Zbornik razvojne skupine za e-angleščino Ob 10-letnici delovanja razvojne skupine za e-angleščino Urednica: Danijela Kačinari Avtorice besedil: mag. Nives Kreuh, Metka Košir, Marija Šubic, Jerica Glavan, Suzana Rehberger, Danijela Kačinari Jezikovni pregled: Danijela Kačinari Založba: Zavod Republike Slovenije za šolstvo Predstavnik: mag. Gregor Mohorčič Urednica založbe: Mira Turk Škraba Urednica spletne strani: Danijela Kačinari Prva objava na spletni strani Zavoda RS za šolstvo: http://info.edus.si/e-ang/images/stories/pdf/zbornik_eang.pdf Ljubljana, september 2009 Razvojna skupina za e-angleščino http ://info.edus.si/e-ang/ ^ E-dngleščind - MoziLla Firefox File Edit View History Bookniarlís lools Help Q http;//www2.arnes.si/-^angrci/ang/index.htm Qj germini.jpg (JPEG Ima... ^ Getting Started ti;^ Latest Headlines English COMXnCT US CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 811.111:004.9(082)(0.034.2) ZBORNIK razvojne skupine za e-angleščino [Elektronski vir] : ob 10-letnici delovanja razvojne skupine za e-angleščino / avtorice besedil Nives Kreuh ... [et al.] ; urednica Danijela Kačinari. -Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2009 Način dostopa (URL): http://info.edus.si/e-ang/images/stories/pdf/z bornik eang.pdf ISBN 978-961-234-825-0 1. Kreuh, Nives 2. Kačinari, Danijela 247486464 © Zavod Republike Slovenije za šolstvo, 2009 Vse pravice pridržane. Brez založnikovega pisnega dovoljenja gradiva ni dovoljeno na kakršen koli način reproducirati, kopirati ali kako drugače razširjati. Ta prepoved se nanaša na vse oblike reprodukcije. Kazalo Uvod...........................................................................................................................................4 Od razvojne skupine za uporabo računalnika pri pouku angleščine do razvojne skupine za e- angleščino...................................................................................................................................5 Razvojna skupina za e-angleščino kot inovator didaktike pouka angleščine.............................8 Aktualni mrežni projekti..........................................................................................................15 iEARN..................................................................................................................................15 Pomladni dan........................................................................................................................18 Spletne učilnice pri pouku........................................................................................................20 Spletniki pri pouku...................................................................................................................22 Izobraževanje učiteljev.............................................................................................................24 Seminarji...............................................................................................................................24 Delo razvojne skupine in prenova učnih načrtov.....................................................................28 Spletne strani razvojne skupine za e-angleščino......................................................................29 Pregled desetletnega dela razvojne skupine za e-angleščino...................................................31 Uvod Danijela Kačinari, Prometna šola Maribor Uporabe sodobne tehnologije pri pouku danes ne razumemo več kot nekaj novega in revolucionarnega, ampak jo uporabljamo enakovredno ali celo več ali bolj enakovredno, kot uporabljamo knjige, slovarje, revije in podobno, po čemer segajo učitelji angleščine za delo z dijaki in učenci. Svetovni splet nam nudi brezmejno količino informacij in pripomočkov, s katerimi si pri našem vsakdanjem delu hitro in z lahkoto pomagamo. Tako imenovano e-učenje ponuja bogato izkušnjo učenja. Velik vpliv ima na družbeno in sodelovalno interakcijo, saj učitelj in učenec istočasno aktivno razvijata svoje razumevanje. E-učenje ponuja neomejeno število virov v zanimivih elektronskih medijih, ki so dostopni kjerkoli in kadarkoli. Zaradi lahke dostopnosti vsem imajo ti mediji močan vpliv na naše vsakdanje življenje in na izobraževanje. Uporabljamo jih lahko na različne načine, za vedno nove namene in za doseganje najrazličnejših ciljev. Prinašajo pa tudi določene pasti, na katere moramo biti pozorni, saj velikokrat presegajo praktične izkušnje učiteljev. Lahko se zgodi, da učitelji in učenci izgubijo nadzor nad gradivom, ki ga uporabljajo oziroma imajo težave z izbiranjem pravih in ustreznih virov in orodij. Zato je potrebno temeljito razmisliti o njihovem izboru in jih na ustrezen način vključiti v pouk. Še več pozornosti je potrebno posvetiti izbiri ustreznih metod, ki spodbujajo učenčevo aktivnost in omogočajo učinkovito učenje v smislu skupinske interakcije in sodelovalnega učenja. VIR Freedman, T., and individual contributors. 2006. Coming of age: An Introduction To The New Worldwide Web. Ilford: Terry Freedman Ltd. Dostopno na: http://www.terrv-freedman.org.uk/db/web2/doc page4.html (20. 10. 2008). Od razvojne skupine za uporabo računalnika pri pouku 1 1 * 1 * 1 angleščine do razvojne skupine za e-anglesčino Metka Košir, SERŠ Maribor Danijela Kačinari, Prometna šola Maribor V desetih letih delovanja se je v skupini zvrstilo precejšnje število članic in članov, ki so s svojim delom in navdušenjem prispevali k razvoju tega področja pri nas in v tujini. 1998 - 2008 10. 3. 1998 - 10. 3. 