Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani 108903 a Slovensko-nemški Abecednik. Velja ©totientfcHeiitfdjt pel. (Jiir Imun.) Na Dunaju. V c. k založbi šolskih bukev. 1867. V očitnih šolah se smejo, ako c. k. deržavno ministerstvo posebej ne doroli, samo predpisane, v kaki c. k. šolsko - knjižni založbi na svetlo dane bukve rabiti. Tudi ne smejo dražje biti, kakor je na pervem listu postavljeno. 1 . € a e o a i u e o a 2 . * n in, un, on, en, na, ne, no! ni, i no, u no, e no, o no, ona, una, ena, ene, une, 0 ne, o ni, e ni, u ni, u na, nu na. 3 ~ m um, me, mi, umi, ima* 1 me, na ma, ma na, raa- i* 4 m a. nima, nimam, mene, mine, mi nem, amen, ona, i m a, um i mam. i ma mo, n ne mu, i mena, e ma in mi na. 4 . * r ar, ur, u ra, me ra, me ri, merim, miri, mirim, rim, urim, miru, miren, mir, ri nem, mo ram, mo rem, omara, ra me no, rume¬ no, on no ri, na ra me, u ra mi ne> o na u mi ra, ne ma ram, on ni ma me re. 5 5 . v v, vi, ve, ve ra, ve mo, vem, vam, vir, va ri, nov, no vi, no vina, vi no, e va, re va, mer va, ver var, ne- var no, no vo vi no, va ri re vo, rav na ni va, ne- var na ra na. 6 . * C cena, raca, muca, ovca, car, cev, cin, no vi ca, no¬ vi nec, ve nec, ri vec, ne- mec, norec, recimo! me¬ ra, me ri ca, ne ver ni ca, naramnica, imamo ven- 6 ce, mirna o v ca, mi vemo no vi ce, mi ca i ma c no ra co. 7 . ' O c \j če, če vo, če mu? re če, reč, več, meč, meči, mečem, moč, moči, oči, noči, no¬ čem, nič, čič, uči, ovčar, ov či ca, ro či ca, čer va, čer na, ve čer, več no, čer na noč, ne mo re re či, in več re či, ne re čem nič, ov čar¬ no če vina, čič nima nič. 8 . * S os, as! se, sa, si, sina, no si, nos, nas, na se, ne- 7 se, se me, se čem, sen ca, senčica, serce, ser na, sir, sin, siv, sim, nosim, vi sim, sam, sava, sova, meso, mesar, sani, samec, sam¬ ci, osem, osa, rosa, ro si, čas, če sen, me ce sen, sem miren, na ra mi no sim, se u či. česa? cesar in ce sa ri ca. 9 . uš, še, naše, naša, vaša, ma ša, mi ši, ru ša, su ša, su šim, ši men, ši vam, naš, imaš, moraš, reši, veš? vo šen, ser šen, mu ši ca, 8 na vi ša vi, ni maš u ma, nova maša, v ušesu mi šu mi, re ši nas! 10. # Z z, iz, za, mi za, mi zar, zor, zo ra, zi ma, se zi, vez, voz, ra zu mem, o zna¬ ni mo, z o črni, z no sam, zori se, rume no zel* no, iz česa? mizar ne se me¬ so. še ne znamo, ona ši¬ va sama zase. 11. ^ v * Z že, re že, re žem, ri ža, roža, ne ža, veža, viža, 9 zi va, zi vi na, zi ma, zir, mož, nož, no ži ca, no ži¬ ci ca, ro zic, ro zi ci, zi vez. se ver že. z no žem re¬ žem. una žena ima osem si nov. mi že i ma mo ži¬ vež za zi mo. 12 . / I al, ali, moli, milo, malo, le, lev, les, leseno, selo, šilo, las, laž, lan, la ni še, ze len, ze li še, Inč, lo či, li ce, li si ca, le vi ca, sla¬ vec, sla na, sli na, slon, smo la, zlo, žli ca, mlin, mli nar. 10 lesena miza. malo soli. že na la že. šo la mi ne. le si ca lo Ti ma le ži va li. z u šes mi sli sim. ma lo las ima. 13 . /b ob. bo, bom, o ba, zo ba, zo bam, zo bec, zob, bob, rob. ro ba, ro bim, ro bec, riba, žaba, sebe, berač, bo ri še, ne bo, bo le zen, bra na, bla zi na, o bla či¬ lo, brez, brus, bri sa lo, re bro. bli zo, slab, zbor. be la ro ži ca. lu na na ne bu. ze be me. v šo li 11 beremo, učili se bomo. ni za no be no ra bo. ri¬ bič lo vi ri be. v o ma ri so o bla či la. 14 . - / p po, pa, pas, paša, papir, up, upam, pipam, sipam, rop, ropam, rep, repa, sa pa, li pa, li pan, sip, sipa, peč, pečen, pečem, peča, pešec, pero, pelin, cep, pi šal, polič, poleno, apno, žveplo, pleva, pla¬ ni na, pra se, pre pe li ca, persi, šerp, pšenica, ri ba pla va. sa pa pi še. 12 pre pe va per vo pe sem po šo li. po no či spi mo. le pi ve nec i mam. pes ren či. pi smo pi šem na lep pa pir. 15 . ^ d f. da, de, do, ud, od, sod, sodar, sad, sadež, madež, ve dež, vid, vidim, vodim, so dim, re dim, Se dim, rad, ra do, ru da, ru dar, zi¬ dar, ded, med, me den, led, le den, vo da, vo den, rod, sosed, sodba, dobim, pa dem, po do ba, dlan, dno, dnar, dva, dvor, dren. dež pa da. da ni se. na ne bu so zve zde. vo da iz vi r iz vrel cov dre vo ima deblo, sedlar dela sedla, zidar zida zidove, do bro dre vo sad ro di. 16 . ' t ta, to, ti, te, te la, le to, žito, sito, sitar, siten, sit, nit, lot, život, tat, mati, mo ta ti, mo li ti, no si ti, ti pam, po ti ca, te sar, zlat, vrat, brat, cvet, svet, smet, list, mast, čast, stan, star, stena, steva, stvar, po vest, šti ri, ster nad. 14 se stra ši va. te ta mo li. lu na s ve ti. ve ter mo¬ čno vle če pa stir pa se. mla tič ži to mla ti. vert- nar z lo pa to de la na ver tu. samo le po obla¬ či lo te ne bo ča sli lo, mor aš pri den bi ti. 17 . /f fara, faraon, za tir, funt, fant, fantin, fantič, trava, dru ži na, ti lip, per stan, fužine, pra prot, ferfo- le ti, fer fe ta ti, med ved. fi lip se le po ve de. vert- ni ca cve te. fran ce pi še. 15 ce la fa ra že li. pri den fantič se rad uči. zrelo žito se v snope zveže, cent ima sto funtov, funt i ma dva in tri de set, lo tov. 18 . / J ji, je, aj! oj! joj! loj, moj, moje, meja, reja, šoja, jama, ja vor, jež, je ča, jeza, je zero, jesen, jelo, jelen, jedro, jermen, zdaj, jaj ce, zaj ci, dvaj set. vijo li ca cve te, šoja je ptica, zajec je boječ, iz rož se venci pletejo, je- 16 sen in javor nam dajeta listje, slavec lepo poje. mo ja ma ti ši va jo in de la jo no ve sraj ce. 19 / g ga, rog, ro gat, bog, bo¬ gat, log, no ga, no go vi¬ ce, no go vi čar, gos, goša, go ra, o go re lo, go ri ca, go ba, go spod, go spa, nag va ga, še ga, sin ga, mi gam, bez eg, mo zeg, mnogo, bla go, sneg, ger- lo, bogaboječ, glas, gla¬ va, gli va, me gla grad, 17 grom, groza, grojzd, gnoj, i gla, i gra, go lo glav, ja go de so ru de če. čas na glo mi ne. bog je vse¬ ga mo go čen. či ga ve so go si ? no ge me bo le. po zimi gre sneg. lagati je ger do in pregrešno, gos i ma dve no gi. ov ca i ma šti ri no ge. 20 . / h ali! oh! oho! uho, lab, mah, meh, muha, streha, vi har, jer har, me hur, hud, hu do, hu do ba, hi ša, o reh, je sih, le nuh, gluh, Slov.-nemški Abecednik f. Kram. 2 18 grah, greh, smeh, hlad, hlod, bled, hlev, hram, hrana, hrast, hrib, hrup, hvala hod’ bogu! duham z nošam, hrast je drevo, vi har bu ci. var no ho¬ dim. pes ren či, gluh ga¬ ne sli ši. o re hov in dru¬ gih ter dih reci ne grudi! sestra hodi z materjo na terg, in se u ci blago po zna va ti. / k k, ko, kopač, kosec, ko¬ lar, kožuh, ko rito, rak, ra kam, jo kam, po kam, 19 se kam, mi kam, mo žak, ju nak, zrak, visok, širok, mle ko, mla ka. kit ra, ku¬ ga, sod nik, red nik, dim¬ nik, p e tek, de ček, do bi¬ ček, mo ker, dav ki, člo vek, krava, krača, k laja. klas, knez, klin, klet, kmet, kriz, klop, krop, jeklo, steklo, kni ga, žensk, nemšk. ko lar de la ko la. ko vač jih o ku je. kaj i maš, klo¬ buk a li slam nik ? ko za ska če. mle ko je be lo^ kakšna je kri? Šinkovec je pti ca. krava je do¬ mača živina, bog za vse skerdi. suknar tke suk- 9 * 20 no. fa pe sem je kratka, kra ve in ko ze nam da¬ je jo ve li ko slad ke ga mle ka. 22 . Ij, »J- molj. bolj, kralj, ljub; dol, gol, vol, kol, pol, dal, žal, žel, zal, cel; konj, manj. zanj; lan, dan, sin, slon, člen. 23 . 21 Natisne in pisne slovenske čerke* Samoglasnice. _ A, a. E ? e. I, i. O, o. U ? u. £$ a. Sj e. o. %>> «• Soglasnice. B, b. C, c. Č, č. D, d. F, f. M £ % C. % o. e/. &; /. G, g. H, h. J, j. K, k. L, 1. £ f/ . 2%, / «2 / K /. JK / M, m. N, n. P, p. R ? r. S, s. m. n. Ji. *. $ a. Š, š. T, t. V, v. Z, z. Ž, ž. 22 24 . Ana. Avstrija. Blaž.. Bri gi ta. Cecilija. Ce lo vec. Ceh. Cie. Do ro te ja. Da naj. Eva. Evropa. Fric. Filomena. Gašper. Gra dec. He le na. Hor vaš ko. I zi dor. I za be la. Ja nez. Jor dan. Kranj sko. Ko- ro ško. Laško. Ljubljana. Mura. Martin. Ne ža. Na za ret. O ton. O ti lija. Pra ga. Polj sko. Rim. Rozalija. Sava. Si naj. Si men. Sta jer sko. To maž. Tri glav. Ur ban. Ur ša. Vo ger sko. Vezuv. Za greb. v v # Zir. Zab ni ca. 25 . v U ce nec se u či. Ce sa se u či ? U če nik v nas u če. Si var šiva, Kmet orje, vlači, seje. Mlinar melje. Tkalec tke. Mizar mi za ri. Lo vec lo vi. Pa stir pa se če do. De te spi. Hlapec orje. Mia ti či mlatijo Žito. Ribič lovi ribe. Kosec kosi travo. Terice tarejo. Pes la ja, ren či, cvi li. Mač ka mi¬ jav ka. Ko nj rez ge ta. O sel riga. 23 Kra va in vol mu ka ta. Ov ca be ke ta. Svi nja kru li. Med ved go de. Volk tu li. Lev rjove. Le si ca laja. Ku ra ko ko¬ da ska. Pe te lin po je. Kro kar kro ka. v v Golob gruli. Žaba reglja. Čebela buči. Veter piha. Burja tuli. Voda šumi. Grom do ni. Voz ro po ta. Mlin me Ije, Drevo raste. Ura bije. Dež ver ši. Veri¬ ga rož lja. Ogenj gori, žge in pe ee. Soln ce sije. Luna sve ti. Zve zde se bli ske tajo. Sre bro se bli ši. Kaj se Še bli ši? Vijolica cvete. Kaj še cvete? '■ 26 . Stieg je bel . Kaj je še be lo 9 Vo- O l J e je čer no. Kaj je še čer no 9 JVe bo je mo dro (pla voj. Kaj je še mo dro 9 Kri je ru de ča 9 Kaj je še ru de če? Kaj je ze¬ te no 9 Tu ren je vi sok. Kaj je še vi so ko 9 Kolo je o kro glo, Kaj je še o kro glo 9 P e ro je 24 lah ko. Vol na je meh ka. Svi necje težek. Kaj je svinec? Ce mu je? v Vo da je bi stra. Ce mu nam je vo¬ da? Vodo pijemo . Cernu nam je še ? Kaj zi vi v vo di? I me nuj raz lične vode! Kamen je ter d. Kje se dobiva? Ce mu nam je kamen? Miza je le se na. Kaj je še leseno? Peč je ze lez na. Kak¬ šna je še peč? Kdo de la p e čH? Iz če sa? 27 . Konj je doma Za Hval. Imenuj vse domače zi va li! Ce mu nam je kr a va, vol , ov ca, konj ; pes, mačka, kura? Krava nam daje dobro mastno mleko. Kaj se iz mleka na reja? Iz mleka se na reja surdvo maslo ali pu ter. Kaj če? Slavec je ptica. Imenuj prav veliko ptičici Kje H ve pti či ce ? S čim so po kri te ? Za kaj je Bog ptičice ustvaril? 