----* koristi delav-Jaiv« Delev- 0Q opr»vič«nl dv v»«H* kar producirn|o. Thi« P*P*r devoted K> the interests of the working class. Workers are entitled to all thev produce. 1tnt'r»i» »-nonrt rtaw natter. tJ»c. a, WOT. »t t h« potit ottvye »( CMe«tto HI. uiuJfi O « Aoi of Oongr«M of M»roh IrU. l*7V Office: 587 So. Centre Ave. "Delavci vseh dežela, združite se1 PAZITE! na številko v oklepaju. ki se naha|a poleg vašega naslova, prilepili* nega spoda| ali na ovitku. Ako|ešte- _ . vilkatedaivam ( / 1 ) s prihodnjo šie v * vilko našega lista poteče naročnina. Prosimo ponovite )o tako|. Slev. (No.) 70, Chicago, 111., 12. )anuar|a (January). 1909. Leto (Vol.) IV. >RU*TVA S. N. P. J. POZOR! Društvu, ktera ko prejela oj^rož-I ♦Jugoslovanske tisk. družbe', kterih se apelira za podporo >roletareu" — naj ho nikar ne iste premotiti ali zbegati od stra Jgiujivega lista 4 4 G las Svobo-kteri iz zgolj nevoščljivosti globnosti laže in žuga. Jako malo se zmenijo društva v licagu za Kondove grožnje je ^kazalo najjasneje društvo Sla-št. 1, katero je nabralo $6.00 "Proletarea". Takole storilo d i druJtvo prodni Vitezi št. ^ ki je naftfalo $1.95 Ker kaže, da Kondo to najbolj J a Od blizo in daleč . — Komijakov, predsednik ruske dume, je po roe al minuli teden batjuški-carju o jesenskem zasedanju dume. Pritožil se je radi krutih kazni, ktere je izreklo sodišče v Jekaterinoslavu nad štraj-karji in povedal, da duma obsoja tak krut nastop napram štra j karom. Zadnji teden so obsodili zopet 50 štrajkarjev na smrt; nad 14 drugimi je pa rabelj isti dan zvršil smrtno obsodbo. ti političnim begunom v naši republiki, ktero so zgradili in postavili ji temelj sami puutarji. Zapadne zveza ameriških rudarjev (W. F. of M.) je storila, kar je mogla za mehikanske begune. Najela je najboljše zagovornike, storila je vse, da se jih ne izroči mehikanski vladi. lrpajmo, da trud te vrle rudarske organizacije no bo zastonj! Tako je dandanes v sveti Rusi-ETčese da "Proletarcu" podpo- ji. kjer vlada kronani mesar Niko-, naj bo to tudi edino sredstvo laj II. Vzlic temu pa imamo v A-orožje, ktero naj rabijo vsi tisti meriki slovenske meščanske ea-siii-ni Jednote napram njemu, ki karje, ki branijo in zagovarjajo dijo. da se je 41 Proletarec" v re- tega kronanega klavca, iei boril za nje koristi. M' MS »C VSmo, ali SO ti ljudje Vsak član ima pri vsakem druš- res bolj mesarski kot mesar, ali U pravico pobrati prispevke za so pa zreli za blaznico? >roletarca", če se okrožnica vza - i naznanje. Pobere se lahko kar _ Srbski minister '.a zunanja dobukom. Nabrana svota se pre K Milanovic je v skupžtini je v navzočnosti d ruš t v en i kov j)0Vedal glede miektacije Rosne i'i ge jo izroči blagajniku, kteri jo Hercegovine po Avstriji golo res-teni odpošlje na pristojno me- nieo. Vse podpore bodo v naprej iz- Ker pa rtmica kolje v oči, j 3 izane v prvi koloni "Proletar-1 avstrijska vlada pričela rožljati s sabljo in prisilila je Milanoviča, ljudi se pa ue uj>ajo prijeti meščanski špifj^ji. Kadi tega bo tudi vsa zadeva Naspala spanje pravičnega. J Sploh je pa previdnost mati pameti. Kdo vf, če bi tudi kteri 44za-konJjubeČih* špisarjev ne obtičal v mreži, akc bi Be mreža zastavila na široko. No, mestna gosposka bo že skrbeli, da ne bo smrdelo preveč. Še enkrat torej: ne dajte se otiti od "konfpuea" Martina V. jndata, temveč priredite mu ta-i papriko, da se ne bo nikdar č drznil usiljevati v zadeve v idnoti! Cas je enkrat, da se slovenski irod za vselej otrese takih pro-tnih duš, takih neznačajnežev in jsdalcev, kot je M. V. Konda! »daj je prilika. Člani S. N. P. J. U bodo možje in naj store svoje in mi bomo potem že vedeli, kaj je storiti.--— Bili so ča- v Ameriki, v kterih so Imeli ra^ [jarja i Konda t i odprto pot in slepo ečo v sredi indiferentnega naro-; a tisti časi zginjajo, in kak>r injajo tisti časi, tako bodo zgi-la iz površja tudi te vrste ekzi-nee. da je izrekel, da ni tega povedal, ampak nekaj druzega. Tako močnejši prisili slabejše-ga, da laže, a ko slabe jši noče biti tepen. — V Persiji še ni revolucije vzlic vsem oficielnim zatrdilom konec. Hudi boji so v Ispahanu. Revolucionarji so zasedli arzenal in palačo gubernatorja. Guberna-torja so prisili, da je odstopil in proklgmjrali. giihtuciiatorjera Buk- — Zopet argument proti smrtni kazni. Aleksander Killen je sedel devetnajst let v ječi v Pittsburgu, Pa., zdaj so ga izpustili iz ječe kot nedolžnega. Killen je bil obsojen v dosmrtno ječo, ker je leta 1889 baje umoril ženo Pavla Ruderta v Tarentumu, Pa. Ta umor je svoje-dobno obudil veliko senzacijo. Trije možje so vdrli v prodajalno z draguljami, ki je bila last Pavla Ruderta, odnesli so dragulje in ženo pa vstrelili. Aleksander Killen je ob času ropa in vmora stanoval v čolnu eno miljo proč od niesta, kjer se je zvršil zločin. Sum se je takoj obrnil na njega, ker je nekemu detektivu izjavil, tla je tri može prepeljal preko reke in da je na zapoved teh treh mož zakopal ška-tljico v obližju čolna. Prijeli so ga in pričela se je obravnava. Killen je trdil, da je nedolžen. Pomagalo mu nič. Sodišče ga je radi umora obsodilo v dosmrtno ječo. Zdaj so pa priče dokazale, da je bil Killen ob času vmora in ropa tako daleč proč od mesta zločina, da je nemogoče, da bi kaj vedel o zločinu. Ako bi bili Killena obelili, kdo bi zdaj poravnal storjeno krivico, ktero je zvršila zmotljiva pravica t Zdaj se lahko saj deloma poravna, kar se je grešilo nad njim. Seve zgubljene svobode mu n^H NAJNOVEJŠE VESTI. Duhovnik morilec in samomorilec. Cerkev se je podrla ; 60 verni-.kov mrtvih. — Kapitalistični umor v Zeigler, 111. —Prizivno sodišče je oprostilo Standard Oil Co. — Pošast vojne spet straši ni Balkanu, zmaga v Argu, m. sko patrulje in so že veliko vojakov j>obili. Po zatrjevanju angleškega časopisja je v prihodnjih dveh mesecih vojna neižogibna. Živela civilizacija! Chicago Daily Socialist" jo iz Delavska | vojevftl V(,,iko zmago v Argu, 111., kjer je vladala prava sužnost delavcev. 8 svojim energičnim pi-Rev. John II. Carmichael, lu- 8fL11jem 0 pionaži in drugim gnji-leranski duhovnik v Rattterunl, ; \[m sistemom v podjetju "Corn Mich., je minuli torek v cerkvi u- Products Refining Co. je družbo moril nekega mizarja Gideona fipruviP v zvezo z državnim prav-Browninga; mrtvo truplo je po- dništvom, ktero je tožilo bogato Sedaj poroča Chicago Daily So cialist, da je družba odslovila vse — Družabna neenakost pokvari ljudi. Na eni strani so bogatini, ki nimajo srca^ na drugi pa siroma-1. , , , •___, .. - ki. ki .» ved moderne sužm.sti i ,",u .rawkal (1™žbo protizakonite piona- ' y, v, Iv peči za parni kotel v isti cerkvi. poatal. top. liudje brez človeškega |>o' - m ^^ ^ je dahovnik ze" >"••"!