2008 Slika 1: Spletna stran razvojne skupine, 2002 Članice in člani skupine: Mira Matič od 1998 do 1999 Irena Bilc-Slivar od 1998 do 2006 Danijela Kačinari od 1998 Metka Košir od 1998 Elizabeta Šušmelj Vidovič od 1998 do 2007 Vida Vidmar od 1998 Nives Kreuh od 1999 Jana Artelj od 1999 do 2000 Marta Pačnik od 1999 do 2006 Petra Škofič od 1999 do 2002 Irena Škulj od 1999 do 2006 Helena Turk od 1999 do 2005 Edi Ivan Lubej od 2001 do 2002 Helena Osterman od 2001 do 2002 Gordana Pečnik od 2001 do 2002 Tatjana Merc od 2003 do 2006 Jerica Glavan od 2006 Brigita Praprotnik od 2006 Suzana Rehberger od 2006 Marija Šubic od 2006 Alenka Andrin od 2008 Nataša Intihar Klančar od 2008 Mitja Logar od 2008 Zvonka Ziherl od 2008 Ingrid Zupanc Brečko od 2008 Darja Žnidaršič od 2008 Slika 2: Članice in člani razvojne skupine Razvojna skupina za e-angleščino kot inovator didaktike pouka angleščine1 Nives Kreuh, ZRSŠ Informacijsko-komunikacijska tehnologija oz. orodja informacijske družbe (IST) so vnesle velike spremembe v vsakdanje življenje. Zato bi jih morale tudi v naš proces vzgoje in izobraževanja. Če naj bi sledili potrebi in zahtevi po sodobnem pouku, ki naj bo čim bolj avtentičen, z veliko projektnega dela, sodelovalnega dela, s samovrednotenjem zmožnosti oz. kompetenc, kar smo zapisali v nove kataloge znanj in posodobljene učne načrte, tega preprosto ni mogoče uresničiti brez uporabe IKT pri pouku. Še posebno je to izrazito pri pouku angleščine oz. tujih jezikov. Nobena komunikacija danes ne poteka več brez uporabe sodobnih digitalnih orodij (Kreuh, 2006:13), zato je tudi sporazumevalna zmožnost v dokumentih opredeljena drugače, pa tudi vse druge potrebne zmožnosti oz kompetence so medsebojno neločljivo povezane. Če želijo učitelji ohranjati motiviranost dijakov pri pouku tujega jezika, ki ga učenci in dijaki usvajajo tudi zunaj šole in brez sedenja v šolskih klopeh, in seveda (učinkoviteje) dosegati zmožnosti oz. kompetence, zapisane v učnih načrtih in katalogih znanj (Kreuh et al., 2003; Kač et al., 2006; Kač et al., 2007), je treba spremembe vpeljati v samem učnem procesu. Seveda pa je nujno, da učitelji zaznajo te spremembe in se tudi sami začnejo spreminjati. Orjemo ledino Tovrstne spremembe je že leta 1998 pod okriljem Zavoda RS za šolstvo začela vpeljevati razvojna skupina za uporabo računalnika pri pouku angleščine v srednjih šolah. Njen temeljni cilj je razvijanje didaktike uporabe informacijsko komunikacijske tehnologije pri pouku angleščine in usposabljanje učiteljev na področju IKT. Strokovno in razvojno delo članov se je začelo z udeležbo na seminarjih, delavnicah in konferencah, saj je nemogoče novosti vpeljevati brez strokovnega usposabljanja in pregleda dela ter gradiv, ki so že nastala na tem področju. To velja tudi za »današnje učitelje«, ki si morajo najprej pridobiti IKT spretnosti in se seznaniti s tem, kar že obstaja na področju didaktike uporabe IKT pri pouku različnih 1 Članek je bil v celoti objavljen v reviji Vzgoja in izobraževanje, letnik XXXXIX, številka 5, str. 49. predmetov. To je tudi temeljni pogoj za razvijanje digitalne zmožnosti. Med pomembnejša usposabljanja skupine sodijo udeležba in sodelovanje na delavnicah ICT in Vocationally Oriented Language Learning^ in Tailoring CALL for VOLL^ v Evropskem centru za moderne jezike v Gradcu v letih 1998, 2000 in 2002. Pomembna naloga v tistem času v povezavi z Ministrstvom za šolstvo in šport je bila pregledovanje in ocenjevanje programske opreme, ki se je začela pojavljati na tržišču, ter preverjanje njene uporabnosti in ustreznost pri pouku angleščine po kriterijih, ki so jih morali najprej postaviti. Naslednja naloga so bile spletne strani razvojne skupine4 in logotip kot prepoznavni znak skupine. Skupina je lahko na tak način ožji in širši javnosti prikazala svoje delo. V tem času na šolah še ni bila uveljavljena uporaba IKT pri pouku angleščine, zato je bilo treba razvojno delo in nastala didaktična gradiva čim bolj promovirati in navdušiti tudi druge učitelje angleščine za uporabo IKT pri pouku. Razvojna skupina je tako že od leta 2001 predstavljala svoje dosežke in primere dobre prakse na mednarodni konferenci MIRK5 in pozneje na SirIKT-u6, mednarodni konferenci lATEFL, VIVID-u, INFOS-u itd. Leta 2002 so članice razvojne skupine za učitelje angleščine uspešno izvajale seminarje za programe Tense Buster in English+, ki jih je ministrstvo kupilo šolam. Skupina je pripravila vsa potrebna didaktična gradiva in na seminarjih učitelje angleščine usposabljala za njihovo uporabo. Tako je učenje angleščine postalo sodobnejše in zanimivejše tako za dijake kot tudi za učitelje To obdobje je nekako prvi korak pri uporabi IKT pri pouku, saj vodi uporaba že izdelanih gradiv in programov v razvijanje IKT-spretnosti učiteljev, dijakom pa nudi možnost razvijanja strategij vseživljenjskega učenja. A sama spretnost uporabe IKT-orodij še ne pomeni, da smo dosegli temeljni cilj, tj. digitalno zmožnost oz. kompetenco. To je bilo v nekem smislu tudi obdobje navdušenja nad tehnologijo, ki je kar precej časa postavljalo računalnik in ostala orodja kot cilj pouka. Šele v zadnjem obdobju učitelji tehnologijo razumejo kot orodje za uspešnejše in lažje doseganje ciljev pouka angleščine (Kreuh, 2001: 2008). 2 http://www.ecml.at/projects/voU/our resources/graz 2001/teacher interface/index.htm 3 http://www.ecml.at/projects/voll/our resources/graz 2002/ttraining/tailoring/index.htm 4 http ://www2 .arnes.si/~angro/slo/index. htm 5 http://www2.arnes.si/~sspmgiac/mirk2001/clanki/2 multimedija/bilc pred.pdf 6 http ://www.arnes.si/sirikt/pro gram.html Pomemben dosežek skupine je priprava predkonferenčnega dogodka mednarodne konference lATEFL leta 2002 v Ljubljani in hkrati ustanovitev Interesne skupine za računalniško podprt pouk v okviru Društva učiteljev angleščine lATEFL Slovenia s prispevki: - Priprava učne ure s CD-romi (1. Delo s slovarjem - Irena Škulj, 2. Enciklopedija pri pouku - Nives Kreuh, 3. Reward - Irena B.