Gl,Rl (M .IŠKI LIST SEZONA 1923'24 h \ \\ mn A | > .8* ŠTEVILKA' 13 IZDAJA UPRAVA NARODNEGA GLEDALIŠČA VOJUBLJANI p. K05TR UUKR5ID0UIC L^UELTRDR, Dunajska cesta šteu. l/a Palača Ljubljanske kreditne banke Trgouina modnih čeuljeu in usnjatih izdelkou: = Listnice - Damske torbice = Patoualni usnjati predmeti i. dr. n Samopročaja in zaloga izdelfcou touarne ,,PETOUIR“, d. d. n aJ h BEOGRAD Dionička glav. . . Din 60,000.000 Rezerva......... Din 30,000.000 Podružnice: Bled, Cavtat, Ceije, Dubrovnik, Her-cegnovi, Jelša, Jesenice, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Prevaije, Sarajevo, Split, Šibenin, Tržič, Zagreb, Ainerikanski odio. Naslov za brzojavke: Jadranska Afiliirani zavodi: Jadranska banka: Trst, Opatija, Wien, Zadar; Frank Sakser State Bank, Cortland Street 82, New-York City, Banco Yugoslavo de Chile, Valparaiso, Antofogasta, Punta Are-nas, Puerto Natales, Porvenir. <§) m Najfinejša svetlobna telesa - ' • =— za stanovanja, vile, banke, bare, kine itd. kakor: lestence, namizne, stoječe svetiljke itd. itd. v vsakem poljubnem slogu, tudi po doposlanih načrtih, izdeluje v kovini, lesu, svili, steklu itd. edina jugoslovenska Svetlobna industrija „VESTA“. Naročila samo na atelje „VESTA“, Ljubljana, KolodDorshi ul. 8/1. SPORED. DRAMA. Začetek ob 8. uri zvečer. Sobota, 5. januarja Nedelja, 6. 11 Nedelja, 6. 11 Ponedeljek, 7. 11 Torek, 8. il Sreda, 9. 11 Četrtek, 10. 11 Petek, 11. 11 Sobota, 12. 11 Nedelja, 13. » Nedelja, 13. 11 Ponedeljek, 14. 11 Začetek Sobota, 5. januarja Nedelja, 6. 11 Ponedeljek, 7. 11 Torek, 8. 11 Sreda, 9. 11 Četrtek, 10. 11 Petek, 11. 11 Sobota, 12. 11 Nedelja, 13. 11 Ponedeljek, 14. 11 Torek, 15. n N ju.......................... ob 3. uri popoldne Peterč-kove poslednje sanje. Mladinska predstava . . . . ob 8. uri zvečer Golobček. Mogočni prstan................ Zaprto. Smrt majke Jugoviča. Vojaška predstava .............. Osma žena..................... Golobček...................... Hamlet........................ ob 3. uri popoldne Mogočni prstan...................... ob 8. uri zvečer Osma žena Golobček...................... OPERA. ob pol 8. uri zvečer. ob 3. uri popoldne Mignon. Dijaška predstava .... Prodana nevesta. Ljudska predstava .................. Zaprto. Psoglavci .................... Suzanina tajnost — Mozart in Salieri — Gianni Schicchi Tosca......................... Suzanina tajnost — Mozart in Salieri — Gianni Schicchi Mignon. Gostuje ga Vesel- Polla....................... Sevilski brivec. Ljudska predstava ........................ Zaprto. Mignon. Gostuje ga Vesel-Polla......................... Red F Izven Izven Red A Izven Red C Red B Izven Izven Izven Red F Izven Izven Red C Red B Red E Red D Red A Izven Red B Uprava si pridržuje pravico spremembe sporeda in zasedbe. Začetek ob 8. Konec ob 11. MOGOČNI PRSTAN. Narodna pravljica z godbo, petjem in plesom v štirih dejanjih (sedmih slikah). Spisal Fran Milčinski. Glasbo zložil Viktor Parma. Kapelnik: g. FR. BAUER. Režiser: A. DANILO. Kraljica belih vil...............................gna M. Danilova Vila Dragomila...................................gna Slavčeva Prva vila, \ ,..............gna Juvanova Druga vila, [ čuvarice zakladov .................gna Ježkova Tretja vila, > '..............gna Kramarjeva Prvi škrat.......................................gna Tilka Jezeršek Drugi škrat......................................gna Heda Janc Tretji škrat.....................................gna Rezi Brcar Car Aleš, eno manj nego deseti.................g. Lipah Princesa Viola...................................ga Saričeva Minister Rijomir.................................g. Skrbinšek Minister Rogoslav................................g. Plut Strežaj carja....................................g. Bertok Deveti kralj.....................................g. Peček Minister Mehmed..................................g. Kralj Prvi suženj, 1 f.....................g. Terčič Drugi suženj, ( zamorca |....................g. Markič Kraljev sluga....................................g. Kumar Glasnik..........................................g. Danilo Prvi mož iz naroda...............................g. Sancin Drugi mož iz naroda..............................g. Medven Stražar..........................................g. Smerkolj Majka Marta......................................gna Rakarjeva Stanko, njen sin.................................g. Drenovec Kuža Zvestin.....................................g. Medven Muca Liza........................................gna Hillejeva Evfemija, roj. von Prezeltaig....................ga V. Danilova Tonček, ......................gna Gorjupova Tinček, ......................g. Windiš Binček, njeni otroci ......................g. Marn Markec, ......................g. Smerkolj I. Mirkec, ......................g. Smerkolj II. Zakleti mladeniči. .............................gg. Jan, Medven, Jerman Janičarji, odaliske, narod. Slike: 1. Imenitna kupčija. 