**■. To;«am dokazujeta dve v m l)H,a Jo- zgodbici zadnjih dni. ' , .. . ... i i n ♦ . . . tektivi so mu prisil na sled 11. t. prizadete uslužbence in unionizi- Delavci v ladjedelnici v Newca- m., in ko je blagoslovljeni morilec raja podjetje, tako da bodo odslej stle na Angleškem so stavkali, videl, da jim ne uvide, se je z no- vposljeni le unijski delavci. Tam je živel tudi trgovec, ki je Žem dvakrat zabodel v vrat in še tržil s prešita. Nekega dne je opa- isti dan umrl. Rev. Carmichael je zil, da so prešiči vedno gladni, do- umoril mizarja Browninga zato, čim jih krmi dobro. Vrinila se mu da bi se potem indirektno polastil je misel, da iaora nekdo krasti pre njegove zavarovalnine v znesku šičjo krmo. Ko je položil krmo $t;000. prešičem. se je skril za svinjakom. Tako delajo učitelji verske mo-Opazil je, da sta neki mož in de- rale! - ček. zlezla čez plot in napolnila To pokazuje kolike vrednosti je soc. časopisje, če je pod dobrim vodstvom. "American Federation of Labor" se je trudila na vse načine, da bi unionizirala podjetje a vsi poskusi, ki so stali mnogo denarja in dela so bili brez uspeha. Ta zmaga je za čikaške delavce velikega pomena, zlasti za socialiste. Bili so tudi časi, ko je bila Kon- — Iz Berolina se poroča, da sta Anglija in Turčija sklenili pogodbo. Sultan, kot glavar vseh moha-medancev, bo porabil svoj vpliv, i da bodo mohamedanski duhovniki „ i , . »_ , i i v Indiji podpirali angleško vlado, sreča mila, da je mahal na levo \ u * • i • , . * .. . naobratno bo pa Anglija podpira- desno z zlorabo svojega lista, , ^ v.. . . ®,, v' , . * 'la Turčijo pn vseh tezkocah, kte- te bo imela Turčija z evropejski- ini velesilami. , , , . . , . ^ , . i Da ta vest ni navadna raca, dokazale. tako je pisal . Dober je:. . , . . , . V1 . , .. A iv.., , 1 kazuje dejstvo, da so turški du-list za lazi, za obrekovanja, za • ' T ,... .. .. .... . * ihovnikt v Titagnaru v Indiji na-, jmcijacije, za prohibiste, za de- prehiv!,lc, mohamedan»ke-"«• krate, za svobodomislece, za so ! . , . 1 1 ga veroizpovedanja, da so z daro- meneČ sc ali blati, laže, zagova-lumparijo ali stvari postavlja I napačno luč vedoma. Kakor mu more vrniti niliTv. Vrfrjp^i* ijo Ta dogodek ni osamljen v zgodovini jnatieei«*'Kaj lahko pride človek v tako zadrego, da so vsi okolični dokazi proti njemu. Ce se gre v takem slučaju za zločin, ki se kaznuje s smrtno kaznijo, tedaj usmrtijo človeka postavnim potom. Radi tega je potrebno, da se odstrani smrtna kazen. — Da imamo dobre čase v nasi republiki, dokazuje dogodek, ki se je završil pred tvomico Pressed Steel Car Co. v obližju Pittsbur- Med brezposleci se je razširila jaliste in kdo ve kaj se vse. * , V tt- i : tt; vest, da bo družba dne 6. jan. t. 1. 1 . . .. v . . . vanjem krav izvali Ilinduje. Ilin- » . v . , ^ , Ampak tudi ti časi pojemajo; .. . , , ------ ---"----- ------- A . . i . an. duji smatrajo kravo za sveto zi- mda in njegovo sre le toliko, da se bomo o 44pre-ri", ktero podtiče "Glas. Sv." fosl. tisk. družbi pomenili na igem mestu; kajti zavedamo se, živimo v deželi, kjer si imamo liko izvojevati tisti del lepe če-losti. ktero Konda tepta z noga- val. Prišlo je do krvavih izgredov in vmes je poseglo vojaštvo. Ta nastop angleške vlade dokazuje, da se je učila vladati pri avtrijski vladi. Avstrijska vlada ščuva narod proti narodu, da tem ložje dere vse narode v Avstriji, angleška vlada po ščuva verpike proti vernikom, da guli ložje narode v Indiji. Današnje kapitalistične vlade zidajo na človeško neumnost in vselej se jim obnese. Ali ta človeška tema bo tudi zginila pre- . ..... , jalislej in takih vladnih manervov in ki ji pravimo: moralna ali - . „ . - A . . .. bo konec. O tem smo prepričani! stran človeka v dostojni ali __K K li družbi. Člani S. N. P. le naprej, brez strahu!!! |8amoumori v Ameriki in njih vzroki. |Leta 1881 je izvršilo v Zedinje-državah samoumor 650 oseb, 1907 pa 10.782. Na vsak mili-prebivaleev je prišlo leta 1881 — Ako pojde naprej, bodemo v naši republiki imeli na vseh koncih in krajih toliko obravnav za izročitev političnih zločincev, kot v gozdu gob po dežju. V Chicagi hočejo izročiti Rudoviča, v New Yorku Pourena, na Jugu pa#mehikanske politične begune inozemskim trinogom. Mehikanski politični beguni se 12, leta 1907 pa že 126 samomo-Icev. V zadnjih 7 letih je bilo imenujejo: Magon, Villareal in 120,000 samomorilcev. O na- Riviera, ki sede že 18 mesecev v fanju samoumorov je spisal ječi v Los Angelo*, Ca. Ves trud »rge Kennan temeljito Studijo, ] za osvoboditev teh mož, do sedaj jer pravi, da je glavni vzrok za še ni imel nobenega vspeha. Amc-|ko množeče *e *amoumore suge- riška vlada je tem begunom še ija. Zato priporoča, naj bi časo- manj naklonjena kot Rudoviču in ne opisovali tako natanko *a- j Pourenu. Oskar Lawler, zvezni državni pravdnik za okraj Los Angelo*, je imenoval te begune, še predno je ktero sodišče odločilo o njih ti-»odi. navadne morilce. Tak izraz je pa navadno natolcevanje, ako so dišče se ni izreklo svoje obsodbe. Tako *e dela javno mnenje pro imorov. Časnikarska naloga je ena naj-lj najvzvišenih v narodu, nm-k gorje narodu, če vrši to nalo-kak Cow boy iz coloradskih in difomijskih "rangov" — a la lonec s prešif jo pičo, da si so pre- Jz Brna, Švica, poročajo o gro-siči krulili glasno. Lastnik hleva zni katastrofi, ki se je pripetila je Sel za "tatovoma" do njiju zadnjo nedeljo v Sionu nedaleč stanovanja. Tu je videl skozi špra- od tam. Med mašo se je podrla Listnica urednlitf».| njo, da je vsa družina jedla hlast ondotna katoliška cerkev in zasu- G- F- Klobučar v So. Chicagi. lo prešičjo pičo. la vse vernike, ki so se nahajali Z vašim poslanim 'zagovorom' ne Človeku silijo solze v oči, ko či- «"*ri. Šestdeset oseb je mrtvih in;bo nič Mož iz "Ely" je zadel v ta o taki bsdi in revščini. Zaeno *koro dvakrat toliko ranjenih. Ne orno. V tistem dopisu m bilo niti se mu pa g^i in žalosti se, ko vi- sečniki so v prvem hipu mislili, trohice krvave lazi . Kdor se ne di, da so mederni sužnji delavci da je potre*. Starodavni, razpo- čuti krivega temu se tudi žago-padli že taki nizdol, da strahopetni strebri v rakvi pod cerkvijo. —" - tno vživajo Iprešičjo pičo, meeto kterih je slonelo ostalo zido-da bi odločA zahtevali svojih pra j 80 povzročili katastrofo. o je na tisoče dela v-i Pa5 mal° ljnbeoii ima "ljubi stradalo na božič- hugee" do svojih človeških otrok. vie. Mejt oev v ni večer, ljubica k "gospa" Keppel, jih tako kruto mori v "svoji Edvarda