NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO Letnik XI, junij 1999, št. 2, 3 Iz vsebine: Izbirne vsebine, str. 5 °9Umr S°^a r°’ str ANKETE, str. 14 21 SC\^ sV- MODA, str. 33 c.-r^N Glasba, str. 38 ■s^,lnte^NEJC RAZVEDRILO, str. 41 str. 35 Pozdravljeni, dragi bralci Najče Uspelo nam je. Morda se čudite našemu navdušenju, ker je vendar samo po sebi umevno, da naš in vaš časopis izide dvakrat ali celo večkrat na leto. Veste, pa ni tako. Za najčane je bilo leto 1998/ 99 prehodno obdobje, kajti časopisje zapustila dolgoletna odgovorna urednica, Marjana Štern, kije poznala vse čarobne ključe, ki odpirajo vrata do novinarskih duš. Tako se je Najča znašla na razpotju. Potrebno se je bilo odločiti, kaj obdržati iz tradicije in kako Najči vdihniti kaj novega. Novi ustvarjalci časopisa smo kar uspešno vijugali po poteh, ki vodijo do časopisa. Ali je dober, presodite vi. Pri delu nas je vodila misel alpinista Nejca Zaplotnika: »Kdor išče cilj, bo ostal prazen, ko ga doseže, kdor išče pot, bo cilj vedno nosil v sebi.« Milvana Bizjan, odgovorna urednica Najče Osnovnošolce in srednješolce pritegnili pesniki zbirke Pesmi štirih Na Osnovni šoli Grm je bilo marca državno tekmovanje v znanju materinščine za Cankarjevo priznanje. Udeležilo se ga je 96 osnovnošolcev in 24 srednješolcev z Dolenjske in Bele krajine. Tekmovanje je potekalo po vsej Sloveniji, letos že dvaindvajsetič. Glavna tema je bila pesniška zbirka Pesmi štirih, Toneta Pavčka, Cirila Zlobca, Janeza Menarta in Kajetana Koviča. Učenci so najprej reševali test. Sledil je esej, vezan na predpisano temo. Zlato priznanje smo osvojile Maja Erhovnic, Katja Papič in Andreja Mami-lovič, srebrno pa Primož Brkič in Teja Durmič. Priznanja so bila podeljena na prireditvi v Kulturnem centru Janeza Trdine. Dobitniki priznanj so bili zelo počaščeni, kajti priznanja jim je podelil znani dolenjski kulturnik Jože Zupan, ravnatelj Osnovne šole Šentrupert, prisotna pa sta bila tudi predstojnik Zavoda za šolstvo Novo mesto, Ivan Mirt, in župan mestne občine Novo mesto, Anton Starc. Andreja Mamilovič, 7.C Letošnja bralna značka Bralno značko je letos opravilo 396 učencev, 233 z razredne stopnje in 163 s predmetne stopnje. Gost zaključne prireditve je bil priljubljen pesnik, dolenjski rojak, Tone Pavček. Učence je razvedril s pripovedovanjem dogodkov iz svoje mladosti ter s pripovedovanjem svojih pesmi. Tistim, ki so opravili bralno značko, je razdelil pohvale, učencem osmih razredov, ki so bralno značko opravljali od prvega razreda, pa je razdelil tudi zaslužene nagrade. Alja Fir, 5.a Najčani, živijo! Prišla je! Topla, sončna, pomladno razposajena... Zame, njeno mater, bolj zlata kot olimpijska medalja. Prinesla mi je prelepe trenutke. Ponosna sem na Najčo... Srečna sem, da sem j o predala v roke dobrih mentoric, vesela, da nadaljujete tradicijo. Zaužijte vsak trenutek prihajajočih počitnic, nato pa bodite neustavljivi pri ustvarjanju naslednje številke. Prisrčen pozdrav! Marjana Štern Najlepše se vam zahvaljujem za prvo številko Najče, glasila vaše šole. Navdušena sem nad vsebino, obsegom in likovno opremo glasila. Čestitam uredništvu in sodelavcem! Lepo pozdravljeni A. Marzel SPOMINI NA ŠOLO V NARAVI Dnevi, ki smo jih učenci 7.c in 7.d razreda preživeli v Javomiškem Rovtu, so bili med naj lepšimi v mojem življenju. Naenkrat ni bilo več problemov, ne ocen, ne šole in ne spraševanja. Tam je bil samo dom, obdan z iglavci in jezerom, v katerem se je zlatilo sonce. Sonce, ki ga v sivem Novem mestu nismo videli. Vsaka minuta je bila nekaj posebnega. Nikoli ne bom pozabila večerov v naši sobi. Ko se je zmračilo in se je slišalo le šumenje vode, smo se dekleta pogovarjala o doživljajih preteklega dne. Osrednji temi sta bili seveda fantje in nova prijateljstva. Gledale smo jezero in opazovale zvezde, ki so žarele skozi temno noč. Igrale smo se razne igrice kot krog resnice in podobno. Ves ta čas pa smo v strahu prisluškovale učiteljičinim korakom, ki so se venomer vračali. V teh dneh smo se sošolke močno zbližale. Kot vse lepo pa se je tudi šola v naravi končala. Domov smo se vrnili z objokanimi očmi. Spet so bili tu problemi, šola ter starši, ki nas večine ne razumejo. Ni bilo več sonca, ne jezera ne zvezd, ki sojih zakrili sivi oblaki. Nikakor nismo mogli pozabiti plesa v četrtek zvečer, ko smo bili vsi skupaj. Ko delam nalogo, mi misli uidejo nazaj in nas vidim, ko spet sedimo ob ognju, ki še komaj gori ali se vozimo s kanuji. Misel na to, da je vsega konec, me žalosti. SVETLI DNEVI - NE JOČI, KER SO MINILI; SMEHLJAJ SE, KER SO BILI. Klavdija Zoran, 7.d ŠOLA V NARAVI Šole v naravi se učenci vedno veselimo, kajti pomeni nam nekaj svežega in drugačnega od običajnega pouka, zato smo polni pričakovanj prispeli v dom Škorpijon na Štajerskem. Naša pričakovanja so se popolnoma uresničila, ker je bilo delo res raznoliko in zanimivo. Razdeljeni smo bili v skupine, ki so jih vodili uslužbenci doma. Učili smo se preživetja v naravi, astronomije in prve pomoči. Za obrambo pred učitelji smo v gozdu postavljali bunkerje, se zapletali v vrvice, na katerih smo vadili osnovne vozle in streljali z lokom. Med prostim časom nam seveda ni bilo dolg- čas. Poleg igranja kart in poslušanja glasbe smo igrali košarko in po domu ter okoli njega lovili miši, ptiče, paličnjake, golobe, koze in konje, ki so stalni prebivalci Škorpijona. Za mnoge pa je bilo najbolj zabavno »prežuhanje«, sankanje na majhnih hitrih sankah za eno osebo. Prežuhali smo se v dolini za domom in če si imel hitrost ter srečo, si se lahko prežuhal celo do Avstrije. Šola v naravi je seveda prehitro minila in morali smo se vrniti za šolske klopi ter nadaljevati z normalnim poukom. Vsi pa upamo, da nam bo še kdaj uspelo obiskati dom Škorpijon in podoživeti vse lepe trenutke, ki jih včasih resnično pogrešamo. Nejc Gazvoda, 7.b IZBIRNE VSEBINE DNEVI IZBIRNIH VSEBIN Na naši šoli je vsako leto organiziran teden izbirnih vsebin. Delo poteka v približno dvajsetih skupinah, ki so starostno heterogene. TI V je dokaj izvirna oblika organizacije vzgojnoizobraževalnega dela. Učenci se razporedijo v skupine po interesih ter v teh skupinah delajo in ustvarjajo tri dni. Vrednost te oblike je v tem, da