Leto XXVI. Poštnina plačana v gotovini Lendava, 23. aprila 1939. 17 SLOVENSKE KRAJINE NOVINE Vredništvo v Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov, Krajina. Letna naročnina v državi 30 Din., me- sečno 2.50 Din, v inozemstvi 72 Din., mesečno 6 Din. z M. Listom letno 100 Din. Na skopni naslov pri širitelaj v državi je letna naročnina 24 Din,, me- sečna 2 Din. — Plačati se mora naprej. Štev. položnice 11806. Rokopisi se ne vraiaio. — Cena oglasov: Cela stran 800 Din., pol stran 400 Din. i tak niže Poslano med tekstom vsaka reč 2 D. Mali oglasi do 10 reči 5 Din. više vsaka raš 1:50 Din. Pune glave. V dvajsetom, stoletji se pač lejko ponašamo, da je človeštvo doseglo višek modernosti, civili- zacije i izobrazbe. Nega skoro kotička na zemelskoj obli, šteri nebi bio preiskao i vse tajnosti narave preiskane i od znanstve- nikov dognane, tak, da gori od zvezd pa notri do globine ze- melske oble, je človeštvo pou- čeno od vsega gibanja, nastaja- nja i prepadanja, poučeno je od elektrike, telefona, od radija, od raznih strojov itd. Poleg vsega toga koristnoga znanja pa šče pridejo razne misli za vrejüvanje človeče drüžbe, sistemi vladavin s svojimi komunističnimi, fašis- tičnimi i socialističnimi programi i nazori, dokazüvanje od biva- nja i nebivanja božega. Vse to znanje ali izobrazba se gnesden na debelo ponüvle preprostomi človeki, šteri je, šče ali ne, more nekak prisilno prebavlati. I ravno v tom dvajsetom stoletji, gda mislimo da je člo- veštvo dosegnolo Višek izobra- zbe i znanja, živemo v najvekši vkanjüvanjaj i nazlük vsem teh- ničnim napravam i pripomočkom, v najvekšem pomenkanji i siro- maštvi, v najvekšoj negotovosti za svoje imetje, pa ne samo kak poedine kotrige, nego izropajo se cele pokrajine i izginjajo s površja mali narodi tak, da smo ne več varni za svoje imetje. Vso to negotovost, vso to vkanlivo priličnost i prebrisanost je na- pravila izobrazba z znanjom, štero se je napačno pojmüvalo, i štero je v najvekšoj meri bilo samo gola fraza, prave srčne i pleme- nite izobrazbe pa smo tak malo nigdar ne meli, kak ravno dnes. Če zasledüjemo hiter raz- voj tehnike, moramo pač ostr- meti nad strašno spretnimi na- pravami. Tak, da se je človek polasto s svojim znanjom ne samo skrite zemelske tajnosti i morja, nego celo gospodar je postao tüdi v zraki. Na žalost pa vse to znanje človeka ne slüži člo- veki na hasek i v njegovo olajšavo, nego v najvekšoj meri za vöda- vanje človeštva i podjarmljenje narodov, ki postanejo skoz noč robi. Kaj nam pomaga koristna izobrazba i znanje, kaj de nam pomagala civilizacija i vse teh- nične i električne naprave, če nemo meli poštenoga, po božoj voli stvorjenoga človeka, šteri bi se toga napredka veselio i šteri napredek bi naj njemi slüžo za njegovo olajšavo i mirno sožitje. Mi izobraženoga navadno imenüjemo človeka, ki je dovršo kakše višje šole, ali pa se je na- včo kakše obrti. Mi mislimo, da je vekša mera koristnoga znanja izobrazba, z šterov potem zna bole uspešno delati i da je bole priličen, bodisi kak obrtnik v obrti, politik v politiki itd. Pitati se pa moremo, če je že s tem svojim znanjom postao tüdi ple- meniti v mišlenji. More biti je što jako vučeni pa prebrisani tr- govec, pa je tüdi lejko ž njega velki cigan; z velkim znanjom i jako izvežban šlosar, pa tüdi jako nevaren tovaj; jako vučen, izvež- ban i premeten politik, pa naj- vekši sebičnež, koristolovec i iz- dajalec. Puna glava koristnoga znanja, je ešče ne prava izobra- zba, nego da poleg koristnoga znanja zna premagüvati tüdi hü- dobna nagnenja i živalske na- gone, štere so po naravi skrite v človeki. Izobrazba more biti ta- kša, da zmagajo v človeki dobre sile nad slabimi, düh nad telom i lübezen nad sovraštvom. Vsa navlaka umetnoga znanja, pa naj mo je meli šče tak pune glave, nam ne pomaga nikaj, če do naša nagnenja, naša mišlenja hü- dobna i sebična. Naša izobrazba more iti za tem, da vzbüdi v človečoj düši one speče dobre sile i jedro, štero ma vsakši člo- vek od Boga, da vzbüdi i nas oprostij slabi nagnenj, da človek sprevidi jasni sunčni cio, šteroga njemi davle Bog. V zgodovini vidimo narode, šteri so se ponašali s svojov izobrazbov, s svojim znanjom, da pa je bila ta izobrazba i to znanje samo gospodarske vred- nosti ; prave notrašnje, plemenite i düševne izobrazbe i prosvete pa so ne meli; bili so vredni telko, kelko je bilo vredno nji- hovo blago i gde so dnes? Bog je je izbrisao z površja zemle. Naša izobrazba naj bo ple- menita i srčna, naj bo obliküva- nje naše düše, da bomo znali zatreti v sebi vsa slaba nagnenja i da bomo z zlastnim mišlenjom znali obsoditi i zavrnoli vse iz- umetničene navlake, škodlive izo- brazbe. G.M. Razgled po katoličanskom sveti. Vogrski romarje pri sv. Oči. Marca 23. so sv. Oča spre- jeli 700 romarov iz Vogrske. V svojem govori so se spominjali lepoga kongresa v Budapešti i romare spominjali, naj delajo za mir, zvünešnji i notrašnji. Zvü- nešnji mir počiva na pravičnosti i lübeznosti, notrašnji na social- noj pravici i na redi. 70 letnica kardinala Faul- habera. V Rimi v zavodi „Santa Maria deli Anima” so slovesno obhajali 70 letnico münchensko- ga kardinala Faulhabera. Pri toj priliki je rektor zavoda Hudal izjavo, da zgodovina katoliške cerkve v Nemčiji bo Faulhabera napisala, kak novoga Ambrozia i modernoga Krizostoma na mün- chenskoj nadškofijskoj stolici. Dar Amerikanskih kato- ličanov španjolskoj cerkvi. P. Pablorami je prispeo v Bur- gos i prineso razne cerkvene predmete kak dar amerikanskih katoličanov za vničene cerkve v Španjolskoj. Vrednost darov znosi više 10.000 dolarov. Ostanki Krištofa Kolumba. V državi St. Domingo v mesti Ciudat Truilo so odkopali ze- melske ostanke Krištofa Kolum- ba, ki je odkrio Ameriko, i so je položili v dragoceno posodo. Posodo prenesejo v novo ka- pelo, štero de cela Amerika zi- dala za 5 miljon dolarov i štera bo gotova leta 1942., kda de se slavila 450 letnica Krištofa Ko- lumba. Minister prosvete kato- ličan. V Madrasi v Indiji je ime- nüvani za prosvetnoga ministra dobro poznani katoličanec Sir C. Varbey, ki je bio 16 let urednik katoličanskoga lista „Catholic Edurational Reviero.” Krščenje kitajskih aka- demikov. 18 kitajskih akademi- kov iz vseučilišča Aurora v Shang- haji je prijelo sv. krst. Mladenci so slüšatelje filozofske, pravne i medicinske fakultete. Pri toj pri- liki je zvršena velka katoličanska slovesnost. Ka so čteli v Nemčiji v cerkvaj po volitvi novoga sv. Oče. V Kölnskoj nadškofiji se je sledeče pastirsko pismo pre- čtejo po cerkvaj po volitvi no- voga pape: „Do zdaj ešče ne bilo pape, šteri bi prle, kak je prišo na stolico sv. Petra, bio katoličanskomi sveti naše domo- vine na telko poznani, kak je to novi papa Pij XII. On je eden veliki i važen deo svojega živ- lenja, 12 i pou let, preživo pri nas v Nemčiji kak zastopnik svojiva dva prednika na papinoj stolici. 