dobila od lastni" hiši! h«o vredno 300 tisoč dolarjev za božično darilo. — Fej !!! V nih siromakov v Philadelphij ki bogatin praznoval rojstni dan, H T T . . , XT . j• i • sje poroča da se je Jos. Leiter, svojega buldoga. Na pojedino, ki i 4 1 .. , .v varjati ni treba. Sicer pa čujemo, da izdajate svoj list — torej le tje, da ne bo praznih stranij. — , V socijalizmu, pravite, da razumete enakopravnost —- ne pa blatenje in obrekovanje. Zelo lepo — le žal, da se te besede čujejo prenerodno i* prehinaYsko i% va^ Zopet kapitalistični umor! No- «ih ust. ve žrtve boga profita! V Zeiglerl Same fraze ne vlečejo ; treba je J dru em sluča u e sredi lač PremoK°kf>P". blizo Bentona, Tli., tudi, da jih govore značajni mož- ig m s UCJU'J® src i ac- 7a4^nj0 goboto eksplodiral plin. je, ki ne delajo le reklame za svo- siromakov v Philadelphiji ne- ' . ' r . . \ A v A 26 premogarjev je mrtvih. Casopt- - - izročili v p osi i la par tisoč delavcev. Že oh^ štirih zjutraj so prišli delavci pred tvorniška vrata. Ko so odprli vrata, so delavci doživel j razočaranje, ker je družba nastavila le par sto delavcev, drugim pa naznanila. da nima za nje dela. Med razočaranimi delavci se je pojavila razburjenost in vdarili so po svojih tovariših, ki so bili tako srečni da so dobili delo. Nastal jc splošen boj. V tem boju je bilo 40 delavcev ranjenih, policija je pa odgnala kar celo krdelce v zapor. V spričo takih dogodkov zamo-re le tak časnikar, od kterega je zbežala sramota k psom, zapisati laž. da imamo dobre čase in da le leni delavci ne dobijo dela. Pittsburški meščanski špisa-rji, l;i so ustanovili meščansko zvezo s tem namenom, da se kaz-nujejo pittsburški grabežki mestni svetovalci, so se odločili, da bodo za' nadaljno kazensko zasledovanje izročili mestne grabeže državni gosnodski. Ta zaključek pomeni toliko, kakor če bi kdo hudiča zatožil pri njegovi stari materi. Mi se ne motimo, ako trdimo, da so 44 zakonijubeči" pittsburški špi-sarji tudi vedeli to. ko so zvršili zgoraj omenjeni sklep. Mi smo že v zadnji številki omenili, da je gonja proti mestnim grabeŽcm -Pittsburgu navadna komedija. Rekli smo, da se špisarji jezč, ker so bili grabeži tako neumni, da so se dali prijeti. Zadeli smo v črno. Graheži imajo v današnji družbi visoka mesta in piskajo na prvo piščalko v modnih cerkvah. Takih jo lastno čast. Zato smo pa 4 4 lekcijo posestnik premogokopa, s svojo že košu. no pridružil rešilnemu moštvu, I — J. K. v Collinwood, O.: VaS ktero se je podalo v jamo, da spra dopis priobčimo prihodnjič. — Po vi na dan, mrliče in ranjene če je zdrav' sami ne skrbe, da bo nekega dne; Se Uteri živ. Tako 44herojstvo" in I Sod na Sevorni gtntni Chi. zagrmelo po vsem kulturnem s ve- "človekoljubnost" posestnika ro-|oa(?o: y tem nare5ju ni treba na. tut! rft malo pomaga delavcem sedaj daljevati zat>te stvari; za nas ni--*--------ko so že mrtvi. Da bi rov pravo- ma gmislft če moreš spraviti v DELAVSKO ČASOPISJE ^T zararo?ali Proti tak!m drug "Stil", bo pa O. K. - Po- zgodam — zato se ne zmenijo. Ka- ^^ V Clevelandu je pričel izha.fttti pitalizem pač mora imeti svoj dvakrat na mesec srbski list funt mesa! je stala nekaj tisočakov, je povabil osem psov. Pa naj še kdo reče, da bogatini "Radnička Borba", ki pravi, da je "glavni prosvjetni i politiški — Dandanes bi priznali ljudje vsakega Človeka za norca, ki bi šel podirat svojo lastno hišo brez Vsled nesporazuma med premo-organ centrale jugosl a venskih carsko unijo in operatorji, počiva yzr(^a' socijal-demokratskih društava u že od 1. januarja delo v premo- 3 _ Americi." Mi se čudimo, kako so | »okopu v East St. Louis,' 111. Pra- BrzoJav z ]\t\m- p0r0ca' rii mogli srbski sodrugi omisliti Vega štrajka sicer še ni, toda pri- ^ P«tres v ^^ \em čakovati je, da izbruhne štrajk aa'™ Sofiji PoruSil 500 cerkev -vsej črti v imenovanem kraju, ako kozjih hramov, manj ne ve o kakem gibanju srb- Se v kratkem ne zedinijo delavci | Kaj naj mislimo o bogu, o ne-skih socialistov v Clevelandu. Re-1 jn posestniki rovov. Včeraj (11. skončno modrem bitju po naukih cerkve, ako duhovniki trdijo, da je bog poslal potrest?! tak titel, ko pa naša Jugoslovanska socialistična zveza niti naj- šili smo prt to ugansko, ko smo jan.) se je vršila tozadevna kon- dalje čitali v "Radnički Borbi", ferenea med zastopniki operator- da srbska organizacija, ki izdaja jev in premogarjev; do danes še ta list. pripada k 44Socialist Labor nj prišlo do sprave. Med štrajkom Party" v New Yorku. List se ti- in delom se nahaja krog 300 pre- ska v cirilici in latinici. mogarjev. V rok«4 nam jc prišel še nek drugi list. "radnički polumjeseč-j Zvezino nadsodifcče v Washing- ho povila sinčka. Se pri pogrebu nik". kteri je izšel v New Yorku tonu je razsodilo, da stari, revni njegovem seje zvršil čudež, zakaj pod imenom " Svjetlo". List je — V Rusiji se je zgodil čudežt Pokopavali so meniha imenom "oče" Ivan. ki je earinji nasveto-val, kam naj gre na božjo pot, da in pobožni Rockefeller 1 Sko ob- bi Re ne bili čudeži godili, ko je drži tistih borih 29 miliončkov, še živel. ktere bi moral po Landisovi ob-| Verni očividci trdijo, da si je sodbi plačati kot gh>bo za kršenje slepec namazal oči z cestno lužo, zvezinih zakonov. Je že tako, no! nad kero je stala rakev 44očeta" Uog že pomnga tistim, ki sami sebi Ivana. Komaj je umazana voda radi pomagajo in zvezino nadso- dotaknila se njegovih oči, že jc dišče bo vselej ščitilo koristi uho- spregledal, bodo navdušili za najlepšo idejo, j gib mil i on ar je v! | Seve, kdor verjane, je slepec in človeko idejo, ki vsebuje v sebi Nekaj se čuje, da bodo zverini bo iveličan. vse pogoje za storiti človeštvo pravdniki ponovili sodno postopa-srecno m tako rešiti socialno in nje proti Rockefellerjn, oziroma hrvatski toda ima tudi slovenski članek, v kterem nekdo piše o skupni idejj človečanstva" in obe-r nem poživlja slovenske delavce, da bi se naročili na list. Dotičnrk piše, da 4'bodo (delavci) čitali v 4,Svjetlu" lepe členke, kateri jih proti Standard Oil Co. Ameriško narodno vprašanje." Pred vsem pa povdarja, da 44 mu je sveto narodno vprašanje." da ne bo potem fnrbnlo. kdo mislil, da 44so (!) brezdomo- vinci." In rešitev tega "vpraša- Po najnovejših poročilih iz Lon-nja" je baje zelo potrebna 44za dona se je politični položaj na Listu v podporo: Nabrano na seji društva Slavija ljudstvo se bo torej še i v nadalje 1 ^ p y ChicaKn. $6i00< praktično (!) združitev jugoslo-vanrkih delavcev." Ijist ima v socialističnem duhu pisan« članke, dasi nikjer ne orne Dolžnost vsakega socialista jc, podpirati svoje