učenci delajo stvari, ki jih učni načrti ne predvidevajo, učenci pa imajo potrebo po teh dejavnostih. Ker so učenci osebno zainteresirani za to delo, so s tem motivirani in zelo aktivni. Tudi odnosi med učitelj i-mentorji skupin in učenci so bolj pristni. V teh dneh pride do izraza sodelovanje s starši, saj imamo številne mentorje skupin s strani staršev. Na ta način smo učencem lahko omogočili ogled različnih podjetij in dejavnosti. Naj omenim Foto Asjo, Dom starejših občanov, vrtec Pedenj-ped in ter vojašnico Novo mesto. Vsem v teh ustanovah se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje, enako tudi Krki Zdravilišča, kije za učence s težavami z držo izvedla program telesne vadbe ter ZZU Novo mesto, kjer so si naši učenci ogledali mikrobiološki laboratorij. Tihomir Troha, pomočnik ravnateljice Življenje v varstveno delovnem centru Letošnje leto sem pri izbirnih vsebinah obiskala Varstveno delovni center Novo mesto. To je dom, v katerem živijo odrasli telesno in duševno prizadeti ljudje. Vodila nas je naša učiteljica biologije, Milena Koprivnik. Dom se deli na dva oddelka, na negovalnega in na delovnega. Pobliže sem si ogledala negovalni oddelek. Na tem oddelku živijo odrasli ljudje, ki niso sposobni skrbeti sami zase. Ko vstopiš skozi vrata, vstopiš v neki drugi svet. Notranjost je prijetna, svetla, spominja na veliko stanovanje. Prijazna defektologinja nam je povedala, da želijo ustvariti vzdušje, kjer bi se varovanci počutili kot doma. Razložila nam je tudi, da ti ljudje živijo v drugem svetu, da niso agresivni, kakor si jih ljudje predstavljajo. Vstopili smo v igralnico, ki spominja na veliko otroško sobo. V njej je polno igrač, knjig, blazin, žogic, akvarij z ribicami, celo televizor. Varovanci so sedeli vsak v svojem kotičku. Nekateri so nemo zrli predse ali v televizor, drugi so pristopili in nas z zanimanjem opazovali. Nekaj se jih je sprehajalo okoli. Prvič v življenju sem srečala te ljudi. Bilo me je malce strah in nisem vedela, kaj naj rečem, počnem. Pa sem se enostavno usedla in jih opazovala. Tedaj me je zmrazilo. Neko dekle je namreč na ves glas zakričalo. Defektologinja je dejala, da ne kriči zaradi nelagodja, temveč da je kričanje njen način sporazumevanja, komunikacije s svetom. Opogumila sem se in šla malo pogledat od enega do drugega. Ti ljudje so mi naenkrat postali prav simpatični. Vsak od njih živi v svojem svetu, ki ga ne poznamo, ne vemo, kaj razmišljajo, čutijo. Vsak ima svojo življenjsko zgodbo, osebno tragedijo iz mladosti, ko so bili od staršev in okolice zapostavljeni, nezaželeni, odveč, pogosti predmet norčevanja in izživljanja. Redki so bili deležni ljubezni, vendar potrebujejo ravno to: ljubezen, pozornost in potrpežljivost. Med njimi smo preživeli tri lepe dni. Prvi dan smo jih peljali na sprehod. Bili so zelo veseli in nikoli ne bom pozabila, kako so bili navdušeni nad vlakom, kije peljal mimo. Naslednje dni pa smo z njimi risali, jim brali pravljice, se z njimi pogovarjali in jih skušali vsaj malo spoznati. Ugotovila sem, da se je mogoče s temi ljudmi prav prijetno pogovarjati ter da kljub svojemu trpljenju niso izgubili veselja in ljubezni do življenja. V domu vladajo naravni, veseli in neprisiljeni odnosi, vsi so kot ena velika srečna družina. To je napravilo velik vtis name, življenje v domu sem si namreč drugače predstavljala. Posebna pohvala velja delavcem doma za njihovo izredno požrtvovalno delo, za njihovo široko srce. V teh dneh sem se nekako navezala na te ljudi. V njihovi družbi mi je bilo lepo. Ko sem zvečer premišljevala, zakaj je Bog ustvaril take ljudi, sem našla le en odgovor. Da nas učijo ljubiti, učijo nas požrtvovalnosti in potrpežljivosti, ob njih se lahko veselimo življenja in vsakega trenutka na tam svetu. Katja Župevec, 7.c Oblikovala: MONIKA V domu starejših občanov V tednu izbirnih vsebin sem se odločila za obisk v domu starejših občanov. Zanimalo meje, kako poteka življenje starostnikov in s čim si krajšajo čas. Našega obiska so se zelo razveselili. Popestrili smo jim prosti čas in dopoldne jim je minilo hitreje kot ponavadi. Že prvi vtis v domu je bil zelo prijeten. Sprejele so nas prijazne sestre in nas razdelile po skupinah. Počeli smo veliko različnih stvari. Oskrbovancem na negovalnem oddelku smo delili sadje, pijačo in hrano. Pomagali smo deliti perilo in pripravljati mize. S starostniki smo se pogovarjali in se z njimi tudi igrali. Ob lepem vremenu smo jih nekaj odpeljali na sprehod. Pripovedovali so nam razne zgodbe iz svoje mladosti. Bili so nas zelo veseli. Nekateri so osamljeni in jim vsaka družba veliko pomeni. V domu starejših sem se dobro počutila. Nisem vedela, da je za starostnike tu tako lepo poskrbljeno. Naslednji dan smo odšli še na kratek obisk v VDC, varstveno delovni center. Tu živijo odrasli, ki so duševno prizadeti. Prijazna defektologinja nam je najprej razložila, kako poteka življenje v VDC-ju. Vsi se dobro razumejo in živijo kot ena velika, srečna družina. Duševno prizadeti ljudje potrebujejo veliko ljubezni in jo tudi dobijo. Potem smo se odpravili v delavnice. Sprva me je bilo malo strah in nisem vedela, kako naj se obnašam. Vse to je bilo zame nekaj novega, saj do tedaj še nisem imela stika z duševno prizadetimi. Vendar strah je hitro splahnel. V delavnicah so nas pričakali sami prijazni obrazi, ki so se razveselili našega obiska. Skupaj z njimi smo risali in bili so zelo zabavna družba. Veliko smo se smejali in naši novi prijatelji so bili navdušeni. Od njih sem se težko poslovila. Teden izbirnih vsebin je bil zame prijetno in poučno doživetje. Spoznala sem nov svet, svet ljubezni in razumevanja. Prepričana sem, da bom varstveno-delovni center še obiskala. Andreja Mamilovič, 7.c ZGODOVINSKO TEKMOVANJE Šolskega zgodovinskega tekmovanja se je udeležilo 53 učencev šestih, sedmih in osmih razredov. Tema letošnjega tekmovanja je bila Rimski imperij in njegova dediščina v sredozemskem in slovenskem prostoru. Rezultati so bili precej dobri, saj je 17 učencev osvojilo bronasto priznanje. Andreja Mamilovič, 7.c, Nastja Suhadolnik, 7.b, Tina Miklič, 7.a in Primož Brkič, 8.c. so na regijskem tekmovanju osvojili srebrno priznanje. Primož je na državnem tekmovanju v Ljubljani