12 i pou let je on delio v najžalostnejših časih z našim narodom vsako žalost i radost. Milijoni od nas so meli priliko viditi ga — posebno na velikih katoličanskih kongresih — i čüti njegove krepke, globoke i odü- ševlene govore, štere je v veli- kom števili držao v nemškon! jeziki. Zavolo svojih velikih dü- ševnih darov, globoke pobožnosti, iskrene i delavne lübezni do nemškoga naroda, je vživao za časa svojega prebivanja med nami neomejeno poštüvanje najširših krogov i celo nekatoličanskoga prebivalstva, kak to svedočijo den za dnevom vodilni krogi našega naroda. Mi njemi zavolo toga iz srca poklanjamo poštü- vanje i popolno lübezen, štero smo njemi dužni kak namestniki Kristušovomi, ki ga je postavo sv. Düh.” Boži zakon, od hišnoga zakona 1. Skupni pastirski list jugoslovenskih škofov o svestvu (zakramentu) svetega zakona. srečo in k sreči svojih potom- cev glavni namen zakona ter ču- vajo bistvene znake krščanske poroke; edinstvo in nerazdruž- ljivost. Namen zakona. Iz besed svetega pisma je razvidno, da je prvotni in glavni namen zakonske zveze: loditi in odgajati otroke, z drugimi bese- dami: ohranjati človeški rod. Razen tega namena ima zakonska zveza še druge cilje, kakor: Zakonci morajo vedno biti drug drugemu v pomoč. Ve- mo iz svetega pisma, da je Bog ustvaril Evo kot pomočnico možu. Nadaljnji cilj zakonske zveze je, da se zakonca ljubita med se- boj s sveto ljubeznijo, kakor se ljubita Kristus in Cerkev. Napos- led ima zakon tudi ta namen, da imajo zakonci v njem zdravilo za pomirjenje pohotnosti, kakor uči apostol Korinčane: „Da se prepreči nečistovanje, imej vsak svojo ženo, in vsaka žena imej svojega moža.ˮ (1. Kor. 7, 2.) Keliko lüdi je spoklanih v Španiji v bojni? V meščanskoj bojni v Špa- niji je spoklanih eden milijon i dvestojezer lüdi. Vojakov 450 jezero, ne vojakov 750 jezero. Rdečih je mnogo več spadnolo kak z Francove vojske. Sestanek našij v Tigy, 19. marca 1939. Za sestanek v Tigy smo naprosili našega izseljeniškoga dühovnika vlč. g. Camplina, šteri so se našemi povabili odzvali i pa prišli med nas. Prle kak smo sestanek vküp spravili, je trbelo preci časa. Pisma so romala na vse kraje. Odgovori na pisma so prihajali i težko smo čakali te veseli den. Ne smo se zbojali, ne slaboga vremena, ne mrzloga vetra. Že 18-toga večer se zbe- remo v ednoj restauraciji pri večerji i želno čakamo drügi den, kda so od vsej krajov vreli vkü- per, edni z avtokarom, drügi z bicikli. Vsej nas je bilo 55. Pa tüdi drügi so se nam pridrüžili, kak evangeličanci, pravoslavni, Hrvatje, Polaki, Madžari i drügi, tak, ka nas je bilo prek 100. Mešo smo meli popevano. Lepo je donela naša pesem i predga v slovenskom jeziki. Prek 60 nas je pristopilo k sv. prečiščavanji. Po končanom opravili smo se pred cerkvijov fotografirali nato pa k obedi, kde smo eden drü- goga pozdravlali i si pripoveda- vali od žalostnij i veselij časov. Spomnili smo se tüdi Vas g. urednik. Na pozdrav našega izselj. dühovnika je odgovorila Trezika, štera jim je dala lepi šopek. Obeda so se vdeležili tüdi fran- cuski župnik, šteri so nam po- vedali zgodovino tigyske cerkve, štero je v zahvalo rešitve pred po- vodnijov, dao zozidati eden grof. Tüdi so nam ponüdili lepe slike, štere smo si küpili za spomin. Nato smo opravili v cerkvi sv. križno pot. A friško je mino čas i mogli smo se ločiti. Lepo smo se zahvalili g. Camplini za njüv trüd, te pa hajdi vsakši v svoj kraj. Na tom mesti se zahvalü- jemo Vam naš dühovnik g. Camp- lin, ki neste zavrgli našij prošenj. Bog Vas živi i šče večkrat pri- pelaj med nas. Pa tüdi Vam bratje i sestre povrni Bog i Vam stoj pri Vašem deli na strani. Jožef Gutman. Govor sv. Oče na Vüzem. Sv. Oča so slüžili v cerkvi sv. Petra na Vüzem slovesno sv. mešo. Po evangeliumi so držali predgo, v šteroj so povdarili sledeče misli: Kristuš je vstano od mrtvih, kak knez mirü, on je naš mir. Mir je najvekši dar boži. Vsi kričijo za mir, a mirü ne. Mir sloni na pravom redi. A gnesden reda nega na zemli. To je ne red, če milijoni nemajo dela i jela; to je ne red, če se narodi med sebov ne razmijo, či so državlani med sebov ločeni po strankarskij borbaj; to ne red, če se pogodbe ne držijo, če se dana reč prelamla. Če ščemo mir, moramo pravice oseb- ne sloboščine i dostojanstva po- štüvati se morajo primerno raz- deliti dobrine i bogastva, štere je Bog stvoro za vso svojo deco i proti hujskajočemi sovraštvi mora zacvesti prava krsčanska lübezen. Španija podpisala pogodbo proti kominterni. Francova vlada je podpi- sala z Nemčijov, Italijov, Mad- jarskov i Japonskov pogodbo proti kominterni. Španija, ki je vse grozote komunizma preživela 2 leti, je drügo ne mogla včiniti, čeprav se to Franciji i Angliji ne vidi; Anglija i Francija jamčita za meje Grčije i Romunije. V angleškom i francoskom parlamenti sta predsednika obeh držav dala izjavo, da jamčita za dozdajšnje meje Grčije i Romu- nije. Z ednim sta izjavila, da dozdajšnjo stanje na Balkani se ne sme spremeniti. Svestvo (Zakrament) Vir milosti. Svestvo svetega zakona je znamenje in vir milosti. V tem svestvu dobita soproga nadna- ravnih milosti, ki izpopolnjujejo njune naravne moči tako, da mo- reta uspešno hoteti in dejansko vršiti vse, kar zakon zahteva. Po tem svestvu dobiva člo- vek tudi posebnih dejanska mi- losti, kadarkoli jih v zakonu po- trebuje, da more pravilno in lažje izpolnjevati dolžnosti svo- jega stanu. S tem, da je Kristuš Gos- pod povzdignil zvezo med mo- žem in ženo k časti svestva, je dal zakonu veliko nadnaravno dostojanstvo, duhovno dediščino, ki usposablja zakonca, da mo- reta tudi v najtežjih preizkušnjah vztrajati v medsebojni ljubezni, zvestobi, potrpežljivosti in vda- nosti, da teko v vseh okolnostih očuvata srečo in mir posvečene- ga zakonskega življenja. Resnica je, in to žalostna resnica, da je danes mnogo ne- srečnih zakonov: a kje je vzrok temu? Vzrok je prav v tem, ker za- konci zanemarjajo svestveno mi- lost in odbijajo pomoč dejanska milosti, ki jih podeljuje ravno svestvo svetega zakona. Zakonci, ki so globoko verni, uporabljajo zavedno in hvaležno dejanske milosti sves- tva. S tem pa dosegajo v svojo 2 NOVINE 23. aprila 1939 Nedela po Vüzmi drüga. Pravo je Jezuš farizejom: „Jaz sam dober pastir.