1* Glasilo Osvobodilne fronte okraja Trbovce ★ Leto I. Trbovlje, 15. maja 1948. Štev. 11. ' \tfCi^tr! j roStntna plaCana v gotovini. Posamezna Številka 8 dlifc 9. maj praznik zmage — dan borbe za mir Dan zmage smo v trboveljskem fikraju proslavili že na predvečer v soboto 8- mala s tem. da so povsod goreli kresovi, ki so oznanlali tretlo obletnico zmage nad fašizmom. Najlcpši in naivečii kres le gorel na Mrzlici, kjer se le vršil na dan 9. mala I. munifestativni izlet zveze borcev■ V Trbovljah se ie v soboto vršila v De* lovskem domu v zvezi proslave 9■ ma* la. dramska reportaža »Rolstvo v nevihti«, katera le bila prav dobro podana. če upoštevamo, da so igralci Imeli malo čusa za pripravo- Trostova se je vršila tudi v Zagorju in tl rastno lat, kjer se je vršil pevski koncert partizanskih pesmi. Združena pevska zbora Hrastnik in Dol sta odlično izva-laUt partizanske pesmi- Uvodoma pa le tovariš Malovrh Viktor v kratkih besedah orisal pomen dneva zmage- Na dan 9. maja so pohitele množice Iz Trbovelj, Hrastnika in 'Zagorja vtdjnt) slabemu vremenu na Mrzlico, kjer bi se moral vršiti izlet zveze bor» e e v. ki pa se ie zaradi slabega vre• mena preložil na nedeljo 16. maja-Vršila se le samo skromna proslava. Godba iz Zagorja je zaigrala himno, nato pa je podpredsednik okrutnega odbora zveze borcev poudaril v svojem govoru pomen dnevu zmage ter naglasil. da se bo vsako leto vršil na dan zmage partizanski Izlet na Mrzlico. To govoru je godba iz Hrastnika zaigrala himno •Hej Slovani«. V lepem in prijetnem razpoloženju so se borci in borke spominjali dni iz čttsa narodno osvobodilne vojne. Trogram izleta za neileljo 16- mala ostane isti. Razmetavanj« gradbenega materiala — gospodarska sabotaža Vedno m povsod se opozarja na Slednjo in varčevanje pri raznem materialu. vendar so tudi v Trbovljah flotovi, ki to radi spregledajo. Saj je vse naše, si misli, zaveda pa se naj vsakdo, da naša brniška oblast budno čuva in take ljudi tudi pošteno kaznuje. Na železniški postaji Trbovlje leži ob razkladalnem tiru že od sredine januarja t. I. ca 1000 komadov opeke, katero ie neka stranka ali Podiebe razložilo iz voza, da Im jo kasneje odpeljalo. Toda opeka leži Se danes tam in nihče jo ne odpelje, Čeprav je železniška postaja tc neštetokrat opominjala vsa podjetja na odvoz. Dragocena opeka se uničuje i* dneva v dan. Potniki se zgražajo •n vprašujejo, kdo je lastnik m kdo upropešča' dragoceno gradivo. Po vsej verjetnosti je opeka last kakega tukajšnjega gradbenega podjetja. Železniška uprava poziva lastnika, da v foku 8 rini dokaže lastninsko pravico 'n opeko odpelje. Po teni roku ho 7 opeko razpolagala železnica. Taka malomarnost je naravnost gospodarska sabotaža in zasluži krivec naj-strožjo kazen. Nove mladinske brigade in številke po rudnikih rušilo stari način delt V srcu premogovnih revirjev v 'Trbovljah se je v nedeljo 9. maja vršilo II. posvetovanje mladinskih številk in brigad, katere so formirane v rudnikih. Posvetovanje se je vršilo v dvorani okrajnega odbora. Prisostvovali so predsedniki mladinskih številk, kateri so v živahnem posvetovanju izmenjali Izkušnje in pregledali izvršene sklepe, ki so bili postavljeni na zadnjem posvetovanju. Iz poročil delegatov je bilo razvidno delovanje in široki razmah mladinskih številk. Na zadnjem posve* tovanju v Zagorju je bilo število mla* d inskih številk 17, sedai pa se je šte- { vilo dvignilo na 36. Na novo so bile ' mladinske številke ustanovljene: v Trbovljah 3, Idrija 4, Hrastnik 4. l-i- j boje 1, Zabukovca 2. mladinska briga* , da v Senovem in Velenju. Mladinec iz Zagorja je poročal, da so 3 mladinske številke presegle norme za 32 % ena [ številka pa za 100 */». Med mladinci iz ' Zagorja jih je bilo proglašenih na dan-1- maja za udarnike 12. trije pa so bili nagrajeni. V Trbovljah mladinska številka 216 prekoračuje normo za 76V«, številka 27 na zapadnem obratu pa preko 30%. Mladinci iz Trbovelj so sklenili, da bodo organizirali leteče brigade pri delu in kulturno-prosvetne brigade. Prednost letečih brigad ie v tem. da mladinci vršijo delo na vseli sektorjih dela. Prav dobro imajo organizirane mladinske