osvojil zlato priznanje. Poleg tekmovanja je na naši šoli potekala izdelava zgodovinske naloge z naslovom Obrti v našem kraju. Naši učenci so prejeli srebrno priznanje. Nika Gazvoda,7.d Oblikovala: MONIKA V vojski je vsak z vsakim prijatelj Zadnji dan izbirnih vsebin smo se na naše veliko veselje odpravili na ogled vojašnice Novo mesto. Zelo smo bili zadovoljni, ko so nas pred šolo prišli iskat z vojaškimi vozili. Po prihodu v vojašnico nas je sošolkin oče, major Aleksander Murko, ki je skupaj z majorjem Pustom organiziral ogled, odpeljal v učilnico, kjer smo nato v nekaj minutah zvedeli o 14. bataljonu. Načrt našega ogleda je bil na zanimiv način predstavljen na, prosojnicah. Dobili smo nalepke in nekaj izvodov revije Slovenska vojska. V nadaljevanju smo si ogledali sobo, kjer spijo vojaki. Ugotovili smo, da so zelo lepo in natančno pospravljene. Vsi smo kar zijali od začudenja. Neverjetna čistoča in red v sobah sta me tisti dan najbolj šokirala. Fantje so se prijeli za glavo, ko so videli, kaj jih čaka. Zatem smo odšli v jedilnico, kjer naj bi dobili malico, ki je bila bolj podobna zajtrku, kosilu in večerji skupaj. Najboljši so bili piškoti, polnjeni s čokolado, ki smo jih nekateri prigrizovali med ogledom maket vojaških vozil in letal v jedilnici. Po malici so nas razdelili v dve skupini. Takrat sem tudi slišala stavek: »V vojski je vsak z vsakim prijatelj.« Odšli smo si ogledat vojaško orožje. Vojaki so nam razložili vse o avtomatskih puškah, minah in drugem orožju. Bilo je zelo zanimivo. Splezali smo tudi v tank, v katerem smo se počutili kot pravi vojaki. Ti so nam pokazali dvig mostu in oborožitev tanka. Po ogledu so nas odpeljali na streljanje z lokom. Spoznali smo tudi gospoda, ki se s tem ukvarja. Ta nam je razložil vse o lokostrelstvu in nam to tudi pokazal. Po streljanju v tarčo smo se usedli v oklepno vozilo in neki vojak nas je odpeljal na strelišče z zračno puško, kjer smo se vsi preizkusili še v streljanju. Potem smo se še malo peljali z oklepnim vozilom in odšli v učilnici z NOBTELOM, računal- niško simulacijo streljanja. Tam smo streljali s polavtomatsko puško. Na računalniku smo lahko videli natančnost merjenja in zadetek v tarčo. Bilo mi je zelo všeč. Ogled smo zaključili z vožnjo po reki Krki. Šli smo izredno hitro, da je voda pljuskala na vse strani. Vsem je bilo zelo žal, da se je ogled tako hitro končal. V spominu mi je najbolj ostala neverjetna prijaznost vseh, ki smo jih spoznali. Po njihovi zaslugi smo preživeli čudovit dan. Upam, da so bili tudi oni vsaj malo veseli našega obiska. Klavdija Zoran, 7.d vc\S n \e ^ 1 ux\vai Pa V Tudi grmski veselošolci v Ljubljano V poplavi tekmovanj zavzema pomembno mesto Vesela šola. Na občinskem tekmovanju iz znanja Vesele šole seje osmošolec Primož Brkič uvrstil na prvo mesto. Poleg njega so se na državno tekmovanje uvrstili še: Petra Derepasko, Lea Lipovšek, Matija Korasa in Jure Zadnik. o0000OoO°000 Osnovnošolci in fizika V marcu so se učenci sedmega in osmega razreda v Šmarjeti pomerili v znanju fizike. Osmošolci Monika Turk, Primož Brkič, Maja Erhovnic in Miha Žnidaršič so osvojili srebrno Stefanovo priznanje, Jaka Hrovat, Jure Pogačar, Lea Lipovšek, Jure Zadnik, Maruša Žibert in Tina Radešček pa bronasto priznanje. 0O0O0O0O0O0O Mnogi so se sposobni pomeriti tudi v angleščini Vsako tekmovanje se začne s šolskim, potem je področno in nazadnje državno tekmovanje, pri angleškem tekmovanju pa je to malo drugače. Iz šolskega tekmovanja se učenci lahko uvrstijo na državno, kjer se potegujejo za bronasto, srebrno ali zlato priznanje. Marca seje 23 učencev udeležilo šolskega tekmovanja iz znanja angleškega jezika, aprila pa so se na državnem tekmovanju pomerili naslednji naši učenci: Lea Lipovšek, Amerisa Kurbegovič, Bojana Kušič, Primož Brkič, Katja Papič in Maja Erhovnic. 0O0O0O0O0O0O EPI READING BADGE Radi beremo angleške knjige V marcu so se učenci šestega, sedmega in osmega razreda udeležili šolskega tekmovanja za angleško bralno značko, Epi reading badge. Nekateri učenci so tekmovali prvič, nekateri že drugič, vsi pa so prebrali pet knjig, ki so sijih izposodili pri učiteljici angleškega jezika. Test bralne značke je bil zanimiv. Rezultati so bili dobri, saj je kar 18 učencev prejelo priznanje, značko in knjižno nagrado. Najbolj brani knjigi sta bili The bridge in Mike’s lucky day. Nekoliko problemov seje pojavilo pri izposoji knjig. Učenci ne vračajo knjig v dogovorjenem roku. Tako se na koncu vsem zelo mudi in nekateri ostanejo brez knjige. Nika Gazvoda, 7.d Zgoraj: še en fotoutrip iz tedna izbirnih vsebin. Spodaj: mentorica Naj če, novinarka Jerca Božič. NJIHOVIH OSEM LET Za vse osmošolce, ki so to kdajkoli bili, in tiste, ki bodo to naslednje leto. Minilo je skoraj osem let. Osem let, od kar so prvič prestopili prag grmske šole. Polni pričakovanja so se takratni prvošolčki usedli v klop in z odprtimi usti poslušali učiteljičin prijazni glas. Leta so minevala. Poslušanje z odprtimi usti je zamenjalo sanjarjenje o sončnih popoldnevih, ko se bodo sestali s prijatelji. Glas učiteljic, ki so jih učile, je zato postajal vse manj prijazen, čeprav sojih imele vsako leto raje. Skupaj so odraščali, se učili, zabavali, preživljali lepe in slabe trenutke ter trepetali pred kontrolkami. Ušpičili so marsikatero neumnost, bili pa so tudi zaradi svoje iznajdljivosti in marljivosti večkrat pohvaljeni. Najpomembnejše pa je bilo, da so v težkih trenutkih vedno držali skupaj. Učitelji so se trudili, da bi jih čim več naučili. Upali so, da bodo nekega dne postali še boljši ljudje. Letos zadnjič sedijo v osnovnošolskih klopeh. Kmalu bo tu čas, ko se bodo morali za vedno posloviti od osnovne šole Grm, njenih učencev in na žalost tudi sošolcev. In slovo bo težko. V tej stavbi so se naučili vseh za življenje potrebnih stvari; kako seštevati zdravje, odštevati žalost, deliti srečo in množiti ljubezen. Sanjali so o lepši prihodnosti, spravljali učitelje v obup, preživeli začetek pubertete ter ugotovili, da so se rodili s krili, in da se je plaziti skozi življenje nesmiselno. Čeprav so šolo nekateri na zunaj sovražili, sojo globoko v srcu močno vzljubili. Skupaj z drugimi so imeli radi ne prevelike hodnike in premajhne