevje dobi razne bolezni ter hira. Ako imaš gnojnice, pol;vaj z njo rajši kompost, ki bode vsled tega toliko boljši.
Na suhih tleh češplja ne uspeva, kajti ona ne ljubi sicer mokrih, vender pa vlažna tla in tudi vlažno podnebje. Zato uspeva kaj dobro blizu voda, koder je dobra prst, dovolj vlage in vlažen zrak. Pregovor: „Češplja mora slišati vedo teči", je resničen.
Važna za uspešno pridelovanje češpelj je tudi saditev primernega, t j pravega drevja.
Kdor ima veliko češpljevih dreves, gotovo se je uže preveril, da niso vsa enaka. Prav zelo se razločujejo po kakovosti sadja, po rodnosti in po ča^u, ob kterem zore. To je vse zavisno od lastnosti j posameznih dreves. Te okoliščine nas silijo, da moramo pri razmnoževanju češpljevega drevja biti pozorni. Ni torej gledati samo na to, da je drevo res češpljevo drevo, ampak tudi, kakšno je.
Najnavadnejše razmnoževanje češpelj je z izrastki, a ne najboljše. Zlasti po kmetih se nahajajo češpeljnjaki, iz kterih dobiva vsa okolica češpljevo drevje, ki je pa vse nastalo na ta način. Nektera drevesa posebno rada poganjajo mnogo izrastkov iz korenin, ki se dado hitro vzgojiti v visokodebelno drevje. Taka drevesa so toliko časa, dokler stoje na koreninah svojega matičnega drevja, prav rastna, imajo lepo in gladko lubad, kakor hitro se presade na drugo stalno mesto, pa zastanejo v rasti, so videti starikava, poženo trnjeve poganjke in se sama od sebe pomlade z novimi izrastki iz korenin. Iz kratka: iz korenin vzgojena češpljeva drevesa vedno zelo rada delajo nove izrastke iz korenin, kar je v vsakem oziru jako kvarno.
Najbolje je razmnoževati češplje z vsejanimi divjaki, ki se potem pocepijo. Tako vzgojena drevesa so prvič vsa enakomerna in lepa, enako rasto, so rodovitna in cepljena s tisto vrsto, o kteri vemo, da ugaja. Sicer je češpljevo drevo, vzrastlo iz semena in necepljeno, še vedno boljše nego vzgoieno iz koreninskega izrastka, a cepitev je naredi še žlahtnejše. Ker je divjakom, ki so vzrastli iz semena domačih češpelj, težko vzgojiti lepo deblo, zato cepijo na češpliev divjak kako lepo rastočo vrsto sliv (na pr. Belle de Louvain ali Halieras) in na to šele želeno vrsto. Tako, dvakrat cepljeno češpljevo drevo je veliko rodovitnejše in daje žlahtnejši sad. Češpljevo drevje, ktero oddaja kmetijska družba kranjska, je tako vzgojeno.
Kdor v drevesnici vzgaja češpljevo drevje, odloči naj mu najboljši prostor, ker le na rodovitni zemlji vzgojene češplje kmalu rode.
Češpljevo drevje je podvrženo mnogim glivičnim boleznim. Zoper nje je najbolje, kakor hitro drevje od-cvete, poškropiti z bakreno galico kakor trte.
Duh po plesnobi v vinu.
Vino, ki splesni, da se popraviti na več načinov. S prevretjem, s prezračenjem i. t. d. se odstranijo razni
neprijetni vinski duhovi in okusi, če ne popolnoma, pa vsaj nekoliko. Ako ima vino okus po plesnobi, se mu lahko odpravi, posebno, če je vino le megleno, in sicer, ako se pretoči ali presname. Pretočiti pa se tako vino ne sme s sesalko, marveč s škafom, da pride v dotiko z zrakom. Sod, v kterega se vino pretoči, naj bo za-žveplan in čist. Ako pa ima vino uže nekoliko močnejši duh ali neprijeten okus, potem se ne da ozdraviti tako lahko, ampak uporabiti se morajo v to svrho druga sredstva, kakor na pr. kostno oglje, čisto oljčno olje, mleko i. t. d. Ako uporabljamo navedena sredstva, da bi z njimi iz vina odstranili okus po plesnobi, zgodi se rado, da ob enem odpravimo tudi deloma duh, zaradi kterega se vino bolj ali manj ceni, namreč tako zvani „bouquet".
Najpriporočljivejše od navedenih sredstev bi bilo oglje, ker vino po njem ne dobi nikakega tujega okusa in oglje ne pusti v vinu nobenih tujih snovij; samo nekoliko barve izgubi vino po oglju, na kar bi se bilo treba ozirati pri rdečih vinih. Ako je pa vino, ktero hočemo zdraviti, še mlado, potem ne škoduje toliko, čeprav izgubi nekoliko duha, ker se mu sčasom zopet povrne.
Ako se hoče v ta namen rabiti mleko, treba je, da je sveže in posneto (brez smetane). Takega mleka naj se vlije 250 gramov v hektoliter vina. Vino pa naj se potem pretoči. To sredstvo ima sicer skoraj gotovo dober uspeh, a priporočati ga vender ne moremo, ker se z njim vinu dovedejo nove snovi, na pr. mlečni sladkor, soli, maslena maščoba, ki niso brez vpliva na vinski okus in se vino vsled njih lahko popolnoma pokvari. Ako dobi vino okus po plesnobi, je še najbolje, če se prekuha. Ker pa vsled tega kakovost postane nekako slična novemu vinu, je treba z njim ravnati tako, kakor z mladim vinom.
Olajšave pri davkih, če je vinograd okužen od trtne uši, pa se vsled uničenja spremeni v njivo ali kaj drugega, ali se zasadi na novo.
(Konec.)
Ako poda kak posestnik v imenu drugih tako naznanilo, mora imeti njih pooblastilo. Pooblastilo je prosto koleka. Ako pa se podajo taka naznanila po županstvu, ni treba pooblastila, ampak velja občinski predstojnik kot pooblaščenec posestnikov.
Taka naznanila morajo biti v rokah oblastnije že do konca junija tistega leta, v kterem se je vinograd na novo zasadil. Ako se je vinograd zasadil še le po mesecu juniju, se mora naznanilo podati v štirih tednih potem, ko se je novi nasad dokončal. Ako se zamudi ta doba, se zaznamuje in izvede oproščenje davkov v katastru še le v letu za dotičnim naznanjenjem in posestnik mora vender plačati davke za tisto leto, v kterem se je nasad dokončal.
Najbolje je, ako vse prošnje iz ene občine poda občinski predstejnik pri razvidnostnem zemljemercu. Vloga se naredi tako le:
(Brez koleka).
Slavni urad za razvidnost zemljiškega katastra!
Ker se je pokazala trtna uš, so se uničili deloma ali popolnoma v zaznamku pod •/. navedeni trtni nasadi, ter so se nadomestili z novimi požlahtnjenimi ameriškimi trtami.
Kot pooblaščenec oškodovanih posestnikov naznanjam to in prosim, da se ukrene potrebno, da uživajo navedene par-
cele v zmislu zakona s 15. dne junija 1890. 1., št. 143. drž. zak., lOletno oproščenje zemljiškega davka.
Potrdilo glede parcel, okuženih od trtne uši, kakor tudi potrdilo '/. glede onih parcel, ki sicer še niso okužene, od trtne uši, pa ne leže dalje kakor 25 kilometrov od kakšne okužene parcele, je priloženo.
Kraj, dan ...	I I
občinski predstojnik.
Potrdilo,
s kterim podpisani občinski predstojnik potrjuje, da se je dokazala na parcelah št. . . , trtna uš.
Kraj, dan ...	I. I.
(Pečat).	občinski predstojnik.
Potrdilo,
s kterim se potrjuje, da parcele št. . . . niso oddaljene več
kakor 25 kilometrov od pare. št.....ki je okužena od
trtne uši
Kraj, dan ...	II
(Pečat).	občinski predstojnik.
Izkaz
trtnih nasadov, ki so se radi trtne uši uničili popolnoma ali pa deloma, ter se nasadili z novimi trtami:
Parcele
Ime posestnika
površje
ha al m2
Koliki del nasada se
Obnovljenje nasada se
je dovršilo je uničil dne
o a. O
polovica
(ali cel)
Kraj, dan ...	I. I
(Pečat).	občinski predstojnik.