25 / ye /u t/* t/e uti /(ir (/id ae f/en ye vaz t/ /ftiye/ /Z/ &€ 60 t/ e uc6 ne t/ /Z 7Zo mc n e nee, r/e //o, ney te, m/t r/t /te, /e .'■>/, /Z/ye, t>ue/, oat/ye. Z//e v-e e/e ne ■>tc eri.)/yo j m ne* /t/, //e 4 \((/‘>em eter/ wo 1 / ya //ten //e mu necm ye /hu- o/on /eo 7 e/z /i'tt o/o me ate /e .ice f/e /ayo on t/afyt ’ r/ye za to- r/, o/u^e en ce /ne. //e mu ye ‘>e /vtioton /•> Z /Za/ jen ottc/ no t/ /neto/Z /e 'mu oo oto/e Z //e mu že /ut/7 J/Zan je teta/ /t na. /Za /o ae ^ttt e/e- /uje /an Z We ate je /'te /er, e/tt e/o/enio Ji/a/ no en Jioa/ee/njtc o//e /o Z ^me¬ ned taa//en, //e te ta a/e jo /to Jio^10 //a Z nty •net tefi en 29 . Z$oe /s zo je ta e/tt. //j/e de Kuc^i fif/e S te va ti€y /o// *■'net net tu e/et Z %>/a /o, ate /itd, /o Z/o ne net ee /e /u- / t? r /> * • v . jf , et, zetezo, etn, aue nec, zt no ate •ato, ///e tet je nej /o tea/ n tj aet Z Z/ze /e zo je neej /o tea/ntj det tae/t ez met/ uae/t. 27 30. Cio vek je kro na strar je nja. Iz ee sa je člo rek ? Kte ri so po gla Tit ni de li te le sa ? Grla Ta, Trat, te lo, ro ke in no ge. Kte ri so pa deli glaTe? Tratu? roke! noge? Čemu so nam oči, nos, ušesa? Kaj Ti di mo t šoli? t cčr kTi ? t izbi? t kuhinji? na du> m? t hle tu? na Ter tu? napolji? t ho sti? na nebu? 28 1 . // 'f'- -rt' i u e o a 2 . , , t- u ✓rt/- -///—- -// tti ei eu au 3 . ^ It m, an, et, ei ne, etn, na! nett, et ne nen e, ei nen neu en, et, etn, netn! nen, nenn, mm. 4 . ttt am, trn, tn, um, et, etn, ntetn, met ne, tn ntetn, mat, an metne, im mat, anten* 29 5 . ~ t er, euer, euere, eure, et, etn et, eter, etne neu e, etner neuen, etn nener, etne ret ne, etnreiner, retn, mir, nur, ar me, arnt, ntetn arm, ei ne ntatt er, etn ntau rer, rom, rantn, ein einter* 6 . / ^ D »or, Don, Dom, neu, ntein, Don mir, neun eier, Dor mir, metne ar me, metnem ar me, t>or, dom, retn, man er, manern, Dor etner man er, Dor rom, Dor et nem et mer* 7 . — to mo? mir, mar, mer? mem? met* nen, metn, mnrm, etn ret n er 30 mein, ei nem rei nen met ne, tnt ran me, mir met nen, mir ma ten atm, mir mar marnt, ment mar marm? 8 . * l lan, eile! etne lei er, eitte mei le, ei ne mei le, etne en le, lei men, leint, lein, einerlei, er le, ul me. ein mal, mir ei len, mtr lei men, mir mei nen, mir let nen, mein mein mar lan, letne! 9 . ^ fj ab, aber, ob, obet, oben, eben, e bet, neben, meben, ein meber, lein me bet, re be, ne bel, ban en, ein ban er, meiber, meib, ein bein, ein beti. 31 trn laube, laub, rauben, er be, lobe! bet rntr, bor etnem bau me, in etner laube, rntr le ben, rntr loben, rntr bletben, bor et nem ra betu 10 . ^ & ba, bu, bet ne, betn, btr, ber ret ne metn, ber bau men, bet be ban men, rebe! mer mar ba bet? bu o ber etn anberer? ber boben, babett, etn bab, etn rab. o ben, bro ben, um, brum, bau ern, etn boru, ber munb, et ne na bel, ber netb, betn leib, bet ne let ben, ntetbe metne laube! o ben an bent bo ben, mer mar ba? 11. j, f to ben, taube, taub, tobt, ret ben, tret ben, meit unb brett, ber bo te, 32 raunt, tratim, amt, et ne mm be, ber ort lernet er? al te len te re bem er tebe te nur ein mort. et let tret* ter! ei le mit tret le! bolen tram bern. er tretnt nur bletben trem be te nnb ar bet te! mar ber n>tit= ter trarnt, trtrb ber ban er arm. 12 . / S / f S # fo, fet, fet ne, ra fen, ret fen, bon fet be, ftl ber mtb et fen, an bet n er fet te, erb fen nnb lin fen, fetnbrm ber, un fer ba ter, eš, an£, etn lan eš bab, ntanš, metg, ci ne tret ge manb, bu ge, ret gen nnb bet gen, ret fen nnb tret fen, ei ne mag tretn, an gen, bran gem 33 lefet tret ter, aber lautl-trtrlafen, er laš, a kr trač? tuaš faufet ba? ber trtiib faufet* er laš ba£ trm* er laš e3 let fe, trtr la fen ešlaut* ber triu ter trar balb auš* eš mug fetn* er ntug e£ le fen* Met bet bran gen! mer ag btrnen? blog bn? 13. / f anf, lauf! ein faben, etn fauler bn be, mir ru fen, anf bem fel be, ber trarnte e fen, fremtb unb fetnb, ber fng* trer rufef krt? btrnen fanlen balb* trarnmlanfen trtr? er lan fet anf unb ba rctt* trer fcu let M etfett? trač bnftet ba? et ne ro fe bnf tet* matt lobt beit ffeig* Slov.-nemSki Abecednik f. Krain. 3 •34 14 . / 6 fw (ja! I)o I)o! J)in rntb bet, but itnb ban k, l)afer uub l)m, beba! ioo l)in ? mo l)cr? baš b^u3, ant balfe, balt! bet etn! lauf btn au$l n>o bin? mtr blefbt bau£ tmb btf* baž mat betg- bet le met ne battb! bet but met bet, er bat ettten bunk met tuft? bet oa ter tuft* men tuft bet Da tet ? et rnft ben bunk mo mat bet bunb ? 15 . fat fer, fauen, bet forb, falt o bet marnt, bet met ge faff, fotn unb fent, bet ba fen in bet manb, fetn ftnb* 35 mer fauet? bas fittb fauet. bort ftnb feine birfen. fini) ba$ bet nc ?tet ber? fei ban? bar! er tran? auf ber ban?, baš ?inb mar ?ran?. ber bater min?t, ber fletne fnabe lauft ber bet. 16 . 9 /l je, je ne, ja nnb nem, je ne£ b^, je ner ar me ja ?ob, in je rufa lem, jebeS ?inb, ber ju bel, mo ftnbert mir unfere jaufe? ?am ber brm ber bom $au fe ? j a! jofef mar ein jube. in bem malbe lauft ber b^fc je ner baum bat fein laub. je ner bunb beifit. eS ftnb tauben in ber lanbe. mornar jene fran? ba$ mar ein jube?! jefuš bete te oft. bete jeben abenb! jubaš berfaufte je funt ben jttbem 3* 36 17 . mig, tag, mag, g ut, gt6, gaul, bet ne augett, jeben tag, lang ge* nug, neigen, get gen, beu gen, tau* gen, mit ben augen, fage ja! ge bet gevn! mit mirt) eš bang. auf bern boben lag bet bo gen. bet bater gab mit einen bo gel bet bogel legt ti tv. ba lag betnc get ge* bet ne lente geben gnte ga ben. ftnb baš jun ge ba fen? bas laub rnitb gelb. ba£ bauš mitb ge baut. je net jXei jit ge fnabe betjtt ge org* IS. ? 5 5 u, sum, jut, jcit, jatmt, jami, reij, gcij, get sen, jim gc, jange, janf, 37 ber getftg, gnt sett beš gonteš, gan ge, tan ge, lan ge, malgi’,mat ge, bet baum Ijat gmetge, ba3 na bel* l)olg gtbt ^atg, et bat etn bar te^ berg* mem legt man ben gaum an? eš gtlt nut gmattgtg Itenget. bet atgt bet let ben ftanlem bač bat etttett glang. mo ftn bet man baš falg? bal te bet ne gmtge trn gaumel 19 . r P tanbe, lantbe, mešbe, betet nnb bani, bul tet nnb blet, bu bel nnb mob3, bet bfab tnt malbe, bet gobf attf bem fob fe, bet bambf, baš bfetb oot bent bfTnge, bet fafttge abfel met boltett? et let bet letne beiiu anf bem boben lag eine baufe. maš mat in je nem tobfe? et 38 tretbt baš ^ferb. bas bferb rnttg man bfle gen. etn $ent ner ^at bun* bert bfttnb. ber fampf mar tyetfn mo bon lebt ber bfau? 20 . 7 *" flU guer, gnal, gualm, begnent, gua* fen, ber runbe napf, etn begue* ineš fletb, baš gnafen trn funt* bfe, barteS l)oli, guabrat, morans be ret tet ntan ben guarf? bambft ber gualnt. man falbt baš baubt bn ar m ^ ar ^ t bon lag etn gtter banb. mer merft ba$ garn? er let bet nttt ergebung groge gualemtn je nem borfbefet man nttt boft nnb torf* ber molf lebt mttb trn matb. ben gang be= legt man oft nttt guaberm 3 » td), ati )! aud), miti), nad), nad)t, etd)en unb bud)en, etn fetd)tet bad), bet fud)$ unb bet Iud)$, baš n>et e^e »ad)3, »fr Iad)en, fed)$ od) fen, id) »et d)e nid)t. baš ftnb lad)t eš ftad)t attf bet »ad)t l)at et fetn tud)? ba lag et ne let d^e* man bodjet an bem battfe, id) ntad)e auf. id) gebord)e genu bae beitdjen buffet fauft et ben bo gel nid)t? etn btd)tet taud) bei§t guaim. »et bitgt fidj bott? eš btingf butdj ntatf unb betu* m$ madjt man auš bet mt(d)? 22 . //m fd»n, fdjaubtd)um!i)afen bafcjett, ipontg nafd)ett, baš fanf te fdjaf, 40 m unb ftbfci), ftifdje ftfdje, gute ftfcbe, bet ftoftf) pa fet, metfcgteibt fdjmet? fcbone bet ne fleibet! Heine fin bet ftblafen getn. p te ittenf^en fc()tagen ftd> Hip* im ba$e teget fitf) ftifcg bet fif$« ant bacjje laufdjet atp bet ftbf$* bet tifcglet ma$t tif$e« bet fd)nei* bet bet fet ti get Hei bet« gtt te lente madjeit feinen fcgaben. bern ftfmteici) let ttaut man nip* ein p teš finb ge botp ge fcbminb* eš mat ei ne $ti ge fPap. et fptatp, tmtd)! et $fetb* Hatfcj) nidjt! et tutfp an& 23 . /f ■? ft ft> ift, aft, taft, oft, rnoff, etft, bet&, betbft, aft unb aroeig, bit le beft 41 bu lobeft eš tft ftnffet, bet betg ift fteiL ba£ pflaftet tft bon [tein. baš ftbtoetn gtbt unš bot ften. ^aft bu micb betfianben? bas obfi ift reif* an bem a fte ift etn neft, in bem nefte ift ein tl bu ftamp feft mit bent m. e$ reigt bet fttumbf- ttinfft bu »ein? nad) bet toutft bat man butft toet ift in ben fttom gefbtungen? et fptid)t nie^t^. toet ift ba? bet fne.©Ocp.Si <^r -fl ■//~ % j. £ f. 8L 3» m. 0t n. x. X/ x/ XU ft r 0 t ~ 0 r fJ‘/ a?„, ^ jrfO. SBuj. 1" x. (U t)>. Sj. ^ ^PtJ- j?r 41 2G. Siti ton, An ton; Skr ba ra, Bar ba ; So* lili nif, Do mi nik ; (S li ag, E li ja ; §ran jiš fa, Fran ciš ka; ©c org, Ju ri; $ein rirf), Hen rik; €l)ti ftof, Kri štof; 3g naj, I gna ci; 3a fob. Ja kob; ^arl, Ka rol; 2u Eag, Lu ka; 2)la ri a, Ma ri ja; Sli Eo la uš, Mi klavž; £)g Ear, Os kar; Spe ter, Pe ter ; Sto df ug, Rok; @e ba fti an, Boštjan; So bi a?, To bi ja; Urfula, Urša; IBe ro ni fa, Ve ro ni ka; SBil fjelm, Vil belm; Tet reš, Kserkses; 3^ d)fl ti aš, Ca barija. 