-Slivar, 4. British festivals - Helena Osterman, 5. Tense Buster - Elizabeta Š.Vidovič, 6. English+ Executive - Helena Turk), - Power point pri učni uri angleščine (Danijela Kačinari in Metka Košir), - Učna ura s pomočjo interneta (Nives Kreuh in Gordana Pečnik), - Internetne igrice (Gordana Pečnik in Nives Kreuh), - Medkulturno zavedanje (Metka Košir, Danijela Kačinari), v - Hot potatoes (Vida Vidmar, Irena Škulj). Skupina je doživela izjemen odziv kolegic, kar jih je spodbudilo k nadaljnjemu izobraževanju in sodelovanju. Zdaj gre zares Prelomnica dela in tudi razvojnega obdobja je leto 2004, ko je skupina začela slediti novim smernicam in se je soočila z drugačnimi možnostmi v pristopih poučevanja - sodelovalnim delom na daljavo (Kreuh, 2005: 18), in tako začela sodelovati v mednarodnih projektih Pomladni dan v Evropi7 in mrežnih projektih iEARN (International Education and Resource Network)8, ki vsako leto tudi pripravi mednarodno konferenco v eni od 115 držav na svetu, ki so članice te neprofitne zveze, in v kateri sodeluje na daljavo 20.000 šol in več kot 1.000.000 učencev oz. dijakov. Pomen za didaktiko je zelo velik, saj sodobne oblike in metode dela, kot so projektno delo, sodelovalno učenje, e-učenje s pomočjo spletnih učilnic (Weller, 2007: 19), pri pouku angleščine lahko osmislimo edino s pristno komunikacijo, ki je nikakor ne more nadomestiti igranje vlog. Če je temeljni cilj pouka angleščine razvijanje medkulturne sporazumevalne zmožnosti, ga je brez pristnih stikov s tujimi kulturami skoraj nemogoče doseči. V tem nam sodobna tehnologija z orodji, kot so svetovni splet, e-pošta, programi Skype in Messenger za komunikacijo v živo, spletni dnevniki oz. blogi, spletne strani You tube, Facebook itd., služi kot odličen pripomoček pri pouku, brez katerega sodobnega pouka angleščine sploh ni. http://www.springday2008.net/ww/en/pub/spring2008/homepage.htm 8 http://www.iearn.org/ Sliki 3 in 4: Usposabljanje multiplikatorjev Druga temeljna prelomnica v delu razvojne skupine so bile spremembe na področju usposabljanja učiteljev s projektom Evropskega socialnega sklada (ESS), v katerem je Zavod RS za šolstvo pripravljal programe seminarjev RO9 in usposabljal izobraževalce učiteljev oz. multiplikatorje, ki so usposabljali učitelje na seminarjih. Usposabljanja, ki ga je izvajal mednarodno priznani strokovnjak z Nizozemske Bob Hofman, so uspešno zaključile tudi članice skupine. ATTITUDE, AWARENESS & CHANGE Slika 5: Bob Hofman V tem letu se je skupina preimenovala v Razvojno skupino za e-angleščino (E-English Development Group). Slika 6: Logotip razvojne skupine Leta 2005 je skupina nadaljevala s svojim delom. Nadgrajevanje pridobljenega znanja so članice vestno in prizadevno predstavljale na že znanih konferencah in seminarjih ter si tako prizadevale predstaviti nove pristope poučevanja angleščine tudi kolegicam in kolegom. S ' http://www.zrss.si/seminarii/ prispevkom Projektno delo na daljavo pri pouku angleščine^10 (Kreuh, 2005) na konferenci MIRK 2005 se je začelo obdobje drugačnega pristopa usposabljanja učiteljev ter poučevanja in učenja angleščine. Slika 7: MIRK Skupina je začela pripravljati seminarje za učitelje angleščine: Priprava e-gradiv, Uporaba interneta pri pouku angleščine, Vključevanje IKT v pripravo učnega sklopa, Pouk tujih jezikov z uporabo spletnih dnevnikov in Vključevanje IKT v pripravo učnega sklopa in pouk tujih jezikov, ki so se začeli izvajati v letu 2006. Vsi se izvajajo kombinirano, z delom na daljavo in srečanjem v živo, za kar uporabljamo spletno učilnico Moodle. To prakso širimo tudi na druga področja, npr. kombinirano usposabljanje 11 (angl. blended learning) je uveljavljeno tudi pri usposabljanju učiteljev tujih jezikov v novih programih srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja (Kač, Kreuh, 2008; Mohorčič, Kreuh, 2008). Druga novost pri izvajanju seminarjev je tudi timsko izvajanje predavateljev - učitelja angleščine in učitelja, strokovnjaka za uporabo programske opreme in orodij. Tako je potekala večina didaktičnih seminarjev RO, ki smo jih pripravili v projektu ESS Izobraževanje izobraževalcev v računalniškem opismenjevanju. V seminarje so vpletene vsebine za sodelovanje v mrežnih projektih iEARN, saj člani skupine pri svojem pouku vpeljujejo drugačen pristop do poučevanja in učenja, zato pripravljajo gradiva za pouk tudi za druge učitelje. Projekti iEARN, v katerih sodelujejo tudi naše šole in za katere je skupina pripravila gradiva za pouk12 (objavljena so tudi na spletni strani razvojne skupine), so: My Hero, Fair Play, My Country, Cities near the Sea, My Name, Cultural Recipe Book: Food for Thought, Learning Circles idr. ' http://www.vsezavse.com/mirk/index.php?lokaciia=2&iezik=si http://info.edus.si/seminarii/course/category.php?id=5 ■ http ://www2.arnes.si/~angro/slo/ucitelii/uciteli i.htm#medmrezniproi ekti Novi izzivi Delo razvojne skupine je vezano na srednje šole, saj so bile članice do leta 2008 učiteljice iz različnih srednjih šol. Zdaj se je skupina obogatila z novimi člani iz osnovnih šol, saj se pripravljamo na nove izzive. Na Zavodu RS za šolstvo sta v pripravi projekta Obvezni drugi tuji jezik v osnovni šoli in Zgodnje poučevanje tujega jezika, kar pomeni, da bomo v prihodnosti pripravljali gradiva za pouk in usposabljali učitelje in vzgojitelje. Z nadaljevanjem projektov Evropskega strukturnega sklada smo posegli še na druga področja dela, saj se odpira možnost svetovanja šolam, ki bo naravnano na praktične prikaze primerov dobre prakse, za kar pač potrebujemo sodelovanje učiteljev, ki izvajajo sodoben pouk angleščine. Pri nastajanju e-gradiv že sedaj sodelujemo kot konzulenti avtorjem teh gradiv, kar odpira seveda cel spekter novih možnosti uporabe le-teh pri pouku. In nazadnje je tukaj še novonastajajoči izobraževalni portal Slovensko izobraževalno omrežje, ki potrebuje urednike za posamezna predmetna področja. To so seveda spet člani razvojne skupine za e-angleščino. VIRI Weller, M. 2007. Virtual learning environments: using, choosing and developing your VLE. London: Routledge. Kreuh, N., Šečerov, N. 2003. Katalog znanja ključne kvalifikacije tuji jezik. Srednje poklicno izobraževanje. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Kač, L., Kozar, H., Kreuh, N., Pečnik, G., Race, T., Šečerov, N., Valentič, M., Gospodarič, K. 2006. Katalog znanja za prvi tuji jezik v programih srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja. Ljubljana: ZRSŠ. Kač, L., Kozar, H., Kreuh, N., Pečnik, G., Race, T., Šečerov, N. , Valentič, M., Gospodarič, K. 2007. Katalog znanja za drugi tuji jezik v programih srednjega poklicnega, srednjega strokovnega in poklicno tehniškega izobraževanja. Ljubljana: ZRSŠ. Dostopno na: http://www.zrss.si/default.asp?link=predmet&tip=6&pID=1&rID=1212 (20. 7. 2008). Kač, L., Kreuh, N. 2008. Vključevanje IKT v pouk tujih jezikov v novih poklicnih in strokovnih programih. V: Orel, M. e tal. (ur.). Zbornik/Mednarodna konferenca Splet izobraževanja in raziskovanja z IKT - SIRIKT 2008, Kranjska Gora, 16. - 19. april 2008. Ljubljana: Arnes. 150-154 (elektronski vir). Kreuh, N. 2006. Spodbujanje uporabe sodobnih informacijskih tehnologij kot orodje sporazumevanja prihodnosti. V: Festival tujih jezikov: gradivo za Festival tujih jezikov, , Ljubljana: Rokus, str. 23. Kreuh, N. 2005. Projektno delo na daljavo pri pouku angleščine = On-line project work in English classes. V: Labernik, Z. (ur.), Varšek, M. (ur.). 10. mednarodna konferenca - MIRK'O5, 19. - 21. maj 2005, Osnovna šola Cirila Kosmača Piran. [Zbornik]. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod za projektno in raziskovalno delo na omrežju internet, Akademska in raziskovalna mreža Slovenije. Piran: Osnovna šola Cirila Kosmača. Kreuh, N. 2001. My way or highway. V: Conference programme. Ljubljana: iatefl: Faculty of education, 2001, str. 8. Kreuh, N. 2005. On-line project work and English classes. V: Humanising the English language classroom: conference programme. Ljubljana: Faculty of education, str. 18. Mohorčič, G., Kreuh, N. 2008. Virtual classrooms as a support in the development of national curriculum, V: Dečman Dobrnjič, O. (ur.) Cross education dialogue: selected topics, Ljubljana: The National Education Institute; Tainan, str. 100-106. SPLETNI NASLOVI http://www.ecml.at/projects/voll/our resources/graz 2001/teacher interface/index.htm (15. 9. 2008). http://www.ecml.at/projects/voll/our resources/graz 2002/ttraining/tailoring/index.htm (15. 9. 2008). http://www2.arnes.si/~angro/slo/index.htm (15. 9. 2008). http://www2.arnes.si/~sspmgiac/mirk2001/clanki/2 multimedija/bilc pred.pdf (15. 9. 2008). http://www.arnes.si/sirikt/program.html (15. 9. 2008). http://www.springday2008.net/ww/en/pub/spring2008/homepage.htm (15. 9. 2008). http://www.iearn.org/ (15. 9. 2008). http://www.zrss.si/seminarji/ (15. 9. 2008). http://www.vsezavse.com/mirk/index.php?lokacija=2&jezik=si (15. 9. 2008). http://info.edus.si/seminarji/course/categorv.php?id=5 (15. 9. 2008). http://www2.arnes.si/~angro/slo/ucitelji/ucitelji.htm#medmrezniprojekti (15. 9. 2008). Aktualni mrežni projekti Jerica Glavan, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica Danijela Kačinari, Prometna šola Maribor Metka Košir, SERŠ Maribor Nives Kreuh, ZRSS Suzana Rehberger, SERŠ Maribor iEARN Učitelji angleščine se zavedamo, da je sodelovanje v mrežnih projektih pomembno za razvijanje medkulturnega sporazumevanja, kar je eden od ciljev pouka tujih jezikov. IEARN (International Education and Resource Network) je največje svetovno neprofitno omrežje, ki spodbuja učitelje in mladino k uporabi medmrežja in drugih tehnologij pri sodelovanju v mednarodnih projektih v različnih jezikih, kar izboljšuje kvaliteto pouka in spreminja svet na bolje. Gradivo za obravnavane projekte v obliki učnih listov in priprave za učitelja je objavljeno na spletni strani http://info.edus.si/e-ang/index.php?option=com_content&task=view&id=33&Itemid=40. My Hero My hero je eden izmed mednarodnih mrežnih projektov organizacije iEARN, ki spodbujajo pismenost in medkulturno sporazumevanje. Na spletnih straneh http://www.mvhero.com najdemo bogat arhiv najrazličnejših junakov z vseh koncev sveta. Fair Play Šport je neločljivo povezan z našim vsakdanjikom in nas spodbuja in navaja na zdrav način življenja in mišljenja. Ob športnih dogodkih se sproščajo močna čustva. Žal so ta pogosto tudi negativna in povezana z ljudmi in dogodki, ki s športom nimajo dosti skupnega. Namen projekta Fair Play je spodbujanje kritičnega razmišljanja mladostnikov o vlogi športa, o vplivu medijev in odkrita izmenjava mnenj med mladimi v različnih evropskih državah (http://www.lacenet.org/fairplav/index.htm). My Name My name je prav tako eden izmed mednarodnih mrežnih projektov organizacije iEARN, ki spodbujajo pismenost in medkulturno sporazumevanje. Na spletnih straneh http://www.iearn.org/projects/myname.html najdemo bogat arhiv, kjer lahko učitelj sodeluje tudi v forumu za učitelje in si ogleda dosedanje izdelke dijakov v elektronski obliki. Cultural Recipes v o « ir v vok ijak di Slika 8: Izdelki dijakov Priprava hrane je tisti del našega vsakdanjika, ki se spreminja glede na letni čas, starost, trende, zdravniška priporočila, zdravstveno stanje, med drugim pa tudi glede na geografske značilnosti. Hrana v različnih delih sveta je tako različna, da smo pripravljeni obiskati tuje države tudi zato, da bi spoznali nove okuse. Pogosto pa niti kuhinje svoje lastne domovine ne poznamo dovolj dobro, da bi o njej lahko razpravljali. Hrana je pogosto povezana z zgodbami, osebnimi doživljaji, spomini na prednike ali sorodnike, prijatelje, zelo pogosto tudi s posebnimi okoliščinami, ki vplivajo na pripravljanje hrane, kot so na primer prazniki. Namen projekta Cultural Recipes Book - Food for Thought je raziskovanje lastne kulturne dediščine, saj prehrana tja prav gotovo sodi, in pogled v kulturno dediščino in življenje prebivalcev drugih držav. Cultural Recipes Book je eden izmed mednarodnih mrežnih projektov organizacije iEARN, ki spodbujajo pismenost in medkulturno sporazumevanje. Učitelj si pred pričetkom dela podrobno ogleda spletno stran http://www.iearn.org/projects/foods.html. Zelo