Do sedaj smo govorili samo o takih slučajih, v kterih se dovoli lOletno oproščenje zemljiškega davka za vinograd, ki se je posekal in potem na novo zasadil s trtami. V novejšem času pa, namreč po zakonu s 26. dne junija 1894. 1., št. 138. dr. zak., se dovoljuje lOletno oproščenje zemljiškega davka tudi tedaj, ako se nasade s trtami druga zemljišča, ki do sedaj niso bila vinogradi Po tem zakonu se torej lahko doseže oproščenje davkov tudi za kako njivo, travnik ali drugo zemljišče, če tudi ni bilo še nikdar vinograd, ako se namreč zasadi s trtami.
Pogoji za tako oproščenje davkov so naslednji:
Zemljišče, ki se izpremeni v vinograd mora ležati v občini, ki je okužena, to se pravi, v taki, o kteri se je uradno izreklo v zmislu zakona s 3. dne aprila 1875. L, da je okužena, in iz ktere se zato ne smejo izvažati trte itd.
Glede površja zemljišča velja to, kar smo rekli zgoraj o lOletnem oproščenju zemljiškega davka sploh. Ako je dotično zemljišče samostojna parcela in kot taka zaznamovana v katastru, more se dobiti oproščenje davkov tudi tedaj, ako parcela meri le nekaj sto sežnjev; ako se pa izpremeni v vinograd večja parcela, n. pr. njiva ali travnik, ki meri, recimo, en oral, sme se zahtevati oproščenje davka le tedaj, ako se na novo nasadi s trtami vsaj 3/i hektarja (695 štirj. sežnjev) parcele.
Oproščenje davka velja v takih slučajih za 6 let, ali pa za 10 let. Za 6 let velja tedaj, ako se na zem-
ljišču nasadijo domače trte, kar pač ni svetovati v okuženih občinah in se tudi težko kje pripeti. Oproščenje davka pa velja za 10 let, ako se dotična parcela nasadi vsaj do polovice z ameriškimi trtami.
Ako se vinogradi napravijo na peščenih krajih in je izreklo poljedelsko ministerstvo, da so ti kraji primerni za vinorejo, more se dobiti za take vinograde na peščenih tleh 6 letno oproščenje davkov, brez ozira na to, s kakimi trtami se nasadijo Za vinograd, ki leži na peščenih tleh, se sme zehtevati oproščenje davka tudi tedaj, ako ne leži v okuženi občini.
Če kdo misli njivo ali sploh kako drugo zomljišče izpremeniti v vinograd in hoče zanje dobiti oproščenje zemljiškega davka, mora to naznaniti pri davkariji ali pa pri zemljemerskem uradniku vsaj do konca decembra tistega 'leta, v kterem se je nasad dovršil. Ako se to naznani pozneje, prične oproščenje davka še le z letom po naznanilu za ostali čas; ako posestnik vinograda poda naznanilo mesto konec leta, v kterem je izpremenil svojo njivo v vinograd, n. pr. še le meseca junija naslednjega leta, uživa oproščenje zemljiškega davka samo 9 let mesto 10.
Ako bi se v takem novem vinogradu, za kteri se je zahtevala 6- ali lOletno oproščenje zemljiškega davka, zopet opustila trtureja, ker se morebiti vender le ne spo-naša, ali pa ker se je napravil nasad samo zato, da nekoliko počiva stari vinograd, se mora to nažnaniti vsaj do konca leta, v kterem se je zopet opustila trtoreja, in sicer pri davkariji ali pa pri zemljemerskem uradniku.
Ako se naznanilo ne vloži do konca leta, predpiše se zopet zemljiški davek za vsa leta, v kterih je bilo zemljišče prosto davka; zato je treba strogo paziti, da se naznanilo predloži pravočasno.
Vsa ta naznanila, ki se tu zahtevajo, poda lahko posestnik osebno, ustno ali pismeno, ali pa kak pooblaščenec za več posestnikov skupaj; v zadnjem slučaju je treba pooblastila, in sicer brez koleka. V vsakem slučaju pa je najbolj primerno, da predložijo vsi posestniki skupaj svoja naznanila po županstvu.
Ko so pretekla leta, za ktera je veljalo oproščenje davkov, tedaj se predpiše za dotične parcele davek, kteri je primeren z ozirom na obdelovalno vrsto in dobroto parcel, v kteri bodo parcele po preteku desetih let, v kterih so bile proste zemljiškega davka
Prošnja ob taki izpremenitvi se naredi tako le:
(Brez koleka).
Slavni urad za razvidnost zemljiškega katastra! Udano podpisani naznanja, da je svojo njivo (senožet, pašnik) pare. št. . . ., ki meri . . . ., (od svoje parcele št. . . .
del 700 štirj. sežnjev) z DomaČimi trtami nasadil in prosi, ameriškimi
da se potrebno ukrene, da dobi na podlogi § 1. zak. s 26. dne
ggglj.
junija 1894. 1., št, 138. drž. zak., —-— letno oproščenje
deset-
zemljiškega davka.
Potrdilo, da je občina . . . v kteri leži omenjeno zemljišče, proglašena na podlogi §§ 1. in 4. zak. z 2. dne aprila 1875., št 61., drž. zak, kot okužena od trtne uši ■/. in potrdilo občinskega predstojnika, da se je moja njiva, pare. št. . . . ki meri .... (del moje parcele št. ... s površjem 700 štirj. sežnjev) nasadila s trtami •/. je priloženo.
Kraj, dan ...	I. I
posestnik h. št.....
Potrdilo,
s kterim podpisani občinski predstojnik potrjuje, da se je z
odlokom c. kr. okr. glavarstva.....z dne.......
št. . . . konstatovala trtna ui v županiji...........
ter se prepovedalo izvažanje trt in trtnih delov v zmislu §§ 1. iu 4. zak. s 3 dne aprila 1875 1., it. 61. drž. zak., iz občine, kakor tudi, da je posestnik I I, nasadil svojo njivo pare. it. . . ., ki meri .... (od njive parcele it. . . . s površjem ......del, ki meri 700 itirj. sežnjev) z
domačimi
---trtami.
ameriškimi
Kraj, dan ...	1. 1.
(Pečat).	občinski predstojnik.
Odstavljanje žrebet.
Kakor hitro začno žrebeta jemati seno ali travo in pokažejo željo po čvrsti hrani, morajo dobivati po malo ovsa (v prvem času najbolje strtega) in tudi drobnega sen«. Kolikor bolj raste žrebe in kolikor več slasti kaže, treba mu je lazmerno dajati tudi več ovsa, in sicer v deležih od 21/a do 3 kg, zraven pa 5—6 kg sena. Če tudi uživa starejše žrebe slamo, korenje itd, vender mu ne smemo dajati nič manj ovsa, vsaj v prvem letu ne.
Ako dobiva žrebe uže med sesanjem primerno množino ovsa, cdvaja se vedno bolj materinega mleka in se s tem odstavljanje močno olajša. Oves, ki ga uže zgodaj dajemo mladi živali, jo tudi okrepi. Po pravici pravimo: MOves daje kostem trdnost, mišicam in kitam pa moč."
Vprašanju, „koliko časa naj žrebe sesa", da se odgovoriti le v obče, in sicer takole: če je žrebe močno in je dobivalo med sesanjem primerne postranske hrane, opomore se v 13 do 15 tednih toliko, da mu smemo popolnoma odtegniti materino mleko; če pa je žrebe slabotno, naj pa dalje sesa, seveda če daljše sesanje ne oslabi preveč kobile. Vsekakor pa je treba skrbeti, da odstavljeno žrebe ne peša. Če bi bilo treba, moramo poleg sena in ovsa dajati vsak dan še po 5 do 6 litrov kravjega mleka, svežega, kakor ga namolzemo. Zato pa se tudi priporoča, da vadimo žrebeta uže med sesanjem na kravje mleko.
Kolikor raje se odstavljeno žrebe loči od svoje matere, toliko bolje je. Kjer je mogoče, dene naj se na tak kraj, da ne bo slišalo rezgetajoče matere. Če to ni mogoče, hrepenelo bo žrebe še dolgo po svoji materi, kar nikakor ni dobro za njegov razvoj.