učilnice, veceje z veliko papirja po tleh in modre zavese, ki so zakrivale pogled v lep dan in tako preprečevale sanjarjenje med uro. Kljub navideznemu sovraštvu nekaterih so imeli radi tudi vse učiteljice in učitelje ter so se naučili ceniti njihov trud. Zdaj pa je vsega tega konec. Prišel je čas za nov začetek. Za osnovnošolce se bodo na koncu leta vrata te šole zaprla za vedno. Seveda se bodo lahko še vedno vračali, a takrat le kot obiskovalci. Šli bodo vsak svojo pot. Pravo pot. Ta pa vodi vedno naprej. Spremenili se bodo in ostali bodo le obrazi na slikah in globoko v srcu posameznikov še spomini na glasen smeh ljudi, ki so skupaj preživljali čas, prvi poljub, izlete, šolo v naravi, zabave v razredu in vse čudovite stvari, ki so se jim zgodile v osmih letih. Drugi učenci bomo skupaj z učitelji pogrešali njih, ki so bili vse leto glavni na šoli in so s svojo prisotnostjo razveseljevali vse okrog sebe. Ob slovesu bo iz oči pritekla marsikatera solza. Čaka jih le še valeta in nato čas, ko bodo o preteklih letih na naši šoli lahko drug drugemu rekli le: »Bilo je lepo, kajne?« Klavdija Zoran, 7.d /ycr XihXL ČuvJVJj TioLcuč >fva-- --- ------——'V-V''—''N. OU-s! y Najvidnejši rezultati naših učencev: Slovenski jezik: 3 zlata priznanja, 2 srebrni priznanji. Zlate: Maja Erhovic, 8.a, Katja Papič, 8.a, Andreja Mamilovič, 7.c Kemija: 3 zlata priznanja, 8 srebrnih. Zlate: Nastja Suhadolnik, 7.b, Lea Lipovšek, 8.d, Monika Turk, 8.b Fizika: 4 srebrna priznanja Likovna vzgoja: Slika Nataše Ristovski iz 6.a je bila nagrajena na mednarodnem likovnem natečaju o žinljenju v zdravem okolju. S 30 likovnimi deli naših učencev smo opremili prostore zdravstvenega doma Novo mesto. 6.a in 6.b razred sta bila izbrana za sodelovanje v republiški raziskavi pri likovni vzgoji. Športna vzgoja: Starejše deklice so postale ekipne državne prvakinje v atletiki, starejši dečki so se uvrstili na 6. mesto. Na državnem prvenstvu iz košarke so bili starejši dečki 4., mlajše deklice so pri športni gimnastiki na državnem prvenstvu zasedle 5. mesto. Naši učenci so se uvrstili tudi na Finale atletskega pokala Slovenije. Tjaša Ogulin je zasedla 2. mesto v teku na 300 m, Nejc Smodiš pa 3. mesto v suvanju krogle. Matematika: 1 zlato priznanje, 9 srebrnih Zlato priznanje: Monika Turk, 8.b Zgodovina: 1 zlato priznanje, 3 srebrna Zlato priznanje: Primož Brkič Angleščina: 4 srebrna priznanja Računalništvo: 1 priznanje na regijskem tekmovanju v oblikovanju besedil WORD for WINDOWS, 1 priznanje v oblikovanju slikovnih sporočil COREL DRAW in 1 priznanje na državnem tekmovanju. Priznanje na državnem tekmovanju: Jaka Hrovat 8.a SOLA NA DANSKEM 24.-28. 3. 1999 sta se ravnateljica Sonja 53H1 Simčič in pomočnik ravnateljice Tihomir Troha udeležila stro-kovne ekskurzije ravnateljev Dolenjske in Bele krajine. Večina učencev in učiteljev se pripelje v šolo s kolesi. Na Danskem niti nimajo tako zelo dobro opremljenih šol, tudi učila niso nič sodobnejša od naših. Res pa je, da ta učila in različne naravne materiale zelo dobro izkoristijo. Njihov pouk je naravnan raziskovalno. Veliko energije vlagajo v izgradnjo dobrih medsebojnih odnosov. Učenci so bolj umirjeni, odnosi z odraslimi so odprti in zaupljivi. Učenci so nam povedali, da se z učitelji lahko pogovarjajo o vsem, tudi o osebnih stiskah. Sonja Simčič Tihomir Troha tišini in vsak s svojim stolom zapustili prizorišče. eri^0 TeS,i s« bUi ^ AMERlsA: ! ypraianp *° pr^ nat7ln^ niS° ^ bilapr^^očno «°ra . ’.d“la’ k ’ „nila b> ‘ud' ANKETE Konec šolskega leta Bliža se konec šolskega leta, za nekatere pa je to tudi konec osnovne šole. Prav osmošolci so zelo primerni za razne komentarje in ankete, saj imajo na koncu osnovne šole posebno mnenje o preteklih dogodkih. Nekatere sošolce sem povprašala o eksternem preverjanju znanja... UROŠ: »Jaz ne potrebujem točk za v srednjo šolo, ampak sem šel vseeno pisat. Testi niso bili preveč težki, malo težja pa je bila slovenščina.« 00pim v . °dprem oči in J’ Vdihati Pemočii* C'st zrak m Sede» POd f”'^ drevo. V0Je D^ljubše Vrba ob vodi “e “Ozno boia "1 nji &peta naL^ “fflipoje ■'epsoP''avJjiCOj ”f ef o uspavaj a najlepša vprašanja 1Q me sprašuje ’ aJ drevesa res ^ s g°vorijo. MISLI V NOČI Sara Fab Van, 6. a v srcu se 0<5/ .Ov- / .#°y ravsfe,. Paod,. ^a. % Poraz sprejela sem zdaj, ko vem, da te ne bo nazaj. Nina Murko, 7.d VI Ne vem, kdo in kaj sem, ampak vem, da ste vi ljudje, v mojih očeh neomejeno abstraktni. Sara Fabjan, 6.a KO... Prijatelj Ko so vsi ogovori vprašanja, tedaj jim verjamem. Sara Fabjan, 6.a Prijatelj je nekaj zelo dragocenega. Lahko je srečen tisti, ki ima pravega prijatelja. Prijatelj ti v stiski pomaga, če je dobrega srca in zelo rad te ima. Če v šoli težave imaš, da zelo težke snovi ne znaš, obrni se na prijatelja, ki žal mu ne bo, da pomagal ti bo. Sladana Zoranovič, 6.a Oblikovala: NINA MURKO POGUMNO PERO V* f Vi Leto 2000 Prašna cesta se je vila med razrušenimi stavbami. Daleč naokoli ni bilo nič, razen starčka in starke, ki sta počasi vlekla cizo, na kateri je bilo nekaj oblek in hrane. V zraku je bil gost dim in rahlo je rosilo. Slišalo seje samo tiho brnenje letal nekje visoko na nebu. Razmršen pesje stopal po cesti. Bilje umazan, mršav, močno je šepal na zadnjo nogo. Starca sta bila v raztrganih oblačilih in še bolj suha kot pes. S težavo sta vlekla cizo in vsak korak jima je povzročal muke. Močan pok je prebudil njuno pozornost. Ozrla sta se in v daljavi videla velik plamen in gost črn dim. Starček je zmajal z glavo, pljunil na tla in nadaljevala sta pot. Bila je že trda noč, a zaradi mnogih plamenečih hiš je bilo svetlo kot podnevi. Svetloba je bila pošastna in metala je sence, ki so poplesavale po staremu paru in pes je prestrašeno cvilil zaradi pogostih močnih eksplozij še pred nekaj trenutki je velik dimnik v daljavi ponosno stal in segal visoko v zrak, a bomba ga je zrušila in bil je uničen kot še mnogo drugih. Edino majhna cerkev je stala precej blizu ceste, po kateri sta potovala starčka. Ko sta počasi stopala mimo nje, je začelo zvoniti. Zvonilo je glasno. Melodija, ki sojo zvonovi ustvarjali, je bila vesela, a je čudno zvenela v vsem tem uničenju. Starka seje ustavila, si obrisala potno čelo in stegnila roko proti starčku: »Srečno novo leto 2000.