dobro je, da se na spletni strani organizacije iEARN tudi prijavi kot sodelujoči učitelj. S tem si pridobi pravico, da si natančneje ogleda podatke o različnih projektih in tudi sodeluje pri izmenjavi izkušenj. My Country Namen projekta je zbiranje informacij o deželah in izboljšanje znanja jezika. Učenci lahko sodelujejo na različne načine: z risanjem, slikami o prebivalcih, kulturnih značilnostih dežele, kmetijstvu, industriji. Cilj projekta je zbrati informacije o vseh deželah, ki v tem projektu sodelujejo. Učenci in učitelji lahko sodelujejo tudi v forumu ter tako izmenjujejo svoja mnenja in izdelke (https://media.iearn.org/node/153). Learning Circles Vključevanje projekta iEARN učni krožki - Places and Perspectives v pouk angleščine13 spodbuja dijake k raziskovanju lokalne zgodovine, kulture in drugih značilnosti geografskega področja. V projekt se prijavijo učitelji preko spletne strani http://www.iearn.org/circles/. Koordinator projekta razporedi prijavljene učitelje iz različnih dežel vsega sveta v skupine. Projekt je časovno razdeljen v posamezne sklope, datumi in roki so objavljeni na zgoraj omenjenem spletnem naslovu. Učni listi so objavljeni v spletni učilnici, v katero udeleženci opravljene naloge tudi ponovno naložijo. Med reševanjem nalog udeleženci sodelujejo v forumih, komunicirajo po elektronski pošti in v spletnikih ter posredujejo vprašanja, zastavljena v učnih listih, udeležencem drugih držav. Izmenjava informacij, komuniciranje v angleščini, spoznavanje novih kultur, načina življenja, geografskih raznolikosti in še česa so v projektu iEARN LC ključnega pomena. Končni izdelki so objavljeni na spletnih straneh iEARN Learning Circles. Dijaki, ki so v projektu sodelovali, predstavijo nalogo v obliki krajšega referata tudi pri pouku, seveda v 13 http://www.sirikt.si/abstrakt%20planetarna%20predavania/Suzana-Rehberger.html angleščini. Projektna naloga iz Slovenije, ki je nastala v letu 2007, je objavljena na naslovu http://www.iearn.org/circles/2007session1/index.htm#placesPerspectives. Folk Tales Ljudsko izročilo je neločljivo povezano z bivanjem človeka, zaradi pomembnosti naukov, ki jih prenaša, pa je preživelo do današnjega dne. V projektu Folk Tales učenci berejo ljudske pripovedke, se poučijo o njihovi zgradbi in sporočilnosti, na koncu pa ustvarijo izvirno besedilo. Njegovo bistvo ostaja primerna zgradba in poučen nauk, obogatijo pa ga z okraski enaindvajsetega stoletja - s sliko in filmom. Več na http://media.iearn.org/projects/folktales. Izdelke dijakov, ki so sodelovali pri projektih iEARN, najdemo na naslednjih spletnih straneh: http://www2.arnes.si/~mkosir2/studvwithus/SI/CulturalRecipes/CulturalRecipes Slovenia07.pdf http://www2.arnes.si/~mkosir2/studvwithus/people/FairPlav Slovenia07.pdf http://www2.arnes.si/~mkosir2/studvwithus/SI/MvCountrv/MvCountrv_Slovenia08.pdf http://www2.arnes.si/~mkosir2/studvwithus/personal matter/MvName Slovenia07.pdf http://www2.arnes.si/~mkosir2/studvwithus/personal matter/MvName2 Slovenia07.pdf http://www2.arnes.si/~mkosir2/studvwithus/personal matter/MvName.htm http://www.zari.org.ge/MYNAME.SLOVENIA.pdf http://www2.arnes.si/~angro/slo/ucitelji/dokumenti/mv name/Mvname.pdf http://www2.arnes.si/~mkosir2/studvwithus/personal matter/MvName3 Slovenia08.pdf Pomladni dan Pomladni dan v Evropi je pobuda, ki med mladimi pospešuje učenje in razpravljanje o Evropski uniji. Dogodki in aktivnosti Pomladnega dne omogočajo partnersko povezovanje med šolami širom po Evropi. Projekt podpira Evropska komisija, organizacijsko nalogo pa opravlja Evropsko izobraževalno omrežje. V Sloveniji projekt organizacijsko podpirajo Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo in Urad vlade za informiranje. Na spletni strani http://www.springdav2008.net/ww/sl/pub/spring2008/homepage.htm učitelji najdejo gradiva ali ideje za izvedbo projekta Pomladni dan. Dijaki in učenci s sodelovanjem v projektu dobijo možnost, da predstavijo svoja stališča o različnih evropskih temah. V letu 2008 je bila tema kulturna različnost, srečevanje z drugimi kulturami, sprejemanje drugih kultur in pomen dialoga med njimi. VIRI http://iearn.org/ (20. 10. 2008). http http //www.springday2008.net/ww/sl/pub/spring2008/homepage.htm (20. 10. 2008). //www.sirikt.si/abstrakt%20planetarna%20predavanja/Suzana-Rehberger.html (20. 10. 2008). Spletne učilnice pri pouku Metka Košir, SERŠ Maribor Delo zavzetega učitelja v 21. stoletju, ki ga predvsem zaznamuje uporaba informacijske tehnologije na vseh področjih življenja, sledi enemu osnovnih didaktičnih načel, da je učenje priprava na življenje in del življenja, zato mora splošnemu razvoju življenjskega sloga seveda slediti tudi pouk. Učenje je trajen proces, ki naj se ne konča ob koncu dopoldanskega pouka ali zadnji delovni dan v tednu. Učili naj bi se tudi takrat, ko vstop v šolo ni mogoč.14 Moderna tehnologija rešuje te težave in učitelju omogoča tudi, da na daljavo usmerja in nadzoruje domače delo svojih dijakov. Učiteljem ni več na voljo le tabla in kreda, razvoj didaktičnih pripomočkov je mnogo hitrejši kot pritekanje finančnih sredstev za opremljanje šol. Celo učno okolje ni več le takšno, kot so ga poznali naši starši in stari starši ali kot se ga spomnimo mi iz časov svojega institucionalnega šolanja; iz šolskih zgradb in učilnic, ki so jih krasili didaktični vizualni pripomočki, izdelki učiteljev pa tudi učencev in dijakov, se delo seli v virtualno okolje, v spletne učilnice, v katerih poteka pouk na daljavo ali le del pouka pri takoimenovanem kombiniranem učenju (blended learning). Kranj Technical and Economical High School in Skawina ---..... JJS "tT Technical School Centre Slika 9: Z Zlatim kablom 2006 nagrajena spletna učilnica Spletna učilnica mora biti skrbno pripravljena in pregledno organizirana; v njej je mogoče »skladiščiti« učne liste, osnutke in končne izdelke, mogoča je uporaba forumov in spletnikov, http ://www.sirikt.si/abstrakt%20planetarna%20predavania/Metka-Kosir.html lahko dodajamo interaktivne naloge vseh vrst, videoklipe, povezave na mednarodni splet, v spletni učilnici je navsezadnje mogoče tudi klepetati in še kaj. Pomembno pa je predvsem, da nam tako okolje nudi tudi možnost varovanja osebnih podatkov. VIRI Košir, M., Kačinari, D., Rechberger, S. 2008. Pouk angleščine v digitalni dobi. Vzgoja in izobraževanje, letnik XXXXIX, številka 5, str. 86. http://www.sirikt.si/abstrakt%20planetarna%20predavanja/Metka-Kosir.html (20. 