“ Dober pastir da živlenje za svoje ovce. Najemnik, ki ne pastir i ovce neso njegove, vidi vuka priti i ovce ostavi pa zbeži i vuk je pograbi i razžene. Najemnik pa zbeži, ar je najemnik i nema skrbi za ovce. Jaz sam dober pastir i poznam svoje i moje po- znajo mene, kak mene pozna Oča i jaz poznam očo; i svoje živ- lenje dam za ovce. Še drüge ovce mam, štere neso iz te ov- čárnico. Tüdi tiste moram pri- pelati i poslüšale bodo moj glas i bo edna ovčárnica i eden pastir. (Jan. 10, 11—16.) * Jezuš je dober pastir. Poz- na svoje ovce i njegove ovce poznajo njega. Tak je pravo. Poznaš ga? Če ne, te on tüdi ne pozna. Pozna ga, ki verje, ka je on včio, ki se vüpa v njegovo neskončno smilenje i ki ga lübi, to je ki spunjava njegove zapo- vedi. Dobre Jezušove ovce bodo se na veke pri Njem, dobrom Pastiri, veselite. Rooseveltovo prizadevanje za mir. Predsednik Zdrüženih dr- žav Sev. Amerike je lübezni pun brzojav poslao Hitler! i Musso- lini pa oba pozvao na edno spravišče, na šterom bi se skle- nilo vse potrebno proti bojni i za mír. Nemški listi z tov brzo- javkov neso zadovolni i nami- gavajo, da se Hitler ne bo od- zvao vabili, Italjanski krao sprejeo albansko krono. Predsednik Albance vlade Verlaci je prišo z albanškim od- poslancom v Rim, gde je bio jako slovesno sprejet. Pri toj pri- liki je albansko odposlanstvo ponüdilo albansko korono tali- janskoml krali i casari, ki je to čast tüdi sprejeo. Zveza med Polskov, Ro- munijov i Madjarskov. Angleška diplomacija dela po Beckovom obiski v Londoni na to, da se Polska, Romunija i Madjarska vežejo v obrambno zvezo proti Nemčiji. To delo je zdaj tem ležejše, ar je mad- jarski zvünešnji minister grof Csáky dao izjavo, da Madjarska ne misli ne spremembo mej proti Romuniji. Delavska zbornica v Ljubljani je dobila novo vodstvo. Višja oblast je razrešila do- zdajšnje Vodstvo Delavske zbor- nice, ar se je v toj ustanovi, do- ločenoj za vse delavce, preveč agitiralo za marksizem, ta usta- nova pa je ne za razrede, nego za celoküpni delavski stan. Zveza Zdrüženih delavcov je dobila zdaj v roke Delavsko zbornico, pred- sednik upravnega odbora je Ko- zamernik Rudolf. Na konci zase- danja Delavske zbornice je Casar Joško z Sobote predlagao, naj se i poledelski delavcom prizna pravica do najnižje plače i pravica zavarüvanja za bolezen, starost i smrt. Predlagao je tüdi, da bi se ZPD. sprejela kak član v Delav- sko zbornico. Dekla zagiftala svojo gospodinjo. V savinjskoj dolini je nez- nani hüdodelnik vmoro starca i starico i jiva oropao. Naskori za tem pa je v Zalogi mrla 78 let stara žena Štukovnik Ivana. Sta- rico so odkopali i dognati, da jo je dekla, Klepej Marija za- giftala, ar je s pokojne možom živela v nečistom razmerji i po- stala noseča. Kam pela strást človeka! Proslava Vstajenja v tujini. Z žalostnimi spomini sem se v torek velikega tedna vračal iz daljnega départementa Puy de Dőme, kjer je prek 300 slo- venskih rudarjev, versko tako mlačni. Hišni obiski, ki sva jih naredba s tamošnjim kaplanom, bodo morda le kaj sadu obrodili. Drugače bo tam tudi Velika noč v znamenju Pasijona.,. Zato je velikonočno nedeljo bilo toliko lepše: okoli 150 se nas je zbralo na Gravelle. Si lahko mislite, da je cerkev od- mevala od našega petja, od Slo- venske pesmi in od mednarodne aleluja! Krasen sončni dan je verno odražal naše razpoloženje tako pri slovesni péti maši, pri skupnem obedu in pri večerni- cah s pétimi litanijami v čast Materi vstalega Gospoda. Velikonočni pondeljek sem se v ranem jutru peljal v Tour- nan, kamor me je že dolgo va- bila zelo krsčanska belgijska družina, ki ima v službi prek 10 naših izseljencev. Sicer so sko- raj vsi bili že prejšnji dan na Gravelle, vendar so se tudi zdaj od srca razveselili sestanka in znova pristopili h Gospodovi mizi. Pri maši mi je stregel bel- gijski profesor, ki je bil v Fran- ciji na počitnicah. Po maši smo pa imeli krst Kavaš Angele (kakor tudi Prej- šnji dan na Gravelle: Marije Terezije Koren). Liturgično bi seveda bilo: krst pred mašo, da bi potem v mašnem kanonu iz- recno molil „pro hiš quoque, quos regenerare dignatus es ex aqua et Spiritu Sancto”, ali „teh- nično” ni bilo mogoče, ker bo tri prej niso mogli priti. Na fermi La Motte Cham- prose, kamor smo po maši od- ili, mi je naš izseljenec razkazal zanimivo gospodarstvo: moderna gojitev perutnine v zaprtih pro- storih in na prostem, z električ- no lučjo in s posebej pripravlje- no hrano in to vse tako uspešno, da bo letos doseženo število 50.000, prihodnje leto pa že 100 tisoči To je pač treba videti ! Kak koncert je izvajalo več 100 kokotov ! — Tudi svinje posebej gojijo; okoli 1000 jih je in so veliko na prostem v zagrajenem prostoru, kjer je po dveh žicah okoli napeljan električni tok, ki vsakega kosmatinca pošteno po- ščegeta, če hoče prekoračiti me- jo; zato vsak to največkrat le enkrat poizkusi ! Po obedu smo se dolgo razgovarjali in ure so nam po- teka kakor minute. In znova je brzel vlak proti Parizu mimo mnogih cvetočih dreves snežno- belih in svetlordečih. V Parizu sicer tudi srečujem cvetje, a to le umetno: na novih spomladan- skih klobukih. Camplin. Na pitanje, da li se smejo občine M. Sobota raz- glasi objavlati v Murskoj Krajini, so dobili intere- sirani Sobočanci sledeče pojasnilo. „V občinah, za katere ne velja zakon o mestnih občinah (n. pr. § 92 z. m. o.) se razglaša na občinski deski in na v ob- čini običajni način (§§ 82 in 135/5 z. o.) Torej poleg afišira- njá razglasa na obč. domu je potrebna tudi razglasitev na na- čin, ki je v občini običajna. Obi- čaj pa se ne more spremeniti kar s sklepom občinskega odbora. Zato je sklep občinskega odbora v M. Soboti z dne 6. marca ne- zakonit in bi se moral sistirati. Razglašenje v dnevnikih poleg v zakonu predpisanih razglasitev je seveda dopustna,ˮ — Tak raz- laga banovina sklep občine M. Sobote, da se v M. Krajini raz- glašüjejo občinski sklepi. Če se Prebivalstvo priton na banovino, bo občina dužna tűdi nadale bobnjariti po Soboti, i nišče ne dužen pogledati v M. Krajino,- če nešče. To je odgovor na pritožbe prebivalstva. Kralica Geraldina zbetežala. Kralica Geraldina, žena al- banskoga krala Zoguja, je ravno tiste dni porodila sina, kda se je italijanska vojska bližala Al- baniji. Kralica je zdaj zbetežala na porodnoj trešliki, ka je jako nevarna bolezen. Priličen grčki zdravnik pa njej je pomogo, da je nevarnost prestala i se s si- nom dobro počüti. Angleško i Francosko brodovje se zbira. Na sredozemskom morji se zbirajo Angleške i Francoske bojne ladje. Namen zbiranja je demonstracija proti Italiji, ki je zasedla Albanijo. Zednim so se prikazale tüdi štiri ruske bojne ladje v suezkom prekopi. Italijanski krao — krao Albanije. Talijanski zvünešnji mini- ster grof Ciano je predložo za- kon v Tirani, v smisli šteroga Albanija ostane neodvisna držá- va, a stopi v zvezo z Italijov, štere krao i casar postane tüdi krao Albanije. Te zakon je bio ednoglasno sprejet. S tem je na- stopilo isto stanje med Albanijov i Italijov, kak je negda obsto- jalo med Austrijov i Madjarskov. Vogrski list stavlen na Slovaškom. Slovakov je šeststo jezero na Vogrskom i vogrska oblast njim do zdaj ne dovolila nied- noga slovaškoga lista. Zato je tüdi slovaška vlada prepovedala jedini vogrski list. ki je izhajao na Slovaškom: „Uj hirekˮ Pogajanja z Hrvati se nadaljüjejo. Predsednik vlade, dr. Cvet- kovič, je znova odpotüvao v Zagreb k dr. Mački, da nadalü- jeta pogovore za sporazum. 