« Ta jo je čudno pogledal, se zasmejal in ji dal roko: »Tudi tebi, tudi tebi!« bilo je že nekaj minut čez polnoč, ko sta se starčka končno zagledala nekaj hiš in tovarn, zavitih v meglo . Brez ustavljanja sta potovala naprej, ne da bi pogledala na veliko tablo, obešeno nad njima, na kateri je pisalo: Novi Beograd. Nejc Gazvoda, 7.b 'b.^r MALA NAJČA oM^g/vru^ ^ AjYV\Sb cU^onJlKr fwo^ ntvck /p^VVN^a^o^ AjO>vvOucx5\ ML . %&& ^^Vt) vjnnr\Ow /TOJVYSijc*Ov. Jau^kJjuCL^^ mroJuc)Gux. Onfv\So (Wvyx* ^ vio^cr.^ 5!VjJ>rvs^jcr frOsxK- ^ cvA&j^l žx>A€^vjQ . !žiilcr ^vcmL /jyvu>- r^SL arp^SL txkr^ySj^ , ^ nrpoiWn^^. 5lcxA nsb rvr /^rox>^i. rro^u^ Jtiao^sl } ^o^vcvrno" ^^oMjtc^cr JIcaA- /DX oCkvuD^ AAAJVV^v^ AŠuvvvAjl . , oj^i^SL Ajo^ crn)^ . \xsS^ Ko se ponoči zbudim Ko se ponoči zbudim, se bojim. K mamici se priplazim in ji vse razložim. Mamica me poboža po svetlih laseh in se nasmeje. Maminega nasmeha se ne bojim, zato hitro zlezem v posteljo in veselo zaspim. Od takrat naprej sanjam le lepe stvari in ko zjutraj žlobudram neumne stvari, se le veselo smeji. Nastja Frey-Gerše 3.d Zamenjam sestro Imam 19-letno sestro Katjo. Ima svetle dolge lase, zelene oči in visoko postavo. Oblači se v črne kavbojke in črne srajce. Hodi v 4. letnik gimnazije in je odlična dijakinja. Ker ima letos maturo, se mora veliko učiti. Če ima kdo sestro, staro od 7 do 10 let, prosim, da jo zamenja z mojo. Maruša Šturm, 2.b Dnevi iz mojega dnevnika ŽELVA: Moja želva je doma iz Afrike. Pripeljala se je z letalom iz Tunisa. Živi v terariju. Prehranjuje se s solato. Pozimi spi, če jo dam na sonce, oživi. Če jo želi kdo spoznati, naj pride na obisk. KOLO: Danes bom dobil novo kolo. Mamica mi ga bo kupila. Šli ga bomo iskat v Špriklo. Moje novo kolo bo modre barv$. Danes ga bom preizkusil. Za konec tedna bova šla z mamico v Prekopo. Spravljen bo v kleti. FRANCIJA: Moja mamica je šla včeraj v Francijo. Odpeljala seje z letalom Airbus. Pristala je na letališču v Parizu. Tam je srečala očka, ki se je vračal domov. Ker ni bilo nikogar doma, sem prespal pri mami in atu. Ata me je peljal zjutraj v šolo. Košir Gregor, 1 .b Izgubljeni Lumpi Nekega jutra je poštar prinesel babici pismo. Kuža Lumpi je lajal in lajal, tako da seje veriga pretrgala. Lumpi je zbežal po ulici. Naslednje jutro se je vrnil k babici lačen in umazan. Ko se je babi zbudila, je videla, da Lumpi čaka pred vrati. Odšla je v stanovanje po vedro vode in ščetko. Vse skupaj je odnesla na dvorišče in ga začela umivati. Dala mu je jesti. Z umitim in nahranjenim psom seje še poigrala. Sabina Škrubej, 3. b STRAH Strah je od znotraj votel, zunaj ga pa nič ni. To mi moja mami kar naprej govori. Jaz pa vem, da to ni res, ker sem strah že večkrat videl. Dobro ga pa nisem mogel videti, ker je bila noč. Strah je bil pod posteljo in za omaro. Tam je škrtal z zobmi. Takrat meje stiskalo po želodcu. Zdi pa se mi, daje bilo tudi straha strah, ker si ni upal v šolo, kjer sta bila mami in oči. Strah se boji tudi luči, ker takrat zmeraj nekam odfrči. Strah straši tudi otroke v šoli in ponoči na cesti, a samo, če so sami. Strah se skriva tudi pri zobozdravniku in nas spremlja vedno, kadar nas cepijo. Še dobro, da imam prijatelja Poguma, da skupaj premagava Strah. David Zupanc, 3.a 0X0 Roža zaspanka SPOMINI MALE NESSI Prvi pogled na kopno Sem mala jezerska pošast. Ime mi je Nessi. Živim v škotskem jezeru Losch Ness v votlini številka 32. Imam mamo, očeta in cel trop sosedov. Želim si, da bi hitro zrasla in odšla z odraslimi na kopno po ovce. Ker pa ne mislim čakati še eno leto, sem se nevedoč ob nevarnem času odpravila na kopno. Ura je bila štirinajst. Na cesti, ki vodi okoli jezera, je bila prometna gneča. Če bi iz vode stegnila vrat, bi me opazili vsi na cesti. Ko sem končno priplavala na vrh gladine in previdno pokukala iz vode, sem se tako prestrašila jeklenih pošasti, avtomobilov, da si doma nisem upala o tem niti čivkniti. Očka pa je rekel: »Jutri te bom peljal na kopno«. Torej odšla sva še tisto noč. Na poti sem mu povedala čisto vse o svoji pustolovščini. Pa se je le nasmehnil in rekel: »Veš, to so bila le vozila, ki jih uporabljajo ljudje.« Nato sva odšla na obalo. Očka je najprej previdno pokukal in me poklical. Šla sva mimo starega gradu, po zelenici in čez cesto. Pokazal mi je pašnike, gozd in razna vozila. Dolgo dolgo sva bila tam. Ko se je že danilo, je očka hotel iti. Jaz sem že odhitela proti vodi, on pa je opazil bolno ovco in jo zgrabil. Od tam je brezglavo skočil pred avto in po nekaj skokih je že izginil v vodi. Par, ki je bil v avtu, je o tem poročal policiji. Danes j e ta dogodek v knjigah zapisan z velikimi črkami. Še dobro, da dedek Elliot Ness ne ve za to, sicer bi bil v veliki nevarnosti. Na vrtu rožica raste, zaspano odpira svoj cvet, je mokra od jutranje rose, zaspano gleda v svet. A sonček jo toplo poboža, in ji roso posuši, in rožica se prebudi. Špela Župančič, 2.b Obiskal nas je zdravnik Zjutraj, prvo uro, je prišel v razred zdravnik, Tjaš in oči. Najprej nas je pozdravil, nato si je oblekel haljo in pripovedoval vse, kar moramd vedeti o zdravem načinu življenja. Potem nam je povedal, da v primeru nesreče s sabo vzame torbo, v kateri so povoji, injekcije, zdravila... Ko je ze vse povedal, je iz torbe povlekel čokoladna jajčka. Na koncu so Petra, Sara, Sintija in Manca zaigrale igrico. Rada bi, da nas bi obiskal še kdo od staršev. Nataša Olaj, 3. c Ko zmanjka elektrike Pozno popoldne je. Zunaj močno dežuje. Pišem domačo nalogo in včasih pogledam skozi okno. Kako lepo bi bilo, če bi se zunaj še lahko igral. Naenkrat ugasne luč. Nič ne vidim in ne morem dokončati naloge. Zaprem oči in čakam, da se luč prižge. Strah me je in zebe me. Cmoknem na tla in odprem oči. Prižgala seje luč in spet sem lahko pisal \/ domačo nalogo. Se sreča, da je elektrika prišla tako kmalu, ker bi me drugače pobralo od strahu. Žiga Jožef, 4.d Poštar Zgodaj zjutraj poštar vstane, svojo težko torbo vzame. Še ves zaspan po mestu hiti, da vsak svoje pismo dobi. Na zvonec pozvoni in pošiljko i Vsak se ga razveseli, le naš kuža se jezi, ker nikoli pisma ne dobi. Ti si žarek sonca, ki razsvetljuje moje življenje, me spremljaš