Hlev za žrebeta ne sme biti temen in vlažen, temveč zmerno svetel in suh. Razven tega pa mora biti tako napravljen, da se žrebe v njem lahko prosto sprehaja. Odstavljenega žrebeta ne smemo privezati, ker bi to prav neugodno vplivalo na razvijanje udov; privezano žrebe postane lahko nevkretno in hromo. Kjer je mogoče, naj bo zraven hleva tekališče, in če je tudi le toliko, da se more žival nekoliko prosto v svežem zraku gibati. Nikakor pa zato niso sposobna gnojišča, kajti gnojišče je brez trdnih tal, ktera mora imeti tekališče; pa tudi čistega, svežaga zraka ni tu, ki tako zelo ugaja mladim živalim.
O prostem gibanju žrebet v svežem zraku bodi tu še omenjeno, da morajo žrebeta imeti na vsak način priliko, da rabijo svoje ude, jih urijo in pravilno razvijajo. Premikanje v svežem zraku utrdi žrebetom zdravje, pospešuje jim razvoj sopil, napravi globokejše prsi in žrebeta sploh utrdi. Le tedaj, če se žrebe vsak dan zadostno premika na prostem, more porabiti prej povedano množino ovsa, kakor je treba.
Ako moremo odstavljena žrebeta po leti pasti na dobrem pašniku, je to najbolje; toda tu je treba dajati mlajšim živalim primerno množino ovsa, če hočemo, da krepko uspevajo.
Kdaj naj se telica prvič pripusti.
Govedoreja trpi pri nas veliko škodo tudi zaradi tega, ker gospodarji pripuščajo premlade telice. Taki gospodarji si pač mislijo, da jim bodo dajale živali dosti večje koristi, če jih začno rabiti v zgodnji mladosti za pleme. Svoje napačno ravnanje pa opravičujejo zlasti s trditvijo, da postane zgodaj pripuščena telica boljša molznica. Nekteri gospodarji se pa zopet preveč boje, da bi jim telice ne ostale jalove, če bi odlašali nekaj časa s plemenitvijo, in zategadelj pripuščajo telice, kakor hitro se začno pojati. To ravnanje je popolnoma napačno in na veliko kvar naši govedoreji.
Prezgodnje pripuščanje ima ta nasledek, da živali zastanejo za vse življenje v rasti in dajo prvikrat slabotna teleta, ki po navadi niso za daljnjo rejo. Prva teleta od premladih prvesnic dobi pri nas z večine masar v roke. A tega bi nikakor ne bilo treba, ko bi naši gospodarji pripuščali dovolj razvite telice, kajti od dorastlih telic so tuli teleta zadosti čvrsta in krepka za rejo. To opazujemo lahko pri vseh drugih domačih in divjih živalih, ki se plemene v pravi starosti.
Da bi pa biie zgodaj pripušSene telice potem boljše za molžo, to še ni dognano. Pripeti se sicer res, da je včasih zgodaj pripuščena žival boljša molznica, ali take živali pridejo zato navadno tudi prej ob mlečnost, tako, da jih ne moremo nikdar toliko časa pridrževati za rejo kakor pa telice, s kterimi smo pravilno ravnali ter jih vodili, ko so že dovolj dorastle.
Kdaj pa so telice dovolj čvrste za plemenite v? V naših razmerah so poprek s iya letom že toliko močne, da jih lahko pripuščamo k juncu. Če je telica posebno čvrsta in dobro razvita, vodimo jo lahko tudi že v l1/^ leta. V nasprotnem slučaju pa kaže čakati do l3/t leta ali pa še dalje. Djtlej lahko čakamo. Ziradi tega se bodo živali venderle obrejile. Sicer pa moramo v tem oziru pokladati našim gospodarjem to le na srce: Sirbite, da se ne bodo začele telice prehitro pojati! Prezgodnjemu pojanju sta večjidel vzrok ali predobra reja ali pa obila dotika z junci.
Telice je zategadelj treba v hlevu ločiti od juncev in jih, kadar se imajo pojati, krmiti z manj tečno krmo. Sploh jih je treba imeti v tej starosti bolj na malem in trdem, ob paši jih je pa treba goniti tudi ob slabem, deževnem vremenu venkaj.
če bodemo tako ravnali, nadejati se smemo veliko lepših uspehov pri govedoreji!
Razne reci.
— Slepota pri konjih. Marsidko je uže opazil, da med vsemi domaČimi živalmi je konj najbolj podvržen očesnim boleznim ter pogostokrat oslepi. Najnavadnejii vzrok tem boleznim je pa slab, pokvarjen zrak v hlevih. Namesto zdravega, svežega zraka nahajamo čestokrat po konjskih hlevih močan, petoč dim, ki je tem bolj sprijen in škodljiv, čim niže so hlevi in čim bolj pomanjknje po njih svetlobe, dobrega prevetrila (ventilacije) in čistote. Konjskemu hlevu je treba narediti okna od zgoraj tako, da imajo konji proti njim obrnjene glave.
Vedno pa morajo konjski hlevi biti dobro razsvetljeni, kajti konj ne ljubi temote, kakor na pr. prašiči, ki jim pripravljajo umetno temoto, ampak svetel, prijazen hlev. Lahko je odpraviti pekoči duh, ki očem toliko škoduje, ako lilev primerno prevetruješ ter skrbiš za dobra in trdna tla, ki ne srskajo v se sealnice, ampak sproti odteka moča. Treba je tudi hlev imeti čeden in čist. Polovica slepih konj si je nakopala slepoto v slabih hlevih
—	Prašičji gnoj, ki je mrzel in moker, nima najmanjše vrednosti za zelenjavo; za peščena tla je pa jako dober, če se pomeša s kozjim gnojem. Najbolje pa je, če se tak gnoj podela v mešanec.
—	Mešana setev iz ovsa in ječmena se na slabi zemlji navadno bolje obnese, nego sam ječmen ali pa sam oves. Najbolje je, če se vzame 19 kilogramov ovsa in 60 kilogramov ječmena za hektar. Za tako mešano setev so pa le zgodnje vrste ovsa in se tudi pri žetvi ne čaka, da bi oves popolnoma dozorel.
—	Kako se pri goseh spozna starost ? Gos ima v peruti na vrhu, poleg največjega letalnega peresa, dve majhni, ozki, ostasti, zelo trdi in trdno vsajeni peresi. Na daljšem izmed teh dveh peres se spozna starost. Leto stara gos ima namreč na zunanji strani tega peresa počezno udrtino (zarezo) kakor bi potegnil čeznje s trioglato pilo. Dveletna gos ima dve taki zarezi, triletna tri i. t. d. Kolikor zares, toliko let ima gos.
—	Varujte pajke. Navadni ljudje zmatrajo pajke za škodljive živali in jih pridno pokončavajo. Kdor pa pajke bolje opazuje, se je uže prepričal, da so na polju in v gozdu jako koristne živali. Pajki polove v svoje mreže neštevilno škodljivih mičesov, posebno listnih ušij.
—	Sastajanje mleka v vimenu vsled površne molže je škodljivo, ker 1.) dobimo manj mleka, 2.) je zaostalo mleko najmastnejše, torej najboljše, 3 ) krava odneha z mlekom, ker mlečne žleze delujejo tolike bolj, kolikor bolj se dražijo in 4.) povzroča zaostalo mleko v vimenu razne bolezni.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 43. Ktero bolezen pri živini imenujejo „VolČiČ" in kako se zdravi? (Dr. V. v S. B)
Odgovrr: Izraz „volčič" rabijo zlasti po Gorenjskem skoraj za vsako vnetje, n. pr. volčič na vimenu, kožni volčič i. t. d. Zdravljenje je seveda zavisno od tega, kje in kakšno je vnetje.
Vprašanje 44. Triletno deteljišče bi rad pustil za
travnik, pa je tu in tam predeničasto. Bo li treba celo de-teljišče preorati, ali zadošča samo setev travnega semena? (Dr, V. v S. B)
Odgovor: Ker je detelja le dveletna rastlina, izginila bo sama od sebe skoraj vsa v tretjem letu. če so Vaši kraji taki, da se njiva sama zaledini, potem pač ni treba kaj več storiti; ker pa dvomimo na tem, zato menimo, da bo najbolje deteljišče preorati in potem sejati travno in deteljno zmes pod jaro žito.
Vprašanje 45. Ali dobijo učenci v kmetijski šoli v
Grmu kaj podpore? (F. K. v H.)