časopisje. Agiti-rajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. Balkanu zopet poostril. Srbski prenapeteži, kteri sledijo smrko-linu-4kronprincu'. hočejo na vsak način vojno z Avstrijo. Slednja nja besede: socializem. S tem li- tudi neprestano mobilizuje *voje ki oglašujejo v našem listu. Ka-fctotn — ako bo izhajal — se bomo | čete in jih pošilja na jug. Črno- dar kupujete, prosimo, omenite še pečali. . gorci ob meji streljajo na av*trij- "Proletarca". Sodrugi, kupujte pri tvrdkah, PROLETAREC UST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKI TOREK. Lastnik in isdsjatslj. - JafofcU»a»fcka dala »tka litkotaa druiba v Chkafo. III. Hsročniss: Zs Amirico SI 90 n ctlo Itto. 7Sc u pol Ista. Z* Evropo S3 m celo leto. SI «• pol 1«U. Oglmsi p0 d h nam kažejo v pravi luči današnji proizvajalni zistem, vsled kterega trpe delavci vseh narodov in dt;e!a. Posedujoči in vladajoči sloji smatrajo take nezgode za nesrečen slučaj, kterega obžalujejo in čez nekaj tednov pozabijo. Delavci pa vedo, da so take nezgode neizogibne posledice kapitalizma. Resnica, gola resnica je, da so ljudje' po kapitalističnih načelih manj vredni kot mrtve reči. dokaz imamo vsepovsod, kjer se je prenehalo reševati ponesrečene premogarje in se je pričelo reševati premog. Tako se je za vršilo v Rababodu na Vestfalskem, v Cou-riere« na Francoskem in drugod. V takem slučaju pravijo: Premo-garji so zgubljeni, mrtvi so." Po tem "modrem" izreku zazidajo rove, ffli pa spuste vodo v nje, dočim se je že večkrat dokazalo, tla so kasneje še rešili ponesrečene premogarje. ZAKAJ KONDA EUJE PROTI JEDNOTI. Okrog 7 mesecev je, od kar je dobil M. V. (pomeni: malo vreii-ni) Konda — nekdanji tajnik zgodovinsko brco iz S. N. P. J. Kondu se je brca za malo zdela in pridufiil se je, da bo izgnal hudiča z Belcebubom terposvetil S. N. P. J. stem, da bo začel "novo'' jednoto. V ta namen je dobil 17 privržencev, s kterimi je ustanovil nekje na 1*1 ue Isl. cesti svoje društvo, kteremu so dali ime S. N. P. D. Društveno "glasilo" je bilo naravno "G. S." — To društvo je imelo nalogo pre vzeti tisto delo, ktero je imelo doseči zaželjeni cilj: — "novo" Jednoto ali Zvezo. Delo se je začelo na celi črti. Volil se je odbor, ki je stopil v rjT dopisovanje z raznimi člani S. N P. J. naj organizirajo društva ter jih naj priklopijo "novi" Zvezi. V tem slučaju je služil seveda "Glaa Svobode" kot oficijelno "Glasilo" za dobro reklamo. V KRATKEM IZIDE! Primerno delo dobiš le, ako si zmožen angleščine. Slovensko-Angleška Slovnica, Slovensko-Angleški Tolmač In Angleško-Slovenski Slovar. Vsi tri knjige v eni knjigi stanejo SAMO $1.22 in jo dobil pri V. J. Kubelka & Co., 9 ALBANY ST., NEW YORK. N. Y. Denar je poslati v gotovini, v pisemskih znamkah ali po Money Order. Pa tudi "G. S." sam. na svojo pest je pisal na vse kriplje, kako jM>trobna je nova 44Zveza". Vsa stvar je zgledala na zunaj, da bo šlo vse gladko, in da se na Blue Isl. cesti v kratkem proglasi nova 4prepotrebna' Zveza, v kte Zdravljenje v 5 dr\eh brez noža in bolečin VARICOCELE HYDROCELE (razširjanje til) , v . , * • u- 4 , ri so združeni vsi protivnl duho- \ državi, v kteri bi se smatralo j . xf t , . . , , v. -i v.. vi S. N. P. .J., kteri bodo neusmi- človesko življenje 7a najdražji zaklad, bi se pazilo na to, da se naj-prvo reši vse ponesrečene premogarje. potem bi se še le oziralo na goreči premog. Od človeške družbe, ki smatra profit za najvišji cilj, pa ne moremo pričakovati kaj takega. ljeno konkurirali. Vse tozadevne funkcije po so držali strogo tajno. Toda zaželjena organizacija ni kazala tolikega vspeha, kakršnega »i je nadjal M.. V. Konda; vse je šlo propeČasi v 44klasje". Zato pa je začel zbadati rojake v svojem listu in takrat je bilo večkrat Premog naj bi zgorel? Premog ^ med vratioftnii< kuUor bi voril Konda: 44dajte no ljudje božji in nikar se ne obotavljajte. je vrednost, je denar; ljudje ne stanejo nič. Premog, ki zgori je zgubljen, ponesrečene delavce pa nadomestijo zopet drugi. Zdaj, v dobi krize se ponujajo kar trumv>-ma in še prosijo za delo. Če bi živeli v dobi sužnosti, tedaj bi bili delavci za kapitaliste še nekaj vredni, reprezentirali bi kapital. Delavci pa niso več sužnji in ne stanejo kapitalistov nič, radi tega tudi kapitalisti postopajo z njimi kot z ničvredno robo. V sedanji dobi, ko se že tudi v meščanskih krogih zgražajo nad kapitalistično dobičkaželjnostjo, moramo povedati odprto, da je vsakdo sokriv kapitalističnih zločinov, kdor pomaga ohraniti današnji družabni red. S tem družabnim redom je v tesni zvezi tudi želja po dobičku in denarju. Kapitalist ne sprejema delavcev v delo, da bi za nje skrbel po oče-ovski, ampak za to, da jih guli in dere. Delavci niso za njega ljudje. On vidi v njih le golo in navadno orodje, ki ga ne stane nič in s kterim si lahko pomnoži svoje premoženje. To je resnica o kapitalizmu. Ogorčenje v meščanskih istih nad posameznimi podjetniki kterim je ob času katastrofe premog več kot človeško'življenje, so navadne krokodilove solze, ki nimajo drugega namena kot odvrniti pozornost od pravega prov-zročitelja in krivca katastrof in Pravega pospeševatelja brezsrčno-sti in sočutnosti. Današnja kapitalistična država. kteTe je naloga, da enako čuva življenje vseh državljanov, kot trdijo nje zagovorniki, ne gane, če kapitalisti zavolje profita pomore par stotin delavcev. Torej ni čudo, če smatrajo kapitalisti za najvišji ideal, da izpre-šajo iz delavcev toliko milijonov dolarjev, kolikor jih le morejo, in da smatrajo to izžemanje delavcev na debelo za božjo voljo. Kapitalisti se le boje, da bi delavci ne spoznali te božje volje za navaden humbug. Naj kapitalisti pozabijo na katastrofe v premogokopih. Delavci sc pa morajo iz kata-strof učiti. Ne morejo se zadovoljiti s tem, da bi se le zgražfli nad brezsrčnimi podjetniki. Spoznati morajo, da take nezgode ne bodo prenehale, dokler živimo v kapitalistični človeški družbi in vladajo kapitalisti. Naučiti se morajo, da se za človeški rod sramotilne razmere, dajo le tem potom odstraniti, če se strmoglavi današnja kapitalistična človeška družba, na njenih razvalinah pa zg-odi socialistična. Podpirajte socialistično čaio-pitje! Naročajte, čitajte in širite •proletarca'! Priporočajte hrvat-ikim delavcem 'Radničko Stražo'. Ne bodite vendar tako poizvedlji-vi in nikakor ne zathtevajte poha-nih pišk, dokler jih kokla še ni zvalila. — Vsak naj vposlje po en tolar na Blue Isl, cesto, pa bo vse prav." Takle je bil ton. Neki zelo previden rojak je poslal kmalu nato na "gl." tajnika na Blue Isl. cesto 50c.' amer. veljave po U. S. 4 4 Money • kazati vsem, ki so bili zdravljeni od tucatov zdravnikov brezuspešno, da posedujem le jaz edino sredstvo, s kterim zdravim vnpesno. Za nevspe&no zdravljenje ni treba plačati—le za vspešno. Ozdravim pozitivno želodefine bolezni, pljučna, na jetrih in ledvicah ne glede kako stara je bolezen. Tajne možke bolezni zdravim hitro, za stalno in tajno, živčene onemoglosti, nlalMwt, zguba kregati, napor, zastruplcnje in zguba vode. Pljuča, naduho, Bronchitis, srčne bolezni in pljučne zdravim z mojo najnovejšo metodo. ... Ženske bolezni v. ozn d jo, beli tok in druge zdravim za stalno. - Zastrupljenje in vse druge kožne bolezni kakor priAČe, ture, garje, oteklim.