številke v Idriii. Številka v topilnici je v aprilu mesecu prekoračila normo za 44 % in prihranila na materialu veliko količino- Delovni polet in elan te mladinske številke je treba poudariti, ker starejši iu izkušeni delavci na istem poslu prekoračujejo norme le za 15%. Tudi de* lovna disciplina je lahko za vzor vsem ostalim, saj mladinci v treh mesecih niso imeli niti enega neupravičenega izostanka- Mladinci, ki opravljajo delo v rudniku so istočasno zelo aktivni na terenu, kjer vidijo mladinsko organiza* cijo- Mladinci Idrije imajo v svojih vrstah 4 udarnike- Najboljša skupina je v topilnici in bodo vsi nagrajeni. Hrastnik ima 4 nove mladinske številke, ki prekoračujejo normo za 20 do 40 %. Številka 225 pa je najboljša in je presegla normo za 90°/«. Rudnik Huda jama trenutno nima mladinske številke, ker se je stara razbila radi odhoda nekaj tovarišev k vojakom, izvršene pa so vse predpriprave za upostdvitev nove. V jami na delovišču obstoja jamski aktiv mladine- V Velenjskem rudniku po poročilih nekaj ni v redu. zato tudi rezultati niso zadovoljivi, v načrtu oa imajo uvedbo mehanizacije mladinske številke. Mladinska brigada v Senovem, je l»la pred kratkim organizirana a z uspehom ruši norme- Sistem brigade je po no* vem načinu dela urcien tako. da so v brigadi zapopadena vsa dela- Mladina se na ta način seznani z vsemi deli. ki so v jami- Ko se je brigada formirala je bito radi nerazumevanja več težkoč. vendar se je te težkoče z uspehom premagalo in uspeli ni izostal. Norma je bila v aprilu presežena za 36%. Mladinska številka v Kanižarici ie vzgled delovne discipline, norme pre* sega za 32 %. Mladinci so napovedali tekmovanje in uspeli ni izostal, saj so bili v treli mesecih samo štirje neupravičeni izostanki. Med mladino iih ie bilo proglašenih pet za udarnike V času od zadnje konference sta bili organizirani zopet dve številki. Števil* ka 2- ie v aprilu mesecu presegla normo za 45 %. Rndik Mežica ima organizirano mladinsko delovno brigado, ki šteje- 20 članov in presega norme za 24,/oi Imajo pa v pripravi še ustano* vitev dveh higad. V rudniku Zaimkov* ca sta dve- številki, od katerih ic številka 2. presegla normo za 103 %. druga številka pa za 25°/*. Ro poročilih je zastopnik glavnega odbora-I.MS -tovariš Bregar Rudi nakazal uspeh-in pomanjkljivosti dosedanjega dela- Ott1-zaključku so bili sprejeti važni sklepi*. Predvsem, kjer ie možno, da sc organizira nov. način dela po primeru de-lovne brigade iz Senovega- Veliko rraž-n Jo ie posvetiti idcino. politični vzgoji«. Voditi ie treba točno evidenco in sta* tistiko in poskrbeti za naivečio popularizacijo udarnikov- V vsakem rudniku-ie treba razširiti in utrditi mladindtb organizacijo v iami. Prehodna zastavica, katero ie doser dai imela mladinska brigada stevitkt vzhodnega obrata v Trbovljah, ie bit#* na predlog OO.I MS predan i rudniku Idrija, Prihodnja mladinsko konferenca . sabo vršiia. v Idriii Novatofp in udarniki so naš pfl«u» Kakor se mnogi delovni kolektivi ponašajo s svolitni novutorji in rudo* natizatorji, tako se tudi delovni kolektiv Steklarne v Hrastniku upravičeno lahko ponaša s svojim najboljšim novatorjem, tov- Velej Jožetom-Tov. Velej je one vrste človek, ki stremi za tem. da s svojo zmožnostjo in iznajdljivostjo pripomore do čim lažjega procesa dela. do čim večje storitve in za izboljšanje kvalitete. Vsem le znano, da naš steklar mnogo trpi od vročine, ker mora delati pri vročini do 1100“ C in lo celih 8 ur. Tov. Vvlei je kot ključavničar študiral že lansko leto. kako bi naše steklurje čim boli obvaroval pred vročino in le s svojim študiranjem prišel do zaključka, da bi več plasti pocinkane mreže, od kute* rih bi prva bila zelo fina. ostale pa potem vsaka malo bolj groba, mogle zadržali vročino, katera prihaja iz peči■ In res. s pomočjo uprave tovarne, katera le pokuzala razumevanle za izboljšanle delovnih pogofev naših steklarjev, je lov- Velel napravil plasti mreže, s katerimi je obložil peči in vročina se je znatno zmanjšala ter Ic s tem omogočena steklarja tudi večja storitev dela. Toda tov- Velel se s temi svojimi uspehi ni zadovoljil, ampak le