180 angleških ladij pri Malti. Anglija je zbrala 180 vojni ladij pri Malti 1 okoli Grčije i je pripravlena zasesti vsa pris- tanišča Grčije, če bi štera držáva štela Grčiji vzeti samostojnost. Anglija je povekšala tüdi število vojaštva i ladij pri Gib- raltári. Anglija za Grčijo. Anglija se pogaja zgrčkov vladov, da bi smela na otoki Krti meti pristanišče za svoje bojne ladje. Krf leži prek od Albanije. Italija i Polska mobilizirata. Italija je mobilizirala 15 letnikov, Polska pa 5 letnikov poleg že mobiliziranih. Zabukovšek Jürij na smrt obsojen. Lani meseca oktobra, kak so Novine tüdi poročale, je Za- bukovšek Jürij zapelao slüžečko deklo Zakrajšek Ivanko, ka si jo vzeme za ženo, ž njov popivao i jo nagučao, da njemi je izročila svoje težko zaslüžene peneze. Zverinski človek, gda je prišo do penez, je Zakrajškovo zagiftao i zadavo. Potem njej je vzeo ešče obleko, perilo i obüteo pa hra- nilno knižico od 4027 Din. Celj- sko sodišče je Zabukovšeka ob- sodilo na smrt na vešalaj (gaugaj). Slike z doma i tüjine, štere neso svetle. Dühovnik nam poroča z Amerike: Bila je doma goreča mladenka, redno hodila k spo- vedi, bila dobra članica krščan- skih drüštev, celo voditelica teh je bila... i odločila se je za Ameriko. Zvedili so za to sov- ražniki vere, jo počakali, gda je z ladje stopila, njej začeli grditi dühovščino i vero... pa goreča krsčanska mladenka je po tom ednom sküšavanji odpadnola od vere i postala zagrižena sovraž- nica vsega božega... Dühovnik nam piše z tüjine: Goreči so bili delavci naši v tom kraji, kotrige krščanskih drüštev, pod svojov zastavov so hodili v cerkev i sprejemali redno sves- tva ... Prišo je pa med nje eden komunistični agitator i bio med njimi samo tri mesece, pa v teh treh mesecaj je goreče krščenike vse odvrno od spunjavanja ver- skih dužnosti, postali so boži prijatelje boži sovražniki, ki dü- hovnika niti viditi neščejo i cer- kve se s sovraštvom ogiblejo. Izseljenka piše iz Francije: Bila sem pri sv. meši z možom. V klopi cerkvenoj je sedo en naš moški i med sv. mešov čteo brezverske novine. Po meši ga je mož opomeno, naj pride na naš sestanek, gde se lejko spo- ve. I odgovoro je: Jaz poznam samo sestanke v Rusiji, naj pri- de Rusija v naš kraj... Mlada žena se bridkotoži: Tri leta je mož v Franciji, ne pošila nikaj, ne piše nikaj, z Polakinjami se vlači... Dober krščanski moški jav- la z Nemčije: Deklina je ves slüž zapravila z razvüzdanim živle- njom, prosi me slüžbe, sedem mesecov je že noseča... Nes- rečna mladina... Paler iz sobočkoga sreza javla: V Nemčiji sam meo veliko partijo delavcov, pazo sem na nje, zaklepao vsako noč dveri, da greh ne se je delao ... Ali v soseščini so se pa neše oženje- ne ženske tak grdo oponašale, da ne zapovedati. Oženjene so bile vsem nam v sramoto... Mati je prijokala; Iščite gor mojo hčer, več let je v Franciji, ne piše, ne pošila, teliko sam zvedila, da se je zdrüžila z ne- kim brezvercom, o pomagajte mi, staroj žalostnoj materi... Iz sobočkoga sreza pišejo, sledeče: „Blamirali so nas s se- zonskimi delavci. Poslali so nam spisek občine, kde so bili popi- sani vsi, ki ščejo v Nemčijo. Mi naj ga popravlamo. Pravili so, da pod 20 letom nišče ne bo šo. Mi smo vse to lüdem razlagali. — Zdaj idejo vsi Najbole ne- vredni i nepotrebni so dobili kontrakte. Prvi so prišli na vrsto deca s 16—18 letom i Vlačüge, štere majo po več nezakonske dece i doma dobro stojijo. Pa se potem naj ešče što čüdi, če se ta mladina navzeme tüjega dühá i riše pa kriči to, ka se ne bi smelo “ — Zaistino ža- lostne slike. Vojaška pisma. Skafar Matjaž, K. u. k. kan. div. san. Anstalt ton 2. Feldpost 35. Dec. 20.1915. Prečastiti gospod ! Vu imeni Jezušovom vas pozd- ravlam i se vam prav lepo za- hvalim za poslane Novinec Ma- rijin list, ka ste mi tak hitro poslali. Čeravno znam šteti nem- ški i vogrski i novin v; tej. jezi- kaj zadosta dobim v roke, ven- dar me prav veseli, či kaj od domače zemle čüjem i v doma- čem jeziki kaj čteti mam. Do- zdaj so mi oča včasi poslali Novine, ka sam kaj za šteti meo. Zato vas prosim, Marijin list mi tüdi pošilajte, ka bom kaj več domačega meo za čteti, posebno zdaj, kda hvala Bogi z ranjenci malo mam za opraviti, ka je naša divizija zdaj v rezervi da- leč od bojišča i v grozno dugij večeraj človik ne ve, ka bi si začno. Slovenca drügoga tü ne- ga, vekši tao so , Vogri i tüdi Hrvatje sou. Zdaj vas pa ešče ednok, prečastiti gospod, prav lepo pozdravim i vam želem, ka bi vas gospod Bog ešče dugo ohrano v blagor slovenskoga naroda. Pejneze za Marijin list vam v prvoj priložnosti pošlem. Osta- nem z Bogom. (Pisec naj se zglasi za pismo na uredništvi Novin v Črensovcih.) Sömen Janoš, 300. h. gy. ezr. törzs, Tábori p. 397. Lübi Pozdrav 1917.27. XII. Falen bojdi Jezuš Kristuš, s tem presvetim imenom Jezušovim njij lepo dan pozdraviti, pa njim želem veselo blaženo novo leto. Nadele njim pa dan nazna- nje, vlč. g. plevanoš, ka sam že od njij novembra 18 toga mao nikaj nej dobo, nej Novin, niti M. lista, pa nej odgovora od pejnez, štere sam njim poslao novembra 29 toga dneva. Te sam njim poslao 20 K na misi- jon, 6 K na Novine i M. list, pa 2 K na dober namen reda sv. Ferenca, pa 2 K na bratov- ščino živoga rožnoga venca. Či so dobili te peneze, naj bode tak dobri vlč. g. plevanoš, naj mi dajo odgovor, vse vküp je bilo 30 K! Nadele njij pa prosim vlč. g. plevanoš, naj bodo tak dobro, naj sprijmejo od mene poslane peneze 30 K, štere san na pošto djao decembra 27 dneva. Pa naj bodo tak dobri vlč. g. plevanoš, naj je pošlejo na misijon. Ešče njij ednok lepo dan pozdraviti, pa njin zahvalim vlč. g. plevanoš, na vsej njüvij trü- daj, ka so z menov meli v etom celom leti, Bog njim lepo plati. Ja sam fala Gospodnomi Bogi zdrav, pa mi je dobro. Mrzlo je eti pri nas med temi bregami, da pa pomagati si v tom ne mo- remo, ar je tak boža vola. Eti pri nas že fala Bogi od novembra dvajseti sedmoga dneva mao puške ne pokajo. Tak pravijo eti pri nas, ka tri mesece nišče nesmej strelati, nej mij pa nej Rusi, ali v strelnij jarkaj je takša slüžba, kak je prle bila, samo ravno ka strelati,ne smemo eden na drügoga. More biti ka bode mir, ka vse nede dugo. Novoga drügoga nega pri nas. Prosim jij vlč. g, plevanoš, naj molijo Boga za nas, jes mo- lim za njij, naj njim bode Bog smileni vu vsem njihovom trple- nji. Pa njim želem od g, Boga, naj blagoslovi njüve reči, ka vu tom novom leti bi dosta düšic mogli k Jezušovomi Srci pripe- late. S tem zaprem svoje pijsmo pa čakam odgovor. (Pisec naj se zglasi za pismo na uredništvi Novin v Črensovcih.) Gasil. spravišče v Ljubljani, Gasilski drüštev zastop- niki so se zbrali 16. aprila i Ljubljani na letno spravišče. Ga- silska zajednica v Sloveniji ma 26 gasilskih žup z 935 gasilskimi četami, ki brojijo 31.690 kotrig, Spravišče je pozdravo z nav- düšenim domolübnim govorom minister g. Snoj, ki je povdarjao, da ravno v tej zamotani časaj pokažejo gasilci svojo narodno zavednost i svojo lübezen i ver- nost do Jugoslavije. Na spravišči se je dale poročalo, da so se v zajednico znova vrnile hrvatske župe, ka je za gasilskomi kongresi v Ljubljani določena podpora v zneski 200.000 Din. i za gasilsko zastavo posebi 70.000 Din, ka je ognjov bilo lani v Sloveniji 668, ikode 24,739.782 Din., gasilo je je ognje 11.798 gasilcov. Vsaki osebi — družini trüdimo stálni zaslužek. - Pišite MARA Maribor Pojasnila: Rituper, Vučagomila. 