2. Zahvala kraljice vil. 3. Čudeži mogočnega prstana. 4. Neprijeten gost. 5. V sovražni oblasti. 6. Potujoči umetniki. 7. Vsemogočna ljubezen. Rešeni. Med prvim dejanjem mimodrama o našem ljubem kruhku. Izvaja baletna šola. Plese aranžiral baletni mojster g. Trobiš. — Deloma nove kulise naslikal g. Skružny. Sodeluje del muzike dravske divizijske oblasti. Začetek ob 8. Konec ob pol 11. OSMA ŽENA. Komedija v treh dejanjih in štirih slikah. Spisal A. Savoir. Poslovenil dr. F. S. Režiser: B. PUTJATA. Brown . . g. Putjata Hubert . • Marki . . . Cok. . . . Tajnik. . . Matard . . Natakar . . ' g. Sancin Monna . . Lucienne ■ gna Mira Danilova Miss Georg ga Vera Danilova Dejanje se vrši v Ostendu in Parizu. Čas: Sedanjost. Toalete {]. Rogoza so nabavljene pri tvrdki Drago Schvvab. 9 — 3 - Začetek ob 8. Konec po 10. GOLOBČEK. Tragikomedija v treh dejanjih. Spisal John Galsworthy. Prevel O. Šest. Režiser: B. PUTJATA Krištof Wellwyn, slikar...............................g. Lipah Ana, njegova hči......................................ga Wintrova Guinevere Megan, cvetličarka..........................ga V. Danilova Rory Megan, njen mož..................................g. Drenovec Ferrand, tujec........................................g. Putjata Timson, bivši kočijaž.................................g. Kralj Edvard Bertley, pastor................................g. Jerman Alfred Calway, profesor...............................g. Gregorin Baron Thomas Hoxton, sodnik...........................g. Peček Stražnik..............................................g. Cesar f......................................g. Bertok Trije nosači ........................................g. Kumar (......................................g. Sancin Prvo dejanje na božični večer, drugo na Novega leta dan, tretje dejanje pa prvega aprila. Vrši se v Londonu. Došli so novi francoski modeli „POIRET“ Brata Brunskole konfekcija in splošno specialno krojaštvo po meri v Ljubljani, Židovska ulica štev. 5 Združene mlekarne, d. d. o o Centrala slovenskih mlekarn, o o Ima stalno ^-S vseh vrst, na-v zalogi a -**■ mizno in fcajno Ljubljana, Vojaška ul. 10. * 1 J na debelo in drobno, ki ga dostavlja a a a o a o Tdcfon 446. a a a a o a aaoaa Strankam 11 a doiTl. a a o o o IVAN PERDAN, LJUBLJANA Veletrgovina špecerijskega blaga Glavna zaloga Ciril in Metodovih vžigalic Začetek ob 8. Konec ob pol 11. HAMLET kraljevič danski. Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar. Režiser: O. ŠEST. Klavdij, kralj danski.........................................g. Skrbinšek Hamlet, sin prejšnjega in nečak sedanjega kralja ... g. Rogoz Polonij, prvi komornik........................................g. Lipah Laertes, njegov sin...........................................g. Kralj Horacij, Hamletov prijatelj...................................g. Peček Voltimand, ................................g. Markič Kornelij, ................................g- Kumar Rozenkranc, dvorniki .........................................g. Drenovec Gildenstern, ................................g. Smerkolj Osrik, ................................g. Sancin Plemič........................................................g- Bertok Marcel, \ I......................g- Medven Rernardo, f častnika I...................................g. Sancin Frančiško, vojak..............................................g. Smerkolj Rajnold, sluga Polonijev ....................................g. Cesar Fortinbras, kraljevič norveški................................g. Gregorin Duh Hamletovega očeta, prejšnjega kralja Hamleta. . . g. Terčič Prvi igralec..................................................g. Danilo Drugi igralec.................................................g. Sancin Tretji igralec................................................g. Kumar Igralka.......................................................gna Gorjupova Sluga.........................................................g. Bertok Duhovnik...................................................... g. Markič Prvi grobar...................................................g. Plut Drugi grobar..................................................g. Cesar Gertruda, kraljica danska in Hamletova mati...................ga Marija Vera Ofelija, Polonijeva hči.......................................ga Nablocka Osebe v igri: Prolog........................................................g. Kumar Kralj.........................................................g. Danilo Kraljica......................................................gna Gorjupova Lucijan, kraljev nečak........................................g. Sancin Gospodje in gospe z dvora, častniki, vojaki, sluge. Vrši se v Helsingoru na Danskem. Glasbo zložil A. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza. Začetek ob pol 8. t Konec po 10. SUZANINA TAJNOST. Intermezzo v enem dejanju. Napisal Enrico Golisciani. Vglasbil E. Wolf-Ferrari. Dirigent: A. NEFAT. Režiser: O. SEST. Grof Gil.....................................g. Rigo Grofica Suzana, njegova soproga . . gna Thalerjeva Sante, sluga.................................g. Zupan Cas: sedanjost. MOZART IN SALIERI. Dramatske scene. Spesnil Puškin. Poslovenil P. Debevec. Vglasbil N. Rimski - Korsakov. Dirigent: L. MATAČIČ. Režiser: P. DEBEVEC. Mozart........................... g. Burja Salieri........................g. Betteto Slepi godec....................g. Jermol Prva slika v sobi Salierijevi: druga slika v krčmi. Cas: okrog 1790. GIANNI SCHICCHI. Komična opera v enem dajanju. Besedilo zložil G. Forzano. Poslovenil dr. I. Šorli. Vglasbil G. Puccini Dirigent: F. RUKAVINA. Gianni Schicchi.............................................. . g. Levar Lauretta, njegova hči..........................................gna Korenjakova Žita, nazvana „Stara“, sorodnica Buosa.........................gna Rewiczeva Rinuccio, nečak Zite...........................................g. Kovač Gherardo, nečak Buosa..........................................g. Mohorič Neila, njegova soproga.........................................ga Gai-Jermanova Gherardino, njen sin...........................................g. Jakše Betto iz Signe, svak Buosa.....................................g’ Subelj Simon, sorodnik Buosa..........................................g. Zupan Marco, njegov sin..............................................g. Pugelj Ciesca, njegova soproga........................................ga Smolenskaja Maestro Špinelloccio, zdravnik.................................g. Perko Amantio plemeniti Nicolao, notar...............................g. Debevec Pinellino, čevljar.............................................g. Bogojevič Guccio, barvar.................................................g. Finko Dejanje se vrši v Firenci leta 1299. Vsebina. Gianni Schicchi. Florentinski bogataš Buoso Donati je umrl in za njegovo veliko premoženje, ki ga je pokojnik volil fratrom, se vname velik prepir. Gianni Schicchi, z vsemi žavbami namazani premetenec, vso zapuščino prav po salamonsko razdeli: mrtveca da na skrivaj pokopati, sam pa leže v pokojnikovo posteljo in kot falso Donati narekuje testament notarju znova. Vsakemu kaj zapusti, sebi pa seveda največ. Prevaja mu izvrstno uspe, dejanje je polno tragikomičnosti in vse skupaj se konča tako, da ima vsak, česar si želi: s svatbo dveh mladih zaljubljencev. 6 — Začetek oh 8. Konec po 10. TOSCA. Opera v treh dejanjih. Besedilo po V. Sardou napisala L. Illica in G. Giacosa. Poslovenil Cvetko Golar. Vglasbil G. Puccini. Dirigent in režiser: F. RUKAVINA. Floria Tosca, slovita pevka . . . gna Zikova Mario Cavaradossi, slikar .... g. Šimenc Baron Scarpia, policijski načelnik, g. Levar - Popov Cerase Angelotti......................g. Šubelj Cerkovnik.............................g. Betetto - Pugelj - Zupan Spolleta, birič.......................g. Mohorič Sciarrone, orožnik....................g. Mencin Ječar.................................g. Perko Pastir................................g. Habič ml. Kardinal, sodnik, vodja mučilnice, pisar, častnik, podčastnik, vojaki; cerkveni pevci, duhovniki, ljudstvo. Godi se v Rimu leta 1800. Vsebina. 1. dej. Konzul Angelotti je ubežal iz ječe in se skriva v cerkvi S. Andrea della Valle. V cerkvi slika Cavaradossi Marijo Magdaleno. Obišče ga ljubosumna prijateljica slovita pevka Tosca. Cerkovnik pride naznanit, da je končno izgnan Napoleon iz Italije in da bo nocoj zato velika slavnost, na kateri bo pela tudi Tosca. Naenkrat pride krvoločni policijski komisar baron Scarpia. Ukaže preiskati cerkev in iz najdenih predmetov sklepa, da je Cavaradossi podpiral Angelottijev beg. Ker Scarpia tudi ljubi Tosco, je vesel, da more upropastiti na ta način svojega tekmeca Cavaradossija. Toda Tosca zagrozi Scarpiji, da se maščuje. 