10. 2008). http://www.tsckr.si/20052006/projekti/wclassroom/ (20. 10. 2008). http://www.naszaskawina.pl/classroom/ (20. 10. 2008). Spletniki pri pouku Marija Šubic, TŠC Kranj Spletnik ali blog je enostavna spletna aplikacija, ki od ustvarjalca ali uporabnika zahteva le osnovno računalniško predznanje. To pomeni, da je pri ustvarjanju spletnika pomembna predvsem vsebina. Zagotovo zgoraj omenjeni značilnosti - enostavnost kreiranja in poudarek na vsebini - pogojujeta vrtoglavo in nezadržno naraščanje števila spletnikov v zasebnih in poslovnih sferah, od leta 2003 dalje pa tudi v izobraževanju. Slika 9: Spletnik za pouk Izobraževalni spletnik je zagotovo lahko močno in učinkovito orodje moderne tehnologije, tako za učence kot za učitelje. Spletnik v učnem procesu lahko uporabljamo kot učiteljev, učenčev ali razredni spletnik. Predstavlja koristno izobraževalno orodje za vsa predmetna področja in na vseh nivojih izobraževanja. Skupna pomembna značilnost vseh vrst in nivojev spletnikov je, da se učilnica delno preseli v blogsfero, kjer se izobraževalne aktivnosti v spletniku lahko odvijajo neomejeno in neodvisno od časa in prostora, ki sta strogo definirana pri klasičnem poučevanju. Spletniki omogočajo kronološko pisanje in objavljanje, branje, komentiranje, dodajanje fotografij, avdio in video dokumentov, povezav na druge spletne strani, arhiviranje itd. V bistvu so to enostavne spletne strani in klepetalnice obenem. Njihov didaktični pomen je v tem, da omogočajo in spodbujajo neodvisno učenje, spodbujajo ustvarjalno in kritično razmišljanje, spontano, svobodno, selektivno in kritično izražanje, samostojno raziskovanje, analiziranje, odgovorno predstavljanje in izmenjavo informacij, komunikacijo in sodelovanje. Učenci interneta ne uporabljajo le pasivno, ampak tudi aktivno. Niso le opazovalci, ampak tudi ustvarjalci in komentatorji. Razvijajo tudi strategije samostojnega dela in učenja z uporabo IKT, komunikacijske spretnosti, zanimanja, medkulturne sporazumevalne zmožnosti, sposobnosti kritičnega razmišljanja, sposobnosti sprejemati nasprotna mnenja, kritike, nasvete in obenem spoštovati nasprotna mnenja. Sodelovanje v spletniku je posebna priložnost, da se izkažejo, tudi za učence, ki so po značaju introvertirani in jih pri pouku ponavadi »preglasijo« drugi učenci. Učitelj lahko s pomočjo spletnikov zasleduje in dosega različne cilje v učnem procesu. Ta prednost izvira iz neštetih možnih načinov uporabe, ki se učitelju ponujajo z veliko fleksibilnostjo in uporabnostjo tega orodja. Na spletniku učitelj učencem lahko objavlja naloge, zadolžitve, obvestila (tudi staršem), učence motivira z dodatnimi nalogami, vodi in usmerja delo, saj učenci pričakujejo pogovor in ne poučevanja, sodeluje z dlje odsotnimi učenci, spremlja razvoj učencev itd. Didaktična uporaba spletnikov pri pouku je torej odvisna tako od ciljev kot tudi od domišljije in ustvarjalnosti učitelja. Prav zaradi slednjega ostaja prihodnost izobraževalnih spletnikov široko odprta v brezmejno blogsfero. Izobraževanje učiteljev Danijela Kačinari, Prometna šola Maribor Ves čas delovanja skupine poteka tudi organizirano osveščanje učiteljev o pomenu, namenu in metodah uporabe IKT pri pouku angleščine. Največji poudarek je na načrtovanju in smiselnem vključevanju različnih orodij pri poučevanju in učenju angleščine, kar smo v zadnjih letih razširili na učenje in poučevanje vseh tujih jezikov. Seminarje15 izvajamo člani skupine, ki smo hkrati multiplikatorji za didaktične seminarje, skupaj z multiplikatorji seminarjev za uporabo programskih orodij. To sodelovanje oziroma timsko izvajanje seminarjev se je izkazalo za zelo praktično in smiselno, saj lahko učiteljem tujih jezikov na ta način pokažemo, da se od njih ne pričakuje, da bodo postali eksperti za IKT in da se je v določenih primerih pač potrebno in možno obrniti na strokovnjake za to področje. Seminarji Vključevanje IKT v pripravo učnega sklopa in pouk tujih jezikov Metka Košir, Serš Maribor Namen seminarja je ozaveščanje učiteljev tujih jezikov o koristnosti vključevanja sodobne informacijske tehnologije v vzgojno-izobraževalni proces, izobraževanje učiteljev za smiselno uporabo IKT za doseganje kateregakoli cilja iz učnega načrta, spodbujanje sodelovalnega dela in medpredmetnega povezovanja in spodbujanje projektnega dela. Udeleženci seminarja si pridobijo izkušnje, razvijajo veščine za delo z IKT, spoznavajo nove didaktične pristope, povezovanje med predmeti, razvijajo strategije za vzgojno-izobraževalno delo, zavest o vrednosti sodelovalnega dela, pridobijo samozavest in potrdijo lastno vrednost in usposobljenost. Seminar poteka v treh delih; daljši del v spletni učilnici je namenjen praktičnemu preizkušanju dela s sodobnimi tehnologijami, temu sledi srečanje v živo, nato pa še izdelava seminarske naloge, v kateri udeleženci seminarja v učni pripravi tematskega sklopa načrtujejo uporabo informacijske tehnologije pri pouku. 