27 . aa ec oo ic Sag <£>aar, las; bet ©taar, mrena; bet Staat, der ža va ; ba§ SSeet, gre da; boš -§eer, voj ska; ber 0ee, je ze ro; bag 9)toog, mah; ber Sieb, tat; bag ©lieb, ud; bie SBie fe, trav nik. Set Stal ift ein §i|'d}, je gu lja je ri ba. Ser Slar ift ein Staubbogel, orel je ujed na pti ca. Set Slar lebt aud) bom Slag, o rel se tu di z mer ho vi no ži vi. Sag Sflteer ift faljig, morje je slano. Sie §la fc^e ift leer, skleni ca je prazna. Sie 0ee le 45 ift un fterb (id), du Ša je ne u mer jo ca. 3(uf bet SBiefe ift toiel Mee, na travniku je veliko detelje, (Si ni ge Seeren finb giftig, nektere jagode so strupene. 2)er ©djnee fdjmiljt, sneg kopni. ®ie ©ie ne niacfft $o nig, če bela de la med. 3d) trin fe fein SSiet, o la*) ne pijem. $ier liegt ba§ ^Japier, tukaj leži papir. S)ie §ifd)e Ifa ben $ie men, ri be i majo plit tve. 28 . cl) if) cl) ul; $>a§ So^t, leto; ba§ 9M)i, moka; ba§ ©$r, uho; bie ®oJj le, kavka; bet ©O^tt, sin; bieifuf), krava; bet ©tu!)l, stol; bie (Sifenbni?ti, že lez ni ca. ®ie ©e fafjr na bet, nevarnost se pri bli¬ zu je. $>ie »ft gtofb šte vi lo je ve li ko. Ste be bie SBaljr Ifeit, go vo ri res ni co! S)ie SJtilct) ift na&rlfnft, mleko je tečno. S)er Sef) ter leljrt, u če nik u čč. $)er SBinb meljf fatt, veter mer zlo piha. 3)ie SSoljne Ijat ©enoten, bob ima lu ši¬ ne. S)ie SŽ0& len finb fdfmatj, oglje je čer no. *) ol ali pivo 46 Ser 35a ter er matjnt bid), o Če te o po mi nja- jo. §ol ge it)m, u bo gaj jih! Sie Uljt ftet)t, u ra sto ji. ictj cilj aut) ttj Sa§ 23iet), ži vi na ; bag ©e toeifj, ro go- vile; bag Sijal, dolina; bie Utott), potreba; bag £t)or, vra ta. 3(«f bet SBiefe fie^t mati SStu men, na travniku se vidijo cvetice. SSetdje, ktere? Ser «§>irfd) £)at ein ©e rneif), je len i ma ro- govile. Ser tftorb minb ift rautj, sever je mer zel. ©g tl)au et, ro si. Sie ^ulj ift ein ^au§ tf)ier, kra va je do ma Ča ži val. 30. E mm nn rt* Ser ©tali, hlev ; bie ©rit te, mu ren ; bie ©alte, žolc; ber $im met, neb6; ber .gam met, kladvo; bie Sontie, solnce; bet SOlann, mož; ber .jperr, go spod ; ber 9!atr, no rec ; baS ©e* fd)irr, po so da. 47 ©ie gel volit, o bla se ta ka. ©a§ 2amm ift fanft, jagnje je pohlevno. ©a§ ©cpaf gibi un§ SSoIle, ovca nam da je vol no. ©a§§euet brennt, ogenj žge. ©er ©onnet frac^t, grom bob ni. ©ie ©au be girrt, go 16b ger go ta. ©te $an ne ift boli, vere je poln. ©er 4punb belit unb fnurrt, pas la ja in ren či. ©a§ 3i [in $ ein 2)le tali, cin je ru da. ©er Slffe, opica; bie ©g ge, brana; bie Sip pen, ust ni ce; bie ^3ap pel, to pol; ba§ SBaf' fer, vo da; ber $ef fel, ko tel; boš SSIatt, list; ber ©ot ter, ru me njak ; bie £>t ter, gad. ©ott bat al leš er fcpaf fen, Bog je vse ustvaril, ©u bift naf§, mo ker si. (Si ni ge fepe pa beil ©ctjUppen, nektere ribe imajo lus ki ne. 2lu§ 9kef fing macbt man Seucp ter, iz medi se na reja jo svečniki, ©ie Scpttietter* lin ge fiat tern, metulji fer frajo. ©ie ©cpnib terinnen fepneiben ben fltog gen, ženjice ža¬ njejo rež. ©a£ SBaffer entfpringt au§ duel len, vo da iz vi ra iz vrel cov. ©ott meijt al le§, Bog vse v6. ©r meif; fo gar, ttm§ bu benfft, on ce 16 vd, kaj mi sliš. 31 . rr fr .gg pp ff (f$) tt 4 S 32 . Jd' JJ. /Zjj n (clr) 55 orf, vas; bie $)orfer, vasi; ""ber Some, lev; bog £udj, sukno; bie Su d)er, sukna; bie SSudjer, bukve; bie 9tube, repa; bie SBruEEe, most; ber SSaiim, drevo; bie SBdu* tne, drevesa; bie -gioufer, hiše; bie SBKiufe, mi ši. 49 Sie šife fint) gtun, ve je so ze le ne. Sie llf;r fdjkigt, u ra bi je. Sie Stag be fpin nen, de¬ kle predejo. Set Sag ift fdj miH, dan je so¬ paren. Sie SBol fe l)eu len, volkovi tulijo. Sie $ro fdje cpta fen, žabe regljajo. Sa§ 9)tau§ cf)cn Iauft Ijer um, miš ka. te ka o ko li. Set Jtfi fer ift eiu 2m feft, ke ber je žu žek. Set Sopfet mad)t bie Sop fe, Ion čar de la Ion ce. 28ot au§ ntacfjt er fie, iz če sa jih dela? SBq§ fut eiti ©e fdjittmadjt etnod), kako posodo sedela? Sie Starte ftnb lang, no či- so dol ge. SBami, kdaj ? Sie Šiit ten unb bie ©ati fe ftef fen ^or uer, ra ee in go si zo bije¬ jo zernje. Saten unb 2B6Ife te Pen in SSab betu, med ve dje in vol ko vi ži ve po gojz dih. Sn§ ©e Pan be ift neu, po slop je je no vo. Sie Od) fen !)a Pen «§or uer, vo li i ma jo ro ge. 2Bn§ mad^t man au§ potnem, kaj se dela iz rogov? Set Sanbraann pftugt unb faef, kmet orje in seje. SBo tnad)§t ba§ SDtoož, kje ra ste mah? Sa§ Olje |ort Sotle, uho sliši gla so ve. Set 9M let maljlt ba§ Stelji, mli¬ nar ir.člje moko. Sie Stiit 5 ten funt men, ko¬ mar ji bren čč. 3 Sie Štf) te, dl) klas: "0 " £ cl) iil) ' bie kralje, vra na, bet <§afjn, petelin; bie daljne, petelini; beter .§at)n fra |et, pe te lin po je. 3)ie 23tu me blulft, cve ti ca cve te. $)ie £ag lofj ner ma&en, najemniki kosijo. 3>m ^etb fte mitb e8 fu^I, v je se ni je hlad no. 3n§ le bie fe @tuI)* le, štej te sto le! $)ie Sttofj ten Umcfj fen ouf ben Slf fetn, ko re nje ra ste po nji vah. @e molj ne bid) an Siein lid) feit, pri va di se sna žno sti 1 51 Za vaje v branji in pisanji, in za kazavni poduk. l. Človek, ©er SJJettfef). Duša, bie ©eete; telo, ber £eib (^orpet). Glava, bet $o|>f; roke', bie .jpaube; noge, bie Sufle. Vrat, ber <§ai8; gerlo, bie $ef)ie; tilnik, ber Hladen; persi, bie SSruft; rebra, bie 3tif>pen; herbet, ber Sudeti; pleče, bie @d)ulter; trebuh, ber Saudj; kolk, bie $ufte. Pljuča, bie Sunge; eered, ba§ «§erj; želodec, ber SJtagen; jetra, bie Sebet ; obist, bie Hlieten; čevo, ber S)arm; drob, ba§ ©ingetoeibe. Koža, bie «§aut; meso, ba§ Sleifd); kost, ber $nod)en; žila, bie Slbet; kri, baš Slut. v Človek je iz tesela in duše, ber šDtenfd) beftetjt auš Seib unb @eele. Telo je vidljivo, ber Seib ift fidjtbar. Duša je nevidljiva, bie €>eele ift unficfjtbar. Telo je umerjoče, ber Seib ift fterblicf). Duša je neumerjoča, bie @eele ift unfterbticf). Glava je del telesa, bet Jčopf ift 52 cin £ljeil bel $orpetl. Vrat je gibljiv, bet «§afl ift biegfam. Pljuča so za dihanje, bie Sunge bient jntn 21t§men. Želodec prekuha jedi, bet 3Jiagen nerbaut bie <0peifen. Tudi jez sem človek. Tudi meni je Bog dal dušo in telo. Hočem ga tedaj serčno lju¬ biti. Duša in tel6 se z delam uterjujeta. Za- toraj se bom pridno učil in se vsega dobrega vadil, da bom zmirai umniši in boljši. Nikoli ne bom zlatega izreka pozabil, ki pravi „Moli in delaj!“ Molitev uterjuje dušo, delo pak telo. 2 Slava. Set • Las, bal $aat; čelo, bie Štirn; sence, bie Sdjlafe; oči, bie Slugen; obervi, bie Slugenbtauett; trepavnice, bie Slugenliber ; vejice, bie 31ugeti* itmnpern; uho, bal £)l)t; lice, bie SBange; nos, bie 91afe ; usta, bet šKutib j ustnice, bie Sip* pen; brada, bal $imt; čeljust, bet Mnnbaefen; zobje, bie Baljne ; jezik, bie Bunge ; nebo, bet ©oumen; golt, bet Sdjlunb; tilnik, bal ©enief; možgani, bal .giittl. Lahko pogledujemo, tnit fonnen bie Slugert .■offneiu Lahko zamižujemo, tnit lonnen bie Slugen fdjliejkn. To se godi s trepavnicami, biefel " gefdjief )i mit bett Slugenlibern. Spredaj iz trepav- 53 nic vejice mole, potne nn beri SCugenlibern fteljen bie Slugentoimpern I;er»or. Nad očmi bo obervi, liber ben 5iugert fini) bie Slugenbrauen. ■Uho je votlo, ba§ Dljt iftljol)!. Zdravi ljudje .imajo rudeče lica, gefunbe Seute tjaben rctlje 'SEBangen. Zobje so beli, bie 3al)ne finb meijj. Z jezikam govorimo, mit ber jjutige fptedjeii ttrit. Govori vselej le to, kar je res, rebe ftetS ntlC ba§, hia§ ttm&t i[t. Kadar zjutraj vstanem, se umijem, in si lase poravnam. Potem molim. Večkrat po¬ vzdigujem svoje oči proti nebesam; v nebesih je naš dom. Nikoli ne bom kaj tacega storil, da bi sa ne upal gori pogledati. Nikoli nočem jezika napek rabiti; kdor laže ali kolne, ta se Bogu in staršem zameri. 3 . Soke in noge. i£>te §>anbe uttb bie ^“iife. Rama, bie Sldjfel; laket (komolc), ber ©E* bogen; roka, bie $anb; persti, bie Singer; nohti, bie SHgel; dlan, bie flaclje -jpatib; pest, bie gauft. Stegno, bet ©d)enM; koleno, ba§ $nte; pisal, bn§ ©djienbeln; meča, bie SBabe; gleženj, ber ^nodjel; noga, ber $u|; peta, biegerfe; podplat, bie 6ol)fe; persti (na nogah), bie geljen. Imam dve roki, id) l)abe pei .jjjanbe. Imam dve nogi, id) l)dbe jmei Stipe, Na vsaki roki je 54 pet perstov, on jeber «£>anb finb funf Singer; namreč, nom(icf) : palec, ber $)numen ; kazavec, ber ^eigefinger; sredinec, bet -Btittelpuget; per- stanec, ber ©olbpnger; mezinec, bet Čprprgcr. Vsak perst ima noht, jebet Singer pot einen 9tagel. Z rokami lahko delam, mit ben $onben funn iep arbeiten. Z nogami lahko hodim, mit ben Siipen fann id; ge(;en. Pobožni sklene in povzdigne svoje roke . pri molitvi. Dobrodelni daje ž njimi rčvežem dari; tat pa tudi krade z rokami. Svoje roke hočem le za dobro rabiti. Nočem razposajen biti; z noži, vilicami in s škarjami se nočem igrati. Kako lahko bi se vrezal, zbodel, ali bi si cel6 nogo zlomil! To bi me bolelo, in bi še lahko kruljev postal. Vsaki dan bom Boga zahvalil, ker mi je dal zdrave ude. 4 , Zunanji počutki. ©ic au^cren ®tunc. Vid, ba§ ©epd;t ; sluh, ba8 ©eljor; okus, ber ©efd;mad; voh, ber ©erucfj; čut, tm§ ©efupl. Vidim z očmi, id) fepe mit ben Slugen. Tinta je černa, bie £inte ift fdjroar^. Sneg je