23. aprila 1939. NOVINE 3 Glasi iz Slovenske Krajine. Vidonci. Na velki petek smo pokopali Špilak Mihala. Sprevod nam je posvedočo, kak radi so meli pokojnoga. Bio je zaistino blagoga srca, ki je vsik- dar v živlenji znao se odločiti za to, ka je Bogi na čast. Do- sego je visoko starost 82 leti. Bog njemi naj bode plačnik. Nje- govomi sini Mihali pa želemo, da bi vedno tüdi on še naprej nasledüvao svojega očo. Njemi i vsem domačim naše sožalje. G. Slaveči. Smrt ne po- čiva. Na veliki petek je bila pri nas pokopana mlada mati, ki je zavolo plüčnice i preranoga po- roda mogla iti s sveta. Pred ednim tednom je prišla iz Fran- cije s svojov gospov, pri šteroj je slüžila. Prišlá je, da bi na do- mačoj zemli porodila, pa je Bog drügače obrno. Celoj Grahovoj drüžini izrekamo globoko soža- lje. Bog naj potolaži zgübo, štero so mogli pretrpeti zavolo mlade, komaj 30 let stare hčerke. Lurška Mati naj tüdi potolaži gospo, ki se bo morala vrniti brez nje v Francijo. Vadarci. Vmrla je jako pri- lüblena Tenacek Marija. Drüžina je znana po svojoj dobroti. Tüdi so verni naročniki i Širitelje na- ših listov. Žalostnoj materi i vsem bratom i sestram, ki so jo vsi tak radi meli, naj bode Bog tolažnik. G. Lendava. Prešnjo ne- delo smo meli pri nas roditelski sestanek. Vdeležilo se ga je okoli devetdeset roditelov. Bilo je jako Živahno i so pokazali vsi starši veliko zanimanje za šolo-obvezno deco. Lepe vzgojne smernice je podao v svojem govori g. upra- viteo Beloglavec. Sklenili so, da bodo šola i dom sküpno vzga- jala deco po katoliških načelih. Bog naj blagoslavla delo za vzgojo mladine. Kobilje. Z velkim, vendar pa s tihimi i v našij srcaj skritim veseljom smo se pripravlali na letošnje vüžemske svetke. To tem bole, ar mamo svojega düšnoga pastira med sebom i smo tak brez velkoga trüda, ki smo ga ova leta meli v Dobrovnik, zdaj v miri obhajali svetke. Malo je takših, ki ne bi opravili vüzem- ske spovedi. Na cvetno nedelo popoldne smo najmre meli pri nas obprvim takzvano velko spo- ved. Te den so nam tüdi mno- gočastiti gospod dekan Jerič hran blagoslovili novo nebo i novi boži grob, ki smo jiva kü- pili iz prostovolno nabranih da- rov. Na velki petek je bio boži grob tak lepo napravleni, da smo se skoro nej mogli ogle- dati. Na velko soboto smo pa pri procesiji Vstajenja Gospodo- voga tak lepo šli v vrsti, da je bilo to v istini Bogi dnpadlivo. Ar so naši šumski delavci za svetke prišli domo, smo cerkev pri božij slüžbaj velkoga tjedna vsikdar napunili. Ki šče iti za kočiSa na edno vekšo posestvo v Bosni, naj to hitro javi na uredništvo Novin, gde zve za naslov. Za gazdo na 150 kat. oralov obsegajoče posestvo što šče iti, naj se javi na ured- ništvi Novin. Posestvo je v Bosni. Sprejme se, ki ma prakso v go- spodarstvi, Poleg plače ma sta- novanje, mleko, drva. Na posestvi se goji sadjereja i živinoreja. Posestvo leži v Bosni. Kobilje. Prosvetno drüštvo nam je za vüzemske svetve v šoli priredilo lepo „Velikonočno igroˮ. Gledalci so z velkov pazlivost- jov poslüšali igro, pri šteroj so tüdi oni sodelüvali s spevanjom poštnih i vüzemskih pesmi. Ta igra je bila najmre takzvana ob- čestvena, gde igralci i gledalci sodelüjejo. Z igrov smo bili vsi zadovolni. Vmor v Lendavi. V ne- delo, 16. aprila sta šla po poti kre grada v Lendavi vinjeniva Lébar Franc i Biró Franc, oba iz Gaberja. Med potjov stam se ne- kaj svadila i v svaji je Lebar tak vdaro Birója, da je te mrtev obležao. Lebar se je sam javo na oblasti, da je vmoro človeka. Zaročila se je gd. Habacht Margita, vučitelica, hčerka po- kojnoga radmožanskoga šolskoga upravitela, Habacht Janoša, z vu- čitelom g. Šarac Konštantinom Čakovec—Prijedor. - Čestitamo. Sv. Jürij. Kakših 250 na- ših je hodilo prek v Austrijo po staroj navadi, da bi se vdeležili „goristanenja” pri Sv. Ani. Jako razočarani so prišli domo, ar goristanenja procesija se več ne drži v Austriji. Gederovci. Küzma Janoš, dečko je vküp vdaro, gda se je na potači pelao, z motociklistom Giderom. Gider je ranjen, Küzma je pa zavolo nesreče mogo na- glo smrt sprejeti. Srce Bože, bodi njemi smileno. Črensovci. Vpokojenomi šolskomi upraviteli, g. Železniki je nekak vkradno iz cepičnjeka 75 cepik. Cepike so se najšle v Varaždini. Žižki. Nepoznani z keleči- mi rokami so se spravili na mla- do jaušje, štero so si gospodarje z teška posadile, je pomikali i odnesli. Dnesden se vse vkradne i ne varno nikše imetje. Žalostni pojavi v žalostnih časaj. Za dijakona je posvečen č. g. Maroša Martin, salezijanec z Melinec, v državi Jüžne Ame- rike, Chille. V kratkom bo po- svečen za mešnika. Na misijon g. Kereca, na se- stanki v Tigy 19. marca So po fran- kaj darüvali sledeči: Kerec Alojz i žena 100, Žökš Ivan 20, Gutman Jožef 10, Dogar Barica 10, Paučič Jožef i žena 10, Radoha Franc 5, Zelko Jožef 5, Donoša Agneš 5, Černe Treza 5, Farkaš Magdica 3, Robe Sabina 3, Sep Ana i Maria 3, Prša Štefan i Verona 3, Bobovec Margareta 2, Camplin Marija 2, Mesarič Bara 2, Tivadar Ignac 2, Mörec Ivan, evang, 2, Krakhoker Šte- fan 2, Kohek Martin i žena 2, Bebek Tomo 2, Sobočan Marija 2, Flisar Vil- jem 2, Kolbl Micika 2, Vrečič Apolonija 1, Čižmažija Marija 1, Sarjaš Pavel 1 Gerenčer Marija 1, Nemec Treza 1, Filipič Tomo 1, Žökš Adela 0.75, Ci- gan Agica 0.30. Darüvali so ešče v dinaraj: Tkalec Matjaš, Francija 40, Maitz Terezija, Zagreb 18, dr. Klarova Marija, D. Lendava 100, Petkovšek Emilija, Francija 10, Horvat Marija, Francija 25, Gutman Jožef nabrao v Tigy, Francija 274.50, stere dare više objavili. — Penez odposlan po čeki Novin skoz Rakovnik g. misijonari. ( Na Dom sv. Frančiška so v Tigy 19. marca darüvali v frankaj sledeči: Radoha Franc 10, Sobočan Marija 21, Gutman Jožef 10, Arvaj Se- ris 5, Kerec Alojz i žena 5, Dogar Bara 5, Čemi Trezika 4, Žökš Ivan, 4, Donša Agneš 4, Prša Štefan i žena 4, Cigan Agica 3, Ošlaj Jožef 2, Pau- čič Jožef i žena 2, Tivadar Ignac 2, Mőrec Ivan 2, Camplin Marija 2, Me- sarič Bara 2, Hren Nikola 2, Rakoš Poja 2, Karasin Dragica 2, Gerenčer Anica 2, Kolbl Micika 2, Sep Ana { Marija 2, Fujs Alojz i žena 2, Sarjaš Pavel 2, Flisar Viljem 2, Matar Stov 2, Serec Terezika 2, Kisilak Franc, Babič Tre- zika, Tibetin Tamic i Kulic Lora 7 fran- kov. Sküpno 116 frankov i 10 frankov na edno sv. mešo. - Nabrao Gutman j. Na kapelo Marije Pomočnice v Filovcih so darüvali 19. marca v frankaj v Tigy sledeči: Vlč. g. Cam- plin Ivan 10, Gutman Jožef, domačin 100, Ošlaj Jožef, domačin 50, Kerec Alojz i žena 10. Žökš Ivan 8, Kohek Marin i žena 2. Sküpno 180 frankov. Penez poslan g. Haoko Jožefi, pleba- noši po čeki Novin. — Prav srčna hvala g. Gutmani za gorečnost pri nabiranji i vsem drágim darovnikom. V. Polana. Uprava tükaršnje prost gas. čete se iskreno zahvalüje našim izseljencom v Franciji za pos- lani dar: za Zidanje gasilskoga doma. Poslali so: Tivadar Ignac 75 din, Ti- baut Martin i tovariši 39 din. Pri toj priliki se obračamo na vse naše izsel- jence v Franciji, Nemčiji, Kanadi i drü- god, da nam pomorejo s kakšnim ma- lim darom. Istočasno se zahvalüjemo vsem merodajnim göšpódöitt, ki so na- šo prošnjo za penezno podporo pripo- ročili krat. ban, upravi i jo predložili za ugodno rešitev. Na vse Polančare se pa obračamo s prošnjov, da po svojoj moči priskočilo na pomoč z peneznim podporami, brezplačnimi vožnjami za pesek, prodec i cigeo i s prostovolnim