gledal, kie bi lahleo še kal izboljšal- Njegovo pozornost le vzbudil sirot za izdelovanje kozarcev, koleri W se po n lego« vetu- nmettiu dal čisto preurediti. Kčr-se le uprava tovarne slriniutu z mezgovim načrtom je tako/ pitsltuniek delu m v uekai mesecih ie že dehti’-prve poizkuse z novim- strojem Kapaciteta starega stroja, kateri je porutrll-na 8 ur 139—230 litrov nafte m le iimfr MSI kg težek botmn je bila do 2Huo tar-madov na 8 ur. Kozarci, izdelam na > starem stroja so morali iz tove.rue -se • v brnsilnico na britšenii kier sia btln zaposlena 2 brusilca. — Novi sirot- tov-■ Veleja le že tako! v začetku noUozclf vidne uspehe■ Na n leni se izdela v 8' urah do 3600 kozarcev, a tov. Velel pravi, da se bo izdelalo lahko do 4000 komadov- Tri dela z novim stroiem odpade I I0() % steklarski mojster, kakor tudi oba brusilcu. k- n-ti: petletni plan. K- H- Krepitev politične in gospodnesi,-e mori Vani v »a dr t< in i it vu% to je in hrt ostmlat osrednja naloga, vodstva Ofh in njenih terenskih organizacij. (I/ pinrnčilit un II. kongresu Of*» Prvi udarniki gradbenega podjetja »Zidar« S to parolo so se v zgodnjih jutranjih arah t. maja zbirali delavci in nameščenci gradbenega podjetja »Zidar« na slavnostnem prostoru, da i>l izraziti navdušenje delavskemu prazniku in pozdravili prve udarnike iz svojih vrst. Prihajali so iz Hrastnika, iz Zagorja s pesmijo, v preprostih delovnih oblekah, a z obrazov jim je sijalo praznično razpoloženje, borbenost, katera je nekoč sijala našim borcem za svobodo, kadar so se zbirali, da skupno pregledajo svoje uspehe In se ponovno razvesele novih zmag. Direktor podjetja tov. Kašman je v kratkih besedah prikazal uspehe tega mladega podjetja, ki je bilo na novo formirano 1. januarja 1948. Opozoril je na nekatere napake, ki se kažejo na posameznih stavbiščih. Pravočasno odpravljanje napak je predpogoj kakršnih koli uspehov. Nato je tov. Čamer Janez — personalni referent — odločno orisal podle poizkuse mednarodne reakcije, katera hoče s svojimi plačanci odvrniti široke ljudske množice od silnega delovnega poleta pri izvajanju petletnega plana in tako za vsako ceno onemogočiti mirno graditev socializma. Med drugim je dejal, da mora celokupni kolektiv kot prava borbena edl-nlca nadaljevati neizprosno borbo ne več z orožjem v roki, pač pa oboroženi z neomajno delovno voljo in zavestjo, čim večji bodo naši delovni uspehi, tem večji ho poraz reakcije. Poleg vseh ogromnih nalog, ki jih predvideva letni načrt za gradnje, pa delavstvo podjetja zavestno vodi skrb tudi za zgradnjo zadružnih domov. Do sedaj 60 dali skunno 1262 nrrw,t„v„li ,1II. ... n_i tem imajo tudi veliko zanimanje za strokovno in politično znanje, katerega jim nudi sindikalna organizacija. Pri vseh uspehih pa gre priznanje najboljšim, kateri so bili tega dne proglašeni za udarnike, in sicer: Jamnišek Ivan, Ripl Rudolf, Gftiter Peter, Helinger Peter, Paulovič Zdravko, Hukanovlč Hamzo, Kukec Janko, Josipo-vič Pero, Skenderovlč Ramo, Bazarin Jakob, Kašaj Jože, Islamovič Smajlo, Dedič Sufet, Žnidaršič Srečko, Valentah Gabrijel. To so najboljši delavci tega podjetja, ki so skozi 3 mesece dnevno prekoračevali norme za 20—40 •/« in so vzgled vsem ostalim v varčevanju gradbenega materiala in ki so poleg vseh naporov, ki jih imajo pri svojem dnevnem delu, vložili največ truda pri gradnjah zadružnih domov v okraju. Pri tej priliki je celokupno gradbeno podjetje napovedalo tekmovanje Splošno gradbenemu podjetju »Beton« v Celju in sicer v naslednjih točkah: 1. Katero podjetje bo prvo pričelo z gradnjo na vseh gradiliščih, za katera so pripravljeni projekti. 2. Katero podjetje bo prvo uvedlo pri vseh delih 100 a/«-nl akord. 