bčl, ber ©cpnee ift meip. Žveplo je rumeno, bet Scptoefel ift gelb. Kri je rudeča, ba§ SBlut ift roii). Trava je zelena, baž ©ra8 ift grim. Slepec ne vidi, ber SŠIinDe pept nid)t. — Slišim z ušesmi, idj pte mit ben £>ljren. Slišim govoriti, idj pre reben. Otrok veka, ba§ $inb fdjreit. Žalostni zdihuje, bet £tatitige feufjt. Veseli uka, bet Stojke jaucpt. Gluhec ne sliši, bet £aube prt nic^t- Mutec ne more govoriti, bet ©tutnme fanti nidjt fpredjen. Gluhomiitec ne sliši, in tudi ne more govoriti, ber £aubftumme fann nidjt pten unb aud) nidjt fptecpn. — Okušam z jezi¬ kam, id) fdpecfe mit ber 3unge. Med je sladak, ber .jponig ift fiifs. Jesih je kisel, bet ©ffig ift fauer. Žolč je grenek, bie ©alle ift bitter. — Voham z nošam, idj riedje mit ber Slafe. Vertnica lepo diši, bie Sloje ift fooljlriecpnb. Vijolica malo diši, pa prijetno, ba$ SBeilcpn buftet fdjmadj, abet angenept. Merhovina snierdi, baž 21a§ ftinft — Čutim po vsem životu, idj fuljle ant ganjen Seibe. Surovo maslo je mehko, bie SSutter ift tueidj. Kamen je terd, bet ©tein ift prt. Juha je gorka, bie ©uppe ift tnarm. Led je merzel, tia§ ©iž ift falt. Kako nesrečen je pač tisti, ki nima vseh počutkov. Slepec ne more viditi zlatega solnca, ne prijazne lune, ne svitlih zvezdic; on ne vidi krasnih cvetic in brezštevilnih žival; on tudi ne more viditi svojega dobrega očeta in svoje skerbne matere. Gluhec ne sliši pti¬ čev peti, in ne sliši prijetne godbe; tudi svojih ljubih staršev ne more razumeti. Mutec ne more povedati, kaj bi rad, in ne more z drugimi otroci govoriti. O Bog, kako hvaležen sem ti, da vidim, slišim, in da morem govoriti; 56 • 5 . Šola. £>ie ©cfjute* Učenik, bet Šepet; učenec, ter <®dpifer; 'Miza, bet &ifif); šolska tabla, bie @cj)ultafet; kreda, bie $teibe ; goba, ber ©djtemmm j klopi, bie SSanfe; bukve, bie SSiidjer; plošica, bie ad). Hišne duri, bie -gauštljut ; veža, baš SSotljauS ; klet, bet Keller ; stopnice, bie ©tiege •, izba, bie ©tube ; čumnata, bie ^aintnet ; stene, bie SBanbe; okna, bie^enfter; kuhinja, bie$itd)e; peč, bet Dfen; ognjiše, bet $eib; dimnik, bet Staucfjfang; podstrešje (na izbi), bet S)acf)boben. Izba ima štiri stene, ba§ 3immet fiat biet’ SBanbe. Okna vdeluje steklar, bie genfter madjt bet ©lafet ein. Šipe so previdljive, bie $enfter* fdjeiben finb butdjfic^tig. Stena je neprevidljiva, bie SBanb ift utibutcfpidjtig. Oče odprejo okna, bet SSater offuet bie ^enfter. Sapa se izčisti, bie Suft tuitb erftifdjt. Peč je iz ila, bet £jen ift auš Stjon. Na ogujišu kuhamo, auf bem $erbe fodjett mit. Stopnice derže v klet, bie ©tiege fu^rt in ben iMer. Kako dobro je, da morem v hiši stano¬ vati! če grč dež ali sneg, se notri obva¬ rujem. če je mraz, se lahko notri pogrejem. Ko je noč, lahko notri mirno in varno spim. Pa se tudi varujem, de v hiši česa ne poško¬ dujem. Na oknih se ne igram, ker se lahko vtarejo. Z vratmi ne derleskam; po zidu ne risam. Moji ljubi starši imajo radi čedno hišo, nočem jih žaliti. 59 7 , Družina. ©te ^amitie. Oče, bet SSater; mati, bie SKutter; sin, bet @ot)n; hči, bie £od)tet; brat, bet SSrubec; sestra, bie Sdjmeftet. Stari oče, bet ©rofsbater; stara mati, bie ©robmutter; vnuk, bet ©nfel; vnuka, bie 6nMin. Stric (ujec), bet Onfel; teta (ujna), bie £ante; stričnik, bet SJteffe; stričnica, bie fftidfte; bratranec (sestranec), bet 33etter ; bra* tranka (sestranka), bie SSafe. Hlapec, bet $necl)t; dekla, bie iftagb. Oče in mati se imenujejo starši, SSatet unb Skuttet §eifjen Štltern. Moji ljubi starši mi dajo veliko dobrega, tneiue lieben Šlltern geben mir biet ©ute§. Zahvalim se jim za to, id) banfe ibnett bofut* Hlapce in dekle imenujemo posle, bie ^nedjte unb bie 9)ttigbe nennt man ©ienftboten. Jez sem še mlad, id) bitt nod) jung. Moja teta so stari, nteine $anfe ift alt. Oče so močni, bet SSatet ift ffarf. Stari oče so slabi, bet ©rofmater ift f §m&)- Stric so zdravi, bet £>ntel ift gefunb. Stara mati so holni, bie ©toffrnutter ift Etanf. Mati kličejo, bie SDlutter ruft. Otrok spi, ba§ •Sinb fdjlaft. Hlapec mlati, bet $ned}t brifdit. Dekla hodi po vodo, bie 9ftagb Ijolt baš SBaffet* Moji starši me imajo zelo radi. Oni mi skerbe za živež, za obleko in izrejo. Ako sem priden, jih zelo veselim. Tudi jez hočem 60 svoje starše serčno ljubiti. Hočem jih ubogati, in nikoli ne žaliti. Otroci, kteri svojih star¬ šev ne ubogajo, niso srečni. „Spoštuj oččta in mater, da boš dolgo živel, in da se ti bo dobro godilo na zemlji." Tako Bog otrokam zapoveduje. Molitev za starše. 8 . Pohištvo. Saš Smrnevgcrdtl). Miza, bet £ifcjj; stol, bet klop, bie SSanf; omara, bet Naften; ključavnica, ba§ 61 ©djlofS; ključ, bet ©dfluffel; ogledalo, bet ©piegel; ura, bie Utft; podoba, boS JBilb; po¬ lica, ba§ ©efteU; skrinja, bet .©djtftn?. Pomizje, ba3 £ifd]gerdt[); pert, ba8 Sifdjtudj; žlica, bet Soffel; nož, ba§ SSJteffet; vilice, bie ©obel; sol- njak, ba§ ©aljfafS ; sklenica, bie ^lofdje; kupica, bu§ Srinfgfaš; pladuik, bet £cffer; skleda, bie ©djuffel. Miza je voglata, bet Sifdj ift ecfig. Skle¬ nica je okrogla, bie §lafd)e ift tanb. Peč je gorka, bet Ofen ift toarut. Ogledalo je gladko^ bet ©piegel ift glatf. Ta podoba kaže mater božjo, biefeS Sito ftefft bie Hutter ©otte§ nor. Brat uro navija, bet SBruber ^iel)t bie Uf)t (tuf. Kož je ojster, ba§ SKeffct ift fdjarf. Pladnik je iz kamenine, bet Sedet ift ton ©teingut. Hišno orodje ne sme' neredno razneseno biti. Vsaka reč mora biti na svojem odloče¬ nem kraju. Tudi se mora vse orodje čedno in lepo obraniti. Mati brišejo zjutraj prah z mize in s klopi, devajo oblačila v omaro, in denejo vsako reč na svoje mesto. Ne mažem mize, ne pušam svojih reči po izbi ležati, da moja ljuba mati nimajo toliko pospravljati. ■ 9- Kuhinjska posoda. ^lic^engcf^irt. Kotel, ber ^effcl; ponev, bie ^[antte; trinog, bet Steifup; razen, bet 3toft; pisker, bet £opf; 62 ploša, bie fpiatte; skleda, bie ©c^uffet ; torilo (skledica), 'bie ©d^ale; penjenica, ber @d)Qum* loffel; kuhavnica, ber ^odjlojfel; sklednik, bd§ ©djuffelgefteff; kuhinjska omara, ber ^ucpenfflften; burklje, bie ©fengabel; kuhinjske kleše, bie ^euerjange. Dreva gore, bož ^»olj brennt. Plamen šviga, bie Slanime lobert. Pepel tli, bie Sijete glimmt. Les pokeče, ba§ ^olj Eniftert. Kadi se, ež raudjt. Mati kuhajo, bie Sftutter Eodjt. Juha hlapi, bie ©uppe bampft. Dekla posodo splak- nujej, bie 3Jiogb fptilt baž ©efdjirr au§. Kuhavnica je lesena, ber ^ocbloffel ift bon $o!$. Trinog je železen, ber $>reifuf> ift au§ ©ifen. Kotel je kufren, ber $effel ift ou§ iEupfer. Kufrene po¬ sode rade za’rjave, bie Eupfernen ©efdfirre roften gern. ’Rja na kufru se imenuje zeleni volk, ber Štoft am $upfer Ijeijjt ©runfpan. Strupen je, er ift giftig. V kuhnji ima deček malo opraviti. De¬ klica pa ima v nji več dela, ona mora vsako posodo poznati, in mora tudi vediti, čemu je vsaka; ona mora v kuhnji na vse gledati in se kuhati učiti. Vso posodo je treba snažno imeti. Mati vsako soboto vso kuhinjsko posodo prav čedno pomijejo in lepo osnažijo, zato da je v kuhnji zopet sve prav čedno. 63 10 . Jed in pijača, ®peife uub £rgI§* binbe; nogovice, bie ©triimpfe; srajca, ba§.§emb; hlačniki, bie ^ofentrdger; rokoviee, bie «§>aub? fdjuije; klobuk, ber .grnt; kapa, bie ^tippe (SJtu^e) ; čepa, bie .§aube; čevlji, bie ©djutje; škornje, bie ©tiefel; žepna ruta (žepni robec), ba§ Shfdjentud). 65 Suknja je tesna, bet StocE ift eng. Hlače so široke, bie $ofett finb ioeit. Srajca je platnena, bn§ $emb ift au8 geinttmnb. Platno je po ceni, bie Seintnanb ift tooljlfetl. Svila je draga, bie ©eibe ift t^euer. No go vice se pletejo, bie ©trumpfe metbett geffridt. Čevlje dela čevljar, bie ©djidje moc£)t ber ©djufter. Škornje so stergane, bie ©tiefel finb gerriffen. Z obleko se telo pokriva in greje. Otroci imajo radi lepe oblačila. Kdor pa hoče dolgo lepe oblačila imeti, jih mora skerbno varo¬ vati. Lepa in čedna obleka lepša telo. Vendar pa tudi ni prav, če bi bil človek zavoljo lepe obleke prevzeten in nečimern. Obleka ne stori človeka umnišega in boljšega. Pametni ljudje ne gledajo na lepo obleko, temoč le na lepo obnašanje. 12 . Postelja. šBett. Postelnjak , bie SSettftatte; slamnica, ber ©troljfatf; žimnica, bie SJtatmfe; rjuha, ba§ 2ein= tud); odeja (kovter), bie $)ede; podzglavje, ba§ ^opffiffen. Spim na postelji, id) fdjlafe im SSette. Po¬ stelnjak je lesen, bie SSettftatte ift bon $o!j. Stoji na štirih nogah, fie ftel)t nuf bier pjten. Žimnica je z žimo natlačena, bie SJlatia|e ift mit Stofofmar geftiflt. Rjuhe se perejo, bie SeigtMjer merben Slov-nem51ci. Abecednik f. Krftin. 5 66 getoafdjen. Posteljnjak stoji v spavnici, ba§ SSett fte^t in bet ScfjIafEanuner. Spanje je človeku ravno tako potrebno, kakor živež in obleka. S spanjem se telo uter- juje, in dobiva moč in veselje za novo delo. Kdor hoče dobro spati, mora dobro vest imeti. Hudobnež ne more v naj boljši postelji mirno spati. Kadar greš spat, zloži svoje oblačila vse na kak stol, da ti jih zjutraj iskati ne bo treba. Spravljaj se sramožljivo. Preden greš v posteljo, priporoči se ljubemu Bogu. Zjutraj se umij, poravnaj svoje lase, in opravi svojo juterno molitev. Z Bogam vse začni, z Bogam vse končaj; boš srečen zdaj in tud’ vselej. •Interna molitev. 67 Večerna molitev. 