Odgovor: Učenci v Grmski šoli dobe deželne ustanove (seveda ne vsi), s kterimi se plača hrana in stanovanje. Učenci, kteri imajo deželne ustanove, ne plačujejo šolnine. Ustanove se ne razdele po občinah, ampak deželni odbor jih podeli, vpo-stevši razmere prosilcev, ob pričetku šolskega leta. Pouk traja dve leti.
Vprašanje 46. Do sedaj smo posipali občinsko pot skupno in smo gramoz kopali na občinskem pašniku. Sedaj so pa oddelili posipanje te poti vsakemu davkoplačevalcu po razmerju njegovega davka, in ker se je občinski pašnik razdelil, branijo se kajžarji in oni, ki nimajo posestva, opravljati to delo, oziroma hočejo, da jim posestniki pustijo na njih prostorih kopati gramoz. Ali je postopanje kajžarjev opravičeno? (J. Š v S)
Odgovor: Občinski odbor ima pravico posipanje občinskih potov urediti, in če je ukrenil, da mora to storiti vsak občinar sam, in sicer po razmeri svojega davka, potem mora tudi vsak sam priskrbeti gramoz kjer hoče, in če ga nima sam, naj ga pa kupi.
Vprašanje 47. Na vrtu imamo silno mnogo bramorjev, ktere ne vem kako bi pokončal, zato prosim potrebnega pojasnila. (J J. na V.)
Odgovor: Bramorje ni lahko zatreti, kadar se enkrat na vrtu vgnezdijo. Najhujši njih sovražnik je krt ter jih najbolj zalezuje, zato ga je treba ščititi. Drugih sredstev proti bramorjem je veliko priporočenih, ki pa vsi skupaj malo pomagajo. Važno je iskati gnezda in jih uničevati. Ker bramor ljubi gorkoto, je dobro, jeseni na več mestih zakopati v zemljo konjskega gnoja. V njem se bramorji čez zimo zbero, in spomladi se lahko pomore. Tudi zalivanje rovov s kropom precej pomaga.
Vprašanje 48. Imam sobo v pritličju, ki je zelo vlažna, zato lesena tla precej segnijejo. S čim naj deske in grede namažem, da bodo trpežnejše? (A. Z. na L )
Odgovor: Pred vsem Vam priporočamo, za tla vzeti prav dober star les, kterega večkrat namažite z karbolinejem, tako, da bo prodrl globoko v les. Važno je, da rabite dober karbolinej, kajti dandanes prodajajo pod tem imenom raznovrstno in največ slabo blago. Priporočamo Vam, obrniti se na tvrdko Barthel & dr. na Dunaju, ktere oznanila se nahajajo v našem listu. Tvrdka Vam bo rada dala potrebna pojasnila in Vam priporočila tisti svoj izdelek, ki bo najprimernejši za Vaš namen.
Vprašanje 49. Ali imam pravico prepovedati komu pohod moje gostilne, če redno dela v njej zdražbe? (F. P. v G.)
Odgovor: Da, in sicer po naredbi ministerstva notranjih zadev s 27. dne januvarija 1. 1891., št. 978 , vsled kterega se da pravica lastniku kake obrti po § 16, lit. f. obrtnega reda, izključiti posamezne osebe od pohoda nj^ovih obrtnih prostorov.
Vprašanje 50. Na vrtu imam veliko sadnega drevja, ki lepo cvete, ko pa sadje zori, odpade ga več kot polovico piškavega. Kaj je temu vzrok? (K. C. v D )
Odgovor: Sadje naredi piškavo metulj, ki se imenuje „tončič" (carpocapaa). O tem nadležnem škodljivcu piše kaj poučno prof. Erjavec v knjigi „Naše škodljive živali" tako le: Kdo ga ne pozna, če tudi ne pod tem imenom? Komu ni uže tolikrat pokvaril slasti do okusnega sada. Glej, krasno jabolko ! Rumeno je kot vosek in na solnčni strani zardelo kakor lice zdravega dečka. In kako ugodno vonja (diši). Skoro ti je žal prerezati je, ali naposled vender nastaviš nož in je razpoloviš. Ali glej, umazan črv se vije pod nožem, ki ga je prerezal in iz prekrasnega jabolka usiplje se gnusno blato! Minula je ta slast, in če si tankega želodca, odložiš morebiti prelestivi sad, ne da bi ga okusil. Jabolčnega „črva" torej gotovo pozna vsak, komur pridejo te vrste pred oči, a le malo jih bode med njimi, ki vedo, da je ta negnusni črv gosenica sicer mičkenega, ali prekrasnega metuljčka. Modrasto siva gornja krila so polna povprečnih pretankih in valovitih črt rjave barve, v spodnjem kotu pa se sveti precej veliko rušo, zlato obrobljeno oko (zrcalo), ktero navznoter omejuje črna-
črta. Eese na prednjih krilih se lešče kovinsko. Zadnja krila bo sijajno sivorjavkasta in lahko bakrasto nadahnjena. V hramih, kjer je bilo po zimi spravljeno sadje, videva se po stenah ali okoli oken ta metuljček meseca junija in julija Nahaja se pa tudi na planem, sedeč po drevju; ali tu ga je težko opaziti, nekaj ker je skoro iste barve kakor drevesni lub, nekaj pa, ker po dnevu sedi mirno, ali se celo skriva za luskine Po noči pa leta živahno okoli ter se plodi Oplojena samica po-klada potem svoja rdeča jajca posamična na nezrela jabolka in na hruške; za drugo sadje ne mara. Za osem dnij se izvali gosenčica, zabode se v sad in se prevrta do sredine. Tu se hrani s pečkami, pa tudi meso se ji ne upira Jamica, skozi ktero se je gosenčica zarila v sad, se zaraste popolnoma, in od zunaj sadu nikakor ni poznati, da redi v sebi črva. Samo v drobnih jabolkih in še posebno v hruškah, ki imajo tesno srce, črvovo blato s časom nima več prostora, zato si naredi dušek, po kterem izpehava blato. Ako sad na drevesu začne gniti, izseli se črv iz njega in se zabode v drugi. Črvivo sadje odpada pred zdravim in je videti lepo zrelo, ali ako je prereže!, najdeš v njem črva, No, ker se jabolka in hruške večinoma pobero z drevja, predno so dozorele do konca, zato se spravi mnogo na videz zdravega, v resnici pa piškavega sadja. V petih tednih je gosenica dorastla in se prerije iz sada. To se v časih zgodi, dokler je sad še na drevesu, in gosenica se ob niti spusti niže na kako vejo ali na zemljo ter se skrije v kak kotiček, najrajša v raze na razpokanem lubu One pa, ki so skrite v odpadlem ali prezgodaj pobranem sadiju priri-jeje na tleh ali v hramu na dan in si tudi poiščejo primerno skrivališče. V tem prezirnijo, ne da bi se dalje kaj preobrazile, samo rahel zapredek narede okoli sebe in pripredejo tudi drobnih smetij in trščic Še le meseca maja se tončič izpre-meni v rjavo bubo. Gosenica ima šestnajst nog in je izprva bela, pozneje pa poletene barve, sivo bradavičasta in nekolik) dlakava Glava je rusa. Glede tončičevega pokončevanja posnemamo iz tega, kar smo o njem povedali, ta nauk: 1. Odpadlo črvivo sadje (otinki ali olevki) se mora sproti pridno pobirati in takoj živini pokladati. Ako je uže zrelo, razreze naj se na kthlje in posuši, črvi pa naj se zatro. 2. Okoli debel, zlasti ako so gladka, naj se privežejo stare volnene krpe, ker se pod njimi gosenice rade zbirajo in zapredajo 3 Stara drevesa z raskavo skorjo naj se ostržejo in očistijo, a spomladi (aprila ali maja meseca) naj se pomažejo z zmesjo iz apna in ilovice. — Pa ne samo jabolka in hruške, temveč tudi čeiplje in slive so pogostoma črvive. Nektera leta je na kakem vrtu več piškavih nego zdravih češpelj. In tudi ta črv je gosenica majhnega metuljčka, češpljevega tončiča, ki je jabolčnemu zelo podoben, toda je še manjši Tudi se zna tako dohro skrivati, da ga je prav poredkoma videti, če tudi je njegovih gosenic vse polno. Okoli kresa poklada samica svoja jajca na nezrele čeiplje in slive, in gosenčica se zabode blizu repka v sad ter ga razjeda, puščajoč za seboj znano gnusno blato. Crviv sad zori nekoliko prej in pada pred zdravim z drevja. Po hrbtu rdeča gosenica se zdaj izvije iz njega in si poišče kako zavetje, v kterem zapredena prezimi. Tedaj se vede prav tako. kakor jabolčni tončič, in zategadelj se mu je treba tudi z istim orožjem v bian postaviti.