delom, ka se bo dom zidao. Gasilci vam vsikdar brez pitanja što si i kaj si, priskočilo na pomoč, če grozi hiši ogenj, zato pa zdaj mi Pričaküjemo, da nam vsaki iz dobre vole pomore, da se pre- potrebni dom zözida, da ne bo poleg Ie$e šole stalo malo leseni) orodišče, v šterom se pri slabom vremeni orodje pokvaija. Što hitro i z dobrov voljov da, dvakrat da! Se priporača z gasil- ski pozdravom; Na pomoči — Ga- silska uprava. Vančaves. Našemi širiteli i so- trüdnik! Novin je prej nekši mladbleten v noči od petka na soboto odžagao veje na jablanaj i slivaj. Ravno so bile slive v najlepšem cvetji. Prosimo Orožništvo, da poišče krivce, za šterih delo so odgovorni starišje. PODRÜŽNICO SMO ODPRLI V MURSKI SOBOTI NA GLAVNEM TRGU ŠTEV. 5. V zalogi imamo Najrazličnejše knjige: nabožne, gospodarske, gospodinjske, povesti in drugo. Vse šolske potrebščine: šolske knjige in ostale potrebščine za vse šole. Vse pisarniške potrebščine: za vse urade, trgovce in zasebnike. molitvenikov, rožnih vencev, kipov, pbdobic, slik, pisemskega papirja, razglednic in vsega drugega, v stroko spadajoče^ blaga. POSTREŽBA TOČNA IN SOLIDNA ! CENE NIZKE ! Velika izbiri Podružnica Murska Sobota • Glavni trg št. 5. d. z. o z. Zakaj ma februar samo 28 dnevov. Edna angleška pripovest da odgovor na to pitanje: Kak je Bog svet stvoro, igrali so januar, februar i marc, nego februar je nikše sreče ne meo, pa je skoz zgübo. I kda je že vse svoje pe- neze zgübo, odločo se je, da dva svojiva dneva postavi na igro. Februar je pali zgübo, kak vsik- dar Itak je mogo ta dati dva dneva, ednoga januari, drügoga pa marci. Zato pa februar več sreče ma pri ženitvi. V šoli. Verovučiteo: Kaj je delala kača na drevi? — Dete: Jaboka je jela. Verovučiteo: Povejte mi de- ca, što je vaš Patron v nebésah ? — Deca: eden pravi sv. Jožef, drügi sv. Janoš, kak njim je že krstno ime bilo. Gda pa réd pri- de na Casarovoga Števeka, on odgovori: Moj Patron nebeski je sv. Casar. Verovučiteo: Pod kem je tr- po Kristuš moke za nas? - Dete: Pod Ponciuš plivanošom. Pri zobozdravniki. Betežnik: Ka — 100 ranški računate, za par sekund ka zob vö zmeknete. Doktor: „Ve či ščéte van drügoga lejko pou vöre vö vlečenˮ. Matjašova pipa. Matjaš so se pelali obprvim na vlaki. Našerci so si seli, si nažgali pipo, velko kak lonec, i püščali cejle oblake s pipe. Na- sproti njim je sedo mladi par. Gospa je začnola kašlati. Nazad- nje se li okuraži, potepka Mat- jaša po rami; „Oča, vaša pipa.” Matjaš začüdeno poglednejo i spüstijo novi oblak. „Možak, vaša pipa” njim pravi znova, i gospod šče dodene: „Ja, ja vaša Pipa dedek.” »Čüjte” se oglasijo Matjaš i ponüvlejo pipo; »Šteri jo te šče — vij, eli gospa?” Plevanuš pohodijo svojega farnika. »Vöri Miška, ka je žga- nica tvoj najhüši neprijateo.” Ve pa predgate, ka moremo svoje neprijatele lübiti. »Lübiti že, nej pa požirati.” Pošta. Jullka Venta a la Foret. Spre- jeli 119 Din. Din 100 vaša naročnina, 19 Din. spisali materi v dobro. Kalen- dar poslali. — Sobočan Štefan, La Grande Madeleine. Sprejeli 91 Din. — Sušec Ivan, Las Sarrays. Sprejeli 36 Din. — Balažic Ana a la Reverdiere. Sprejeli 63 Din. Na lani spisali 6 Din 50 par, ovo za letos. — Gutman Jo- žef a Gldy. Penez sprejeli i po želi razdelili. Nedeljo smo za celo leto plačali v zneski 48 Din. Licitacija za dobavo gramoza se bo vršila 28. aprila 1939 Okrajni cestni odbor M. Sobota. M. BERDAJS ŠPECIJALNA TRGOVINA S SEMENI MAR I B O R LJUBLJANA VETERINJSKA 30. MIKLOŠIČEVA 8. (Prej I. URBANIČ) PRIPOROČA najboljša poljska, zelenjadna in cvetlična semena. Gomolje: gladiol, dalij, potomk, tuberos itd. Pri posvečeni... Pred petimi leti na Petrova je v puno nabitoj cerkvi gledao posvečenje novih mešnikov neo- paženi Zmagoslav. Vsi, šteri so poznati nadar- jenoga i sposobnoga dečka, so mislili, da bo po končanoj gim- naziji vstopo v bogoslovje. Tüdi on sam je večkrat izrazo želo za te lepi stan. Ali kakša slepota! Neka posebna moč, skrita v njegovom srci, ga zadrži i on se vpiše na univerzo. Oče že 13 let nema. Mati njemi žive, je vzorna, krsčanska žena. Vsaki den moli, se žrtvüje, zatajüvle i se ponizavle, samo, da bi z svojimi zaslügami do- bila od lüboga Boga to srečo i veselje, da bi njeni sin krščan- sko živo i hodo po pravoj i po- štenoj poti; po poti, štera vodi do pravoga blaženstva. Mati bi rada bila, če bi njeni Zmagoslav postao dühovnik, a ga ne sili. V širokom sveti se Zma- goslav počüto osamlenoga ščista samoga. Zdi se njemi, da se ní- šče ne briga za njega. Samo ed- no bitje ga batriva, napelava, njemi obečavle zemelski raj i njemi neprestano guči od bodoče sreče i veselja... A kim več njemi pripoveda od takših stvareh, tem menje ga omamla njena lübezen i njena navzočnost. Prišeo je končno den težke krize, den, šteri je odločilen za celo njegovo živlenje. Prišeo je den, gda je tüdi on spoznao temno krmilo svetske sleparije, zato moško nastopi i prekine vsako zvezo s svetom. Prizor posvečenja je zravnao njegovo srce na pravo pot i on je vstooo v semenišče, v bo- goslovje. Dnes, gda v sveti prevlada sirova moč i sila, gda nad sve- tom šümi plamen bojne, šteri čaka trenutek, kda bo začeo go- reti i rüšiti Evropo, dnes Zma- goslav oblečeni v belo dühov- niško obleko kleči pred oltarom i čaka, da ga škof posveti. Genliv i privlačen je te do- godek. Srečen pa je dnes, kak še nigdar prle, Zmagoslav. Ti si dühovnik za vsigdar. Ti boš pomagao i delao za Cer- kev, štera je večna, šteroj je pravo naš Odrešenik, da pek- lenska vrata je ne bodo Pre- magala. Ti boš z križom i po križi zveličavao sebe i drüge; Ti boš včio narod, zdravo ranjene düše, okrepčavo lüdi z angelskim krü- hom, vodo deco k Jezuši. O. kak je lepo i častno biti Jezušov dü- hovnik. Ti si dühovnik, Ti si Odzadaj bližji k Bogi. Ali spomni se, da je početek slüženja sv. meše, početek trplenja. Ti ne boš to včasik opazo, ali naskori se boš osvedočo, da je to istina. Istina, čast dühovniška je velika, ali dühovniška slüžba je puna veliki odgovornosti. Mi častitao i poštüjmo tiste, šteri so si odebrali te lep stan; nigdar ne žalimo z našim jezikom „drü- goga Kristušaˮ. Molimo Boga, da bo naša Slovenska Krajina še dale mela dosta i vrednih dühovnikov. Toni Žec. 4 N O V I N E 23. aprila 1939. Gjörköš Štefan, Ferme La Hennequlnerie. Hvalen bodi Jezuš Kristuš. Srčno se vam zahvalim na kalendar! Srca Jezušovoga i Marijinih listaj. Prosim, da mi Marijin list vseli redno pošilate. Klar Margito z Ivanec, Ne- mec Anica s Filovec, Bagari Ma- rtika s Krájne, Kralj Trezika z Žerjavincov pri Lotmerki, Senčar Frančiška iz Starevesi, pošilajo pozdrave svojim domačim i g. uredniki Novin, vse v Franciji goreče čtevke naših Novin. Tre- tjega aprila so doživele veliko veselje, obiskali so je g. Valen- tin Zupančič, ki so je spovedali, jim slüžili sv. mešo i je prečistili. Med sv. mešov so izseljenci spe- vali, nazadnje pa poslüšali gen- livi govor g. Zupančiča, pri šte- rom so se njihove oči zarosilo. O, kak srečni ste vi doma, gde lehko obhajate svetke, mi v tü- jini smo pa kak odrezana veka na drevi. G. Zupančiči se prav