3. Katero podjetje bo prvo Imelo zadostno delovno silo in pri tem zaposlene največ ženske delovne sile. 4. Katero podjetje bo najboljše izpolnjevalo normative, 5. Katero podjetje bo organiziralo čim več delovnih brigad. Ob zaključku pa je delavstvo sprejelo Z elektrifikacijo zboljšujemo našo proizvodnjo Po osvoboditvi ser večkratni transporti precej velikih transfomatorjev zbudili veliko zanimanje v gornjem delu hrastniške doline. Posebno nevarno spuščanje približno 14 tonskega transformatorja v mesecu decembru — iz vagona stoječega na separacijskem tiru na približno 5 m nižje ležečo cesto — je navezalo cele grupe opazovalcev, ki so zasledovali potek dela, nekatere, od njih celo na nekaj ur. Da zmoremo obširneje informirati požrtvovalne opazovalce in širšo javnost, moramo poseči nekoliko v minulost hrastniškega rudnika. Znano je, da je bil rudnik Hrastnik do osvoboditve smatran kot rudnik drugega reda ter je zato znatno zaostal v pogledu mehanizacije, kar je iglavci in nameščenci gradbenega podjetja »Zidar« y prvomajski povorki Prevoz električnega transformatorja seveda imelo za posledico tudi veliko zaostalost v pogledu elektrifikacije, ker sta medsebojno v tesni povezanosti. Šele velika gospodarska obnova naše domovine je usporedila tudi rudnik Hrastnik med prvoredne po svoji važnosti. To je dalo povod, da se je pričelo intenzivno delati v prvi vrsti na polju elektrifikacije, kajti šele po izvedbi tc je mogoč razvoj mehanizacije. Uspeh ni zaostal, kajti če primerjamo kapaciteto transformatorske postaje z ono leta 1945. vidimo, dn je narasla ista v letu 1946. za 80%), v letu 1943. za 140'Vo, medtem ko ho kapaciteta v letu 1949. zn 600%» višja. Vse navedeno pa še ne zadostuje za sigurno obratovanje rudnika, zalo se je pristopilo k gradnji še enega točnsno provizoričnega prosteg-n voda priključenega na falski vod 35.000 V, ki je bil dograjen že konec lanskega leta. S tem prostim vodom je omogočeno napajanje razpoložljivih transformatorjev z dveh strani, ter sc je s tem sigurnost obratovanja zvišala za 100%). Da poudarimo važnost te zgradnie, omenjamo tc to, da je sedanja zastarela rezervna električna centrala zaradi svoje prenizke kapacitete bita le delno zmožna odvajati jamsko vo- do v primeru prekinitve toka na prvotno obstoječem električnem prostem vodu 10.000 V, ter da se je moralo posluževati tudi zastarele jamske črpalke na parni pogon, da je sploh bilo omogočeno odvajanje jamske vode. S sedanjimi navedenimi preureditvami in dopolnitvami odpade potreba vzdrževanja električne centrale ter je istočasno omogočena elektrifikacija omenjene parne črpalke. A to še ni vse. Načrtno se bo v bližnji bodočnosti pristopilo tudi k elektrifikaciji dveh izvoznih strojev, ki sta točnsno še na parni pogon, ter bo z elektrifikacijo istih odpadlo vzdrže-vanje 6 parnih kotlov, ki so po svoji starosti že tako ah tako dosegli svojo življnjsko dobo. Da je vse navedeno velikega gospodarskega pomena. ni potrebno posebej poudarjati, posebno še, če upoštevamo pri tem zvišano varnost obratovanja in možnost sigurnega odvajanja jamske vode, ki jo je smatrati kot enega glavnih momentov v rudarstvu. Večji de! rudniških objektov poseduje priključno napetost za razsvetljavo 125 V. Te vrste žarnice je trenutno le težko nabaviti, ker se izdelujejo le na izrecno zahtevo. Posledica te malokje uporabljene napetosti jc izzvala pomanjkanje žarnic na naših obratih ter s iem pomanjkljivo razsvetljavo na delovnih mestih. Ker je ta nedostatek neposredno v zvezi z varnostjo delovnega' kolektiva pri delu, se je postopoma pristopilo k uvedbi napetosti 220 V, kajti te vrste žarnic so lažje dobavljive. S lemi preureditvami bo omogočena prvič boljša razsvetljava, drugič pa bo ogromno prištedeno pri kabelskem materialu, posebno pa na znatnih količinah bakra. S sličnimi in raznimi drugimi predelavami bomo ogromno pomagali našemu narodnemu gospodarstvu, — zato no delo Steklarirm Hrastnik je proglasila ndjirAe Na veličastni proslavi 1. innju, kjer so naši delovni kolektivi cele hrastniške doline jasno pokazali svojo politično zavest in pregledati dosedanje uspehe dela pri izvršitvi svojih nalog, je tudi delovni kolektiv steklarne nagradil svoje najboljše delavce s častnimi naslovi udarnikov. Proglašenih je bilo za enkratne udarnike 12 tovarišev in 3 tovarišice, 7 dvakratnih udarnikov, med njimi tudi novntor lov. Velej Jože in pa 12 trikratnih udarnikov. Vsi proglašeni udarniki našega kolektiva so jasen dokaz, da se naši steklarji niso dali zavesti od raznih hujskačev in razdiralcev današnjega družbenega reda in delovnega poleta, čeprav