— Močni tok in druge bolezni. Preišče in svetuje zastonj. DR. ZINS, 41 SO. CLARK ST.. CHICAGO. (Med. Randolph in Lake St.) Uradu je: od 8 ure zjut. do S. ure zvečer. V nedeljo: od 9 ure zjut. do 4 ure pop VABILO na veliko zimsko veselico. ktero priredi Društvo Slavija, št. t S. N. P. J. [v Narodni dvorani na $87 So. Centre Ave. V NEDELJO DNE 31,'JANUARA 1909 — Začetek ob 2 uri popoldne. Vstopnina Je 25c. Goape v spremstvu proste, za dobro postrežbo!in zabavo bo skrbel odbor. Odbor dr. Slavije. Dr. W. C. Ohlendorf, Zdravnik ta notranjo boloiat ln ranoceinik. Iidravniika preiokava brrspiafc čati jo lo zda vila, 647 in 649 Blue Ave., Chicago. Za dne ure: Od 1 fopol. Od 7 do 9 zvečer. Izven iveči bolniki naj pitalo alov Vac. Tourek izdelovalec finih 1 Havana cigar. Prodaja cigsre na tkati je. Nar* se izvr&ujejo točno. 1210 So. Albany A v., Chicago, hočet dobro naravno vino oglasi ae pri JOS. BERNARD- 620 Blue Island Avenue Telefon Canal H42 CHIC* Pri njemu dobili najbolja kalifori ska in importirana vina. I. STRAUB URAR 336 W. 18th St., Chlcaffl^] Ima večjo zalogo ur, verižie, pq nov in drugih dragotin. Izvršuje i vsakovrstna popravila v tej Btrokij zelo nizki ceni. Obitčite gal — Frank Kvasničl Trgovina z železnjno, raznim oro^j ln pohižtvom. Topravlja peči. 643-645 W. 18th St. ; Chlraitn. III. Najbolje in naji neje obuvalo kuf pri John Klofi 631 Blue Islaai i CHICAGO, j Sprejema t ud Ipravila. mi novo Jednoto na Blue Isl. cesti. Danes je vse skupaj tam, kjer tičnega rojaka neusmiljeno obral je bilo pred 7. meseci, v 44Glas Svobodi", češ, da je po- jfu guda torej, Če se je Konda si al šele 50c. pa že hoče vedeti, ko spravil Zopet nad S. N. P. J. v na-liko bo zato vlekel. Ni čuda, če so (ja kaj r a zrnje in po mogočno-dobili nato 44uradniki" s Kondo sti kaj doseže. Zato pa je čakal vred, omajane upe o bodoči "Zv e" dane prilike in pazno zasledoval, kako se kreče kolo sreče. (Pride še.) VPRAŠANJE IN ODGOVOR. zr Ampak če je človek podjeten, gre vse; prebije se vse težave in tu<}i najbolj rafinirane burke do-sameznikov se prenese. I In tako so prišle po tistem zopet vabljive besede v 4 4 Glas Svobode" — kličujoče, vzbujajoče. Pa res, vabljive besede le niso VPRAŠANJE. Sodrug urednikll Blagovolite pojasniti v "Prole- bile glas upijočega v puSčavi. Ne- tarcu" sledeče vprašanje: kega lepega tedna je prinesel list Socijalizem uči, da nima nič o-44Glas Svobode" z velikimi črni- praviti z vero, in da človek lahko mi črkami zapisano vest, da se je v cerkev hodi in je dober član svo nekje z vshoda javilo večje druš- je cerkve ter ob enem tudi lahko tvo, ki želi vstopiti v bodočo 44 Je dober socijalist in ud soc. stranke, dnoto" na Blue Isl. cesti. Vsi socijalisti, in tudi nesoci- Brž so stopili skupaj uradniki jalisti vedo, da je cerkvena avto-in se posvetovali, kdaj da sc za-' riteta zoper socijalizem in je za čne poslovanje. privatno last, kako zamore človek Dopisovanje med tajnikoma se biti veren v cerkvene dogme in ob je že začelo. Vsak teden sta sledi- enem biti socijalist; verovati v la redno po 2—3 pisma na vshod privatno lastnino in ob enim že-in veliko je bilo veselje v Izraelu, leti skupno — last! — Zdravi! —. . J. S. upeljali kake posebne legitimacije. Ce je cerkvi to všeč ali ne, je stvar njena. Za nas ni vprašanje, če je tak socijalist tudi dober katoličan, protestanf. inohamed, budist itd. — ampak, če je dober socijalist. V tem slučaju ne smemo zamenjati rimske hierarhije s posamezniki; kajti tudi v tej hierarhiji je mnogo puntarjev, ki težko gledajo cerkveno aristokracijo in ogromen kapital a ne vidijo drugje rešitve kot v socijalistiČni državi, kjer bodo šele padle tudi te trdnjave. Socijalizem, kot nauk, pa nikakor ni odgovoren zato, če kdo ni zadovoljen z dogmami v kaki cerkvi pa gre v socijalistično stranko. Socijalizem ni samo za socijali-stične pionirje, ampak za vresni-čenje soc. ideala za vse človeštvo .... NOVA SLOVENSKA GOSTILI pri FRANC CECHl Rojakom v Cbicagi naznanjaj sem zopet odprl svoj novi salo^ kterem točim vedno sveže pivo, dofl vino itd. Dobre smotke na razp«| Imam tudi prostorno dvorano £» selice, svatbe, zabavne večere itd.! poročam se v obili obisk. 8 spoštovanjem FRANC CECH, 568 So. Centre Ave. Chil na Od tistega tedna je rabil "Gl. Sv." V\ inče večje črke za oglas S. N. P. D. kajti to je bilo prvo društvo, ki se je oglasilo po dobi tistega previdnega rojaka, ki je poslal 50c. Nato je nastalo zopet premir- • s ti je, ral z društvenim tajnikom vshodu prav pridno. Nekega dne pa dobi "gl." tajnik pismo, v kterem mu razkriva neki prijatelj Konda čudne stvari. Pisal mu je, da je zvedel na vshodu, da se iz Konde in . N. P. D. prav po domače norce brijejo in sti vsa da je poslal nek hudomušneš na Prav "gl." tajnika nekaj izmišljenih i-men, na rovaš kterih je on prav pridno pisaril. Kako sta se počutila po temu poročilu 44 gl." ta j ODGOVOR: Socijalizem se res drži v mejah in pravi, da je vera vsacega posameznika privatna stvar. Ampak prvotna vera, ki naj izvira že iz kakoršnih koli virov in pa dogme, le 44gl." tajnik je korešpondi-1'™ n«8talf poznejtyktere so služile le v izkorisčevanje vernikov, sta zelo različni. Sicer pa socijalizem ne uči, naj bodo socijalisti, ki hodijo v cerkev in ki verujejo — dobri ali slabi verniki. To je sttff kar socijalizem pu-rosto. je pa — in tudi dokazano je, da so eni, ki vrjamejo v nekaj višjega ob enem tudi dobri socijalisti. Če napr. Človek, ki je slučajno SPREJME SE na privatno stanovanje par fantov; na razpolago sta dve prijazni, zračni, svetli sobi z lepim razgledom na ulico. V bližini ved pouličnih železnic. Na željo se d k tudi hrana. — Več se poizvč pri g. Franku Mladiču. Najboljše in najfinejše obleke so po nizki ceni na prodaj pri H SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. nik S. N. P. D. in pa g. Konda je veren, izprevidi, da je socijalizem lahko uganiti. • stranka, ki hoče političnim potom Vsekakor je bil to dober