iz globočine srca zahvalimo za njihove trüde. Tü nas je dosta iz Slov. Krajine, največ dekeo. Vse so dobre, poštene, a nešter- ne ženske, ki majo doma može i deco, so se slabo oponašale. Posebno ena, štera je z nekim Polakom nekam füknola. Prosi- mo za vaše molitve. Poleg sta- rišov, bratov, sester, rodbine i prijatelic iskrene pozdrave g. Hauko Jožefi, plivanoši v Bogo- jini dr. Klarovoj drüžini v Len- davi i vsem čtevcom Novin. Žökš Ivan, Ferme de Rouily. Iz srca vam pošilam moj najlepši Pozdrav: Hvalen Jezuš i Marija. Želem vam od trpečega Zveli- čara lübo zdravje. Zahvalim se na rednom pošilanji Novin i Ma- rijinoga lista. Komaj se včakam nedele, kda pridejo. Orjem s traktorom na olje, sam Šofer tak brez izpita. Na god sv. Jožefa smo meli v Tigy veliko veselje. Prišlo nas je kakših 100, tüdi drüge vöre, katoličanov so g. Camplin spovedali i prečistili 65, med temi 22 možkov i dečkov, ostalo žene i dekle. Največ je bilo deklin, nešterne so prišle 60 km. daleč, nešterni dečki i moški pa nad 100 km. daleč. Bog povrni vam za razglas v Novinaj i g. Camplini za velikan- ski trüd. Posebno se šče zahva- limo Jožefi, ki so pisali posebna vabila. Gd. Magdica je v lepij rečaj pozdravila g. Camplina i njemi zročila vijolično cvetico. Srčne pozdrave mojim domačim, sebeščanskomi g. dühovniki, vsem dühovnikom Slovenske Krajine. Proso bi edno lepo slovensko povest. (Poslali smo knigo: Püš- čava bo cvetela). Franc Jud, Delme, Moselle Iz Doliča. Z lübim Jezušom vas pozdravlam od blažene Device Marije vam želem zdravje i ve- selje pa dugo živlenje. Sobote sam se komaj včakao, kda so Novine prišle. Zdaj odhajam s Kristinov z mrzle tüjine domo. Trplenje sam meo veliko, pola- gao sam 51 falatom živine, 26 krav sam dojio, na den 200 1. mleka, gnoj vozo od te vnoge živine, Strošek pa meo tak slab, ka pri nas na Slovenskom Svi- njam bogše polagajo. Sreš Terezija, Thalwinkel. Meni je hvala Bogi dozdaj dobro. Lepo se vam zahvalim na red- nom pošilanji Novin i Marijino- ga lista, šteriva sta mi na veliko veselje. Najlepše pozdravlam Preč. g. Urednika, vse njihove sotrüdnike i čtevce naših lepih listov. Pozdravlam vse moje do- mače, rojstno ves Ižakovci i celo beltinsko faro z gg. dühovniki vred. Zver Marta, Francija. Pre- častiti gospod! V imeni Jezuša i Marije Vam začnem pisati par reči. Naznanim Vam, da sem dobila vse zaostale M. Liste prej- šnjega leta. Z velkim veseljom sem sprejela kalendar Srca Je- zušovoga. V treh večerih sem ga prečitala. Novine dobim včasih v soboto, ali dostakrat v pon- delek. Pismonoša mi je zadnji- krat pravo, da je zavolo pomote atresa. Na zadnjoj številki bi skoro ne spoznati, kaj je bilo napisano. Prosim Vas, da mi pošlete na točen atres, šteroga Vam zdaj Pošlem v tom pismi. Veliko veselje moje je, kda do- bim vsaki tjeden slovenski list Novine i šče bole vesela sem, kda pride ž njimi Marijin list. Zadnja številka je bila jako za- nimiva. Slika na Prednjoj strani se je povidla šče mojoj gospe, da sem njej mogla pokazati. I zdaj prečastiti gospod! Že skoro bo Vaš god! Povsod i krog Vas, Vam naj rožce ev eto. I zmiraj veselje Vam delajo to: „Se sple- tajo v venec, duhtijo vso planˮ Posebno še, na Vaš imendan! Najlepšo čestitke sem si izbrala i Vam za god poslala. Naj čuva Vas On. ki navzoč je povsod, to Vam Čestitam jaz za Vaš god. Zdaj dokončam mojo pisavo, Prečastiti gospod urednik i Vas šče ednok v imeni Jezuša naj- lepše pozdravlam. Pozdravlam vse naše domače v Ižakovcih, beltinsko dühovščino, vse sose- de i ves rod. Pozdrave pošilata Zver Marta i Anika Zver. Pozdrave pošilajo: Časar Marija i Štefan, Francija iz Mar- kovec, svojim domačim. Horvat Evfemija iz Francije g. uredniki Novin. Gumilar Franc i Terezija, Vieux Moulln g. uredniki Novin. Fantovske odsekom. Mladec je značajen. Mladec bodi značajen fant. Kajti le značajen Mladec bo vsak čas zvest svojemu geslu: bodi pripravljen! Kdaj je Mladec zna- čajen? Značajen je, če se vselej brez pomišljanja in oklevanja oklepa tega, kar je spoznal kot dobro, resnično in pravo, in če se temu ne izneveri nikdar; tudi takrat ne, ko je Zvestoba nače- lom težka, ko mora radi tega trpeti zasramovanje in zbadanje drugih ali celo preganjanje. Mla- dec je značajen, če se temu, kar je spoznal kot dobro, lepo in pravo, ne izneveri tudi takrat, ko ga zajamejo najtežji notranji viharji skušnjav ali strasti ali zanjke zlobnega in pokvarjenega sveta. Mladec je značajen, če spoznane dolžnosti ponosno in stanovitno izvršuje, pa naj je to lahko ali težko, naj žanje za to priznanje ali napadanje, hvalo ali grajo. Žnačajen je Mladec, ki je za spoznano resnico pripravljen doprinašati najtežje žrtve. Taki značaji taki značajni Mladci uživajo povsod spošto- vanje in ugled. In mi jim pra- vimo, da so „fantje od fareˮ, da so vkljub svoji mladosti „mo- žati” ljudje: Druge, ki se ravnajo in obračajo po vetra, ki se spo znanemu dobremu, lepemu in spoznanim dolžnostim iznever- jajo, imenujemo z edino primer- nim nazivom „šlevaˮ ali „figa možˮ. Mladci, vprašam vas, kdo izmed vas si ne želi postati „fant od fareˮ? Kdo izmed vas si ne želi postati možat, spoštovan in ugleden? Prav gotovo si vsak izmed vas želi postati tak fanti Zato se pa mora vsak izmed vas resno truditi, da postane značajen. Kako postanem značajen fant, kako postanem zgleden Mladec? Dvoje je potrebno za Značajnost: 1) Jasno spoznanje pravih načel; 2) odločnost volje, s katero se teh načel uklepamo v vsakdanjem življenju ob vsa- kih okoliščinah. Potrebno nam je predvsem jasno spoznanje pravih življen- skih načel in smernic, spoznanje resnice v vseh vprašanjih, ki jih Mladec srečuje ali jih bo še sré- čal v Življenju. Kdor ni spoznal teh načel, kdor se ni prikopal do pravilnega gledanja važnih živ- ljenskih vprašanj, ta bo vedno taval semtcrtjain bo danes rav- nal tako, jütri drugače. Trenutno razpoloženje ga bo Vodilo in ne resnica, načelo in čast. Zato mora biti Mladec pripravljen, redno zahajati k mladčevskim sestan- kom, da si tam pridobi potrebno spoznanje. Saj srečujemo v vsak- danjem Življenju vse-polno ljudi, ki sodijo pravilno, ki so resnico spoznali, ki so spoznali prava načela. A je vkljub temu njihovo življenje povsem napačno in zgre- šeno. Značajen je le tisti, ki živi po spoznanih načelih. Za to je pa potrebno več, kot samo spo- znanje: potrebna je tudi odločna volja. Le ta da Mladcu ono no- tranjo moč, da bo po spoznanih resnicah pogumno in zvesto Živel tudi takrat, ko bo to težko, ko bo to zahtevalo žrtve, ko ga bo svet radi tega izziva!, žalil 'ali zaničeval. Zato si Mladec že na vse zgodaj pridobiva ne le spo- znanje resnic, ampak si prav ta- ko resno in vztrajno krepi svojo voljo: s telovadbo, z vestnim iz - polnjevanjem svojih dolžnosti, s točnostjo, z ubogljivostjo, z mo- litvijo in prejemanjem svetih za- kramentov, z majhnimi vsakdan- ji!