13 . Skedenj. ®ie ®$cuer. Gumno (skedenj), bie £enne; žitnica, bet f^ruc^tboben ; žito, bog ©etraibe; šerp, bieSidjef; čepe, bet S)refd)flegel; rešeto, bog @ieb. Senica, bet ^»niboben; seno, bog <§eu; slama, bog @trol); senene vile, bie .joeugobel; kosa, bie @enfe; grablje, bet fltedjen. Šerp je kriv, bie ©idjel ift ftutrtm. Kosa zvenči, bie @enfe flingt. Je za košnjo, fie bient pm 2)iaf)en. Seno je suho, bog |>eu ift trocfen. Snop šumi, bie ®otbe roufdjt. Krave in konji pojedo čez zimo veliko sena. V skednju je spravljeno. Tudi žito spra- 5 * i 68 vijo v skedenj, kadar pride mlatva. Poletu in jeseni je v skednju vse živo. Seno in snopovje notri vozijo in skladajo; mlatiči pridno mla¬ tijo in s cepci pokajo, da jih je veselo gledati in poslušati. 14 . Hlev. £er ©falt. Jasli, bie gare, bie kalife; korito, ber £rog; koš, ber $utterforb; gnojne vile, bie SUliftgabel ; gnojne nosilnice, bie SDtifttrage; gnoj, ber Siitiger; gnojnica, bie SJliftladje. Kolarnica, ber SBagenfdjuppen voz, ber SBagen; oje, bie Seidel; vaga, bie SBnge ; os, bie Sfc^fe ; kolesa, bie 9Mber; sora, bie $uge; legnarji, bie SBagen* bautne; štanga, bie ©cijtoebftnnge ; ročica, bie Seiffe; lojtra, bie Seiter; koš, bie $(edjte; žerd, ber SBicšbaum; zavorniea, bie ©perrfette; cokla, ber Stftbfdjul) ; sani, ber €>djlitten. Konjska oprava, ba§ ^ferbegefdjirr ; ujzda, bie $alfter; berzda, ber 3aum ; komat, baž ^ummet; stranice, bie ©eitenblatter; žili, bie €>trange; vojka (vajet), ba§ Seitfeil; sedlo, ber ©aftel; pas, ber ©urt; podprog, ber S5rtud)gurt; stremen, ber ©teigbiigel; ostroga, ber @porn; bie, bie ^eiifdje. Volovska oprava, ba§ Oc0fengefc£)irr ; jarem, ba§ Sod); jarmovka, ber Socfjriemen. Živina je v hlevu, b(l§ Sielj ift im ©toUe. Je iz jasel, eS frifšt ou3 ber ^rippe. Pred hle- 69 vam je dvor, tor km Stalle ift bet <§of. Hlev se pocedi, bet .Stoli ttntb gereiniget. Gnoj se poldda, bet SDtift mitb meggejcbafft. Os je rav¬ na, bie Sldjfe ift getobe. Jarem je kriv, bo§ 2>oct) ift ftunttn. Konj voz vleče, bn§ fjjfetb jief)f ben SSagen. Po zimi se s sanmi vozi, im SBintet faljtt ‘man mit ©djlitten. v Živina potrebuje svetlobe in zraka ravno tako, kakor ljudje. Zato so po hlevih okna in veternice, ktere se morajo večkrat odpirati. Ravno tako je tudi potrebno, da se gnoj iz lrleva večkrat pokida. Včasih grem v hlev, kadar dekla krave molze, ali kadar hlapec konje čedi. Varujem se pa, da se ne omažem, in da kravam, volam in konjem preblizo ne pridem. Lahko bi me bercnili ali pohodili. 15 . Domače živali. ®ic §auštl)tcre. Krava, bie ^ttl) ; voJ, bet £>d)§; tele, bn8 $alb; konj, bftS fpferb; osel, bet ©fel; ovca, ba§ ©dfjnf; jagnje, bnSSamm; koza, bie 3i e 0 c i svinja, ba§ Sdjmein; pes, ber ^unb; mačka, bie ^a|e. Petelin, bet kokoš, bie $enne; piše, ba§ -gmljnlein ; gos, bie ©an§ ; raca, bie ŠInte ; golob, bie £aube; pura, bie £rut[)enne; pav, bet ffjfau. Krava nam daje mleko, bie .it’lil) gibt un§ SOtifd). Ovca daje volno, ba§ Scfmf gibi: SBoffe. 70 Iz volne se nareja sukno, nu§ SBotte madjt malt £ud). Kfere domače živali dajo; meso? meldje «§nu§tl)ierc geben $leifd)? Kokoš nese jajca, bie penite legt ©iet. Kopuna spečemo, bet ^apaun mitb gebraten. Mačka lovi miši, bie fangt SO^aufe. Krave mukajo, bie lilije muljen. Tele beka (bleja), ba§ $alb bloft Konji rezgetajo, bie ■^ferbe mieljent. Koza meketa, bie Eiffle medert. Prešič kruli, ba§ ©djftein gtunjt. Ovca beketa, baš<0d)af bloft. Vsi so lačni, atte Ijaben $unget. Hlapec jim polaga, bet $ned)t fiittert fie. Živina nič več ne veka, ba§ SSie^ fcfjreit nidjt tneljt. Petelin poje, bet «§a[)n frafjt. Kokoš ko- kotd, bie ^»enne garfert. Raca gaga, bie Šinte fdjnattert. Gos (tud) gaga, bie ©an§ fdjreit. Koklja koče, bie £rutf)emte follert. Golob gruli, bie £aube girtt. Dekla pride, e§ fommt bie 9)lagb. Jim prinese jesti, fie bringt ifjrten ju ejfen. Vsega vriša je konec, ake§ Sattnen ift uotbei. Domače živali se morajo lepo os-kerbo- vati. Ne smejo se nepotrebno priganjati, ali še celo terpiočiti. Kdor živino terpinči, se zoper Boga pregreši. Tudi živina je božja stvar. Tudi ona čuti bolečine kakor jez. Kuretina po dnevi po dvorišu hodi. Vsaka se trudi, in si iše živeža. Se ptiči pridejo, in se med kuretino pomešajo; tudi zanje ostane marsiktero zernice. 71 Rad gledam te vesele živaliee, in jim zernica in drobtinice mečem. 16 . Cerkev, ©ie Zvonik (turen), bet £utm; zvonovi, bie ©locfen; ura na zvoniku, bie Sutmuljt. Veliki oltar, bet $od)attar; tabernakelj, bal £abetnafel; monštranca, bie SHonfttanje ; kelh, bet $eld); stranski oltraji, bie Seitenaltcire ; britka martra, bal $tu^ifig; podobe, bie SSilbet; svečniki, bie Seudjter; lampa, bie Sampe; spovednice, bie SBeidjtftuljle ; kerstni kamen, bet Saufjtein; kro- pivnik, bet SBeiljfejfel. Prižnica, bie ^anjel; kor, bet ©t)or; orgle, bie Orgel; žagrad, bie ©afriftei. Cerkev je bož : a hiša, bie $ird)e ift bal •gaul ©pttel. V cerkvi se mora moliti, in bet ^itdjc tnufi man beten. Bog blagoslovi pobožnega otroka, ©ott fegnet ein frommel $inb. Cerkev ima visoke in velike okna, bie ^itdje §at {jolje unb grofse $enfter. V zvoniku zvonovi visd, in bem $utme Ijangen bie ©locfen. Zvonovi zvone, bie ©locfen lauten. Na altarjih stoje svečniki s svečami, auf ben Slltaren fteljen Seudjter mit ^et^en. Cerkvene posode so pozlačene, bie ^irdjen* gefajie finb Dergolbet. Prižnica je lesena ali pa kamnitna, bie ^anjel ift aul $ol$ obet <3tein. Orgle imajo dolge in kratke pisali, bie Orgel 72 Ijat latige unb fur^e Spfcifen. človek umerje, ka dar Bog hoče, bet SDtenfdj ftitbf, lunim ©ott e§ mik. Merliče na pokopališe pokopu jejo, bie Seidjen trerbett auf bem $tiebl)ofe bcgrnben. Cerkev je naj večje in naj lepše poslopje v celem kraju. Ljudje hodijo v cerkev k sveti maši ali tudi drugikrat molit. Ob nedeljah in praznikih je božja služba slovesna. Dopoldne je velika maša in pridiga, in popoldne je ker- ščanski nauk in litanije. Cerkev se imenuje tudi hiša božja, ker tukaj ljubega Boga po¬ sebno molimo. V tabernakeljnu je sveto rešnje tel6 hranjeno, zato pred njim luč gori, ki se ji večna luč pravi. V cerkvi se moramo spo¬ dobno vesti. Še pred kakim velikim gospodam se ne spodobi, nerodno se obnašati. Bogu pa, ki je naj večji gospod nebes in zemlje, gre naj večja čast in hvala. Kdor za božjo hišo ne mara, je hudoben. Hudobneža pa bo božja šiba zadela. 17 . Prebivališe. SSoIjnorL Vas, ba§ Sotf; terg, bec Sttatft; mesto, bie €>tflbt; ulice, bie ©affe; vodnjak, bet SStunnctt; drevored, bie 51flee. Pohišja, bie ©eboube; posve- tovavnica, bog Statl^auS; šola, bn§ @d)uU)au§; cerkev, bie $itd)e; grad, ba§ ©djtofš; bolnišnica, bn§ ^tanfenljnu?; gostilnica, ba§ 3Birt?l)au§; 73 vojašnica, bie ^aferne; hiša (dom), ba§ SBo^ti' §au§ ; hlev, bet @taH ; skedenj, bie @cf)euer. Vas je majhina, baš $>orf ift fieht. Terg je večji, ber S)iQtft ift grojšer. Mesto je naj večje, bie 6tabt ift am grojiten. Prebivavci v vasi so kmetje, bie ©intoolfner be§ S)orfe§ finb Shtuern. Delajo na polju, fie arbeiten auf bem ^elbe^ Pa¬ stirji ukajo, bie ^irten jaudj^eti. Učenci gredo iz šole, bie ©djulfinber fonimen ou§ ber @dju(e. Pozdravljajo prijazno ptujee na cesti, fie grik fsen freuribltcfj bie $remben ouf ber @trnpe. Mestni prebivavci se pečajo s teržtvam i z obertnijo, bie ©introfitier ber @fabt treiben «g>anb:I unb ©c* tnerbe. Mesto ima dolge ulice, bie €>tabt Ijat lange ©affen. Hiše so visoke, bie .jpaufer finb Ijotfj. Ljudje, kteri blizo nas žive, so naši so¬ sedje. Sosedje lahko eden drugemu veliko koristijo in dobrega store, ako se imajo radi, in če mirno med sabo žive. Kadar nam kaj manjka, gremo k sosedu, in ga prosimo; on nam rad pomaga, če more. Gerdo pa je, če se sosedje sovražijo; če eden drugemu naga¬ jajo, se kregajo, eden drugega žalijo, ali še celo poškodujejo. Kjer je nemir, tam je nesreča! IS. Stanovi. 0tdnbc* Mašnih, ber fjSriefter; učenik, ber 2ef)ret; kmet, ber^auer; zdravnik, ber 2trjt; sodnik, ber n 9ticf)tet; kupčevavec, ber ^aufmann; vojak, bet ^riegec (€>olbat); rokodelec, ber $anbtuerfer; umetnik, ber ^unftler; urednik, ber SSeamte; služabnik, ber £)iener; mornar (brodar), ber @d)iffmcinn ; voznik, bet $uf)tmanu; pastir, ber $irt; dninar, bet £aglof)ner. Kmetovavec polje obdeluje, ber Sanbmann bebaut ba§ $elb. Kupčevavec kupuje in prodaja, ber ^oufmann fauft unb toerfauft. Vojak se bo¬ juje za cesarja in domovino, bet ©olbGt faitipft fur ben ičaifer unb ba§ SSaterlanb. Pastir pase, ber $irt tueibet. Zdravnik bolnike ozdravlja, bet Slr^t l)ei(t bie fronten. Mašnik skerbi za srečo naše duše, bet ^tiefter forgt fur ba§ .§eil unferet @eele. Stanovi so mnogoteri. Bog je prav modro tako naredil, da človek človčku služi, in da eden drugemu pomagamo. Bog vsakemu člo¬ veku kak poseben stan odloči. Naj bo kdo v visokem ali v nizkem stanu, na tem vse ne stoji. Le to je imenitno, kako kdo dolžnosti svojega stanu spolnuje. V vsakem stanu človek lahko srečno živi; v vsakem lahko dobro de¬ la in se večno izveliča. Nobenega človeka ne- smemo zavoljo njegovega nizkega stanu za¬ ničevati. Vsaki stan dela k pridu vseh ljudi in k časti božji, k zveličanju svoje duše. 75 19 . Rokodelci. ®ie §attfctt>erfer,. Mlinar, ter šUlMer pek, ketSSMer; mesar, ker $leifdjer. Krajae, Der ©d)neit>er ; čevljar, ker ©cfjufter; klobučar, ker .