pore- predmgačiti privatni sistem da-jon smole. . našnjc družbe in stem odpraviti To pot je Konda lepo molčal in vse krivice, ktere občuti tudi on, o41ašal z nekoliko manjimi črka-, potem ne vemo, zakaj bi socijalisti G.Vnkoun 559 W. 18 St. Chicago. Popravlja dež nike in ptpe po primernih ce nah. Pozor Slovenci! FRANK STASNY. gostilničar, na vogalu Pauline in 21 te ceste, N. W Corner, toči izvrstno pivo, dobro wisky in pro daja najbolje smodke. Kdor se oglasi enkrat, ta pride zopet Halo, Johtiy! Kje si pa bil včeraj? Saj vet kje,I kjer je največ zabave. Ali te not da je največ zabave v GOSTILNI John Košiček o. Centre Ave., Chicago, Jože Sabath advokat in pravni zastopnik v ka škili in civinih zadevah. Piti te alovenakil 1623 1638 Unit j Building 79 Dearborn St., Chicaf^ Res. 5155 Prairie Ave. , Phone Drexel 7271. Leopold Salti ODVETNIK v kazenskih in eivilnih zadfVfl Auto Phone 6065. Office Phone Main 3065 Residence Phone lrwiaf URAD: 27 METROPOLITAN B& Severozap. ogel Randolph in La Salle olioe Stanovanje: 1217 8hertdan Rosl Pristno domače vi CATAWBA ...........70—75C( BELO VINO . ............. 60« { RDEČE VINO.............50cj RDEČE STARO VINO......IOC { RMENO VINO............ r>50 j ' Posoda prosta. Te cene vellH jemalcem od 50 galonov napreirj kot 50 gnlonov se ne pošilja, vul šil jam proti predplačilu nli po C. I po vsi Ameriki. . Priporočam so rojakom tudi rjti moje lepo urejeme goatilne z izt*oi pijačami in t vedno pripravljeni* sti m prigrizkom. Za dobro in točno postrežho, j tudi za pristnost vina jamčim, j JOSIP ZALOKAR 899 Edlsoi Bold N. E., Cliili« ................ ranK.a :: m iocijali»tična organiia-ci j a v Ameriki. t t Cbicaftt, UL • i k: John Petrit, 71» W. ■Ceago, 11). in dopisi, tiftoči «e so 7. stmuke ali posameznih klo- I Iftjnika. IMENIK klubov, »padajočih k Ju-i socialistični Z veti: socialistični klub'It. L * ^^ HI Tajnik: Frank Podlipec, rTrsad Ave, 8eja vsako četrto šoto v Pri Fr- Mladiču, 587 8o. ntre Avf ■m^i^ socialistični klub it. 2, euco* O. Tajnik: Ivan Kravanja, x 101. Seja viako jo »oboto v »ecu v prostorih aodr. I. Kravanje. socialistični klub it. 3, Pa. Tajnik: Štefan Zabric, Slovenski socialistični klub it. 4, i Sails, 111. Tajnik: Valentin Potisek, 81 Main St. Redni seji 1. in 3. ne-L v mesecu. 3. nedelja je plačljiva Slovenski socialistični klub it. 5, sridg«, ?a. Tajnik: John Batič. Slomški »ocialistični klub it. 6, iiabsrlaad, Wyo. Tajnik: John Bah-I, Box 33. Slovenski locialistični klub it. 7, Ktay, Utah. Tajnik: Edvard lloff- is. Slovenski socialistični klub it. 3, Djiyn, Wash. Tajnik: John Makauc. Slovenski Ženski socialistični klub Proletarka"* it. 9, Chicago, 111. Tajit: Mary Grilec. St'ja vsako prvo .n ttjo nedeljo v mesecu v prostorih Fr. ladiia. 587 So. Centre Ave. Sloreiiski socialistični klub St. 10 pora, HI. Tajnik: Frank Praprotnik. ja vsako 3. nedeljo v mesecu v pro->rih sodr. Joie Kolenca, 586 N. Broadly St. Slovenski socialistični klub "Zma-it 11, Cumberland, Camp No. 2, jo. Tajatirfj. L. Pagan. Seja vsako dajo nedeljo v mesecu ob 2. uri po-Idse v finski dvorani. i socialistični klub 4• Prole wc" ft. 12, Olencoe, Wyo. Tajnik. •aok čeligaj. socialistični klub "Rdeči st. 13, Ely, Minn. Tajnikr hn Pol. Box 55. fltotanaki socialistični klub it. 14, ilnmet, Mich. Tajnik: Jos. Koievar, Thorn St. (Tamarack). Slovenski socialistični klub it. 15, aokegsn, 111. Tajnik: Ivan Gantar, 6 Market St. Slo?, soc. klub it. 16 v Collinwood, Tkjnik: Alois Kotnik, 6321 Arcade Collinwood, O. V smislu sklepa izvrševalnega Ibora Jugoslov. soc. zveze se pri->roča vsem soc. klubom, ki pri-idajo tej zvezi, da volijo na vsa-mesečni seji novega predsed- \ tka. Mutilated Iz stranke. Na redni mesečni seji Jugosl. >c. Zveze v Ameriki z dne 8. jan. 1. se je odglasovalo za novo ime | ase organizacije in proglasili so tudi uradniki, za ktere so glaso-ale podružnice. Ime nase soc. organizacije je v rihodnje, z ozirom na ^to, ker i-tajo Hrvatje, Srbi, Bulgari, Slo-ftki itd. svoje organizacije: "Slo-enska socijalistična organizacija Ameriki (Slovenian socialist or-mization of America). Nje od-)r, (eksekiitiva) sestoji iz slede-th članov za leto 1909: John Pe-rič gl. tajnjk; Frank Podlipec, pisnikar; John Molek, organiza->r; Frank Petrič, nadzornik; Jo-p Zavertnik, odbornik. deniške sanje in k dobe, potem ravno pri takih eks-| tremnih individualnostih nastopa v praktičnem življenju nova reakcija: blaziranost, ki se potem javij v literaturi in po nji širi. Zato ima dr. Vošnjak, ki mu jel bila usoda mila, da si je ogledal dober del kulturnega sveta že zgo daj v najlepši mladosti, docela prav, ko postavlja tezo: "Malemu narodu je potrebno, da se mu od-| krije širši horicont." No, tudi dr. Vošnjak, kljub svol jemu stremljenju po širšem hori-| contu, videti življenje velikih ne-slovanskih in slovanskih narodov na lastne oči, se ne more izruvati iz malenkostnega millieu-a. Tudi zanj začenja takorekoč z akcijo| ljubljanskega župana Hribarja ii češkega politika Kramara z letoi 1908 neka nova struja novosl« vanstva. Povdarja zahteve: naj bode akademik strogo novodobni ga svetovnega naziranja: državni ustroj nas puščaj hladne; narodj noat bi morala biti etična prikaj zen; kulturni smotri vseslovansk« rimesečni račun od 1. oct. do 31. dec. 190: Jugoslovanske Socialistične Zveze v Ameriki. Dohodki. iilanca 1. octobra 1908........$11.55 oc. klub Št. 1. sees, za aug., sept., okt., nov. dec.............. 2.30 oc. klub it. 2. asea. za july, aug., sept......................31 oc. klub it. 4, ase« za august.. 1.30 oc. klub it. 9. ase«, sa maj, junij, july, aug., sept., oct., nov., december................ k*. klub it. 10. ase«, sa sept., October, novb., doc.......... 2.10 oo. klub it. 13. ases. sa july, aug., sept., oct., nov., dec.. .90 k>56.29 ftroiW......................M0.08 Bilanca dne 31. dec. 1908... .$16.24 Btroikl. Nagrada organizatorju za july, aug......................$25.( Tehtnica za poitarino.......... 2.5( Tiskovin«.................... 8.5< Poč ta r i na v znamkn^l........... 3.5(1 Poslovni povial................ Skupaj...................$40.0 John Petrlč, tajnik. P M0«04« k<,° no'li* «1» ▼ Chicagi ni dobiti I V/1V» tacega mesa kot v stari domovini. Ampak to - j« zmota! Pri meni so dobi: domač« klobas«, domač« suho m«ao, ti ve kokoii čist« kokoii in m««o vse vrst«. One najnižje, J>lago najbolje. MIHAEL LACKOVIČ, 376 W. 18th St, Chicago. Slovencem in Hrvatom! naslanjamo, da iadedujtnno raamo vrsta« Obleka "j00^1"01 kr°ju- Unijdu> delo; trp«ftno in li&n« ' V zalogi imamo tudi razne drug« potrebščin«, k «pa. dsji v delokrog oprave — obisk. Pridite if oglejt« si nafto izloibo. Z rsetn «pofttovanjem J J. Dvorak tCo« StNION C10THIERS 'TAILORS./jž flO^TI I N A dobr°1in preskrbljena UV J I ILllA| z najboljšimi pijačami, unij-skimi smodkami in prostim prigrizkom. Hvonnp za društvenene sejei svatbe, MJ T VI ullCf zabavne večere, veselice itd. Potujoči rojaki vedno dobro došli. Priporočam se vsem v mnogobrojen obisk Frank Mladič. 