je bil precej časa direktor naše tovarne pred kratkim v Ljubljani na smrt obsojeni gestapovski agent Pufflcr. Ravno tako ne b je našlo polni odziv tudi pri pevcih trgu pred zadružnim domom, odkoder so ec pevci podali Aa bližnje pokopališče, kjer so z žalost inko počastili spomin za svobodo padlih in med okupacijo umrlih tovarišev - pevcev. Uvodno besedo k obema koncertoma je spregovoril tov. Malovrh Viktor, ki je naglasil pomen Dneva zmage In poudaril potrebo popularizirati naše slavne partizanske pesmi, ki se ne sme pustiti v pozabljenje, temveč se mora obraniti našim bodočim rodovom kot veličasten spomenik najslavnejših dni naše zgodovine. Organizatorjem obeh koncertov In pevovodjema tov. Podlogarju in tov. Dragarju Iskreno čestitamo z željo, da bi člmprej zopet slišali skupen koncert obeh zborov. *Cisltt8imaa ekipa cemesatame Trfrovlje v Anhovem Ai i,a poval>ilo delavstva Cementarne v bovem sc je naša kulturna ekipa odit« Jala na gostovanje in izlet v Anhovo dna *• 2. maja t. I. dne 1 Vesdem razpoloženju Izletnikov sta kamii ni!|ja točno ob 12 uri odbrzela dva tun' r-na’ 8ta vozila poleg kulturnikov sin ‘ ‘lzkuIturn'ke In pa aktiviste - člane Post- • *a' 'lot le peljala skozi Ljubljano, ojno, Ajdovščino, Gorico, Solkan. Na vsej poti, v vseh vaseh in mestih, je bilo ljudstvo na ulicah in praznično razpoloženo. Iz hiš so plapolale zastave — preko cest na visokih mlajih so bile pritrjene prvomajske parole — videl sl po vsej slovenski domovini res praznovanje vseljudskega praznika. Sprejem v Anhovem je bil prisrčen In res bratski. Anhovo jc mesto cementa In salonita, leži med Kanalom in Gorico na desnem bregu Soče. Ima krasno okolico in niti dlni, ki ga sicer tudi ni malo, se tu tako ne čuti, kot pri nas v Trbovljah. Menda ravno radi Soče. Vsak izmed nas, ki je prvič gledal ze-leno-modre valove Soče se je nehote spomnil šolskih klopi, pa učitelja, ki ti je prvič tolmačil Gregorčičevo »Soči« v kateri je tako preroško zapel... Spomnil si se... Leta 1915 na Soči avstrijsko-' ltaljanska ali soška fronta, 1918 in naslednja leta podjarmljenje, zatiranje po fašizmu, naši bratje ob Soči ne klonejo. 1941 - 45 herojska borba primorskih Slovencev za svobodo in ko je že svoboda, nove borbe za ohranitev te in za priključitev k FLRJ. Soča bi morala biti vsakemu Slovencu, da Jugoslovanu, sveta reka. Kri naših očetov bratov hi sester jc v potokih tekla v njo, zato, da je Soča zdaj vsa naša .,. Iz doline Soče smo se drugo jutro dne 2. maja po ogledu tovarne, ki je gotovo najmodernejša v Srednji Evropi, odpeljali s kamijonl v gorlška Brda. Vsem bo ostal vedno v spominu nepopisno krasen razgled, ki se odpre, ko se dvigneš na sedlo nad Kojskim — vasjo znano iz NOB. V dolini Soča, na jugu Sveta Gora (Monte Santo), kjer so v prvi svetovni vojni krvaveli ramo ob rami Slovenci in Bosanci In kjer so Italijani z neštetimi juriši pošiljali v smrt svoje elitne trupe Alpince. Južno Sabotin, Doberdob — slovenskih fantov grob, kakor pravi pesem, dalje Fajti hrib in v daljavi v nižini laški Videm in v sivi megli na severu Krn. Pred nami pa goriška Brda, prelepa že v toplem pomladnem soncu. Tipične primorske hišice na pobočjih, vasi strnjene, pa vinogradi In češnje in zopet češnje. Ko tu cveto češnje, marelice ln breskve, je vsa ta pokrajina en sam krasen vrt, vrt, ki nima primere nikjer v Slove- niji. žal so češnje že odcvetele, Se več — 2. maj je in; ml že jemo prve češnje. Domačini nam jih radi dajo, brat je prišel k bratu in srce se na široko odpre. Zdrav krepak in zaveden narod živi tu na teh zapadnih mejah naše domovine — to so zvesti in zanesljivi čuvarji naših meja. Popoldne ob 4. uri je bil nastop. Po pozdravnih govorili in himni je nastopila flzkulturna ekipa. Mladinci so nastopili s prostimi vajami, preskoki in skupinam) ter članice z »Belo Ljubljano«. Harmoui-kaškl zbor je z občutkom in dovršeno zaigral »Rusko fantazijo« in »Partizanski venček«, govorilni zbor pa je zelo dobro podal 6 recitacij Kajuha, Minattija, Levca In Mohoričeve. Najbolj je vžgala recitacija tov. Feržlčeve »Dekle v zaporu« od Kajuha, ki je bila odlično podana. Dramska skupina