v vseh sanjah in skrbiš zame. Tvoje oči so kot biseri, ki tečejo po dolgi reki življenja in se izlivajo v tvoj smehljaj, ki cveti kakor živo rdeča vrtnica. Maj Valerij, 3.b Računalniška učilnica Na šoli imamo računalniško učilnico. Ob sredah delamo učenci našega razreda na računalnikih. To je zelo zanimiva ura učenja in igranja. Nazadnje smo se učili preslikave. V računalnikih smo narisali like. Nato smo se zamenjali in vsak učenec je moral preslikati lik. Bili smo zelo uspešni. Zadovoljni in veseli smo se vrnili v razred. Kristian Zupan, 2. b IZGUBLJENI PRSTAN Nekoč je živel kralj, kije imel zelo lepo hčer. V vasi pa je v revni hišici živela uboga ženica s tremi sinovi. Ker je bilo malo hrane pri hiši, sta starejša dva odšla po svetu iskat večji kos kruha. Mlajši sin pa je ostal pri materi in ji pomagal pri delu. Ob prostem času je hodil k potoku in hranil ribice v njem. Nekega dne je mlada princeska izgubila dragocen prstan prav v tem potoku. Žalostna je povedala očetu, kaj se ji je zgodilo. Kralj je po vsej deželi oznanil, da kdor najde prstan, dobi princesko za ženo. Prihajali so fantje. Skakali so v vodo in skoraj utonili, toda prstana ni našel nihče. Potem je srečo poskusil še najmlajši sin. Ko je plaval v vodi in iskal prstan, je k njemu priplavala jata ribic in mu pokazala, kje leži prstan. Fantič je bil kmalu na površju s prstanom v roki. Vsi so se čudili, kako mu je to uspelo. Kralj pa je držal obljubo in dal lepo hčerko najmlajšemu sinu za ženo. Od takrat tudi mati ni več živela v revščini. Vsi so imeli vsega dobrega v izobilju in še danes srečno živijo, če že niso umrli. Uroš Malavašič Elektrika Elektriko potrebujemo, da čevlje prav si obujemo. Elektriko poganja hidroelektrarna. Zdaj smo dobre volje, saj z elektriko gre na bolje. Vesna Hrovat, 3.c Na Javorovici Za prvi maj smo šli z družino na Javorovico. Teta Majda mi je kupila partizansko kapo. Kapa je podobna Triglavu. Očka je zagledal predsednika države Milana Kučana. Z njim sem se pogovarjal. Predsednik Kučan me je vprašal, kako mi je ime. Povedal sem mu svoje ime in rekel mi je, da sem v redu fant. Bil mi je všeč, ker seje pogovarjal z vsemi ljudmi in ker je bil ves čas nasmejan. Jožko Novak, 2.d Kako so rešili živali Nekega sončnega jutra so gospod Matija in njegovi prijatelji šli v gozd. Srečevali so začarane živali, ki so bile videti zelo bolne. Ena izmed njih je rekla: »Kam ste namenjeni?« »Malo smo prišli v gozd na sprehod. Zakaj pa ve, ki ste živali, govorite?« »Zato, ker nas je začaral hudobni čarovnik.« »Kje pa stanuje ta čarovnik?« »Na jasi sredi gozda.« »Pridite, gremo pogledat!« Ko so prišli do njega, je v svoji koči delal tekočino za čaranje. Rekli smo mu: »Če ne boš nehal čarati nedolžnih živali, boš končal v peči.« »Ne, ne bom nehal,« jim je odgovoril. »Prav, pa nič. To, kar smo rekli, bo tudi res.« Odšli so naprej, toda začarane živali so pritekle za njimi. Odpravili so se nazaj. Zgrabili so čarovnika in ga vrgli v peč. Čarovnija je izginila in živali so bile rešene. Miha Grulja 2.b Oseba, ki jo imam rad Rad imam veliko znancev: prijatelje, dedija, babico, očeta, bratranca, sestrično, teto, strica... Toda najrajši imam svojo mamico Jožico. Zmeraj mi stoji ob strani in mi pomaga. Le malokdaj mi učiteljica brez njene pomoči v redovalnico vpiše debelo 5. Mamica mi pomaga učiti se in vedno mi snov razloži tako, dajo razumem. Vzgaja me že od rojstva pa vse do šolskih dni. Vedno, ko pišemo preizkus, mi zaželi veliko sreče. Ko sem sam doma in ko gre na službeno potovanje v Francijo, jo zelo pogrešam. Ko sva sama doma, obujava spomine in se igrava igre za dva. Mamico imam rad in se zelo bojim dne, ko je ne bo več. Mamica je ena sama in nikoli je ne bo nadomeščala kaka druga ženska. Petja Paj, 4.d o O O O O O Moji dve zlati ribici Za rojstni dan sem dobil nepričakovano darilo. To darilo sta bili dve majhni zlati ribici. Ena je imela pegice in zato je dobila ime Vesoljček. Druga ribica, ki pa je bila čistokrvna zlata ribica, je postala Zlatka. Toda vse se enkrat konča. Čez nekaj časa mi je poginil Vesoljček in za njim Zlatka. To je bilo prvič in najbrž tudi zadnjič, da sem imel hišnega ljubljenčka. Maj Valerij, 3.b Proslava za 8. marec Letos smo se zbrali vsi, vse lepo pozdravili, smo zapeli dideldu, čeprav je bTu zelo težko. Kviz imeli smo lahak, pa so rekli, daje težak, trobentice so zmagale, ker bile so pametne. Smo se načičkali lepo, na modno pisto se odpravili, tam zaplesali smo lahno kakor ptičje pero. Prireditev smo tako končali, da smo mamam rutke dali, in spet zaplesali, kakor je pri nas v navadi. Sara, Petra, Sintija, 3. c (]Wv)WJJ im, k.v, * mm Rešitev križanke vam pove ime praznika, ki napoveduje pomlad. Pomlad V deželo je prišla pomlad. Na travniku že cvetijo znanilci pomladi. To so: prvi zvončki, trobentice, kronce, vijolice, mačice in forzicije. Tudi ptički že žvrgolijo. Dan je toplejši, jutra pa so še vedno hladna. Očka in mamica sta že opravila delo na vrtu. Posadila sta rože in prelopatila vrt. Ljudje pospravljamo v omare debele bunde, šale, kape in rokavice. Mamici bom nabrala velik šopek rož in to naj lepših rož. Boš to storil tudi ti? Manca Može, 2.b Likovna delavnica Pred kratkim nas je obiskala Borutova mami, ki dela v trgovini Aurora. Učili smo se slikati na rutke, ki smo jih naslednji dan podarili mamicam na proslavi. S seboj je prinesla barvo, čopiče in rutke. Ko je odhajala, smo ji zapeli pesmico Vseh mamic dan. Vesna Hrovat, 3.c tCAbA H.c. Deževen dan Danes je sobota. Zunaj močno dežuje. Trava je mokra in deževniki so prišli na plan. Z Bernardo čofotava po lužah. Barbara Vidmajer, l.b 'Reditev/__________________ o o Govorilne ure Kulturni praznik Poskusno preverjanje znanja SL. J. Skupni roditeljski sestanek 1. in 2. razreda Šolsko tekmovanje za Cankarjevo priznanje Oddelčni roditeljski sestanki v 8. r Informativni dan na srednjih šolah Potopisno predavanje: Laos, Tajska-ob 19. uri Uroš Ravbar Planinski pohod: Žalostna gora, Javornik -planinci; izobraževanje - promocija duševnega in čustvenega zdravja v šoli j Pustno rajanje v telovadnici OŠ Grm Začetek obratovanja šolskega bazena 1 7x: Skupni roditeljski sestanek-pred poklicno odločitvijo 7. razred: Kulturni dan - CD LJ Predmetna stopnja: teden izbirnih vsebin Dolenjska šahovska liga mladih - OŠ Grm Veselošolsko tekmovanje - II. stopnja, OŠ Žužemberk Planinci: Javornik nad Črnim vrhom 8. razred: Opera Ljubljana Regijsko tekmovanje za Vegovo priznanje - OŠ Otočec Vseslovenska akcija čiščenja okolja - MMŠ in Turistična zveza Podelitev bralnih značk, gost Tone Pavček Podelitev Cankarjevih priznanj v KCJT Ekskurzija za učence 6. razreda Strokovna ekskurzija UZ v Pariz 7., 8. razred - začetek tečaja iz CPP Govorilne ure: 1.