§utmad)er ; tkalec, kr SBeber; suknar, -t>er £ud)macf)et ; barvar, ber Parker; kerznar, kr ^urfdjner; strojar, ker garher; zidar, ker Maurer; tesar, ker Zimmer* jnann; mizar, ker £ifcf)ler; kovač, ker ©d)iniek; ključavničar, ker ©djloffer; steklar, ker ©(afer; lončar, ker <§nfnet; kolar, ker SBagner; sedlar, ker ©attler ; vervar, ker ©eiler. Mlinar melje moko, ker ISlulIer nia^It ka§ Sileljl. Mlinsko kolo se moči, ka§ SJlitljlrah mirk naf§. Mlinski kamen ostane suh, ker SHufjifiein kleikt trotfen. Suknar tke iz volne sukna, ker £udjniac§er tnekt au§ SBolle £iicf)er. Tesar stavi krov na hišo, ker Zimmermann fe$t ken Sadjftul)! auf ka8 ^au§. Mizar skoblja deske, ker &ifd)[er fjobelt kie SSretter. Lončar dela lonce, ker Hafner »erfertiget &5pfe, Kovač okuje vozove (kola), ker ©clpiek befdjldgt kie SBdgen. Vsak zdrav človek naj dela. Kdor neče delati, tudi ne sme jesti. Dela pa so mnogo¬ tere. Nekteri skerbč za nas živež, nekteri de¬ lajo našo obleko in stanovanje, drugi nam zopet drugače koristijo. Dobro je, da vsak 76 človek kaj druzega dela, zato, ker vsak sam sebi ne more vsega narediti, kar potrebuje. "Vsi pa tudi moramo med sebo postrežljivi in pošteni biti. Vsak mora natanko spolniti to, kar obljubi, in ne sme nobenega prekaniti. Kdor je pošten in zvest, ga bodo tudi vsi ljubili in mu zaupali. 20 . Frebivališna okolica, ©te ttmgelmngett bež JHSolptorfež. Vert, ber ©arten; polje, ba§ 'gelb; njiva, ber Sider; travnik, bie Sffiiefe; steza, bec $ufj? fteig; cesta, bie Strahe; gojzd, ber SBnlb; hrib, ber $ugel ; gora, ber $8etg; dolina, ba§ £fjnl. Studenec (vir, vrelec), bie Cluette ; potok, ber SSad); reka, ber $luf§; mlaka, bie $fuf$e; moč¬ virje, ber €>umj)f; jezero, ber Skl); divja koza, bie ®amfe; jelen, bet $irfef). Ujedne zveri, bie Staubtljiere ; volk, bet SBolf; medved, bet 35ar; lesica, bet $ud)§; jazbec, bet S)ad)§; dihur, bet Sltiš; kuna, bet Skrbet ; lev, bet Some. Ptice, bie SSogef. Kušar, bie ®ibed)fc; kača, bie ©djknge; žaba, bet $tofci). Ribe, bie ^ifdje: posterv, bie poteke; karp, bet ^fltpfen ; suka, bet ■fbetfjt; som, bet 2Bef§; mrena, bie SSatbe; klin, bet SBeifsfifd); lipan, bie 31fcf)e; jegulja, bet 3lnl; menek, bie Sfaltaupe. Rak, 78 ter $rebž. Čebela, Me Siene; osa, Me SBegpe; metulj, bet @d)metterling ; muha, Me $liege; mravlja, M? imetje; gosenea, bie Sfatupe; keber, bet Kafer. červi, bte SBunner ; polž, Me (Scpnecfe. Zajec je nagel, bet $afe ift fc^neff. Polž je počasen, Me ©cfftiecfe ift langfam. Volk je po¬ žrešen, bet SžSolf ift geftaffig. Serna je divja, ba§ 9tel) ift luilb. Koza je krotka, Me 3' e 3 e ift gapnt. Ovca je pohlevna, baš @djaf ift fanft. Kuna je grozovita, bet Sftatbet ift gtaufam. V vodi ribe plavajo, im SBaffer fcpmimmen Me Sif^e- Jegulja je gladka kakor kača, bet 21al ift gfaft ime eine @d)lange. Rak ima škarje (kleše), bet ■KtebS pat ©cfjeren. Osa pikne, bie SSSefpe ftidjt. čebela nam daje med in vosek, bie Siene gibt un§ *£>ontg unb 2Badj§. Gosence so škodljive, bie Siaupen finb fdjablidf Červ lazi, bet SButm friec^t. Polž svojo hišo na herbtu nosi, bie @d)ned’e trdgt i|t ^auS attf bem 9tuden. Ne ter- pinči nobene živali, gulile tein £fjier! Bog je živali za nas ustvaril. Prav je, da jih za delo rabimo, tudi v živež koljemo, če nam škodo ali nadlego delajo, jih smemo po¬ končati. Terpinčiti pa jih ne smemo. Tildi žival boli, če ravno povedati ne more. Gerdo je živino neusmiljeno pretepati po pseh in mačkah kamnje metati. Neusmiljeni so otroci, kteri metulje, kebre, muhe in kobilice lovijo, jim perutnice ali nogice pulijo,- da ne morejo 79 letati; ali pa kebre nabadajo, da jim mline gonijo, ter počasi ginejo. Kdor hudovoljno živali muči, je Bogu nehvaležen Človek; njega bo on kaznoval. 22 . Ptice. ®te 2JogcL Kuretina, bn§ $au§gepgel. 'Prepelica, bie SBadjtel; vrana, bie kralje; kavka, bic $)oI)ie; sraka, bie Šllfter; vran, ber Stobe; žolna, bet ©pecfjt; kukavica, ber iEufuf; papiga, bet ^Sapa* gei; štorklja, bet ©fotep; kljunač, bie ©cpnepfe; žerjav, ber iEtamep; lastovka, bie ©cpitmlbe. Sla¬ vec, bie 9tacptigall; Škerjanec, bie Setcpe; Šinko¬ vec, bet $inf; vrabec, bet ©petiing; škorec, bet ©tar; kos, bie Sltnfel; kanarček, bet ^atiarien* bogel; senica, bie SSJleife; cizek, bet 3 e ‘P9i lisec > bet ©tiegli|; tašica, baš 9iotbfel)lcpen ; strešek, ber ^aunfbnig. Postojna, bet 51b(et; veliki sko- pec, bet ©eiet; sokol, ber $alfe; jastreb, bet $abicpt. Ptič leti, bet 3Sogef fliegt. Jajca nese, et legt ©iet. Kos ima rumen kljun, bie 2lmfel pat einen gelben ©epnabel. Slavec poje, bie škacptigaff fingt. Škerjanec, žvergoli, bie Sercpe triHert. La¬ stovka čverči, bie ©cprcalbe jttutfcpert. Krokar kroka, ber s Jiabe fraep^t. Prepelica poje, bie SBaeptel fcplagt. Štorklja ropoče, bet ©torcp Elap* 80 pett. Vse se veseli, atleS fcenet {idj. Nekteri ptiči v jeseni odhajajo, einige Boge! gietjen im .§erbfte fort- Imenujejo se selivni ptiči, fte Ijeijjen 3 U 0 S uogef. Koliko veselja ptičice ljudem delajo! Ob juterni zori se začnejo glasiti in peti juterno pesem. Kak lepo prepeva slavec v germovju! Kako. častito se škerjanček s polja kviško vzdiga, in hvali Boga! Pa tudi nam v korist je Bog ptice ustvaril. Nektere so nam v živež • druge pobirajo gosence in škodljive červe, da nam drevja in želiš ne objedd. Gerdo tedaj delajo otroci, ki pticam gnjezda razderajo, jajčica razbijajo, starke lovijo, ali pobijajo; mladiči morajo lakoti poginiti, ker revčkov nihče ne pita. 23 . Rastline. £)ie ^flanjcn, Korenina, bie SBurjel; deblo, ker ©tamm; veje, bietfte; listje, bie ŠBlatter (ba§ Satib) ; berst (popek), bie ^no§pe; cvet, bie SSIute; sad, bie §rud)t. Drevje, bie SBdunie; germovje, bie ©trdudjer; cvetice, bie SSlumen; zeliša, bie ^rduter; trava, baš ©ro§; mah, ba§ 3Kot)§; gobe, bie ©djtodmme. Vertnar sadi ohrovt, ber ©drtner pflanjt beti tfofcl. Ohrovt raste, ker Bog hoče, ber mddjšt, meil ©ott e§ mili. Drevo je visoko, ber 81 SBaum ift f)od). Germ je nizek, i)er ©ttaudj ift niebrig. Skorja je pusta, bie Stinbe ift taulp Listje je gladko, bie SSlatter finb glatt. Zeliša imajo mehko steblo, bie ^rduter fjabett einen tueid^en ©tange!. Trave imajo bilke, bie ©rafet fjaben Rafale. Mah je sadnemu drevju škodljiv, ba§ 9Jtoo§ ift ben Dbftbdumen fdjdblicf). Gobe imajo nad recljem (štručkam) klobuček, bie ©djtodnune tjaben uber betu ©trunfe eineu $ut. Nektere gobe so strupene, einige ©d)tndnmie finb giftig. Kdo se ne veseli, če pogleda lepe in mnogotere rastline! Na travniku vidimo čez in čez zeleno odejo razgernjeno. Po vertih in njivah rastejo zeliša in žita, ki so nam za živež. Brezštevilne drevesa in pisane cvetice pokrivajo gore in doline. Kako mogočen, dober in moder je pač tisti, ki je vse tako lep6 na¬ redil! Vsaka rastlina nam oznanuje božjo do¬ broto, vsako peresce nam pripoveduje njegovo vsegamogočnost, in vsaki cvet nam kaže nje¬ govo modrost. Lahko smo mi ljudje veseli, ker smemo upati, da ljubi Bog tudi nas ne bo pozabil. 24. Drevje in germovje. šBduttte mtb ^trducpe. Sadne drveesa, bie Obftbdume; gozjdne, drevesa, bie SMbbaume. Listnato drevje, ba§ Slov.-nemSki Abecedn. f. Krain. 6 82 £aubfjo($: hrast (dob), bie ©idje; bukev, Me 3Sud)e; lipa, Me Sinbe; topol, bie^appel; breza, bie SSirfe; iavor, ber 5lt)orn; jelša, Me (š-tle; jesen, Me Šlfcf)e; verba, Me SBeibe. Jelovina, ba§ 9tabelt)ols: smreka, bie §idjte; jelka, bie Šantle; mecesen, bie Šareče ; bor, bie $ofjre. Kopinje, bec SSrombeetftroudj; maline, bie $iin6eeren; brinje, ber SBacfjolber ; drač, ber šauerborn; ternjolica, ber ©cjjlefjebotn; bezeg, ber ^olunber. Sadno drevje rodi dobro sadje, bie Dbfb baunie trngen gitte ^riidjte: jabelka, Šibje! ; hru¬ ške, SBirnen ; češnje, ^irfdjen ; češplje, 3Metjc^* fen; breskve, ^firficfje; orehe, jJHiffe. Drevo berstje poganja, ber škuni treibt $no§pen. Iz berstja postane cvetje, nu§ ben $no§pen inerbert SBluten. Iz cvetja postane sadje, au§ ben SSliiten tnerben Stutfjte. Zrelo sadje je dobro, reife §rucf)te fcfpecfen gut. Lipov les je mehek, ba§ Sinben* jjolj ijt tneidp Hrastov les je terd, bng ©idjenljets ijt t)art. Hrast rodi želod, bie fšidje tragt ©idjeln. Bukev rodi žir, bie Skcpe tragt SSudjeltt. Leska ima lesnike, bie ^afelnujžjtaube f)nt $afetnujje. Jelka raste visoko in ravno, bie &anne Ttmdjžt f)od) unb gernbe. Volčja jagoda je strupena, bie Sottfirf^e ijt giftig. Vasako sadno drevo je zaklad pri hiši. Kdor drevje oškoduje, greši zoper Boga in svojega bližnjega. Kdor pridno sadi drevje, ta je ljudem velik dobrotnik. Drevesca in germiči, ki imajo dobro sadje, me bolj vesele kakor 83 velike drevesa. Njih sladko sadje naj rajše jem, in ga tudi rad sam odtergujem. Drevesa so naj lepše, kadar cvetejo. Takrat grem veselo na vert in na polje. Vse vejice so praznične; vse rudeče in bele. Po cvetju pa sede čmerli in čebelice, in iž njega medico nabirajo. 