je bila sicer pripravljena za nastop, ni pa nastopila, ker jc primanjkovalo časa. Nastop je pri številnih gledalcih žel navdušeno odobravanje. Gotovo je dosegel tisto, čemur je bil namenjen, to je, da se utrde kulturne vezi kolektivov obeli tovarn za uspešnejše delo pri dosegi plana. Mnogo misli je bilo izmenjanih, kamno-loinec je debatiral s kamnolomcem žgalec z žgalcctn o načinu in pogojili dela itd., končni ton vseh teh pogovorov pa je bil plan. Vsa organizacija v Anhovem tako v pogledu prehrane kot prenočišč je ležala v glavnem na direktorju tov. Tinetu Gosaku, ki je svoje Trboveljčan« res prijateljsko sprejel In pogostil. Taki izleti in gostovanja so samo eden izmed dokazov, da je danes v ljudski držav) dana tudi delavcu možnost posetitl svojega sotovariša v drugih tovarnah ter mogoče utrjevati vezi za dvig kulturne ravni vsega delavskega razreda. M. K. Aktiv kemične tovarne v Hrastniku si je priboril pokal 1. maj, največ ji praznik vsega delov* nega ljudstva so dostojno proslavile tudi sindikalne podružnice v Hrastniku. Lepo povorko, ki se je razvila dopoldan so tvorile skupine posameznik sindikalnih podružnic. Manifestacija prikaza dela in mladina v fiz kulturnih krojih, to je bilo jedro te povorke. Izražala se je velika volja vsega deluv* stva, ki sc je že dolgo borilo za svoje pravice, v svobodni demokraciji pa se le pokazala skupnost in trdnost delav* cev, ki hočejo vstrajuti na doseženih Pravicah. Tovarne kemičnih izdelkov Hrastnik, ki je še lani imela mnoge težkoče za dosego svojega proizvodnega plana, v letošnjem letu že dosegla in presegla za /6% svol letni plan, kar je dokaz velike odločnosti delavstva in dobre organizacije uprave in sindikalne podružnice. Odbor OF je obljubil najboljši podružnici pokal iz brušenega stekla za najboljšo organizacijo in najlepšo okra• sitev v okviru /• mala. Podružnica kemičnih izdelkov si jc zadala obvezo, da ta pokal doseže z okrasitvijo tovarniških objektov. Pri tem pa ni pozabila na kulturno-prosvetno in fizkulturno delo, sal je prikazulu največ skupin, ki so predstavljale delo na vseh poljih podružnice. K dosegi pokala pa je pri* pomogla tudi nrocentualno naivec ja udeležba. K prvemu pokalu, ki ga je sindikalna podružnica sprejela dopol* dan v trajno last. se je pridružil popoldan še prehodni pokal, ki ga le pre- jel fizkultumi aktiv, podružnice na nogometnem turnirju. Tako se vidi. da je podružnica aktivna na vseh sektor* jili, ta dva pokala pa nal lo vedno vzpodbujata še k večjim naporom za dosego še večjih uspehov v petletnem Pianu in na fizkuliurnem in kulturne* prosvetnem področju- Cementarne Trbovlje je razvila svoj prapor Na predvečer 1. maja t. 1. je sindikalna podružnica cementarne razvila v svoji dvorani sindikalni prapor. K tej proslavi se je zbralo vse prosto delavstvo tovarne. Ob petju himne je tov. predsednik podružnice po predhodnem govoru razvil zastavo in jo predal zastavonoši z besedami: »Nosi ta prapor ponosno in v čast našega kolektiva za dosego plana in boljše bodočnosti nas vseh«. Po razvitju prapora je sledil nastop fizkulturnikov, harmonikarjev in govornega zbora. Program je bil srečno izbran in v znamenju 1. maja. Po programu je bita proglasitev udarnikov in razdelitev nagrad po-hvaljcnccm. Proglašenih ie bilo 24 udarnikov, med temi 3 trikratni in 6 dvakratnih. Ves večer jc izzvenel v besedah direktorja ing. Petriča: Zn domovino, za Tita, za plan, za socializem nnprejl M. K. Poravnaj zaostanek in plačuj naročnino vnaprej} če želiš prejemati list neprekinjeno! Pripravimo vse, da bo letošnja Titova štafeta cim bolje organizirana 23. maja letos bodo zopet iz vseh krajev naše domovine prinašali fiz-kti It urniki in fizkultiirnfce našemu voditelju ia učitelju maršalu Titu za njegov 57. rojstni dan, nove obveze, re/.ultatc dosedanjega dela '.n obljube za izpolnjevanje planskih nalog, kar bodo najlopše čestitke naj večjemu sinu Jugoslovanskih narodov. Fizkult urniki okraja Trbovlje in vse množične organi-acije bodo tudi letos pripravil; vse, da bo Titova štafeta izraz ustvarjalnega poleta našega delovnega ljudstva. Darilo bo v obliki vrtalnega kladiva, ki je