Vprašanje 51. Ali res pokladanje soli konjem slabo vpliva na rast kopit? (F. K. v. G)
Odgovor: To je ena izmed tistih pravljic med kmetovalci, ki se širijo od ust do ust, pa jih nihče ne more potrditi iz svoje skušnje, kar je seveda naravno, ka;ti trditev, da bi krmljenje soli pri konjih slabo vplivala na rast kopit, je smešna. Sol se daje živini, da lože in hitreje prebavlja in da se krma naredi okusnejša. Ako se konju večinoma poklada le zobanje, potem sol ni tako važna, a dobri konjerejci jo tudi v tem slučaju krmijo. Drugače je pa pri Vas na Garenjskem, .kjer konji ne dobivajo prav nič zobanja, ampak le seno in
težko prebavno rezanico ; v tem slučaju je pa sol celo potrebna ter se ni bati nobenega slabega vpliva na kopita.
Vprašanje 52. Imamo skupen pašnik, na kterem raste drevje. To drevje se je posekalo in se razdeli med opravičence, in isto tako se ima kmalu razdeliti ve« pašnik. Posestvo enega opravičenca je prešlo v druge roke, in le nekaj zemljišča je ostalo, na kterem je eden sezidal hišo, za ktero tudi tirja delež pašnika, dasi se je dotično posestvo ob kupu prevzelo z vsemi „pravicami in dolžnostmi". Kaj naj stori posestnik prvotnega opravičenega doma, da ohrani svoje pravice ob razdelitvi pašnika? (Ft K. na v)
Odgovor: Posestnik opravičenega doma naj zahteva ves svoj delež na drvih, in če ga ne dobi, naj sodnijsko postopa proti upravi občinskega premoženja. Kar se pa tiče razdelitve pašnika, bo pa imel pri razpravi pred c. kr. agrarnim komisarjem dovolj prilike zastopati pravice ter mu bo dovoljen priziv proti odlokom, s kterim se čuti prikrajšanega. Gotovo je pa, da bo lože zastopal svoje pravice pri razdelitvi pašnika, če bo uže sedaj pri razdelitvi drv prodrl s svojimi zahtevami.
Vprašanje 53. Imam hruško, ktera ima raka. Hruška se je pričela spodaj sušiti in lubad se lušči od lesa. Lansko leto sem rano očistil in jo namazal s cepilnim voskom, a vkljub tem'i se rana širi. S čira in kako bi bilo mogoče to bolezen ozdraviti ali vsaj nje širjenje preprečiti? (L. Ž na G.)
Odgovor: Rak je jako težko ozdravna bolezen drevja. Gaucher, jako sloveč sadjar, priporoča takole postopati: Eana se skrbno očisti, in cicer se izrežejo vsi bolni deli. Po dolgem čez rano se narede z ostrim nožem zareze, ki spodaj in zgoraj segajo kakih 20 cm čez rano. Teh zarez se naredi 2 do 5, kar zavisi od širokosti rane, ter naj so zareze enako oddaljene druga od druge Izrezane rane mladega drevja je treba zama-zati z zmesjo iz ilovice, kravjeka in presejanega lesnega pepela, rane na starem drevju pa z vročim katranom.
Vprašanje 54. Imam velikega, kosmatega, nad leto starega psa, ki je llšajast ter je vsled tega močno izgubil dlako. Zinivanje z lugom nič ne izda; pes se drgne ob zid in lišaj se širi Ker je pes jako zvest, bi si ga rad ohranil, zato prosim pouka, kako naj ga zlravim? (F. C. v L )
Odgovor: Vaš pes ne bo lišajast, marveč ima le grinte, ktere povzroča majhna živalca, ki se imenuje grintova pršica. Zdravljenje grinte obstoji v uničenju pršic Zmivajte pridno psa z milnico (žajfnico) ter ga mažite z brinjevim oljem, kterega en del pomešajte s štirimi deli špirita Še boljša je maža iz enega dela kreozota in 20 delov olja. Kreozot dobite v lekarni, toda le na recept, zato Vam toplo priporočamo, da se obrnete do kakega živinozdravnika.
Gospodarske novice.
t * Umrli udje: Zadnje tedne je neisprosna smrt zopet pobrala celo vrsto naših najstarejših udov, in sicer je umrl 26. dne februvarija g. Ludovik Ursini grof Blagay, graj-ščak v Boštanju ter ud družbe od 1. 1877. 1. dne t. m. je umrl veleč. g. Jakob Eazpotnik, župnik v Višnji Gori ter družben ud od 1. 1870 Kanjki je bil izredno natančen in marljiv družben poročevalec v štatistiških zadevah Jako britka izguba je zadela našo deželo s smrtjo veleč. g. župnika Luke Eobiča, ki je zmrl 7. dne t. m na Šenturški Gori, Robič je bil po širokem svetu znan učenjak, ki je veliko storil za čast naše dežele in tudi za kmetijstvo; bil je ud naše družbe blizu 40 let. 10. dne t. m. je pa umrl gosp. Frančišek Kastelic, trgovec in posestnik v Kandiji ter mnogo let marljiv ud naše družbe. — Naj počivajo v miru blagi možje !
* Modro galico oddaja družba udom po 2 2' /2 kr. za kilogram. Vozarino za galico plača družba, oziroma vis. deželni odbor, le podružnicam; zato opozarjamo gg. ude, da bodo naj-
ceneje izhajali, ako naroče galico skupno potom podružnic. Za neude velja galiea 24 kr kilogram. Opozarjamo, naj si vsakdo priskrbi galico pravočasno, kajti cena hitro raste in je gotovo, da se bo letos galiea na drobno prodajala najmanj po 40 kr. Družba je kupila 8 vagonov galice.
»Kmetovalec"' je družbino uradno glasilo; v njem se objavlja vse, kar je udom treba vedeti, zato jih nujno prosimo, naj ne mučijo pisarniškega osobja, zlasti sedaj spomladi, z dopisi, ki zadevajo reči, ki so i tako objavljene v listu Zlasti prosimo gg ude naj naročajo le tisto, kar družba ponuja v listu.
*	Semenski krompir je družba skoraj ves oddala, in predno pride la list gg. udom v roke, bo gotovo uže ves prodan. Eavno tako je razprodan semenski oves in tudi drevie.
*	Brezpredenično deteljne seme ter rusko laneno seme oddaja družba še vedno, in sicer dokler bo kaj zaloge.
*	Telice, krave in bike čistega belanskega (cikastega) plemena, lepo razvite, bo konci tega meseca kupovala kralj, hrvatska vlada na Kranjskem. Telice se bodo plačevale po 150 da 160 gld. Kdor ima kaj lepe take živine na prodaj, naj to nemudno sporoči naši družbi Nakupovanje zvrši kralj, hrvatski deželni veterinarski nadzornik gosp. dr. Krištof
*	Žrebčarska postaja na Igu, ki se je opustila za letos zaradi smrkavosti konj, se bo vender le otvorila to leto, in sicer vsled prošnje, ktero je uložil samostalni konjerejsbi odsek naše družbe na vis c kr. kmetijsko ministerstvo, ker je smrkavost popolnoma ponehala
*	Poučni tečaj za pridelovanje krme na Dunaju, o kterem smo poročali med uradnimi vestmi v 3 štev. letošnjega ,,Kmetovalca", se bode vršil od 1. do 5. dne junija t. 1.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora 6. dne februvarija 1897.