25 . Cvetice. ®ie 23lumett. Vertniea, bie Stoje; lilija, bie Silie; tulica, bie £ulpe; solnčnica, bie @onnenrofe; zvonček, ba§ @d)neeg[ocfdjen ; trobentica, bie ©djlujjeb bluine ; vijolica, baž SSeildjen ; klinček (nagelj), bie Stelfe; rožmarin, ber Stošmarin; sivka, ber Sattenbel ; šmarnica, ba§ -iDtaigloifdfen ; potočnica, ba§ SSergifSmeinnidjt; plavica, bie itornblume. Lilija je bela, bie Silie ift toeijj. Vertniea je rudeča, bie Stoje ift roti). Vijolica je višnjeva, ba§ SSeildjen ift bfau. Solnčnica je rumena, bie ©onnenblume ift gelb. Rožmarin je zelen, ber Stožmarin ift grun. Klinček je pisan, bie Stelfe ift bunt. Vijolica diši, ba§ 33eildjett buftet. Kami¬ lica, meta in svedric so zdravilne cvetice, bie Jarnike, bie Sltinje unb bn§ £aufenbgulbenfraut finb Slrjneiblumen. Kristavec in čerlenka je strupena, ber ©tedjapfel unb ber 2tad)tfcf)atten ftnb giftig. Listje vene, bie SSlatter toelfen. Cvetica usahne, bie SBlume berborrt. 6 * 84 Cvetice ne cvetejo vse na enkrat; nektere proprej, nektere pozneje. To je božja modra naprava. Celo leto naj se ljubih cvetic ve¬ selimo, in naj se tako hvaležno spominjamo dobrega nebeškega očeta, kteri jim daje, da tako lepo cvetejo. Otroci imajo cvetice zel6 radi; iz dišečih rož si vence pletejo. Lepši od cvetic so nedolžni otroci; oni so naj lepši venec svojih ljubih staršev. 26 . Poljski pridelki. ©te*š$rel&fwtdtfe. Zelenjava, ba§ ©etnufe: zelje, bet $oljl; špinača, bet ©pinat ; salata, bet €>alat ; kumara, bie ©urfe ; retkev, bet Stetticf) ; krompir, bie $ar* ioffel; repa, bie Stube; pesa, bie rotile S^iibe; koren, bie 9tt%e; čebula, bie Stebel; česen, bet ^noblaudp Sočivje, bie .gulfenfrucbte: fižol, bie $ifole; v grah, bie ©tbfe; bob, bie SSo^ne; leča, bieSinfe. Žito, bfl§ ©etraibe: pšenica, ber SBei^en; rež, bet Stoggen (baS $otn); ječmen, bie ©erfte; oves, bet «§afer; ajda, bet SSud^hJei^en; koruza, bet 9M§. Predivo, ba§ ©pimipaar; lan, ber konoplje, ber -§anf; ogeršica, ber 9tep§; Dčtelja, bet $lee. Kmetovavec pognoji in zorje njivo, bet Sanbmann biingt urib ppgt ben Slcfer. Seme vseje, er ftreut ben 6amen au§. Potlej z brano po vlači, 85 batin egget er mit ber ©gge. Seme kali, ber @ame feimt. Bilka požene, ber $alm brid^t Ijetbor. Je taka kakor trava, er |"iel)t auž tttie ©ra§. Zato se žito k travi šteje, barunt redjnet man ba§ ©etraibe p ben ©rafern. Bilka gre v klasje, ber $alm fc^ie^t in bie Šl^re. Zernje zori, bie kornet teifen. Žito se požanje, ba§ ©etraibe mirb gefc^nitten. Snop šumi, bie ©atbe raufdjt. Bilka je sočnata bet $alm ift faftig. Slama je suha, ba§ ©trofj ift biirr. Kako veličastno se vidi polje. Tam se žito lepo ziblje, po kterem pohleven vetrič pihlja. Tukaj cvete na solčnem kraju ogeršica rumena kakor zlato. Tam je prijetno zelena deteljna njiva. In zopet se vidi in sveti gosto laniše v naj lepšem cvetji. Zdi se, kador da bi bila višnjeva odeja čež vso dolgo, njivo po- gerniena. Po dolgem in širokem je priden kmetovavec vse polje lepo obdelal in v vert prenaredil. Vendar vsa človeška pridnost ne more cveticam lepote, in klasju zernja dati. Kdo je, ki vse to naredi? 27 . Rudstra, £>ie fOJineralictt, II (ilovica) bie £l)onetbe. Kamenje, Me ©teine; kremen, ber ^tejelfteia; apno ber $alf. Sol, ba§ ©al$. Žveplo ber .8dpt)efel; šota, ber £orf; 86 premog, Die af)r l)at jtoolf Sftonate;namreč, liamtid) : prosenec, 3anner ; svečan, februar ; sušeč, Sftarg ; mali traven, STpril; veliki traven, 9)tai; rožnik, 3unt; mali serpan, 3>uli; veliki serpan, Stuguft; kimovec, ©eptem* ber; vinotok (kozopersk), ©ftober; listopad, 9tobember; gruden, Ž)e$ember. Imamo štiri letne čase, mir t)abeti bier Sabregjeiien. Imenujejo se, fie Ijeifsen: pomlad, ber $riti)[ing; poletje, ber @ommer; jesen, ber $erbft; zima, ber SSinter. Po letu so dnevi dolgi, im ©otnmer jinb bie £ctge lang. Po zimi postajajo krajši, im SBinter toerben fie fur^er. Ni blaga tako dragega, kakor je našega življenja čas. Leto za letam memo hiti, dan za dnevam mine, ura za uro teka v neskončno večnost. Cas hitro mine, večnost pa nima konca ne kraja. Za kratek čas na tem svetu si ku¬ pimo večnost na unem svetn, srečno ali pa nesrečno. Oh, kago drag je čas! Vsaka zamuda je velika škoda, ktera se popraviti ne da. Kar časa zamudiš, ga vekomaj zgubiš. 30. Vreme. ®ie SBitfermtg* Megla, ber Stebel; oblak, bie SSolte; rosa, ber £Ijau ; slana, ber Steif ; dež, ber Stegen ; veter, ber SBinb; vihar, ber ©turmttrinb; hudo vreme, bažOemitter; blisk, ber3Sli|; grom, berSonner; toča; ber -jpagel; sneg, ber@d)nee; led, ba§ ©i8. 90 Voda izpuliti, ba§ SBaffer blinffet au§. Iz sopraja se naredi megla, au§ bm ©unften entfte^t bet 9iebel. Sopar se včasih v ros6 spremeni, bie S)unfte betfoanbelri fidj mancfjmal in ben S§au. Zmerznjena rosa se imenuje slana, geftornet beijst 9teif. Megla se nakviško vzdigne, bet Stebel ffeigt in bie $olje. Potem se ji pravi oblak, et Ijeibt bann SBolfe. Iz oblakov pada dež, au§ ben SMfen fnttt bet Stegen. Vihar buči, bet €>tutnumnb Ijeult. Germi, e§ botraert. Treska, bet 331i| fd)lagt etn. Toča, gre, e§ |agelt. Ostanem doma, i$ bleibe ju $aufe. Nevihta neha, ba§ ©etoitter bort auf. Sneg gre, e§ fdjneiet. Voda zmerzne, ba§ SBaffet geftieti. Naredi se led, e8 tttirb ©i§. Sneg skopni, bet @c§nee betge^t. Hude vremena, čeravno so velikrat strašne in škodljive, nam vendar veliko več prida store, kakor škode. Po hudem vremenu travniki lepo zelene, zeliša se z novo močjo vzdigajo in drevesa se na novo poživljajo. Hude vremena očistijo zrak od škodljivega soparja, zmanjšajo omotno vročino, in velikrat zemljo z rodovitnim dežjem napojijo. Ne boj se hudega vremena- Bog ga pošlje in pokaže s tem svojo veliko mogočnost. Zaupaj nanj; on te varuje. Kar Bog nam pošlje, slabo ni, Čeravno se nam napak zdi. Vročina, dež in hnd viliar, Veselje, žal — njegov je dar. 91 31. £>ie mer Saljrešjeitett. 0 **-^' /£ty-*s-*-*-*-*-* 2~. / Cj ^ ^rt^-2. /£2t-r»- /i2L~ si2L^ Q2v-^-č^+y>£ a£— 222i-f-*- i2*-*-/-*-'^L't-7/ ‘J-. /^ £2f* r M^i. i-iy- 2tP^2-*-// **- ^p-t-f^t/c^p/ »-*--. /^2-p-rf- 22n/1-*--^/*- /2^2/ p *Jy ' 2- /'~b2-/^/P- £2 C. / / / 2.~> *' p - .^£-1 ^«(IOfW**'. I p-t-t-t-t',. ■'A*'0— < /^. /i2L» ^^'ifts/t-^^' 93 x,xji ,/j/u ^ tfy!£U~~ JjX XL~ %XX l/l *+/ d d" t 94 32 . Latinske natisne in pisne eerfce- W m. M (v. '$c> *. 95 33 . SSste bic ^inge finb* 34 . 2luš tt)a§ bic ©iitgc ftttb. Der Schuli ist von Leder, die Leinvvand von Flachs, der Thaler von Silber, die Kerze von Wachs, der Leuchter von Messing, von Tlion ist der Topf, der Kessel von Kupfer, von Stahl ist der Knopf; aus Glas ist die Flasehe, die Mauer von Stein, der Strumpf ist aus Wolle, der Loffel von Bein, der Schliissel aus Eisen, der Kamin ist von Horn, das Halstueh von Seide, das Mehi ist von Korn; von Gold sind Dukaten, aus Holz ist der Stoek, von Leimvand das Futter, von Tuch ist der Rock. 96 35 . 2Bte fcte £I»ere ttii|eiL Die Kuh gibt Miieh, auf Pferden kann man reiten, die Ochsen zieh’n den Pflug, der Darm gibt Saiten; mit Rossbaar fiillt man Betten und aucb Kissen, die Scbweine geben Fleisch und fette Bissen; aus Hauten maeht der Garber starkes Leder, das Hubn gibt Eier, und die Gans die Feder; die Scbafe liefern Wolle, Milch die Ziegen, die lieben Voglein singen Gottes Lob und fliegen; die Raupe und den Wurm rertilgen Meisen, die Fische geben gute Fastenspeisen. ; 36 . 2$oit ©oft Gott schuf die \Velt. Er. sprach ein \ \ ort. und ste iv a r da. 1 Vas in der Welt nur ist, das Tcommt von Gott. Die Sorme und der Mond ? sie sind von Golt. Gott maclit den Tag, er maclit die Nacht. Gott maclit das Feld so schon , den JVald so griin. Die TVelt, so grofi und schon , sein JVerk ist sie. 97 Goti kann , was er nur will. Er ist der Herr der Welt. Gott ivilVs ; die Nacht hort aiif. der Tag ist da. Er wilVs j es schmilzt das E is, es grunt da s Feld. Es lebt der Mensch , iveil Gott es will. Es siirbt der Mensch , wann Gott es will. Nichis ist f das Gott nicht wei!3. Was du nur thust. das sieht auch Gott. JVas du nur redest , horet Golt. Golt wei/3 so g ar. was du blo/3 denkst. Er sieht dir in das Her%. Tl V/,9 gut ist , k onimi von Gott. Er gibi dir Trank und Speise. Auch das Obst , das du so gerne issest , kommt von ihm. Gott gibt dir Schlaf, er maclit dich frisch und roth . Was du nur hast , hast du von Gott, Gott gibt dir gar so viel. Dank ihm fiir das , was er dir gibt. Gott liebt , was gut ist , und was recht ist. Was er nur sagi , ist wahr. Auch solist du niemals liigen. Goti ist giitig gegen alle Menschen. Slov.-nemSki Abecedn. f. Krain, 7 98 Sei auch du stets giitig. Reiche gern von allem, was du Ji a st, dem Ar men. Was Gott iv Ul, da s ist gut und recJit. Darum auch ihu, was Gott befiehlt. In der liirche sei du fromin und bete. In der Schule sei du stili, und leme breiv. Zu Hanse folg dem I atcr und der Mutter. Dann bist du etn gutes Kind. Danil liebt dich Gott und segnet dich. 99 Slovenkso berilo. 1. Dobri otroci. Trije mali otroci Jožek, Nežica in Fran¬ ček so sedeli skupaj pred hišo, in so se po¬ govarjali od očeta in matere. Jožek, starji brat, pravi: Včeraj so mi oče nove bukve dali. Se¬ stra pravi: V nedeljo so mi mati lep pred¬ pasnik podelili. In Franček reče nato: Zvečer n a,m bodo mati dali mleka in pogače. Potem govorijo še dalje, kako dobri so oče in mati- Jožek tudi pripoveduje od neke deklice, kteri so mati umerli. Otroci se tiho pogledajo, in imajo solzne oči; in Franček pravi: Naša mati ne smejo umreti! -— Kmalo potem gredo v hišo k očetu in materi, in nikjer niso bili tako radi, kakor pri starših. Ti otroci so ljubili očeta in mater. 