2. dej. Baron Scarpia večerja v palači Farnese. Povabil je k sebi Tosco. V sosednji sobi mučijo Cavaradossija, da bi izpovedal, kam je ubežal Angelotti. Toda slikar prenaša raje vse muke kot da bi izdal svojega prijatelja. Pride novica, da je pri Marengu zmagal Napoleon. Cavaradossi zapoje od veselja nad to zmago. Scarpia ga veli radi veleizdaje ustreliti, toda reče Tosci, da ga lahko reši, ako se mu vda. Tosca, vsa obupana, to obljubi. Scarpia ji zagotovi, da bo slikar samo navidezno umorjen, da vojaki ne bodo imeli krogel v puškah in da naj se po strelu Cavaradossi obnaša kot da je mrtev. Tosci da Scarpia pismo, ki dovoljuje njej in slikarju svoboden odhod iz Rima. Tosca zabode Scarpija. 3. d e j. Na Angelskem gradu v Rimu. Slikarja peljejo na morišče. S Tosco se poslovi Cavaradossi in oba se veselita veselega snidenja in bega. Vojaki oddajo salvo in odkorakajo. Tosca hiti k ljubčku — toda v smrtnem strahu opazi, da je Cavaradossi res mrtev. Iz obupa skoči v prepad, da se v smrti združi s svojim ljubljenim Cavaradossijem. Začetek ob pol 8. Konec ob pol 11, MIGNON. Opera v treh dejanjih, po Goetheju napisala Mihael Carre in Jules Barbier, vglasbil Ambroise Thomas. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: V. SEV AST J ANO V. Mignon...............................ga Rewiczeva - gna Saxova Filina...............................ga Vesel-Polla k. g. - (laj-Jermanova Viljem...............................g. Burja Lothario.............................gg. Betetto - dr. Rigo - Zupan Laertes..............................g. Mohorič Jarno................................g. Pugelj Friderik.............................gna Kocuvanova Antonio..............................g. Perko Prva dva dejanja se vršita v Nemčiji, tretje v Italiji v letu 1790. Vsebina. 1. dej.: Pred veselo krčmo, kjer popivajo meščani in nastopijo cigani s svojo umetnostjo, se pojavijo kot gledalci tudi igralci. Jarno, vodja ciganov, sili z bičem v roki Mignon, da bi pela. Viljem se zavzame zanjo. Cigani odidejo in puste Mignon Lothariju. Igralec Laertes svari Viljema, naj se čuva Mignon. On pa jo odkupi od ciganov in jo vzame, preoblečeno v deško obleko, s seboj. 2. dej.: Filina se lišpa za predstavo. Nocoj bodo igralci nastopili v gradu. Filina je ljubosumna na Mignon, katera sklene raje ostati sama in ae ločiti od Viljema. Izprememba: Mignon, oblečena zopet kot ciganka, želi iz ljubosumja do Filine, da bi se paviljon podrl. Lothario ga zažge. Filina ji ukaže, prinesti iz gorečega paviljona šopek cvetlic, ki ga je pozabila v njem. Mignon uboga in Viljem jo komaj reši iz ognja. 3. dej.: Bolno Mignon so prenesli v vilo Cypriani. Viljem spozna njeno ljubezen in jo vzljubi. Ko pa naenkrat odkrijejo, da je Mignon hči marki jeva, ki mu je bila pred leti ukradena in katero je on, preoblečen kot Lothario, tako dolgo iskal in jo danes ves srečen našel, se tega dogodka vsi trije vesele. JOS. ROJINA konfekcije ljubljana in obleke po modi . Aleksandrova cesta 3 = Modna, galanterijska trgovina in parfumerija M. BARTL, Ljubljana, Stritarjeva ulica 2 Glavno zastopstvo kolonjske vode za Slovenijo Johann Maria Farina, gegeniiber dem Jiiliclisplatz v Kolnu ob Reni. Začetek ob pol 8. Konec oh II. SEVILSKI BRIVEC. Opera-buffo v dveh dejanjih. Besedilo spisal Cesare Sterbini. Vglasbil G. Rossini. Dirigent: A. NEFFAT. Režiser: VASILIJ SEVASTJANOV. Grof Almaviva...........................g. Kovač Bartolo, doktor medicine in varuh Rosine ...............................g. Zupan Rosina .................................ga Vesel-Polla k. g. Figaro, brivec..........................g. Popov - dr. Rigo Basilio, učitelj glasbe.................g. Betetto Fiorello, služabnik grofa Almavive . . g. Pugelj Berta, služabnica Bartola...............ga Smolenska I. sluga Bartola........................g. Banovec n- » » • g. Pugelj Notar, častnik, vojaki in muzikantje. Dejanje se vrši v Sevili v 17. stoletju. — Prva vprizoritev v Rimu v „Teatro Argentina" 5. februarja 1816. Nove dekoracije naslikal g. Skružny. Vsebina: Dr. Bartolo, postarn, ohol, nezaupen, lakomen mož, ima mlado, lepo in bogato varovanko, Rozino; v to je zaljubljen in jo hoče za ženo. Strogo jo čuva. V petju jo poučuje Basilio, intriganten in pod* kupljiv človek, pristaš Bartolov. Dekličino ljubezen pa ima mladi, lepi in bogati grof Almaviva, ki ji priredi kot Lindoro podoknico. Da pospeši zbližanje z izvoljenko, se posluži Figara, spretnega, podjetnega, preme« tenega in predrznega brivca. Ta mu svetuje, naj se obleče kot častnik in gre v Bartolovo hišo, kakor da išče vojaške nastanitve, ter naj dela, da je pijan. — Figaro gre pa tudi k Rozini in ji pove, da jo ljubi Lindoro. Deklica je vsa srečna v svoji ljubezni in piše pisemce dragemu. Almaviva pa izvrši, kar mu je svetoval Figaro in provzroči v Figarovi hiši veliko zmedo. S