Za nove ude so se sprejeli tudi naslednji gg.: *) Peternel Ivan, posestnik v Žireh; Gantar Luka, posestnik v Žireh; Kavčič Ivan, posestnik v Žireh; Brence Gregor, posestnik v Zgornjem Vrsniku; Mlinar Jurij, posestnik v Spodnjem Vrsniku; Novak Matija, posestnik v Brekovcah; Seljak Frančišek, posestnik v Sovri; Strel Jakob, posestnik v Breznici; Seljak Janez, posestnik v Koritu; Reven Luka, posestnik v Opalah; Žakelj Anton, posestnik v Gorapeku; Rodman Frančišek, posestnik v Lozicah; Blagonje Fiančišek, posestnik v Vipavi; Baumgartner Valentin, posestnik v Rutah; Medved Anton, župni upravitelj na Sv. Gori; Cankar Frančišek, mlinar in Žagar v Brebovnici; Torkar Matija, posestnik na Selu; Tratar Ivan, posestnik v Gornjih Jesenicah; Gorenjec Mihael, posestnik v Zburah; Juvančič Ivan, posestnik na Griču; Moškon Ignacij, posestnik v Zburah; Lindič Josip, posestnik v Tršini pri Malkovcu; Eržen Ivan, posestnik v Gornjih Bitnjah; Tnrk Frančišek, posestnik in trgovec na Lazcu; Poje Jurij, posestnik in podžupan na Lazcu; Miklič Jurij, posestnik in podžupan v Podpreski; Benčina Karol, posestnik in trgovec v Retji; Kmetijsko društvo v Cerknem; Bogataj Matevž, posestnik v Račevi; Ftigina Jurij, posestnik, trgovec in župan v Starem Trgu pri Poljanah; Kranjec Josip, učitelj v Šmartnu ob Paki; Bogataj Josip, posestnik v Breznici; Ažman Anton, posestnik na Viču; Molk Martin, posestnik in mizar v Gor. Logatcu; Trugar Božidar, c. kr. gozdar v Dol. Logatcu.
*) Ta imena so po pomoti izostala v poročilu v 3. štev. let. , Kmetovalca".
Razglas.
Pri kmetijski podružnici krški se bode vršil pouk o suhem cepljenju ameriških trt v ponedeljek, torek, sredo in četrtek 15, 16., 17. in 18. dne marcija.
Pouka se lahko udeleži vsakdo, morajo pa se ga udeležiti vsi tisti vinogradniki, ki dobe podporo in trte od kmetijske podružnice.
Pouk se prične vsak dan ob 8. uri zjutraj.
Trte se bodo delile:
1.) v ponedeljek, 15. dne marcija, posestnikom far Krško in sv. Duh,
2) v torek, 16. dne marcija, posestnikom fare Leskovec ;
3.)	v Bredo, 17. dne marcija, posestnikom fare Raka;
4.)	v četrtek, 18. dne marcija, posestnikom far Bučka, Cerklje in Studenec.
Kmetijska podružnica krška,
11. dne maicija 1897. dr. Tomaž Romih s. r.,	Iv. Knavs s. r.
tajnik.	načelnik.
Vabilo
na občni zbor podružnice c. kr. kmetijske družbe v Ribnici, ki bode v nedeljo, 21. dne marcija t. I. popoldne po službi božji v ribniškem župnišču.
VZPORED:
1.)	Naprava podružnične drevesnice.
2.)	Posvetovanje o povzdigi svinjereje.
3.)	Volitev načelnikovega namestnika in dveh odbornikov.
4.)	Razdelitev družbinega drevja.
5.)	Nasveti udov.
Pričakuje se, da se občnega zbora udeležijo vsi udje.
Ribnica, 9. dne marcija 1897.
F. Dolinar s. r., načelnik.
Listnica uredništva.
M. S. v T. Če uže 70 let spravljate po dotičnem potu les iz gozda na popisani način, ne more Vam sedaj tega nihče braniti. Zvršujte to delo mirno naprej in prepustite posestniku, ki Vam brani ta način vožnje, da on sodnijskim potom prepoved izposluje, kar se mu seveda ne bo posrečilo, če so Vaše pravice res tako stare.
J. C. v Z. V. Trte prevažati iz okuženih krajev v neokužene je sploh prepovedano.
Več gostilničarjem okrog Novega Mesta. S to zadevo nima deželna vlada nič opraviti, temveč deželni odbor, na kterega se obrnite, a ne bojte se povedati svojih imen. Sicer pa Vaše pismo izročimo deželnemu odboru.
J. J. na V. Sadike belega trnja prodaja W. Klenert v Gradcu.
A. A. v R. Če se 40 let niso posluževali pravice, voziti skozi Vaše dvorišče, potem so to pravico izgubili.
A. M. v R. Ker ne pišete, kakšno mleko imenujete „britko", Vam tudi ne moremo odgovoriti na Vaše vprašanje.
J. L. v N. Pošljite nam del bolne vejice svojega drevja, potem Vam hočemo povedati, za čim boleha in kako je je treba zdraviti.
A. K. na St. Vaša zadeva je vodopravna, za ktero je mero-dajen novi, obširni zakon. Pojdite k okrajnemu glavarstvu, in tam Vam bodo radi dali potrebna razjasnila. Če pa pride do kake tožbe, pa tako ne bodete mogli izhajati brez odvetnika.
L. Ž. na Gr. Okulovanje jablan in hrušek je tako zanesljivo, kakor cepljenje, seveda je treba okulavati tedaj, kadar je umestno. Vaše vprašanje glede paše po gozdih nam ni jasno, zato ne moremo odgovoriti nanje. Sporočite nam natanko, kakšne so pašne pravice, kdo jih ima in od kod, potem še le Vam bomo jmogli dati pojasnil.
f
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V Ljnbljani, 13. maicija 1897. (Izvirno poročilo.)
Semena: Domača detelja novo blago gld. 40._ kr. do
gld. 45 — kr.; nemška detelja (lucerna) gld. 45,— kr. do gld. 55 — kr.; gorenjska repa gld. 26.— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 10.50 kr.; konopno seme gld. 10.— kr. do gld. 10 25 kr. knminovo seme gld. 26 — kr. do gld. 28.— kr
Fižol:Rudeči ribniški gld. 6,— kr.; rudeči Hrvat gl. 5,— kr., prepeličar (koks) gld. 8,— kr. (Vse cene semen in fižola veljajo za 100% čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Suhe češplje: v dimu sušene gld. 15.50 kr. do gld. 16.— kr. „	brez dima sušene gld. 17.— kr. do gld. 21,— kr.
Orelii domači: gld. 14,— kr. do gld. 15 kr. Jezice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4 50 kr. za 100 klgr. Med: od gld. 29.— kr. do gld. 30.— kr. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 33 — kr. do gld. 34.—kr. „ težke od 30 do 40% „ „ 27— , „ „ 28,— m » lahke	* „ 28,— . „ „ 29— "
(Te cene veljajo za 100% in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.) Telečje kože: 45 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.80 kr. do gld. —.90 kr. Svinjske kože: Ciste, brez napak 30 kr. za kg.
Druge vrste 18 do 20 „ „ „ Kože lisic po gld, 3.75 do 4.— ) r kun	„ 9 — . 10.— i
: dihurjev „ „ 3,- ; 3.50 Za ^ vidr , „ 9- „ 10,— | Kože zajcev po 10 do 12 gld. za 100 komadov. Tepelika (potošl) po gld. 16,— 100 kg.
Žito:
V Ljubljani, 13. marcija 1897. Pšenica gld. 8.80 kr., rž gld. 6.70 kr.. ječmen gld. 5.30 kr., oves gld. 6.50 kr., ajda gld. 7.50 kr., proso gld. 6,— kr., turšica gld 5,— kr., leča gld. U,— kr., grah gld. 10.— kr., fižol gld. 10,— kr., seno gld. 2.25 kr., slama gld. 2 25 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Na Dunaji, 15. marcija 1897. Pšenica gld. 8.10 kr., rž gld. 6.70 kr., ječmen gld. 7.50 kr., oves gld., 6.09 kr., turšica gld. 4.20 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
Izvrstno pravo črno vino,
domači pridelek, postavljeno na vsako postajo Avstro-Ogerske, po 20-25 gld. 100 litrov; samo do Trsta postavljeno pa 18—22 gld. 100 litrov. — Dalje izvrsten naravni tropinovec 60-70 kr. liter, fino namizno olje po 60 kr. liter, semensko čebulico po 2 gld. za b kg s poštnino vred.	(4l__i)
Alojzij Bratina,
grajščinski oskrbnik v Dubrovniku (Ragusa), Dalmacija. Dobro izučen
mlinar -m
ob enem tudi žagar, oženjen, se sprejme v dobro stalno službo.