2, Rodi hvaležen. AnČika je sedela zvečer pred durmi, in je mislila na svoje starše. Premišljevala je to, že vse dali: živež, obleko, bukve, ji / tli 'kako so ž njo vedno tako prijazni 7* m 100 ljubeznjivi. SerČno je ljubila svoje starše, in misli: Ko bi jim pač kaj dati mogla! Spomni se, da je pred dvema dnevi na gojzdnem griču na pol zrele jagode vidila. K materi gre v liišo, in pravi: „Ljuba mati, ali smem čez travnik na gojzdni griček iti ? grem nekaj iskat, bom kmalo zopet nazaj.“ Mati dovolijo, inAnčika gre na gojzdni griček. Ja¬ gode so med tem čašam dozorele. Odterga jih s korenicami vred, in jih v dva lepa šopka povije. Oče in mati sedč pred hišo, ko Ancika vesela nazaj pride. K njim stopi, in pravi: „OČe, mati, nekaj vam sem prinesla ! 14 —< in jim vsakemu šopek jagod poda. Ančika je bila svojim staršem hvaležna. Matiček je lovil metulja, Za njim po vertu peha se, Al nočeš me počakat’, pravi, Ti revše ubogo, kolk’ te je ? Boš videl, zdaj in zdaj te vjamem, Nagajaj le, boš kmalo moj! Nakviško zre, ne vid’ prepada, — Matiček pade vanj, o joj! 4. Redni in čedni otrok. 3. Bodi previden. 'anoe. 101 dedo ^ereev- cee/na nadre. ddeedeerena met /e ntaa maade tieedede, e/re de' dede deede reče' nereedio aem en /fe de»eede. ddjt'd Jiertia tjtedreejna e/eda je d‘do, tdee na met/a a/eeneca tina Jiaceededr, en tue de^i a tereedede. V&eeda de dedce ^teec ddee/eerenee majdee nereednee ededdeete dede', der je Jere JMje mte/ere dadeda dejiejte ttttddeed d/nee. ne dede« ne’dade eemeeveente te/e revedae/rtente. /dar dr er ae je jeedrtj n .toda na^ereetiedee, je nee/eenda ^eremej dedce, ddere deedtte da /te eden Jea/re— datieedee. Vda je » Sode r/amel Jiredde, je adrcene 'dre cine n veje Jodide reče neeJeojeden drej. ddueje jodide needajeje tijedj Jiruv nce/cendo ntertjeeda, en ne nedade ^ea^ireed nee ezjreeele meade'dee, edod/er ne tue tdedceno deda. ddticje deedtie en jiencertje je needia cetdne emedce. d/itetino dado ja ded dree/e ayene 'a//eece/ct »mtrty cec/ie. //tet/ ye trne/*rete/Za cee/na c///ec o. 5. Pridni arene«. Z/once ye ttec/rce/ 'me/a ya/ce/ /a ye met /.ve^e/idj’, -ne a/rejfiety, /jfu/e Z/anZe, yirttnya met/e, ,,/acZe /e .tercen, en ne'. •te ne yeiyty ve vet c/c ure /e. ///ctnace/nce yirtt/na /ere/e /a/^e o /t/er-z-e. 'race, //ere' .te /e/ra nceuce > /eee/e /e/ra 103 de na Jtame/ udi, Jui/e a/e dene. Zdida/e ne ar/jenja, Zaide ne, ee ju učenje de /uda Zezda d/une, r/cd/eji Žeja ne zna, / . y.j. •/! Q?y ■nar. oeje netit namerne. ./oudaniu de je /uda tzuned tdu je dt/ eeden ^teimtd ' / r izmeti acincan. '■ 11/n a d/ ude Jmmaju. 6, Uči se zgodaj. ,,Kužek, kužek, slišiš me! pojd’ učit se¬ deti se! Kaj učil se bom tak mlad 1 ? pust’ me Še olcol’ igrat! ! ,,Kužek, to bi prav ne h’lo; star’ mu učit se je težko/ Kužek pridno se uči. Kmalo zna sedeti, stati , tud’ zgubljeno poiskati , in veliko teh reči. Dečku h jo ušeČ je to; tud’ on se uči lep6. 7. Bodi odkritoscrčen. Mati so z Janezkam o mraku, v hiši se¬ deli. Oce iz verta pridejo. Nevoljni so, in prav 104 resno pravijo: Kaj sem na vertu vidil! Vse cvetje na mladih drevescih je poškodvano. Kdo mi je to naredil ? Tudi mati se tega prestrašijo, in Janezek ves preplašen na tla gleda. Oce ga prašajo: Ali ti veš, kdo mi je to cvetje pokončal? Janezek vstane, svojega očeta ža¬ lostno pogleda, in pravi: Oh, oce! jez sem ga. — Starši so dečka posvarili; on pa prosi, da bi mu odpustili, voši lahko noč, in gre hiteč v svojo spavnico. Janezek je od krito ser čno gorovil. $. Bodi pošten. Jurce na cesti nožič najde. Ogleda ga, všeč mu je; ima dve klinji in lep rog. Vzame ga, gre na stransko pot, in si ureže eno palico v germovju. Po poti pride nek mož, pa dečka ne vidi. Gleda po tleh, kakor da bi nekaj iskal JurČe ga vidi, in si misli: Gotovo je ta mož nožič zgubil. Gre k njemu, in ga praša, kaj iše „NožiČ z dvema klinjama v belem rogu,“ pravi mož dečku. JurČe seže v svoj žep, in da možu nožič, ki ga je najdel. JurČe je pošteno delal. 9. Izreki. Dobro dete vboga Naglo brez odloga. 105 Hvaležen bod’ dobrotniku, Ušeč je to ljudem, Bogu. v Ce hočeš srečen biti, Se moraš mlad učiti. Kdor se pridno mlad uči, v Ze za starost zdaj skerbi. Kdor laž govori, Vso vero zgubi. Ne kradi in ne zmikaj, Kar najdeš, ne potikaj! Kdor vselej dobro rad stori, Ljubezen drugih pridobi. Delaj, moli vselej rad, Srečen bodeš vsakikrat. 10. Priljudni in postrežni otroci. Popotnik je šel skozi vas. Vee otr6k se je igralo na poti. Ko pa ptujec bliže pride, se otroci umaknejo na desno in levo, se odkrijejo in prijazno rek6: ,,Dober večer!“ Popotnik tudi njih prijazno pozdravi, in dalje grč. Kar se oberne in vpraša: „Ktera pot derži v mesto ?“ Otroci glasno odgovorč. „Desna pot,“ France 106 pa še za popotnikam gre, in ga spremi do hribca, kjer mu je pot lahko na tanko pokazal. Ti otroci so bili priljudni. France je bil tudi še postrežin. 11. Dobro storili bodi vedno pripravljen. Učenik so bili v šoli, in otroci so dohajali. Vsi so bili skupaj, ko je bil čas šolo začeti. Toda danes so bili vsi nekako žalostni in tiki, in nobeden se ne zgovarja in ne šepta. Učenik prašajo: »Kaj vam je, da niste danes nič kaj veseli, in da se tako žalostno pogledujete?" Otroci molčč. Potem reče neki deček : »Ža¬ lostni smo zavoljo Jakca, ki je zbolel.“ »Ali imate Jakca radi?" prašajo učenik. »Oj, prav radi ga imamo!“ odgovore enoglasno vsi otroci. »Zakaj ga imate tako radi?" prašajo zopet učenik. »Zato, ker je tako dober in ljubeznjiv," odgo¬ vore otroci. Neki deček pripoveduje: »Jez sem enkrat bukve zgubil, Jakec jih je poiskal, in mi jih je zopet nazaj prinesel." Neka deklica pravi: »Mogla sem enkrat čez cesto iti, pa velik pes je stal na poti, in zlo sem se ga bala; Jakec pa je šel z mano, in je psa v stran odgnal." Neki drugi učenec pravi: »Meni je Jakec več¬ krat pomagal, če nisem mogel naloge narediti." Zopet drugi: »Jaz bi bil mogel enkrat težak jerbas na polje nesti, in ga nisem mogel; pa Jakec je šel, in ga je nesel z mano." 107 Tako pripovedujejo otroci eden za drugim, in učenik pravijo: „Veliko lepega slišim od Jakca; prav postrezi j iv in pripraven deček je. On rad drugim dobro dela in pomaga. Molili bomo tedaj za Jakca, da bi kmalo ozdravil. “ Vsi otroci so živo ganjeni, in eni še cel<5 jokajo. Učenik pa mdlijo naprej, in otroci za njimi glasno tako le . „0 ljubi Bog nebeški! prav preserčno te prosimo, da bi dal našemu dobremu tovaršu Jakcu kmalo ozdraviti." Jakec je zopet ozdravil, in ko pervikrat v šolo pride, se vsi otroci k njemu drenjajo, ga pri¬ jazno pozdravljajo, in so vsi zeld veseli. Golobček, čedna stvarica! vsak ljubi te in rad ima ! Mi bomo tudi, kakor ti, prav pridni, čedni vedno vsi. Golobček, krotka stvarica! vsak ljubi te in rad imd! Mi bomo tudi, kakor ti, prijazni z vsimi in krotki. 12 . Golobček. 13. Svojemu bližnjemu dobro stori. Jireev-e: dArced '■j mo/te dio/viee oeddv-ecu /e ze V' tieot 'eeteaez. nemarno, en «« / Ute ^ivotu/a / ^ia, /fef/e /' ne mo- oercno /ireuodem' / /eynfyče 4 ye dfe’/ t/o v- a /e n. 14, Tako »toraš biti. Marica je večkrat in rada na Boga mi¬ slila, in veselilo go je kaj božjega govoriti. Rada je hodila v cerkev k sveti mali in k besedi božji. Rada je molila, in je bila pri molitvi tudi pobožna. Vselej je mislila na to , kar je v molitvi govorila. Nikoli ni nobenega kaj razžalila , temuč 109 je vsakemu dobro storila, kolikor in kadar je le mogla. Vedila je, de je tako Bogu všeč. Bila je pobožna. V cerkvi je imela svoje roke lepo povzdig¬ njene, in se ni okoli ozirala. Svoje oči je imela obernjene na oltar, na močnika, ali je pa molitevne bukvice v rokah imela in brala. Med božjo službo je bila vselej lepo mirna, in se je vsega ogibala, kar bi druge le količkaj motiti utegnilo. Ona je bila spodobno v cerkvi. Marica pa se je tudi vsega hudega skerbno varovala. Bala se je kaj misliti, govoriti ali storiti, kar bi Bogu in dobrim ljudem všeč ne bilo. Varovala se je greha. Ona je bila boga- b oječa. 15. Oko božje* Oče ! kaj pa pomeni oko na cerkvenih vra¬ tih ? prača Blažek očeta iz cerkve grede. „ To kaže, da Bog vse vidi in vse vef pravijo oče. ,,JSlas gleda v cerkvi in domd. Po noči in po dnevu nas vidi božje ok6. Ve temnem kotu, kakor na svitlem kraju nas gleda Bog. V sredi zemlje, v globoki jami vidi božje oko; pa tudi v postelji, kadar ležiš, se Bogu ne moreš skriti. Bog je povsod, on je vsegapričujoč.“ ,, Veš H, koliko je listja in trave ? To le Bog ve. Poznaš li toliko milijonov zvezd na nebu % Bog 110 vse zvezde po imenu pozna. Ali veš Maj boš umeri? To le Bog ve-. Ti se moraš učiti, da kaj veš; Bog pa vse ve ; ni potreba, da bi mu kdo pravil. Bog je ustvaril našo diošo in telo , in nam v serce vidi. Kar misliš, Bog ve, in pozna tvoje naj skrivnejše Zelje. Bog vse ve; on je vsegavedin. Oh, kako veselo je tol Kadar boš po krivem obdolžen ali nedolzin kregam , spomni se, in reci: Bog vse ve? Taleč so oče Blažeta učili. Blaže pomni, in ima Boga vedno pred očmi. 16 . Izreki. Bog vse vidi, Bog vse ve; Greh se delati ne sme. Le priden bod’, Boga se boj, Veselje sercno bo s teboj. Bog je oče vseh ljudi, Nam se bati hud’ga ni. Bog otroke rad ima, Pridnim svojo srečo da. Revežem pomagaj rad, Tudi ubožček tvoj je brat. 111 Priljuden bodi, skusi rad postrec, Kar je Bogu in bližnjemu ušec. Lepo lice hitro zgine,. Lepa duša pa ne mine. Naj božja volja moja bo, Ker dobro hoče Bog samo. Natisnil Karel Gorišek na Dunaju.