-4. r., roditeljski sestanek 7.r. Predavanje Šola in strah, Mateja Petrič 4. r.-Musical: Čarovnik iz Oza - Dom kulture Mednarodni dan žensk olsko tekmovanje iz angleškega jezika PK Planinski pohod: Slivnica 8. razred: preverjanje posebnih sposobnosti na srednjih šolah OPZ in MPZ OŠ Grm: KONCERT Dnevi slovenskega izobvraževanja - CD Ljubljana Šolsko Vegovo tekmovanje Državno tekmovanje za zlato Cankarjevo priznaje - organizira OŠ Grm Dan boja proti rasizmu Materinski dan Epi reading badge - angleška bralna značka Ocenjevalna konferenca Študijka konferenca za UZ - Slovensko ljudsko izročilo,-KCJT x Marca še medobčinska revija OPZ in MPZ in resijsko tekmovanje COREL DRAVV-av OŠ Grm ■ O 2. r.: Ekskurzija-Šentrupert L razredi: Ekskurzija-Olimje Finale atletskega pokala - Ljubljana Govorilne ure Državno tek. tehnikov-Lucija, Portorož Državno tekmovanje v Veseli šoli Ekskurzija v Kostanjevico za 3. razrede Eksterno preverjanje znanja v SLJ za 8. razrede Eksterno preverjanje znanja v MA za 8. razrede Akcija zbiranja papirja Športni dan, športne igre Ocenjevalna konferenca Valeta Razdelitev spričeval 8. razredom Dan šole Ocenjevalna konferenca: 1.-7. razreda Zadnji dan pouka, 1 .-7. r., podelitev spričeval Kiparska kolonija Šolski novinci - testiranje Učenci 8. razreda: tuberkulozni test Učenci l.b razreda: zdravniški pregled L- 4 razred: govorilne ure za starše Starši učencev 1. in 2. razred: Predavanje Otrok in mediji, ga. Jazbec Regijsko tekmovanje za Preglovo priznanje Državno tekmovanje za Stefanovo priznanje Občinsko tekmovanje v atletiki za mlajše Občinsko in regijsko tek. za mlade tehnike v Vavti vasi 8. r. bralna značka: Zaključna prireditev BZ - ZPM Mladi literati: srečanje - Krka Državno tekmovanje za Vegovo priznanje Konferenca UZ 4. in 7. razredi: ekskurzija Področno prvenstvo v atletiki za mlajše 3.r. Odhod v ŠN - Lipa, Črmošnjice Državno tekmovanje za Preglovo priznanje 4.a in 4.c: ŠN - Miklavž, Goijanci 8. r. zunanje preverjanje znanja iz SLJ in MA 5. razredi: ekskurzija 3. razredi: baletna predstava 8.a in 8.d: izlet v Gardaland 8.C in 8.b: izlet v Gardaland Naša igra SKRIVNI PRIJATELJ KAJ? KJE? KDAJ? KAKO? licenci 6.a razreda smo se z učiteljico slovenščine Milvano Bizjan dogovorili, da bo med nami stekla posebna igra, imenovana SKRIVNI PRIJATELJ. Lističe z imeni vseh učencev smo dali v škatlo prijateljstva. Nato smo izvlekli listič z imenom svojega sošolca. Skrivaj smo prebrali, komu bomo skrivni prijatelj. Vsak dan smo prinašali pisma in jih dajali v škatlo prijateljstva. Nastajala so pisma, s katerimi smo drug drugemu krajšali dolgčas in si olepšali marsikateri dan. Pod vsebino pisma smo vedno napisali ime SKRIVNI PRIJATELJ. Ko je bila igra končana, smo se skrivni prijatelji razkrili. Ugotovili smo, da nam je igra prinesla veliko lepih trenutkov. Zdaj vemo, kaj pomeni za človeka, če ima občutek, da nekdo misli nanj in mu je pripravljen pomagati, ne da bi za to pričakoval nagrado. Segli smo si v roke in se drug drugemu zahvalili za domiselna pisma. Preberite nekaj pisem, s katerimi se je dva meseca pletla nit prijateljstva. Učenci 6. a En lep pozdrav! Upam, da si se imel čez vikend lepo. Jaz sem slišal, da si šel k Ivani na rojstni dan. Želim si, da bi bil jaz na tvojem mestu. Komaj čakam, da gremo na ekskurzijo, ker se v šoli nič pametnega ne dogaja. Lep pozdrav od skrivnega prijatelja! Hy! Tokrat pismo ne bo dolgo, kajti starši mi težijo, da se moram učit zemeljco. Si sploh pogledal v knjigo? Sej ni važn, men se tud ne da. Ko samo pomislim, me srce boli. Toda, kar je treba storiti, je treba storiti. Zato se bom zdaj kar poslovil. ČaoUU!!!!! Skrivni prijatelj Denis, zdravo! Kako se kaj imaš? Jaz sem zelo srečen, ker sem pisal anglco 4. Mislim, da je ne bom šel popravljat. Včeraj ste se pri tehniki namučili vi, danes pa se bomo mi. Mi bomo šli na podelitev bralne značke, vi, ki pa je niste opravili, boste imeli pouk. Bralno značko opravljam letos že šestič. Potrudil se bom, da jo bom opravljal še naslednji dve leti in na koncu osmega razreda prejel veliko nagrado, ki jo dobijo samo tisti, ki so opravili bralno značko vsako leto. Le potrudi se in jo drugo leto opravi. Lep pozdrav od skrivnega prijatelja O O O O O O Robi, en lep pozdrav! Upam, da si se čez vikend odpočil in si nabral novih moči za nov teden, ki bo kar zanimiv, saj so pred nami izbirne vsebine. Želim si, da bi bil sprejet tja, kamor si najbolj želiš. Sedaj, ko smo že v zadnjem ocenjevalnem obdobju, se le potrudi in se uči, da boš potem, ko boš v roke dobil spričevalo, vesel, ter ga boš z dobro voljo pokazal staršem, vendar ne zato, ker si to moral storiti, ampak zato, ker si ponosen nase. Lepo se imej, uživaj in se uči! Tvoj skrivni prijatelj Arthur C. Clark Konec otroštva Tanka rdeča črta Thin red line Veliko pisateljev ima svoje vizije prihodnosti, večino temačne in grozljive, v katerih ljudje živijo pod nadvlado tuje vrste (ponavadi sluzaste) ali jih vodi kakšen mega računalnik. Arthur C. Clark, znani pisatelj znanstvene fantastike, ima o prihodnosti drugačno mnenje. V knjigi Konec otroštva obišče Zemljane tuja rasa, ki nima nasilnih namenov. Zemlji pomagajo k boljši prihodnosti in jo spravijo iz jedrske in ekološke krize. Seveda pa se vsi ljudje z njimi ne strinjajo in prezirajo njihovo pomoč, kajti zdi se jim, da so ujetniki svojega lastnega planeta. V treh delih se gospodarji razkrijejo in povejo tudi, zakaj so prispeli na Zemljo. Pisatelj odlično prikaže, kako se človek počuti, če ve, da ni sam v Vesolju, da ga je neka tuja rasa prehitela v vseh pogledih. Prepričanje o tem , da smo sami najboljša in super inteligentna bitja, se ob branju razblini. Nejc Gazvoda, 7.b