Čas nastopa o sv. Jurju. Več pove	(27—2)
Tomo Tollazzi v Logatcu.
Zanesljivo pravo predenice (Žide) prosto seme domače (štajerske) in lucerne (nemške ali vočne) detelje dobiva se najceneje pri
Ivanu IHajdiču
v Kranji,
kjer so tudi vedno v zalogi razne druge kakor travna semena, velikanska pesa, grahorino seme, pravi ribniški fižol, zgodnji oves. razno drugo žito, krompir „onejidovec" in druge verste. Tudi je ondi glavna zaloga priznano najboljšega in od c. k. kemičnega preiskovalnega zavoda na Dunaji za mimo druzega kot mnogo izdatnejšega poterjenega
pravega dovskega mavca (gipsa)
ter priporočam da se ga pravega dobi, ter ga neposredno pri meni naroči.
Sfif" Pri skupni naročbi celili vagonov posebno ugodne cene.	(36-1)
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske,
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na '/, stani 8 gld., na >/4 strani 5 gld in na V8 strani 3 gld. Pn večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Urejuje Gustav Pire, , družbeni tajnik.
„Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske" družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
C. kr. privilig.
tovarna za izdelovanje poljedeljskih strojev
Frančiška Lnttenberger-ja
v Weizu na Štajarskem,
priporoča svoje na tisoče razširjene in najvspešnjeje
IC travniške brane H
(Wiesenmoos-Ketteneggen),
travniške stražnike, vsakovrstne pluge in poljedeljsko orodje, stroje za setev, vsakovrstne čistilnice, najboljše slamoreznice, rebljače, najboljše vsakovrstne ročne mline na kamne v vsakovrstni velikosti. — Popravlja vsakovrstne stroje. Posamezna dela k stroji m in nože iz vlitega železa izvršuje točno, natančno in po najnižji ceni Za vsako stvar in vsako delo se jamči. — Plačila tudi na obroke. — Ceniki brezplačno.	(33—1)
Živinska sol
dobi se vedno in v vsaki množini po znižani eeni pri
Franu Fischerju
v Kamniku.	(38-i)
Razglas.
Iz gozdne drevesnice v Beršlinu pri Rudolfovem se bode oddalo spomladi 1897. 1. 300.000 triletnih krepkih smerekovih sadik.
Sadike se bodo prodajale v drevesnici ali pa primerno zavite in postavljene na pošto ali železnično postajo po 1 gld. 50 kr. za tisoč.
Pismena ali ustmena naročila sprejema proti predplačilu do 31. marca 1897 c. kr. okrajno glavarstvo v Rudolfovem, Krškem in Černomlju, c. kr. okrajno gozdno nadzorstvo v Rudolfovem in c. kr. gozdar v Rudolfovem, Krškem in Črnomlju.	(26-2)
C. kr. okrajno^gozdno nadzorstvo.
Rudolfovo, dne 5. februvarija 1897.
J
štajerske vagerle, na pol pokrite kočije, tovorne Tozoree itd. itd. izdeluje in ima vedno v zalogi	(34-1)
| Peter Keršič,
H kovač in izdelovalec vsakovrstnih vozov
v Sp. Šiški pri Ljubljani. * *
Največja zaloga
raznega semena
na pr. večne nemške detelje (lucerne), štajarske detelje, in-karnatke, turške in travniške detelje, raznih vrst velikanske pese, ki je splošno znana kot najboljša krma; potem travna semena za suha, mokra, peščena ali ilovnata tla. Velika zaloga raznih semen cikorije, dobra krma za prašiče, salate, kumar, peter-šilja, zelene, gladkega graha, fižola in drugih zelenjadnih vrst.
Mnogobrojnega poseta prosi	(35—1)
PETER LASSNIK
v Ljubljani.
Jajca za valenje
od najboljših kokošjih pasem za kmetovalce
Houdan, Plymouth Rocks in Laške kokoši po 15 kr. eno
dobiti je pri	(44—1)
Jos. Lenarčič-u na Vrhniki.
Ameriške trte,
na zeleno in suho pocepljene z najboljšimi vrstami trt in na najboljše podlage; nadalje vsakovrstna dolenjska vina v steklenicah, pelinovec, vino iz pošušenega grozdja (Ausbruch), konjak, slivovec, brinjevec, itd. prodaja	(17-2)
A. J. Wutscher v Št. Jarneju na Dolenjskem. Tudi se iščejo tvrdke, ktere bi hotele prevzeti prodajo vin in žganja v steklenicah. Ponudbe na t rte, vrste, salonis rup. por-talis in rupestris, dolge od 115 do 150 cm in 6 mm debele, kakor vse druge ponudbe, pošiljajo naj se na zgoraj imenovanega.
Razglas.
Ker je ribarski okrajni odbor za Kranjsko v Ljubljani zdaj vstanovljen (§ 24 rib. zak.), naprosijo se p. n. osebe, katerim se plačilno ali brezplačilno v jedni ali v več ribjih vodah prepusti loviti ribe, priskrbeti si od zdaj naprej „ribolovno knjižico" pri gospodu dr. Karol Ahazhizhu, odvetniku v Ljubljani, Stari trg št. 13, kot blagajniku ribarskega odbora. Pristojbine za ribolovno knjižico je plačati 3 gld., za kolek 50 kr, in za tiskovino 10 kr., skupaj 3 gld. 60 kr.	(40-1)
Blagajniku naj se tudi dopošljejo okrajne takse zapadle za leto 1896 po poštnih nakaznicah.
Ribarski okrajni odbor sa Kranjsko v Ljubljani.
Detelj no seme.
Ker je podpisana družba prepričana, da se je obraniti predenice (Žide) v detelji le tedaj, ako se seje čisto seme ukrenila je posredovati tudi letos svojim udom nakup zanesljivega deteljnega semena.
Tisti udje, ki hočejo tedaj tako seme, naroče naj ga pri podpisani družbi, ter naj prilože vsaj polovico zneska. Družba naročila bode le toliko semena, kolikor bo naročenega.
Naročeno seme je pregledano od c. kr. pregledovalne postaje na Dunaj i, 1 klgr. prave francoske lucerne (nemške ali večne detelje) stoji 60 kr., 1 klgr. debelozrnate domače t. J. štajerske, rndeče detelje stoji 58 kr. Naročila se sprejemajo samo od udov.
Vreče in vožnji listi se ne zaračunajo.
Opomnja. Cene postavljene so tako nizko, da cenejši ni mogoče dati »poštenega« .semena «brez predenice«. Ker je ponujano seme dvakrat čisteno in le odbrano debelo seme, zadostuje polovica semena v primeri s drugim cenim a slabim semenom, zato je kupec tega semena na vsak način na dobičku. Naročila je prijaviti	(6_5)
c. kr. kmetijski družbi kranjski v Ljubljani.
OVES
(Willkomm.)
Ta težka vrsta ovsa vspeva v vsaki zemlji, je najzgodnejša, da zelo obilo pridelka, visoko in prav dobro slamo za krmljenje ter nepreleži. Ker se ta oves redko seje, zadošča na oralo bOkg.	(29—2)
Razpošilja se z vrečo vred 25 kg za 5 gld.; 50 kg za 9 gld. 50 kr.; 100 kg za 18 gld. Vzorci v vrečicah po 5 kg se pošiljajo poštnine prosto (franco) ako se znesek I gld. 70 kr. naprej pošlje na
grajščinsko oskrbništvo Golice
pri Konjicah na Sp, Štajerskem,
NAZNANILO.
Frane Podgoršek poprej F. Ogoreuc, posestnik
drevesnice v Brežicah, prodaja iz svoje drevesnice vsakovrstna visokodebelna drevesca po 30 kr. komad; 2 do 41etne hruške in jabolka (pritlikavce) od 30 do 50 kr. komad; dveletne divjake presajene 1000 komadov za 14 gld. —Presajene jabolčne podlage za pritlikavce za okuliranje 1000 po 25 gld.; kutne 2 do 31etne, presajene, 1000 po 20 gld.; hrušove divjake, 21etne, za okuliranje 1000 po 12 gld., jabolčne pa po 8 gld. 1000 komadov. Divjake za presajenje (Pik-nierpflanzen) 2 gld. 1000 komadov. (32—2) Cepiči k divjakom potrebni, vrste, gori imenovanemu
prepuščene, se priložijo brezplačno. 1*31 ********************
K *
M
K *
* * * *
Izvrstno
belo in črno vino
garantirano pristno,
ima naprodaj od 56 litrov naprej po 24 kr. liter	(15-4)
IVAN KOCIAN,
* * * * * * * * * *
* posestnik v Žirjah, pošta Sežana, Primorsko. * ********************
Seme pravega kašeljskega zelja,
lastni pridelek iz leta 1896, prodaja 40 gramov za 50 kr. Denar je poslati naprej. Za pristnost in kaljivost se jamči.