tem konča prvi akt. V drugem aktu nastopi Almaviva kot glasbenik Don Alonzo, ki pravi, da je Basilijcv učenec in za ta dan njegov namestnik, ker je Basilio bolan; poučeval bo danes Rozino. —• Za njim pride Figaro in izvabi Bartola iz sobe s pobijanjem posode. Ta hip porabita Lindoro in Rozina, da si prisežeta ljubezen in zvestobo. Sedaj pa se pojavi Basilio, in zmeda po* stane večja. Almaviva ga podkupi z mošnjo zlata, da se vda trditvi, da je bolan, in tako ga spravijo iz hiše. Medtem, ko Figaro brije Bartola, pove Lindoro Rozini, da pride ponjo o polnoči. A Bartolo vjame nekaj zadnjih besedi in gre s palico nad tekmeca; ta pa pobegne s Figarom iz hiše. Tedaj nastopi Basilio in pove Bartolu, da je bil dozdevni Don Alonzo grof Almaviva sam. — Bartolo dokazuje Rozini, da jo je Lindoro izdal in da jo namerava oddati Almavivi. Meneč, da je izdana, sprejme Rozina Bartolovo roko in hoče skleniti zakon takoj. — Bartolo pošlje Basilija po notarja, da napiše pogodbo, sam pa gre po stražo, da bi onemogočil ponočni poset. — Almaviva in Figaro pa udreta skozi balkonska vrata, kamor sta prišla po lestvici, in pojasnita Rozini, da je Lindoro grof Alma« viva, ki jo popelje k altarju kot grofico. Prav tedaj pa prideta Basilio in notar; ta napiše pogodbo, navzoči jo podpišejo in tudi Basilio, podkupljen od grofa, se ne brani biti za pričo. Ko dospe Bartolo s stražo, je pogodba sklenjena in Rozina zaročena z grofom. — 9 - „Mogočni prstan.“ (Vsebina.) Stanko, sin uboge vdove, ima dobro srce tako za ljudi kakor za živali. Reši kužka, reši muco, reši slednjič še kačico. Ta kačica pa je vila Dragomila. Hvaležno ga pelje v kraljestvo svoje matere, da prejme plačilo za svoje dobro delo. Kraljica vil mu ponudi srebra, zlata, dragega kamenja. Stanko skromen odklanja prebogati dar. Tako se kraljica vil uveri o njegovi nesebičnosti in zadovoljna spozna, da mu je namenjena višja naloga: izroči mu mogočni prstan. Kdor ima ta prstan, njegova sta moč in bogastvo in služijo mu trije sužnji prstana; le nad srca prstan ne daje moči, „srcu vlada le srce“, tako ga pouči vilinska kraljica. Z mogočnim prstanom pa je združena tudi usoda treh njegovih sužnjev. Od sovražnih besov so zakleti v škrate in bodo rešeni šele tedaj, ko postane gospodar prstanu tako blag človek, da se bo nesebičen iz lastne volje odrekel prstanu in njegovi čudežni moči in ga vrnil kraljici. V Stanka in v njegovo dobro srce zaupajo trije sužnji in mu radi služijo. V blage namene uporablja Stanko mogočni prstan: nasiti lakoto, potem reši carjevo hčerko, zapisano ljutemu in krutemu Devetemu kralju. Prevzame ga pa milina mlade princese, vzljubi jo in pozabi na zapoved vilinske kraljice, da srcu vlada le srce. Posluži se bogastva in sijaja, ki mu ju je ustvaril mogočni prsten, in — si izprosi princeso za ženo. Tako je grešil zoper zapoved vilinske kraljice in zadene ga kazen: mogočni prstan pride iz njegovih rok v roke Devetega kralja in ta ukaže bednim trem sužnjem prstana, da Stanka, ki so od njega (jRICAR & MEJAČ Sr, LJUBLJANA, ŠE[ENBURGOUA U[Kfl 3 KNAFLJEVE ULICE in gonilnih jermenov Frkovic i drug Ljubljana, Kongresni trg 9 IG. KLEINMAYR & FED. BAMBERG, dr. z o. z.f LJUBLJANA. PmtTt Jsrtr /■rc/zi • Edmond Rostand: C i/ra no de Bcrgerac. H rojska komedija 1 rti U r\,Lir • v pc/ih dejanjih. Poslovenil Oton Župančič. Cena 65 Din. Francoska književnost zadnjih 50 let morda ne pre nore dela, ki bi bilo v svoji dovtipuosti. vznesenosti in sijaju besede t iko tipično francosko, kakor je Nostandov „Cyra«o“. Z duhom poet, z vnanjosljo nosata grdoba; srce polno ljubezni, usta'nre-ipev*jota i d po meha nad seboj; lev, ki bi si moge priboriti svet in se ne upa dvigniti oci od žene, m jo ljubi evo vam junaka te čudov te komedije! „Cyrano de Bergerac" je uvi deti v letošnji repertoar ljubljanskega Narodnega gledališča. - 10 pričakovali rešitve, odneso v Deveto deželo v kamenito ječo; prej mu Deveti kralj ne bo vrnil prostosti, dokler da princesa iz proste volje ne da Devetemu kralju svoje roke. Princesi se je zasmilil Stanko, iz usmiljenja se ji je rodila ljubezen, z muco in s kužem, ki jima je bil Stanko rešil življenje, se napotijo daleč, daleč tja v Deveto deželo, da Devetemu kralju vzemo prstan in tako osvobode Stanka. Deveti kralj pa ima bridke izkušnje s prstanom. Ker ga uporablja brez ljubezni in dobrote, mu je njegova moč zgolj opasna vaba za morilce. Dene prstan z roke in ga skrije. Zvesta žival ga najde in vrne ljubemu gospodarju. Hkratu je bila plemenitost Stankova rešila Devetemu kralju življenje. Devetemu kralju se otaja srce, skrušen prosi Stanka in princeso odpuščanja. Stanko je na vrhuncu svoje