^ samopremagovanji, za ka- tera imamo v vsakdanjem Življe- nju priložnosti dovolj. Mladci! Vsak izmed vas hoče in tudi mora postati zna- čajen, fant od fare, možat ! Zato išči resnico in spoznavaj svoje dolžnosti in se spoznanih odloč- no oklepaj! Utrjuj si svojo voljo, da boš spoznani resnici in spo- znani dolžnosti ostal vedno zvest, zvest tudi v preizkušnjah, teža- vah v bojih, zvest vsekdar, pa naj te svet hvali ali graja ! Po- slani značaj! Gospodarstvo. Jeli mo popravlali kite? Zdaj, kda se ravnajo trav- niki, ništeri vért se čemeri nad krtami. Slobodno se čemeri, ne- go ne nad krtom, nego nad ze- melskimi črvmi, šteri travi ko- renje vkraj grizejo. Kde je dosta krtanovcov — na ravenskom pra- vijo krtovinjeki — tam more dosta škodljivih črvov biti. Mo- remo to razmiti. Človek tüdi ta ide, kde je ležeše živlenje. Za- kaj jih pa te telko odide v Fran- cijo i Nemčijo. Siromak krt tüdi tam kopa, kde je več črvov, kde brezi velkoga trüda leže žive. Pa zakaj bi njemi to zamerili? Čeden gospodar se tem bole' veseli, da ma pod‘zemlov, ka- ma njegova oblast * ne segne, skritoga čarnoga pomočnika. Zato si pa zapomlite, kde te dosta krtanovcov ali krtovi- njekov vidili, Verite meni, tisti travnik je betežen, orača ne od- tirajte vkraj, ešče bi tak mogli praviti, da bi jih bi ešče več bilo, da bi vam travnik prle ozdravo. Pravijo, kde je dosta ki ta- novcov, krtovinjekov, tam je naj- lepše seno. Verjem jaz to, ar iz ednoga kraja krt preplavi škod- livi črte, iz drügoga kraja pa lüknje se napijejo z vodov i vu süši vlago držijo. Krt je preveč velki siromak. Žmetno žive. Vsaki den dvakrat več more pojesti, kak on sam vaga. Vino in sadjevec, prvovrstno, sortirano od 60 litrov naprej rozposilja: Posestvo »GR1Č* pri, Mariboru. Neprijeten gost. Tiho je prišla k meni. Niti predstavila se je ne. Bila je grda, odőrna. Ne sem je ščeo sprejeti na stan, niti na hrano. Pa tüdi časa ne sem meo brigáti se za njo. Zato sem bio čemeren, po- kazao sem njej vrata i zaželo njej lehko noč. Ali ne je Šla iz sobe. Izgo- varjala se je, da ide od hiše do hiše, pa da zato ma pravico vsto- piti i ostati tüdi pri meni. I meni nikaj tebi nikaj vsedla se je v kot pri peči i si komodno vre- dila svoje stvari. Ne se je bri- gala za moje čemere, niti za moje proteste i pretnje. Hüdobno se mi je samo iz kota režala, na- zadnje pa ešče zadüšila v obraz: ..Če ti ne je prav, idi pa se pritoži." Od čemerov ne sem mo- geo zaspati. V glavi me je zač- nolo smicati, v čelodci pečti, a noge so se mi začnole od straha i slabosti trositi. Čelo mi je po- lejao znoj. S tresočov rokov sem šo prek čela, obrisao neprijetno mokročo i v tolažbo samomi sebi gučao: „Ah! To je samo tre- notno razburjenje. To bo minolo i palik de vse dobro. Edna noč mirnoga i dobroga spánja bo vse popravila." Večerna tolažba ne se je vresniči. Noč je bila težka, pa tüdi ütra je ne prinesla zbošanja. V vročoj glavi je gorelo kak v razbeljenoj peči, v prsaj düšilo. Gda sam mislo vstati i postaviti se na noge, One so klecnole, v glavi se mi je zavrtelo, pred očmi zameglilo i spadno sem nazaj na postelo. Šteo sem zakričati i zvati na pomoč, ali zaman. Glasa sem ne mogeo spraviti iz sebe. Brez moči sem ležao i težko čakao, da bi mi što prišeo na pomoč. V koti pri peči pa je mirno i zadovolno smrčala vsiljenka od snoči i zdelo se mi je, da me njeno pikajoče smrčanje težko bije v zabolela vroča lica. Minute so postajale nes- končne, bolečine neznosne. Kaj naj začnem ? Premetavao sem se po posteli, brisao znoj s čela, menda tüdi škripao z zobmi i grabo s prsti, ali je vse vküp malo hasnilo. Stanje se ne po- pravlale, nego poslabšavalo. Od obvüpa sem začno jokati. V koti pri peči se je zbü- dila nepoznana i nepozvana baba, si zadovolno omela zaspane oči, rastegnola svoje roke, da so čonte začnole pokati. Nato pa se je obrnola k meni, nesramno na- mignola i špotlive pitala: »He, dobro jütro, stari. Si dobro spao?!" Najrajši bi skočo s postele i jo na mesti v koti za- düšo, Ali bolečine so me tak močno držale na postelo, da sem se ne mogeo genoti. Zato sem samo divje sikno na njo. A v odgovor sem čüo hüdoben pri- tajen smeh. Kak dugo sem ležao v toj nevoli, ne vem. Okoli devete vöre je prišla gori v sobo kü- harica i mi prinesla zajtrk. Čü- dila se je, da me ne je bilo tak dugo doli na kavo. Gda me je zaglednola v tak teškom stanji, se je močno prestrašila, Kelko je mogla i znala, mi je sama nüdila prvo pomoč. Nato pa je hitro odišla doli, da javi šefi, kak je z menov. Hlapec pa je včasi odišeo po doktora. Ja- vili so tüdi v slüžbo, da me nede na delo. Par minut kesnej čüjem že po stopnicaj nagle korake. Po hoji sem včasi znao, da je moj šef. Ves zaskrblen se je Popaščo k meni: »Gospod Vili, kaj je z vami?" Bole s kretnjami, kak z rečmi sem njemi raztolmačo, kak me je snoči kesno naednok ob- šla slabost i me spopadnole bo- lečine v glavi i v prsaj. Mislo sem, da mi bo po noči odleglo, ali bolečine z jütrom rastejo. Skrbni gospod šef je izra- zo svoje sočütje i dao na raz- polago vse potrebno, samo da me vidi naskori pali Zdravoga. Ob edenajstih je prišeo tüdi doktor. Čüo sem gor v sobo, kak se je njegov aoto zastavo ná našem dvorišči. Naskori na to so že odmevaii hitri i krepki koraki po stubaj i na vrataj se je pokazao mladi gospod od kakših 35 let. Odložo je svoj mali ročni kovčeg, Pristopo k mojoj posteli, vzeo mojo roko v svojo i me napeto gledao, a jaz njega. Gda je tak držeč mojo roko i tipajoč žilo stao kre mene i me samo Čüdno gledao, sem se že malo prestrašo i ga pitao: »Gospod doktor, ali je hüdo? Ali trbe poslati tüdi po dühov- nika?ˮ „Ne bo sile je nazad- nje spregovoro zdravnik. „Ali, če bi bili malo šibkejše narave, bi bilo inači. Ali zdaj bodite mirni. Zdravila, štera bom vam pred- pisao, jemlite točno i naskori bo boukše.” Zahvalo sem se doktori za pomoč i za tolažile reči. Nato pa sem ga ešče zaproso, naj splodi vö iz moje sobe ono stra- šno, štero je ležalo v koti pri peči i me s svojov navzočnostjov telko vznemirjavalo. Doktor jejpo- gledno v kot, kama sem njemi s prstom pokazao, gledao nekaj časa tá, nato pa se je smehlajoče obrno k meni i mi odgovoro: „To je stara, daleč naokoli poz- nana gospodična; Bolezen. Kam si zažele, ta ide i si poišče stan. Nišče njej nemre zabraniti pris- topa, pa tüdi je izgnati ne, dokeč je njoj samoj ne vola. Bodite ž njov dobri i potrpežlivi, ar inače bi ona lehko pozvala sebi v po- moč svojo belo sestro: Smrt. Ta pa je dosta hüjša i neizprosna”... Doktor je odišao. S sebov pa je odneso tüdi ime skrivnost- ne moje bolezni. Nigdar nesem zvedo za njeno pravo ime. Točno i redno pa'sem jemao predpi- sana zdravila, ki so mi stalno vračala zdravje. A sem sküšao biti strpliv tüdi s tüjov nepoz- vanov ženov v koti pri peči. Tüdi ona »je postajala mirnejša i ne me je več izzivali z svojim grdim smehom. Neki lepi den pa je nenadoma izginila iz moje sobe. Ešče bole tiho, kak' je prišla, je odišla. Za sebov je püstila samo neprijeten dišec v sobi. Odpro sem zato na stežaj vrata i okna... Sveži sunčni traki so se razlejali po njej i jo pali napunili z novim, zdravim živlenjem. Grački Vlll. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. Za tiskarno Balkanji Ernest Dolnja Lendava. Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.