587 SO. CEN1RE AVE., CHICAGO. ILL. *********...............**,"'r,'ffrfrminnintnoMMMMt Slovenci PozorI Ako potrebujete obleke, klobuke, srajce, kravate, ovratnike ali druge potrebne reči za moške - za delavnik i praznik, tedaj se oglasite pri meni, kjer lahko govorite v svojem materinem jeziku. Čistim tudi stare obleke in izdelujem nove po najnovejši modi in nizki ceni. JURAJ MAMEK. i . .............................t r ttltfttMOdtf OOOOttai ............................................. ...... ZEMANOVO "GRENKO VINO", || je najboljše zdravilo svoje vrste, izvrstno sredstvo proti bolez- < nim želodca, črev in ledvic, čisti kri in jetra. NEPRESEGLJIV J LEK ZA MALOKRVNE ŽENE IN DEVOJKE. Izdelano iz najboljšega vina in zdravilnih zelišč. ZEMANOVA "TATRA", želodečni grenčec.Tatra je izdelana iz zdravilnih zelišč tatran- skega gorovja, zdravi živčne slabosti, podpira lahko prebavo želodčevo in se je dobro obnesla proti bolestim revmatizma. Dobiti v vseh slovanskih salunih kakor tudi pri izdelovalcu teh najboljših zdravil. * Prodaja na debelo in drobno najboljša Californijska vina. :: R 7FM AN 777 A1P°r' Street D. Chicago, 111. i < ► ____________________£____ ALOIS VANA — izdelovatelj — sodovice. mineralne vode in raz-. nib neopojnIH pijač. • 2-84 Flak St. Tel. Canal 140£ DR. F. J. PATERA OrdlnuJ«: na severozah. vogln ASHLAND IN MILWAUKEE AVI od 12. do 3. ure popoL; od 7. do fc ure zvečer v poadafikJh, torkih, 4» trtkih in psikta. Telefon Canal 180. Cyj _ ^^ ...................."■■■"■■"■■■n JUNGLE ............. j Angleški spisal UptOl < Sinclair 1 avtorjevim |> dovoljenjem prevaja Ji Ivaa Kaker. :: :: ] P ROLETAREO (Copyright, 1«W5, PJOo, bj Upton Sinclair.) (Nadaljevauje ) V tem so dozorele malini' in robidnice, ki so mu pomagale ščeditil denar, in po vrtovih je dobil jabolke in na polju je rasel krompir, — ko ne je naredila noe, ki j« napolnil vse, icpe. Dvakrat se mu je eel&J posrečilo, da je ugrabil kokoš, in takrat je vedno praznoval gostijo, enkrat v nekem zapuščenem kozolcu, drugič na samotnem kraju na obrežju reke. ko se mu vse te stvari tudi izjalovila, je varčno porabil nekaj od denarja, a radi tega si ni delal skrbi, — saj je videl, da lahko zasluži več, kadar le hoče. S polurnim pridnim sekanjem drv si je prislužil kosilo, in ko je farmar videl, kako je delal, ga je| pogosto skušal pregovoriti, da ostane pri njem. Toda Jurgis ni maral ostati. Sedaj je bil svoboden človek, po-hajač brez ciljev. Staro hrepenenje po pohajkovanju mu je vzvalovalo kri, bil je pijan veselega nebrzdanega življenja, mikavnostij iskanja,! pijan brezmejnega upanja. Doletele so ga neprilike in neprijetnosti,! res, — toda vedno je do/ivel vsaj kaj novega. Naj se le premisli, kakol je moralo biti pri .srcu možu, ki je bil zaprt leta in leta v enem kraju,] ne videč druzega nego brezkončno vrsto lesenih bajt in zamazanih! tvornie, in ki se zdaj nenadoma nahaja v prostosti in vidi vsako uro nove kraje, nova sela in spoznava druge ljudi, - možu, kojega vse življenje je obstajalo v tem, da je dan na dan delal vedno le eno in isto delo, dokler ni bil tako utrujen, da se je zvečer zgrudil na ležšče| in prespal noč, — in ki je sedaj nenadoma postal sam svoj gospod, ki dela, kakor in kadar se mu zljubi, iu doživi na svojem pustolovskem potovanju vsak dan kaj novega 1 In sedaj se mu je tudi račala nekdajna moč in zdravje in izgubljena mladostna svežost z vsemi prijetnostmi in z vso silo, — za čemur je žaloval in skoro pozabil. Povrnila se mu je popolnoma nepričakovano, mahoma, in to ga je zbegalo Ln preplašilo; zdelo se mu je, kakor da se je vrnila njegova umrla mladost, smejoč se in kličoč ga. Zdaj ko je imel dovolj jesti in ni trpel pomajkanja na svežem zraku niti zdravem gibanju, večkrat ni vedel zjutraj, ko se je prebudil, kam bi s svojo krepkostjo; potem si je natezal ude, se smejal in popeval stare domorodne pesmi, ki se jih je na potovanju polagoma spet spomnil. Tupatam sL seveda ni mogel kaj, da bi mu ne prišel na misel mali Antanas, ki ga ne bo nikdar več videl, kojega nežen glas ne bo nikdar več slišal, in potem se je znova pričel boj nekdajnim Jurgisom. In ponoči se je prebudil včasih iz sanj, v katerih se mu je prikazala Ona, in stezal je roke proti njej in močil zemljo s svojimi solzami. Toda zjutraj je vstal in se otresel vseh spominov, in korakal je spet dalje in v sredo med boj s sovražnim svetom. Uprašal se ni nikdar, kje je in kam gre; vedel je, da je dežela dovolj velika in da ni nevarnosti, da bi prišel na konec. In seveda je lahko imel vedno toliko tovarišje, kolikor je hotel, — povsod, II kamor je prišel, dobil je sebi enake moške, ki so natančno tako živeli I kakor on in katerim se je lahko pridružil, če se mu je zdelo. Z ozi- i| rom na to novo, tramparsko življenje je bil še novinec, a tovariši niso bili zaprti in molčeči, marveč poučevali so ga v vseh svojih zvijačah. — katerim krajem se je boljše izogniti, povedali mu, kaj po-menjajo tajna znamenja na zidovju in plotovih, kje se lahko krade ur-kje berači, in kje se lahko stori oboje. Smejali so se mu, ko je pripovedoval, da je to, kar je dobil na farmah, plačal ali z denarjem ali pa odslužil z delom; kajti oni so dobili vse, kar so hoteli, ne da bi za to kaj dali. Često je Jurgis taboril s celo drhaljo takih trara-pov na kakem samotnem kraju v gozdu in odhajal ponoči ž njimi na rop. Pri takih prilikah se je obnašal kaj nerodno, in pogosto ga je doletel časten priimek "tepec". Potem so potovali dalje in bili včasih po cele tedne skupaj ter si pripovedovali drug drugemu do-življeje iz svojega življenja. VeČji del teh potepuhov po poklicu so bili seveda že vse svoje življenje pokvarjeni pridaniči. Toda bilo je med njimi mnogo tudi takih, ki so bili nekdaj delavci in se kakor Jurgis dolgo borili, dokler niso prišli končno do prepričanja, da je vse zaman in vsak na-daljni trud, dobiti delo, brezuspešen. Kasneje je Jurgis srečal še neko drugo vrsto mož, iz katerih se je rekrutirala armada trampov: to so bili popotniki brez doma, ki so še iskali dela, in sicer pri žetvi. Teh je bilo ogromno veliko; tvorili so velikansko nadštevilno delavsko armado človeške družbe; rodili