Ignacij Mereina,	(22-4)
posestnik v Kašlju, pošta Zalog pod Ljubljano.
Puškarske izdelke,
priporoča slavnemu p. n. občinstvu, kakor: vsakovrstno puškarske izdelke najnovejših sistemov, puške: lovske za brok ali kroglje, kakor tudi take za tarčo, sobne puške (Flobert), ter orožje v osebno obrambo.
Vsakovrstna popravila in predelovanja po najnižjih cenah.
Vse pri meni izdelano orožje je samo ročno delo iz najboljšega materijala; vse puške so uradno preskušene in dobro uravnane.	(1-51
ifcS^ Za vsako delo sem vestni porok sam.
Obširne ilustrovane cenike, slovenske in nemške, do-pošiljam na zahtevanje poštnine prosto.
ANTON SODIA, puškar v Borovljah
(Ferlach) Koroško.
Oddaja ruskega lanenega semena.
Podpisana družba bo oddajala tudi to leto pravo rusko Ianeno seme in sicer
kilogram po 15 kr. ali stari mernik po 3 gld. 13 kr.
Naročniki naj se takoj oglase pri podpisani družbi ter naj prilože aro in naznanijo zadnjo železniško postajo.	(7—5)
C. kr. kmetijska družba v Ljubljani.
1
Mala naznanila.
Vsak nd c. kr. kmetijske družbe kranjske sme po dvakrat na leto in sicer brezplačno prijaviti med nMalimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospodarskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to število plačati po 5 kr. za vsak natiB. Neudje plačajo za objave med „Halimi naznanili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Pluge in osipalnike po najboljši in skušeni sestavi izdeluje po 8 gld.. močnejše po 9 gld. komad, Miha Preložnik, kovač v Hotinji Vasi, pošta Kranichsfeld, Sp. Štajersko	(30)
Bik belanske pasme, jako lep, izvrsten plemenjak. 2 leti star, 140 cm visok, licenciran, je naprodaj pri And. Mejaču, posestniku v Komendi pri Kamniku.	(50)
500 litrov izvrstnega brinjevca proda And. Urbančič v Knežaku na Notranjskem. CeDa po dogovoru.	(5B)
Lep hrastov steber, 7" cm visok in 1 m širok ima napr< daj Janez Piic, posestnik v Kompoljali pri Dobrepoljah. Cena po dogovoru.	(67)
Štiri prav lepe bike, od 1 do 2 leti stare ima naprodaj Anton Kržišnik, posestnik v Bukovem Vrhu, pošta Poljane nad Škofjo Loko. Cena po dogovoru.	(58)
Strojarija s 7 kadmi in nekaj druge priprave, 5 minut od Šmar-tir.a pri Litiji oddaljena, ležeča ob deželni cesti, da se na 6 let v najem. Več se izve pri Francu Žel*zniku, posestniku v Črnem potoku, pošta Šmartin pri Litiji.	(59)
50 panjev čebel, zdravih in močnih ima naprodaj Fran Razinger, posest, v Svatnah, pošta Št. Jakob v Rožni dolini, Koroško. (60)
Ovčarski pes, zelo dobro izurjen, dober varuh pri živini, je naprodaj pri Jos. Venetu v Radečah, Gorenjsko.	(61)
Učenca, kteri ima veselje do sedlarstva, sprejme takoj Fran Korošec. sedlarski mojster na Bledu. Vse drugo po dogovoru. (62)
Izvrstnega bika, muricodolske pasme, licencovan, 2 leti star. 118 cm visok, črnosive barve ter jako krotak, proda po prav nizki ceni Matija Petrič v Zelšah pri Cerknici.	(63)
Ribniški fižol, izbran za seme, prodaja po 10 gld. 100 kg postavljen na postajo Ribnica Ivan Fajdiga v Šodražici.	(64)
Čistilnik za laneno seme ima naprodaj Fran Mikuž v Črnem vrhu nad Idrijo.	(65)
500 litrov slivovca, tri leta starega, naravnega ima naprodaj Ivan Korošec v Sv. Petru na Pivki.	(66)
Več sto brezovih dreves, sedaj posekanih, debelih in drobnih, za kolarje ali pa za drugo rabo, ima naprodaj Jarnej Maver v Slavini št. 15. pošta Prestranek. Cena nizka.	(67)
Tisoč jabolčnih divjakov in krompir „onejida", zadnji za seme, proda Ivan Karlovšek, posestnik in trgovec v Šmarjeti. Dolenjsko.	(68)
Voznika (kučerja), kteri zna nekoliko na vrtu delati takoj vsprejme oskibništvo grajščine Podvin, pošta Radovljica.	(69)
Gozdni čuvaj, samski, zmožen slovenskega in nemškega jezika, praktičen v gozdarstvu in lovu se takoj vsprejme pri oskrb-ništ.vu grajščine Križ pri Kamniku	(70)
Mrjasca, jorkširske pasme, 2 leti starega, spušča po 50 kr. skok. Dalje ima naprodaj mlekarske posode od Pfanhauserja iz Dunaja Aleksij Bergant, veleposestnik v Šenčurju pri Kranju. (71)
Lepo posestvo na Gorenjskem, ki ima čez 50 oralov zemljišča, in sicer dobrih njiv, travnikov in neizsekanega gozda, se proda ali da v zakup. Na posestvu je dobro urejena vinska kupčija. Oni, ki se zanimajo za to posestvo obrnejo naj se na uredništvo ..Kmetovalca" pod črko K.	(72)
Krompir „agnelijev biser" ima naprodaj kmetijska podružnica v Čatežu, pošta Vel. Loka pri Trebnjem.	(73)
Seme pravega ribniškega fižola, lepo izbranega, ima naprodaj Jakob Lovrenčič v Šodražici. postaja Ortenek.	(74)
Deloljubne
os-ebe — povsod — katere trajni denarni zaslužek iščejo, naj pismeno povprašajo pod „Zukunftsvorsorge" Gradec, poste restante	(28—2)
Semenski krompir
„rožnik" in „amerikanec" zgoden, kakor pravi češki in ogerski „onejidovec", lep češki ječmen in oves in več drugih vrst semen prodaja po nizki ceni
Josip Leve,
trgovec v Ljubljani.
Dalje kupuje vsakovrstne zgodnje rastline kakor: črešminovo lubje, črna čmerika, lapuliovo cvetje, sladke korenince, jeternik, jelenov jezik, ježice, sme-rekovo seme itd. itd. po možno visoki ceni. (43—i)
XXXXXXXXXXXXXHXXXXXX X	X
x Na prodaj je x
n x
| givelika kmetija!*
X z lepim pohištvom in eno opekarno; poseje se X okoli 100 birnov (en birn je 80 litrov), tudi travniki ^ in gozd je v enem kosu. Cena brez inventarja S 15.000 gld. — Več se izve na št. 22 v Veli- 2 S kovcu na Koroškem.	(37-1) S
xxxxxxxxxxxxxxxxxxxn
Nova hiša,
z opeko krita na Prežganji blizo cerkve, 2 uri od Litije in 4 ure od Ljubljane oddaljena, za vsako kupčijo, posebno za štacuno pripravna brez konkurence ima 4 sobe, klet, vodnjak in hlev zraven pa tudi gojzd in toliko zemlje, da se lahko krava in par prešičev redi, je v enem mescu na prodaj ali pa se da v najem. Cena je 1300 gld. ali pa 60 gld. na leto.	(42-1)
Natančneje se poizve pri
Mariji Grad na Prežganji, pošta Litija.
§ Odpadki od s9-1) §
*deteljnib semeni
100 kg. za 1 gld 50 kr. prodaja
8 Moises & Neuvvirth
^ v Ljubljani. Dunajska cesta.