15 http://www.zrss.si/seminarji/ Seminar je bil prvotno namenjen le učiteljem in učiteljicam angleščine v srednjih šolah, kasneje pa smo ga preoblikovali v seminar za kolege iz osnovnih in srednjih šol, ki poučujejo katerikoli tuji jezik. Zanimanje za seminar je veliko; opravilo ga je že več kot deset skupin seminaristov. Slika 10: Delo na daljavo v spletni učilnici Pouk angleščine z uporabo spletnikov (blogov) Marija Šubic, TŠC Kranj Namen seminarja je ozaveščanje in spodbujanje učiteljev za koristno in smiselno didaktično uporabo spletnikov pri vzgojno-izobraževalnem delu ter za učinkovitejše doseganje ciljev učnega načrta. Učitelji s spletniki razvijajo svojo digitalno pismenost, spoznavajo nove didaktične pristope, razvijajo nove strategije za vzgojno-izobraževalno delo, razvijajo zavest o vrednosti timskega in projektnega dela ter medpredmetnega povezovanja, pridobivajo in krepijo samozavest in usposobljenost ter istočasno ustvarjajo svoj digitalni portfolio. Slika 11: Usposabljanje učiteljev na seminarju RO Seminar poteka v treh delih - kot aktivna delavnica, delo na daljavo v medmrežju in zaključno srečanje v živo. V uvodnem delu delavnice udeleženci spoznajo in se naučijo ustvariti ter uporabljati to enostavno spletno aplikacijo. Izhajajoč iz danih primerov dobre prakse svojemu novonastalemu spletniku dodajo vsebino, ki temelji na katalogu znanj za angleščino. Delavnici v živo sledi sodelovalno delo na daljavo v medmrežju. To še vedno, kot prej delavnica, poteka v »seminarskem« spletniku. V njem učitelj tutor vodi in usmerja delo na daljavo, obenem pa v njem poteka komunikacija z in med udeleženci. Tako učitelji lahko nazorno preizkusijo, kako poteka delo v spletniku z učenci. V času dela na daljavo vsak učitelj naredi in s svojimi učenci preizkusi še vsaj en spletnik, povezavo nanj pa objavi v seminarskem spletniku, da lahko tudi ostali udeleženci spremljajo delo v njem. Seminarska naloga udeleženca temelji na pripravi učnega sklopa, v katerega je vpet tudi novonastali izobraževalni spletnik. Delu na daljavo sledi še kratko srečanje v živo, ki je namenjeno ogledu, razlagi in komentiranju novih didaktičnih spletnikov udeležencev, povzemanju dela in razjasnitvi morebitnih nejasnosti. Januarja 2007 je bil izveden prvi takšen seminar za učitelje angleščine pri nas (http://angseminar.blogspot.com), sledile so mu še številne ponovitve. Dosedanji odzivi udeležencev na usposabljanje so bili vsakič pozitivni in spodbudni. Po eni strani so se z metodo »learning by doing« seznanili s konkretno in koristno uporabnostjo spletnikov za vključitev v učni proces, po drugi strani pa so, predvsem tisti, ki novih tehnologij še ne uporabljajo, se jih bojijo ali imajo do njih celo odklonilen odnos, spoznali, da je lahko tako enostavno spletno orodje, kot je spletnik, močno in učinkovito didaktično orodje moderne tehnologije tako za učence kot za učitelje. VIR http://www.zrss.si/seminarji/ (20. 10. 2008). Delo razvojne skupine in prenova učnih načrtov Metka Košir, SERŠ Maribor Po priporočilu Evropskega parlamenta in sveta16 se po prenovi naših šolskih programov, najprej poklicnih in strokovnih, s šolskim letom 2008/2009 pa še gimnazijskih, od učiteljev v srednjih šolah zahteva vključevanje ključnih zmožnosti v učni proces. Kakovostno izobraževanje in usposabljanje naj razvija ključne zmožnosti pri mladih do tiste ravni, ki bo osnova za nadaljnje učenje in poklicno življenje in ki bo odraslim omogočala posodabljanje teh ključnih zmožnosti skozi vseživljenjsko učenje, da se bodo lažje prilagajali hitrim spremembam v sodobnem življenju. Ena od teh osmih ključnih zmožnosti je digitalna zmožnost, ki se je prav gotovo ne da naučiti iz učbenika ali frontalno spredavati. Člani razvojne skupine, ki to zmožnost že dokaj dolgo vključujemo v svoj pouk, nismo le pripravljeni na udejanjanje novih katalogov znanj pri lastnem pedagoškem delu, ampak smo za sodobnejši pouk na svojih seminarjih, na konferencah in drugih srečanjih že usposobili veliko število slovenskih učiteljic in učiteljev tujih jezikov. Ob učenju drugih se tudi člani razvojne skupine neprestano razvijamo, osvežujemo, nadgrajujemo svoje e-kompetence in jih bomo morali tudi v bodoče. Na ta način smo tudi sami najboljši zgled kolegom, predvsem pa dijakom pri razvijanju tudi drugih ključnih zmožnosti, recimo zmožnosti učiti se, in to vse življenje, saj se z nami spreminja tudi svet okoli nas. Še več - tak način dela avtomatično vključuje tudi druge ključne zmožnosti -samoiniciativnost, podjetnost, logično sklepanje (matematična kompetenca), medsebojno sporazumevanje v maternem in tujih jezikih, medkulturno sporazumevanje. Prav zato nas veseli, da je tak način dela zdaj tudi uradno "predpisan", saj uporaba IKT pri pouku vpliva na organizacijo šolskega dela, sodelovanje med pedagoškimi delavci in postavlja tudi učence pred drugačne naloge. Nekatere naše zahteve so tako legalizirane, na primer delo na daljavo v virtualnem učnem okolju ali spletnem dnevniku. Jasno pa je, da imamo učitelji zaradi uporabe novih metod in orodij tudi nove odgovornosti in nikakor manj dela kot doslej. 16 Uradni list EU SI-UL 394 06-12-18 VIRI Uradni list EU SI-UL 394_06-12-18. RICHARDS, Cameron. The Design of Effective ICT-Supported Learning Activities: Exemplary Models, Changing Requirements, and New Possibilities. Language Learning & Technology. Vol. 9, No. 1, Jan. 2005, pp. 60-79. Dostopno na svetovnem spletu: http://llt.msu.edu/vol9num1/richards/default.html (20. 10. 2008). MESKILL, Carla., MOSSOP, Jonathan., DiANGELO, Stephen., PASQUALE, Rosalie. K. Expert and Novice Teachers Talking Technology: Precepts, Concepts, and Misconcepts. Language Learning & Technology. Vol. 6, No. 3, Sept. 2002, pp. 46-57. Dostopno na svetovnem spletu: http://llt.msu.edu/vol6num3/meskill/default.html (20. 10. 2008). LEVY, Mike. Culture, Culture Learning and New Technologies: Towards a Pedagogical Framework. Language Learning & Technology. Vol. 11, No. 2, June 2007, pp. 104-127. Dostopno na svetovnem spletu: http://llt.msu.edu/vol11num2/levy/default.html (20. 10. 