sreče. Spoznal je usodno nevarnost, ki je združena s silo in sijajem mogočnega prstana; spoznal je, da sta dobrota in zvesta ljubezen močnejša od čudotvornega prstana. Hvaležen ga vrne kraljici vil. S tem je odrešil tri sužnje prstana. f PAVEL DEBEVEC: Mozart in Salieri. Rimski-Korsakov nam podaja v svojem glasbenem umotvoru „Mozart in Salieri" nekaj za nas kolikor toliko novega. Tako zvano muzikalno komorno igro. Scene brez vnanjih dramatičnih efektov, brez običajne gledališke šare. Tihe scene, ki so občutene in napisane enkrat edinole radi umetnosti same, ki ne vprašujejo, jeli bodo dovolj učinkovite ali ne. Košček velike zgodovine, boj nenadarjenca z genijem. Gledališka zgodovina pozna le malo literature, v katerih bi nastopale zgodovinske osebe, zlasti malo pa glasbene. Vendar je Puškinova drama »Mozart in Salieri", po kateri je napisano besedilo sledeči operi in katero z velikim uspehom igrajo Hudožestveniki, tako globoko zamišljena, tako človeško resnična, da 5pecialna trgouina damskega in moškega sukna Zaloga belega blaga TosiD E^pdrcič ^ie^5an(^roua c* iz PRISTOU & BRICELJ Prvi, najstarejži specialni stre-kovno-telmlčni atelje za črko-slikarsivo se najtopleje priporoča za slikanje napisov na steklo, LJUBLJANA kovine, les, Zid itd. = Aleksandrova cesta št. 1 - 11 - skoro popolnoma ovrže naziranje nekaterih, ki trdijo, da je banalno uporabljati genije, kakor je bil n. pr. baš Mozart, za odrske igre. Dejanje navedenega dela opisuje medsebojne umetniške odnošaje Mozarta in Salierija. Salierija dolži namreč zgodovina, da je iz zavisti in strahu pred Mozartovim genijem slednjega zastrupil. Odveč bi bilo menda govoriti o Mozartu v svrho boljšega razumevanja; zdi se mi pa umestno povedati o Salieriju par besed. Antonin Salieri je rodom Italijan. Rodil se je leta 1750. v Leg-nanu kot sin premožnega trgovca. Oče mu je zgodaj umrl in mladi Salieri je dobil prvi glasbeni pouk od svojega brata, violinista Francesca, ki je bil učenec slavnega Tartinija. Za nadaljnjo vzgojo sta skrbela kapelnik Markove cerkve Pescetti in tenorist Pacini v Benetkah. Leta 1766. pa ga je vzel Gagmann s seboj na Dunaj ter se pobrigal osebno za njegovo izobrazbo v kompoziciji. Mladi, častihlepni Salieri se je pridno učil in že leta 1770. je vzbudila njegova prva opera „La donne letterare" splošno pozornost. Sreča mu je ostala naklonjena in pisal je opero za opero, vse z dobrim uspehom. Ko je umrl leta 1774. Gagmann, je bil Salieri imenovan komornim kompoziterjem in kapelnikom italijanske opere. To je bila že stopnja, na katero je hotel častihlepni računar. In ko je polagoma pričela pojemati in ugašati slava njegovih oper, ko ga je pričel zatemnjevati božanstveni Gluck, je prebrisanec rešil zadevo s tem, da je pričel hoditi h Glucku v šolo, ter se polagoma polastil njegovega sloga. Cesar mu je manjkalo v veličastnosti lastne kompozicije, to je nadomestil s skromno melodijoznostjo. Gluck sam mu je šel na roko in mu dal priliko, predstaviti se takrat edinole merodajnemu pariškemu občinstvu. In za Pariz je napisal tudi Manufaktura „ DANICA" Usnje kakovosti. Majzelj & Rajšelj kakovosti. I Na drobno in debelo. , . , .. T 1 Na drobno in debelo. Najnižje cene. Ljubljana, I ur|aski trg 1. Najnižje cene. H , 1 Uni pismeni papir v kartonu in ma- * ClpliTlCl L t O L Tl Cl pah, umetniške razglednice, vedno S E Kl n°Ve’ ' no*e2,’ Poezl)e> albumi. Primerna darila Ljubljana, Sv. Petra cesta 2. za Miklavža, božič, Novo leto. 7u- in inozemski časopisi v se dobe v trafiki v 'elenburgovi ulici. - 12 - Tarara leta 1787. Po povratku na Dunaj je bil imenovan na mesto Borna ter je postal cesarski dvorni kapelnik. V to dobo pade njegovo znanje z Mozartom, katero opisuje Puškin v svoji drami. Gluck, Mozart, Haydn so pričeli pisati svoj način, oprostili so se italijanskega sloga in vpliva in slava italijanske opere je pričela temneti. To je grizlo zlasti Salierija, ki je stal s svojo marljivostjo reven in neznaten poleg nemških velikanov. Izpodkopavati je pričel ugled Mozarta z vsemi sredstvi, ki so bili na razpolago izvežbanemu intrigantu. Prepričan je o svoji nevenljivi slavi — samo Mozart mu brani razmah in v svoji zlobnosti se odloči, kot edini branitelj stare šole, kot od usode poklicani -da spravi Mozarta, tega velikega, mogočnega genija, s sveta. In dar njegove Izore, ki ga nosi že osemnajst let s seboj, ta dar in strup mu bosta morala pomagati. Povabi ga v krčmo in tam ga pri vinu zastrupi, govoreč mu v obraz lepe besede. Brez zavesti, da je moril, brez zavesti, da je zločinec. Šele proti koncu, ko v Mozartu prične delovati strup, šele takrat se zave svojega dejanja, šele takrat se spomni Mozartovih besed: „ Genij in zlodejstvo se pač nikdar ne družita!" in te besede ga pokopljejo. Njegova vest išče opravičila v zgodovini, išče zavetišča pri Buonarottiju, ki je baje umoril svojega učitelja Bramanteja. „Buonarotti je bil genij, toda tudi morilec, torej sem vendar genij tudi jaz!