pouos in orožje naših rudarjev v borbi za čim večjo proizvodnjo črnega diamanta. Štafeta v našem okraju bo krenila na pot že 2t. maja in se bo izvedla z dvema priključkoma in sicer: Kot nadaljevanje štafete iz Krškega okraja v vasi Smarena ob Savi In jo ponesejo mimo Vrbovega, IIo-teineža, skozi Radeče in Zidan; most ter Rimske toplice do Smarjete. Tu sc združijo z drugim priključkom, ki poteka iz Izlak skozi Toplice, Zagorje preko Sv. Urha v trboveljsko dolino. Po trboveljski dolin; krene navzgor do okraja in po serpentinah do Sv-Marka, od tod pa mimo Čeč in skozi Hrastnik na Doal. Marno v Srnarje-to. V Šmarjeti predajo tekači trike veljskega okraja obe štafetni palici tekačem celjskega okraja. Po vseli krajih borno na dan 2t. maja svečano sprejemali štafeto, k' Darilo revirjev maršalu Titu za rojstni dan 1947 bo nosila pozdrave prebivalstva našega okraja, z veseljem in radostjo bodo hitel: eden do drugega z zavesijo; da je z njimi vse delovno ljudstvo Jugoslavije. Pripravimo vse potrebno. da 1k> dan 21. maja res dan, ko bodo preko našdi revirjev hiteli |>ozd ra V; našemu vodji in učitelju za njegov rojstni dan in l>o to res praznik slehernega državljana. Za gradnjo zadružnih domov V petek 7. maja se je na Stadiona SFD Rudarja v Trbovljah odigrala nogSMHufna tekma med obli Kijem LJjarnve Zasavskih premogovnikov in ojdbojen, Centralnih rudarskih delavnic, /.„ tekmo je vladalo veliko ran ima rije. saj se je na štadionu zbralo preko 1000 gledalcev Olisk bi bil še večji, slabo vreme pa je vpli vato tako na obisk, kakor na potek igre. čisti dobiček je bil namenjen za gradnjo zadružnih domov ter znaša 8006 dinarjev. Moštvi »la nastopili v svojih trenutno najmočnejših postavah in skušah prikazati res dovršen nogomet, žal p« dve. za^siredni plohi tega nista dopustili Kljub temu pa so igralci, kakor tudi gledalci trdne volje vztrajali na mestu. Tekma se je pričela ob četrt na pet ter »ta se sodniku Letniku, ki je bil zelo dobro oborožen z lovskim rogom in budilko, kredstavili moštvi, kateri sta zastopala kapetan Plavšak za UZP in Dolničar zn CRD. Neodločen rezultat tekme 2:2 je dokaz, da so bile sile enake. Po končani tekni, so se vsi igralci z rekviziti postavili pred tribuno, kjer so prejeii lep pokal. Ker pa je dobilo je bil rezultat neodločen, ga je lo vsako moštvo polovico. Prireditev, katero sta si zamislila sindikalna podotlliora UZP in CRD, je treba pozdraviti ;,n je želja, da gredo tudi ostali po tej poti. Vs njo zadružnih domov. se za grudna j bo naša tildi ostali po tej poti, nili letošnja parola! V Zagorju so sve&uiD proslavili prvi maj 2e nekaj dni pred proslavo največjega delavskega praznika sc je Zagorje odevalo v praznično zunanjost. Praznično razpoloženje se je začelo že na predvečer obletnice OF, ko se je prebivalstvo z mladino in številnimi organizacijami zbralo v svečano povorko z rudniško godbo in baklia-do. Dvorana fizkulinrncga doma ni mogla sprejeti vseh udeležencev, ki so prisostvovali lepemu sporedu z govorom in raznimi simboličnimi prikazi, kjer so sodelovali pevski zbori in mladna osnovne šole ier gimnazije. Ob tej priliki je tudi izročil zastopnik podružnice sindikata prosvetnih de- čuvanje pomembno zbirko življenjepisov s fotografijami vseh žrfev pretekle vojne v tukajšnjem okolišu. Zbirka sestoji iz pelih v usnje vezanih albumov. Napisi na albumih označujejo zbirko, kakor »Borci«, (2 knjigi), »Talci«, »Žrtve taborišč«, »Žrtve hajk« — vsega skupaj okoli 400 dokumentov. Vsi tukajšnji prosvetni delavci so že predčasno sodelovali pri tej zbirki, danes pa je ista poslala last vodilne organizacije v kraju. Prepričani smo, da bo odbor tok. OF znal dati tej važni spominski zbirki ono mesto, ki ga zasluži po svoji veliki dokumentarični a še večji vzgojni vrednosti. Nič manj svečana ni bila proslava 1. maja. Vse Zagorje je bilo okrašeno s številnimi mlaji in slavoloki s po-' membnimt parolami, ki so odlično prikazovale pomen tega najpomembnejšega praznika delavnih množic vsega sveta. Začelo se je že v zgodnjih jutranjih urah z budnico in pokanjem topičev. Iz Kisovca sc je razvila povorka z godbo. Med vzklikanjem je