so se na svet po neizprosnem pri-rodnem zakonu, da opravljajo na zemlji neštevilna mala začasna dela, ki se, da-si nestanovitna in le tu pa tam potrebna, venilar-le izvršiti morajo. Vedeli seveda niso, da so v to obsojeni; vedeli so' samo to, da iščejo dela in da njih služba nikdar ni trajna. V zgodnji spomladi so se nahajali v državi Texas, in ko je bila žetev tam končana, selili so se z letnim časom dalje proti severu, dokler niso v jeseni nehali v Manitobi. Potem so krenili v gozdove in delali tam čez zimo kot drvarji, ali pa, če se jim to ni posrečilo, so se zatekli v mesta in živeli ob tistem malem, kar so si poleti pristradali, in ob zaslužku raznih začasnih malih del, ki so se jim ravno ponudila: gašenje pri požarih, nakladanje in razkladanje pri parnikih in tovornih vlakih, kopanje rovov in odvažanje snega iz mesta. Če je bilo takih delavcev več nego potrebno, je slabejše končal glad in mraz, — zopet po neizprosnem, strogem prirodnem zakonu. Bilo je proti koncu meseca julija, v Missouri, ko je Jurgis dospel ravno sredi žetve. Bogata žitna polja, na katerih so se morali ljudje štiri do pet mesecev potiti, šla bi brezpogojno v nič, ako bi farmarji ne mogli najeti ljudij, da jim pomagajo pri žetvi osem ali štirinajst dni. Vsled tega je donel klic po delavcih po vsej deželi, odprle so agenture, in mesta so morala večji del svojega moškega prebivalstva oddati, celo višje šole obiskujoča mladina se je odvažala kar v celih vlakih, in na nekaterih krajih so farmarji ustavljali vlake hi vlačili cele trume moških kar s silo na svoja polja. Pa ne, da bi delavcev dobro ne plačevali! Vsak mož je dobival po dva dolarja na dan poleg prostega stanovanja in hrane, in najboljši delavci so dobivali po dva in pol do treh dolarjev. Hiteli so, kakor bi jih priganjal nevidni duh, in ta mrzlična pridnost je nalezljivo uplivala na vsakega, krtor je še količkaj čutil v sebi življenske sile in kdor ni bil že popolnoma pokvarjen in delo-mržen. Jurgis se je pridružil neki delavski trumi ter delal od jutranje zore do temne noči — osemnajst ur na dan — in to skozi štirinajst dni brez prenehanja. Potem je dobil izplačano svoto, ki bi pomenjala v starih slabih časih zanj že lepo premoženje; toda kaj naj počne z denarjem sedaj t Seveda bi ga lahko naložil v kako banko, in morda bi imel celo srečo, da bi ga lahko spet dvignil, kadar bi ga rabil. A Jurgis je bil sedaj človek brez doma, ki se je potikal okrog po vsej ameriški celini; kaj je on vedel o bankah, o računskih izvlečkih in. o zadolžnih listinah t Ako pa bi denar s seboj okrog nosil, bil bi morda nekega dne oropan. Kaj je torej mogel storiti boljšega, nego uživati toliko časa, dokler ima kajti Neke sobote se je odpravil s svojimi tovariši v bližnje mesto, ker je ravno deževalo; ni jim preostalo druzega nego oditi v gostilno. In tu so se dobili ljudje, ki so zanj plačevali in on je moral plačevati za nje; pili so, smejali se in peli, in vso je bilo židane volje: in nenadoma se prikaže tam v ozadju pivnice veselo, rudečelično deklč, ki se Jurgisu prav prijazno nasmihava, da mu je srce začelo vihamo utripati. (Nadaljevanje.) late ^uh .o fino p*lvo dobl4t ^J v hrvatska al.ttf«. * «ioveaikj pekarn Curiš i Radakovl 623 So. Throop Str«* CHICAj Vozi tudi na dom i Aiq H. Latkovic m Fr. ___ ■ *7s We»l lithst., modkkno opkkmukna »it I SKA TIUJOVINA Z JK8TV1K (gkocerua.) Xajboljii rit, kav., daj, -ploh vsakovrstno domače iB pr%ko "ko bl*IK> vedno sveže po „ | n» prodaj. * 1 Na zahtevo razvažam bla«o tod •lom, ka kar ni* n« rafcunim. Joseph Kratkj 575 W. 17thSt.. Chicago. 111. Izdelovalec najfinejših ci* vsake vrste. Na debelo in drobno. Fino Opremljena Gostiln; t najboljind pijačami kaker s At '"l1^" .P1*™, vinom in raznovr Dimi k,tj«, dalje J smodkami ln p »tim "lunehom". F Zastopstvo najboljih pftrobrodnih č prodaja parobrodnih listkov in poSil nje denarja v staro domovino. Postrežba tofina in solidna. Mohor Mladič Novi prostor: 583 So. Centre Ave. vogel 18th St. Chicago. II M. A. Weisskopf, M. [ Izkušen zdravnik. Uradu je od 8—11 predpoldi lin od 6—9 zvečer. 885 So. Ashland Ave. | Tel. Canal 476 Chicago, I ---1 Hermankovi prašk 8trasne številke. "Številke ne lažejo." je že Rtar pregovor Najstrašnejše s » pa tiste številke, ktere govore o številu vsled zanikrnosti umrlih ljudi. Veliko življenj se bi lahko rešilo \sako leto. če bi se bolj parilo na prva znamenja bolezni. Jedino zdravilo, ki takoj pomaga v takih slučajih, je Trinerjevo, ameriško, zdravilno grenko vino. Znana -resnica je že, da je to naturno vino narejeno iz Čistega, starega rdečega vina in pazljivo izbranih zelišč. V boleznih na prebavi jal-nih organih in vsled revne krvi. |slabosti, in nervoznosti je izborno sredstvo. Uživajte ga kakor hitro čutite spremembo v apetitu. na ob-Iličju in v telesni moči; uživajte ga vselej, kadar se ne počutite dobro. V lekarnah. Jos. Triner, 616 I—622 So. Ashland ave., Chicago, I m. I POZOR! SLOVENCU POZOR! SALOON t modernim kegljlščen Svete pivo r sodčkih in buteljkah lin druge raznovrstne pijače ter linijske amodke. Potniki dobe čedno preno-|ii$cW« za ni7ko ceno. Postrežba točna in lzborna. Vsem Slovencem in drugim Slovanom [se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1564 SO CENTEB AVE., CHICAGO Slovenski krojač Izdelujem nove moške obleke po najnovejšej modi in poravljam |stare po najnižjih eetiah. Cenj enim rojakom v Chicagi se priporočam v obili obisk. Gabriel Vouk, 624 So. Center Ave., cor. 19th St. CHICAGO, ILL. so najboljše zdravilo za glavob j in neuralgijo. Ustavijo bolečine v 15 minuta. Cena 25 centov. J. C. HERMANEK, lekarnik, 1585 So. Centre Ave., Chicago, I Valentin Poti se gostilničar 1237-lst St.. La Salle, Toči vse, gostilni podrejen« pi> in*e priporoča rojakom za obilen obfc Postrežba točna in solidna. Pozor Rojaki Slovenci! Prevzel sem na novo opremljeno g atilno"TRIGLAV"od brata Mohorj Točim »veže pivo, domače vino druge raznovrstne pijače, na razp laso imam moderno keglifiče in poti jočim vedno pripravljeno prenočili Postrežba točna in aolidna. Pi poročam ae za obili obisk. John Mladič, 617 So. Centre A v., Chicago, I ___V KUPUJTE PRI Albert Lurie Co. 567-69-71-73 Blue Island Al CHICAGO, ILL. Velika trgovina z me šanim blagom. Zmerne cene vsak d« SVOJO FINO OI'KAVL|EN( unljsko BRIVNICO I priporoCam vsem bratom Slovesi john horva' 610 Centre Ave.. Chicago, I Slovenski in hrvatski čaaniki na polago. Importiran starokra, ski tobak vsake vrst Za cigarete, pipe in Žrcčen Tmportirane cigare in cigarete, i Vse pristno in po zmernih ceni Vac. Kroupa 479 W. 18th St. Chicago, I