2008). O'Dowd, Robert (ed.) (2007). Online Intercultural Exchange: An Introduction for Foreign Language Teachers. Clevedon: Multilingual Matters. Ware, Paige D. & Kramsch, Claire (2005). "Toward an Intercultural Stance: Teaching German and English through Telecollaboration." The Modern Language Journal, 89 (2), 190-205. Spletne strani razvojne skupine za e-angleščino Danijela Kačinari, Prometna šola Maribor Kakor se je dogajal razvoj in nadgrajevala usmeritev dela razvojne skupine za e-angleščino, tako so se spreminjale tudi naše spletne strani in se je bogatila njihova vsebina. Danes na spletnem naslovu http://info.edus.si/e-ang/ najdemo gradiva in spletne povezave, za katere menimo, da so lahko v pomoč učiteljem, učencem in dijakom pri njihovem delu. Na spletnih straneh najdemo kratko predstavitev skupine in dela članov skupine, novice s področja uporabe sodobnih tehnologij pri pouku, gradiva za učenje, gradiva za poučevanje, splošne povezave, informacije o seminarjih in njihovih vsebinah ter bloge. Gradiva za učenje sestavljajo zanimive povezave na različne spletne strani, ki jih lahko uporabijo tako učenci in dijaki kot tudi učitelji, da najdejo aktualne informacije, ki jih lahko uporabijo pri pouku. Sledijo povezave na spletne slovarje in enciklopedije, povezave na zabavne spletne strani v angleščini, ki so prav tako poučne, ter povezave na spletne strani, ki so namenjene prav in samo učenju angleščine. Tam učitelji najdejo vse: od že pripravljenih učnih listov in učnih priprav do različnih interaktivnih vaj, ki jih lahko uporabijo pri pouku. Sledijo naloge za bogatenje besedišča, ki so narejene v programu Hot Potatoes in jih lahko dijaki in učenci samostojno rešujejo. Razdeljene so po naslednjih tematskih sklopih: Ljudje, Zdravje, Hrana, Tehnologija in internet, Delo in denar, Šport in prosti čas, Potovanja in počitnice, Države, Pregovori. Dijaki se na naših spletnih straneh lahko pripravljajo tudi za poklicno maturo, saj so vse vaje interaktivne in lahko takoj dobijo rezultate oz. pravilne odgovore. Gradiva za poučevanje so namenjena učiteljem in vsebujejo informacije o naših izkušnjah pri rabi sodobnih tehnologij ter gradiva, ki so nastala s preizkušanjem le-teh v razredu. Med njimi so gradiva za projektno delo na daljavo, gradiva za učenje in poučevanje literature, načini uporabe spletne učilnice in drugih spletnih okolij, prednosti in slabosti uporabe interaktivne table ter primeri nalog spletnega iskanja. Pregled desetletnega dela razvojne skupine za e-angleščino Metka Košir, SERŠ Maribor 1998 Ustanovitev razvojne skupine za uporabo računalnika pri pouku angleščine v srednjih šolah. 1998 Sodelovanje članice skupine na delavnici 13/98: ICT in Vocationally Oriented Language Learning v Evropskem centru za moderne jezike v Gradcu. 1999 Pregled in ocenjevanje programske opreme na CD-romih. Usposabljanje članic: seminar Predstavitve z računalnikom. 2000 Sodelovanje članice skupine na delavnici 8/2000 (nadaljevanje delavnice 13/98) v ECML v Gradcu. 2000 Začetek nastajanja spletne strani razvojne skupine in oblikovanje logotipa, skupina začne s promocijo svojega dela in ugotavljanjem stanja na šolah. 2001 Skupina se uspešno predstavi na konferenci MIRK 2001. 2002 Izvedba seminarjev za programe Tense Buster in English+. Usposabljanje članic za izdelavo spletnih strani in interaktivnih vaj (Hot potatoes). Obnova spletnih strani razvojne skupine. 26. 9. 2002 Skupina pripravi predkonferenčni dogodek mednarodne konference IATEFL v Ljubljani. 2002 Sodelovanje članice skupine na delavnici na ECML v Gradcu, sodelovanje na konferenci INFOS, sodelovanje članic skupine na mednarodnih konferencah na Madžarskem in Hrvaškem, sodelovanje v mednarodnem projektu (LINGUA I) Language Resource Centre. 2003 Testiranje programa Promotics, seznanjanje z možnostjo dela na daljavo s pomočjo spletnih učilnic. 2003 Predstavitev na Teleinfosu na temo: Učna ura z računalnikom. 21. 5. 2004 MIRK 2004: delavnica Uporaba IKTpri pouku angleščine v srednji šoli. 2004 Članice sodelujejo v projektu Pomladni dan v Evropi. 2004 Skupina spremeni ime v Razvojna skupina za e-angleščino (E-English Development group). 2004 Začetek sodelovanja v mrežnih projektih iEARN, sodelovanje dveh članic skupine na konferenci IEARN na Slovaškem od 11. - 17.7. 2004 Udeležba članice skupine na ustanovni konferenci EALTA. 2004 Udeležba na poletni šoli British Council na Poljskem. 2004 Članice skupine zaključijo usposabljanje za multiplikatorje ZRSS (Bob Hofman). 2005 Prispevek na konferenci MIRK 2005 - Projektno delo na daljavo pri pouku angleščine. 2005 Priprava seminarjev: Priprava e-gradiv, Uporaba internetapri pouku angleščine, Vključevanje IKT v pripravo učnega sklopa. 2005 Poenotenje celostne podobe gradiv razvojne skupine. 2005 Izvedba osvežitvenega seminarja za multiplikatorke prvega kroga (osnovna šola). 2005 Udeležba na 12. konferenci iEARN v Senegalu. 2005 Usposabljanje multiplikatork iz drugega kroga. 2006 Spoznavanje učnega okolja Moodle in začetek sodelovanja z multiplikatorji 5ac. 2006 Skupina se razširi z multiplikatorkami iz drugega kroga usposabljanja. 2006 Izvedbe seminarjev: Vključevanje IKT v pripravo učnega sklopa, E-sporazumevanje v učnem procesu in mrežnih projektih. 2006 Začetek sodelovanja z razvojno skupino za e-nemščino. 2006 Didaktizacija projektov iEARN - priprava gradiv in navodil za učitelje. 2006 Udeležba na konferenci iEARN na Nizozemskem. 2007 Sodelovanje v projektu Learning Circles - Europe, Places and Perspectives, širjenje sodelovanja v projektih iEARN. April 2007 Sodelovanje na konferenci SIRIKT 07 v Kranjski Gori, vključevanje mrežnih projektov eTwinning v učni proces, didaktična uporaba blogov, mrežni projekti iEARNpti pouku angleščine. April 2007 Sodelovanje na CMEPIUS-ovi mednarodni delavnici eTwinning v Novi Gorici. 2007 Sodelovanje na konferenci iEARN v Egiptu. 2007 Širitev skupine - vključevanje kolegic in kolega iz OŠ. 2008 Posodabljanje seminarjev Pouk tujih jezikov z uporabo spletnih dnevnikov, Vključevanje IKT v pripravo učnega sklopa in pouk tujih jezikov. 2008 Spoznavanje interaktivne elektronske table. 2008 Sodelovanje na konferenci SIRIKT 08 v Kranjski Gori. 2008 Usposabljanje za Joomlo in posodabljanje spletnih strani skupine.