povorka krenila skozi Toplice in Zagorje na športno igrišče. Lep je bil pogled na številne vihrajoče zastave raznih organizacij in šolske mladine. Ljudstvo sc je razvrsiilo pred sloves- no okrašenim odrom za zastopnike množičnih organizacij. Govorniki so prikazali pomen lega praznika, poudarjajoč. da je vsak 1. maj važen mejnik v zgodovinsko važni borhi delovnih množic za njihove pravice, borbi, ki iraja že desetletja, a še m končana. V okviru dopoldanske proslave smo videli še nogometno tekmo med domačima moštvoma in štafetni tek 300 X 200X100 m. V popoldanskem programu so sodelovali pevski zbori nato pa se je izvršila svečana proglasitev novih udarnikov in novalorjev oz. rncionalizatorjev. Vsega je bilo proglašenih 134 udarnikov. Tako je prejel naš prvi petkratni udarnik Burkeljc Ferdo nagrado din 3500. Nagrado je prejelo tudi 8 štirikratnih, 18 trikratnih, 21 dvakratnih udarnikov, kakor tudi ostali enkratni udarniki. Vsega je bilo razdeljenih 150 nagrad od 150 do 2000 din. Posebno nagrado in pohvalo sta prejela še novatorja ing. Grm, ki je iznašel nov način za dviganje jamske kletke. Pri izvedbi je pripomogel tudi tovariš Klemen Jože. Tovariš Poznič pa je dobil naslov rncionalizatorja za izdelavo priprav, s katero sc prihrani lepa kratrčkin strojnega olja v separaciji. Razpored tekmovanja aktivov lovcev v Zagorju luk. odboru OF vnija 1948 — sobota. I. kolo: 1. Cementarna : C. R. D. — 5. maja 1948 — sreda. 2. elektrarna : Vzhodni obrat — 8. maja 1948 — sobota. 3. Doherna : Zapadni obrat — 12. maja 1948 — sreda. 4. Mestni odbor : Gimnazija — 15. maja 1948 — sobota. It. kolo: 1. Gimnazija : Cementarna — 19. maja 1948 — sreda. 2. C. R. 1). : Elektrarna — 22. maja 1948 — sobota. 3. Zapadni obrat : Mestni odbor — 26. maja 1948 — sreda. 4. Vzhodni obrat : Doberna — 29. ma ja 1948 — sobota. tli. kolo: 1. C. R. D. : Zapadni obrat — 2. junija 1948 — sreda. 2. Cementarna : Vzhodni obrat — 5. junija 1948 — sobota. 3. Elektrarna : Gimnazija — 9. junija 1948 — sreda. 4. Mestni odbor : Doberna — 12. junija 1948 — sobota. IV. kolo: 1. Doberna : C. K. D. — 16. junija 1948 — sreda. 2. Cementarna : Elektrarna — 19. junija 1948 — sobota. 3. Mestni odbor : Vzhodni obrat — 23. junija 1948 — sreda. 4. Gimnazija : Zapadni obrat — 26. ju- V. kolo: 1. C. R. D. : Mestni odbor — 38. junija 1948 — sreda. 2. Zapadni obrat : Cementarna — 3. julija 1948 — sobota. 3. Vzhodni obrat : Gimnazija — 7. Julija 1948 — sreda. 4. Elektrarna : Doberna — 10. julija 1948 — sobota. VI. kolo: 1. Gimnazija : C. R. D. — 14. julij« 1948 — sreda. 2. Vzhodni obrat : Zapadni obrat — 17. julija 1948 - sobota. 3. Mestni odbor : Elektrarna — H. julija 1948 — sreda. 4. Doberna : Cementarna — 24. julij« 1948 — sobota. VII. kolo: 1. Cementarna : Mestni odbor 2fc Julija 1948 — sreda. 2. Gimnazija : Doberna — 31. julija 1948 — sobota. 3. Vzhod«! obrat : C. R. D. — 4 avgusta 1r 1938 ramo postaviti šotorska krila pod olivnim drcvjj.n na ' •' noto je bfflo rnirno in v miru srno lovili ribe v Sredozemskem morju. Naše kulturno-prosvetne ekipe so zopet stopil* v akcijo, kajti po ukazu iz Berlina in Kima nismo smeli biti več oborožene formacije. Grupirali smo se po no uradnosti, da je bilo mednarodni komisij olajšajo delo in kontrola. Tako zvari« nevtralna mednarodna voj»ška komisija je bila sestavljena iz oficirjev n dižav, ki se niso uradno vmeša vole v notranje zadeve Španije, to je brez Nemcev in Italijanov, Torta tv korn.-sija je kontrolirala samo v španski republiki. Franko take komi*j,. ni dopuščal in ga tudi ni nihče atiji] d« jo mora »prejeti, kljub temu, g,, ja uradno podpisal ta sktep. Organizao. ja združenih narodov v Ženov; je sprejela sklep, da sc mora kontrola obojestransko izvesti, to je koliko tulcev se boiri na eni at. drugi strani. To je b'!e nova produkcija iz Mibn-herr ske kuhinje 1938. leti'.. M tlor in Mussolini st. a d l je uradno podpirata Franka z vsemi vojnimi sredstvi. Ni-dl ne na svoje podp.se. tor na vo jaške sta se ozirali ni OZN v ž>mcv- Uredništvo Irbovlje Uprava Zasavskih oremogovn kov leleton 54 — Tiskarn,i Slovenskega poročevalcu — Odgovorni urednik Šuštar Slane