“ To je edino, kar ga drži pred polomom — nekaj časa. Potem ga umori dvom. En sam kamenček, Hotel ,,SOČA“, Ljubljana Lastnik K. POTOČNIK, Sv. Petra cesta 5 Telefon št. 531 Telefon št. 531 Priporoča se g ^ jfgj v | najvecja zaloga oblek na Aleksandrovi cesti tvrdka S3IHOŠt.12 Najugodnejši nakup igrač in primernih daril pri tvrdki Vaso Petričic nasl. J. Samec Ljubljana, Mestni trg št. 21. — 13 - ena sama misel Mozartovega značaja: „ Genij in zlodejstvo se nikdar ne združita" ga ubije! Salieri pogine nad dvomom o svoji geni-jalnosti! OSIP ŠEST: In kamor se oko ozre. (Dalje.) Mesto samo dela vtis velikega blagostanja . . . Saj ima Stinnes tam svoje banke, njegove barke plovejo po vsem svetu. V sredini mesta, zvečer so ulice prazne — pravijo, da sedi Hamburžan rad doma ... In o patrijarhalnosti priča tudi njih rotovž, ki vsebuje mnogo umetnin ... In povsod, kjer je blagostanje, cvete kriminal, prostitucija — morje privabi vse to . . . Jungfernsteg ob prekrasni Alsteri, ki je nekako jezero z vilami na obalah, z jadrnicami, čolniči, kopališči — ob tej Alsteri leži Jungfernsteg — in Neuer Jungfern-steg' — in ob večeru se izprehajajo tam device in devičice — malo dalje tudi ob Alsteri — Feenteidi — dort spazieren Feen — am Abend kommen zu ihnen die Fahnriche — tako razlaga Cicerone — ki je bil pruski Oberleutnant ... On že ve, kako je . . . Tramvaj, železnica zgoraj, železnica pod zemljo — Elbetunel vse to kaže, kako velik je Hamburg in kako prometen . . . Elbetunel — zanimivost za inženerje. Z lifti (ogromnimi) pod zemljo in pod Labo — morjem na drugo plat. Zopet lifti — drugi breg . . . Zgoraj vozijo parniki — leži voda ... Če bi se vse porušilo ... (si mislim, ko promeniram po tunelu). Pa se ne poruši — in predstavlja košček ponosa nemške tehnike . . . Hamburg ima mnogo teatrov. A je poletje in zato povsodopereta in veseloigra. Vendar ima dobro marko v gledališkem svetu. Že sedaj ŠIVALNI STROJI Mundlos ORIGINAL VIKTORIJA, 15 letna garancija. Vse urste jedilnega orodja. Velika zalogo zlatnine in srebrnine. ]os. Šelovin-Čuden, Ljubljana. Mestni trg št. 13. Lepa božična in novoletna darila. Lepa darila za ženine in neveste. KIRURGIJA- ORTOPEDIJA bandaže, obvezila in pasovi za dame, razni zdravstveni izpiralni Brušenje aparati, varnostni gumi-izdelki Niklovanje BESEDNIK IN DRUG, LJUBLJANA, Prešernova ulica 5 Telefon št. 439 Telefon št. 439 — 14 — oznanjajo gledališki listi začetek nove sezone, ki bo prinesla poleg druzega Vasantaseno, Riharda III, Torquato Tasso — izvirne novitete, in tudi opereta, ki trenutno kraljuje, je na najvišji stopnji. Decentna, fina, z odličnimi pevci, igralci in plesalci. Da ne govorim o opremi. Sto tisoči . . . dinarjev — milijarde mark . . . Torej pečat resnosti je tudi tu . . . „Madame Pompadour“ v Schauspielhausu in „Die kleine Siinderin“ v Thaliateatru nikakor ne onečastijo serijoznosti stremljenja . . . Gospod Gotthold Ephraim Lessing je lahko zadovoljen s svojimi nasledniki . . . Bil mu je pač Gott hold. V Altoni, v St. Pauli, tam je na stotine zabavišč, opereta za matroze, kabareji in rdeče laterne. Tam živi sveti Skarabeus svoje bogato življenje . . . Videl sem tam birtije, taverne, ki vzbude v človeku oni prijetni strah, trepet ... In ta strah je opravičen . . . Dva stara matroza iz luke sta mi pripovedovala zadeve, da so se mi ježili lasje ... V taverni „Zur griinen Meerkatze". Pri prvi mizi na levo . . . Pred par dnevi so poslali v tem lokalu dva madjarska tipografa na oni svet . . . V Hamburgu še ni morja ... Ni slane vode. Jaz pa hočem morja. Zato ne medlim. Sedem v vlak in se vozim v Cuxhafen . . . Tam je izliv Labe v morje. Torej morje . . . Vse odstavke pustim nezaključene, rastočo draginjo. Gurlittstrasse, kjer stanujem, koncerti pod oknom ponoči, afere in pretepi . . . vse to naj ostane nedokončano . . . Zanima me sedaj samo morje. Torej morje! (Dalje prihodnjič.) RAZNO. Slovenske novitete. Še to sezono se uprizorita v naši drami «Tesarjev sin» Pavla Golie in ^Veronika Deseniška» Otona Župančiča, ki bo to delo dokončal v Dalmaciji, kamor se je te dni odpeljal iz zdravstvenih ozirov. Jubileji. Letos praznuje g. Hinko Nučič, sedaj član zagrebškega kaza-lišta, petindvajsetletnico umetniškega delovanja. Izvrstni igralec, organizator in režiser je še vedno ljubljenec tudi naše publike, dasi je kmalu po prevratu zapustil Ljubljano. Jubilej tega poleg g. Danila po delu najstarejšega slovenskega igralca se bo praznoval tudi v Ljubljani, kjer bo nastopil umetnik v večji naslovni vlogi. Istotako praznujeta prve mesece tega leta petindvajsetletnico zagrebška člana ga. Nina Vavra in g. Jos. Papič. Prva bo kreirala ob tej priliki pri Salon za da m e in gospode EMIL NAVINŠEK šef vlasuljar »lov. opere in drame v Ljubljani IzposojevH 1 niea «ledališKiti lasulj in potrebščin Zahtevajte povsod našo domačo KOLINSKO CIKORIJO izvrsten pridatek za kavo — 15 - prvi uprizoritvi Vojnovičeve lniperatrix» naslovno vlogo, drugi pa «Mer-cadeta», svojo najboljšo figuro. t Petar Dobrinovič. V Novem Sadu je umrl pred prazniki tik pred slavnostno predstavo eden največjih srbskih igralcev in nestor naših tragedov, včliki P. Dobrinovič. Pred kratkim je praznoval petdesetletnico umetniškega delovanja... Ob sedmih zvečer je bil v garderobi že kostimiran in našminkan, pa mu je kar naenkrat postalo slabo in se je zgrudil. Zdravnik je mogel konstatirati smrt za srčno kapjo ... Prepeljali so njegovo krsto v Beograd in jo položili v cerkev. Očividec opisuje: «Ko je ležal v cerkvi, je gorela ob glavi krste samo ena sveča. Krsta je bila pokrita z venci. In ena sama sveča ob njegovi glavi, ena sama lučka v veliki temni cerkvi...! Kako nenavadno, kako simbolično! Traged. — Prišlo je nekaj žen, soproga in sorodnice. Potem dva dijaka. Tuintam kočija, sčasoma pa avtomobili, vedno več in več ljudi: hoteli so se posloviti od njega vsi oni, ki jim je veliki mojster plakal in se smejal na odru, vsi oni, ki jih je večer za večerom pričaral v kraljestvo poezije, daleč proč od vsakdanjega življenja in muk njegovih. Pride tudi mati z otrokom. cMama, ali je res, da je ta umrl na odru?» «Tiho, v cerkvi se ne govori!»... Odšel je z masko na obrazu tja na veliki večnonemi oder igrat v družbo Ružiča, Fijana in Borštnika! — Najboljši nemški «Striese», slavni komik K. W. Biiller, je pred kratkim umrl v bližini Lipskega, star 71 let. Svoje čase si je z vlogo Strizeja v «Ugrabljenih Sabinkah» priigral veliko premoženje. Toda na stalen oder se ni dal prikovati. Nekaj čudnega je bilo v tem komiku: večno je potoval in gostoval in to ne samo po velikih mestih vse Nemčije, temveč celo po trgih in diletantskih odrih. V sedanji žalostni dobi, ki jo preživlja Nemčija in posebno igralci, je Biillerju gmotno trda predla in neprestano ga je skrbelo, kaj bo jutri, od česa bo živel, kje bo dobil denarja. In tako je slavni komik zadnje dni neprestano računal in računal, popisal je šest pol papirja s samimi številkami in v obupu, skrbi in duševni onemoglosti umrl. Petdeset let je igral, zabaval je s svojim humorjem dve generaciji, samo Strizeja je igral več kot dvatisočkrat..., toda ubogi stari komik je pozabil na dejstvo, da to vse skupaj še ni nič. — Njegovi ravnatelji in impresariji so gotovo bolje igrali... »FORTUNA H IMPORT HT* En gros En detail EKSPORT af BIZ]flK 8 COMP.. Ljubljana Krekov trB 7-8 Prvovrstne kvalitete (poleg Mestnega doma) po konkurenčnih cenah. Dobro volj ačka banka, d. d. v Zagrebu podružnica LJUBLJANA Telef. inter. št. 5 in 720 Dunajska cesta št. 31 Izvršuje vse bančne posle najkulantneje V. BESTER ATELJE „HELIOS“ Oglejte si slike, Aleksandrova cesta 5 — 16 — Pisarniške potrebščine pisarniški papir in trgovske knjige priporoča papirnica IVAN BONAČ v Ljubljani, Šelenburgova ul. Kavapna, slaščičapna in pekarna JAKOB ZALAZNIK Ljubljana, Stari tpg št. 21 • IRGOVSK/I €Pk9 o. o. LJUBLJ/IPIR, ŠELCNBURGOVn UL. 1 1ZVRŠUJI: VSE BrtNČnC TRrt«SAKCI)E lin^KULnNTNE)E „ Orient M, družba z o. z., Ljubljana Tovarna oljnatih barv, steklarskega kleja, lakov in firneža — Zaloga pleskarskih in slikarskih potrebščin SREČKO POVSE uglaševalec klavirjev v operi in pri privatnih strankah Ljubljana, Tržaška cesta 43 Modna krojačnica za gospode in dame J. Sušnik, Ljubljana, Sv. Petra cesta 16 mednarodna transportna in komisijska družba z o. z. Ljubljana, Dunajska cesta štev. 31 — Maribor, Rakek, Jesenica . N šalov za brzojav ke : »Adrijasped** — Tekoči računi: Zadružna Roapodargka banka — lnterurbanski telefon št. 781 Mednarodni transporti — Prevoz vsakovrstne robe — Vskladlščanje rob« — Komisija — Carinsko posredništvo — Transportno osiguranje — Zbirni promet na vse strani — Prekomorski transporti — Zastopništva in zve^e v vseh večjih trgovskih centrih tu/emstva in inozemstva Založna knjigarna Ig. Kleinmayr & Fed. Bamberg Ljubljana, Miklošičeva cesta štev. Ib I + /AEiTNI*TR(^.^ MODNA* TRGOVINA* ZA+D A A\E+1N * GCS B> C D f ♦ Urejuje Fran Lipah — Tiska Delniška tiskarna, d. d. v Ljubljani. Cena 4 Din.