Zadnje čase se popularni filmi z vojno tematiko, zato ni čudno, da je Terrence Mal-ick po dvajsetih letih svojega filma posnel Tanko rdečo črto, vojno dramo, v kateri so v nasprotju s tematsko enakim filmom reševanje vojaka Ryana ukvarja z vsakim vojakom in njegovimi mislimi, ne pa na splošno z vojno samo. Film se dogaja na otoku Guadalcanal, kjer Američani bijejo vojno z Japonci. Vfilmu igra sicer veliko znanih igralcev (Sean Penn, NickNolte, John Tra-volta, Woody Harrelson, George Clooney, Jared Leto...), a ima vsak kratko vlogo, kajti nihče ni glavni igralec. Režiser je hotel, da bi se poistovetili z vsakim vojakom in njegovo usodo, a mu to ni najbolj uspelo, ker jih je preprosto preveč. Terren-cu se vidi, da že dolgo let ni režiral, kajti dolgi kadri lepih tropskih otokov in sončnih vzhodov ne navdušijo več današnje zahtevne in razvajene publike. V treh urah, kolikorfilm traja, j e akcije za približno četrtino. Vse ostalo so prikazi narave in razlaganje vojakov o njihovih tažavah in tega je odločno preveč, zato je zelo težko ostati skoncentriran do konca. Če bi film gledal pred filmom Reševanje vojaka Ryana , bi bil mogoče bolj prizanesljiv, a Spilbergo-va umetnina je postavila standard vojnih filmov za dve stopnički više. Sicer je res, da je Ryan bolj akcijski in da Tanka rdeča črta meri na naše podzavestne strahove, a vprašanja kdo sem, zakaj sem tu, kdo je moj stvarnik, v vojno preprosto ne sodijo. Takrat se boriš in si vesel, da preživiš in se vrneš domov, ne pa da premišljuješ o življenju, ko nad teboj letajo bombniki in ti sovražniki merijo s puško v glavo. Film je bil nominiran za sedem Oskarjev, a ni dobil nobenega. Terrence Malick je sicer odličen režiser, kar je dokazal z neverjetnim filmom Božanskimi dnevi, a je krepko »iz vaje« in nevajen današnjih standardov. Mogoče mu bo uspelo naslednjič, a upajmo, da nam ne bo treba zopet čakati dvajset let. Nejc Gazvoda , 7.b Spomladanski nasveti Jejte čim več sadja in zelenjave. Izberite si drevo, usedite se v senco košatih vej in preberite kakšno dobro knjigo. Ukvarjajte se s športi, ki vas zvabijo ven. Pozabavajte se s tenisom, tekom, kolesarjenjem... Spomladi vam svetujem, da se oblečete primemo času in vremenu. Če bo dan deževen, vam priporočam, da se oblečete bolj toplo in v nepremočljiva oblačila. Kadar pa bo vreme lepo in toplo, si nadenite nekaj, kar ni ne premrzlo in ne pretoplo. S kratkimi rokavi ne pretiravajte. Izkoristite prosti čas za izlete in sprehode v naravo. Novo s knjižnih polic Ko bo vreme sončno, se lotite spomladanskega čiščenja in stanovanje dobro prezračite. SVETUJEM VAM, DA TE NASVETE UPOŠTEVATE IN VAM ŽELIM, DA BI VAM VSAJ MALO POPESTRILI SPOMLADANSKE DNI. Mamša Pogačnik, 5.a Gerland Sarah: Okostnjak brez prsta Vidmar Janja: Peklenske počitnice Omahen Nejka: Silvija Dorris Michael: Deček po imenu Vidi za drevesi Fuchs Thomas: Julija Grozna Sthreiber-Wicke Edith: Benijeva skrinost Powel Randy: Kako seje poljubljati s punco, ki kadi, kot da bi lizal pepelnik Samec Petra: Petrin dnevnik Brežina Thomas: Za prepovedanimi vrati Cole Brock: Grešna kozla Ballantyne R. Michel: Koralni otok Rode Jože: Zakaj je prišla Nevija? Louisa May Alcott: Razcvetela vrtnica Louisa May Alcott: Vsi Jojini fantje Zopet smo za vas pripravili pregled nekaj nih zapovedi na naši šoli. Moda, ki se nenehno šf naši šoli v letošnjem letu nekoliko ustalila in omogočila vsakemu učencu, da svojemu izgledu doda delček, značilen le zanj in ga naredi za samosvojo celoto. Tako ti je vroče, vendar niti slučajno ne bi šla v mesto v kratkih hlačah? Super rešitev zate: pedal pushes ali capri hlače. Za tiste, ki še zdaj ne vedo, kaj je to, naj povem, da so to tričetrt, ki jih vse večkrat vidimo tudi na slovenskih ulicah. V Ljubljani so bile hit že lani. Adidas je na trg poslal nov parfum namenjen ženskam. Svež in športen je njihovo geslo. Prav kmalu ga bomo lahko zasledili tudi v naših drogerijah. Tattoo ogrlica ali po domače »vrtna ograjica« je trend, ki se je pojavil tudi pri nas, prihaja pa iz Anglije. Oblikovala: MAJA E. Moda za dekleta Tudi k nam je, z nekolikšno zamudo, prišel trend šolskih torb, ki se nosijo čez ramo. So praktične in vsekakor dobrodošla poživitev po dolgoletnem nošenju običajnih nahrbtnikov. V modi so tudi kavbojke iz temno modrega denima. Temna barva j eansa poudarja rumene šive, vizualno pa še zoža postavo. Ličenje se je zadnje čase omejilo le na malo svinčnika ter senčila na vekah. Pa še to le pri redkih dekletih. Tudi obutev se ni dosti spremenila. Doc- Marten’s so bili pozimi na skoraj vseh nogah, deklet in fantov. Varovali so nas pri utiranju snežne gazi na poti v šolo. Pomlad pa zopet prinaša dobre stare All-starke in skate-teniske, ki so zaradi svoje uporabnosti resnično nepogrešljive. Prisrčni za poletne dni so tudi sandali DocMarten’s, ki po obliki spominjajo na Dorotejine čeveljčke v Čarovniku iz Oza. Naj večji letošnji modni spektakel bo zagotovo valeta. Dekleta bodo večinoma v takih in drugačnih krilih in oblekah. Glavni modni zapovedi bosta prosojnost in večplastnost. Fantje so že po naravi bolj športni in tako se pri izbiri oblačil zanašajo predvsem na njihovo uporabnost. Najbolj se nosijo skate hlače s stranskimi žepi (tudi veliko deklet jih nosi) ter s puloverjem, ki sovpada z njimi. Barva oblačil je siva, rjava in zelena v različnih odtenkih. Bolj zanimivi pa se mi zdijo debeli volneni puloverji, ki so izredno privlačni s kakšnimi starimi, do konca obrabljenimi leviskami. Fantovske frizure so kratke, vendar lasje niso pobriti, temveč okrog štiri centimetre dolgi, raz-mršeni in na konicah utrjeni z voskom za lase. Maja Erhovnic, 8.a INTERVJU .•W ~r;:- Kateri so bili tvoji in ekipni dosežki pred dvema letoma? Bil sem področni prvak pri metu krogle in medicinke. Ekipno smo bili občinski prvaki v štafeti dvakrat zaporedoma. Predlani smo osvojili tudi srebrno medaljo, lani smo postali prvaki v košarki. Ali si udeleženec kakšnega košarkarskega kluba? Da, igram za košarkarski klub Krka, kjer sta moja trenerja Slavko Kovačevič in Leon Stepaničev. Kako to, da si se odločil za košarko? Sprva mi je bila košarka le rekreacija. Za nadaljnje zanimanje pa meje navdušil brat s svojimi uspehi. Videl sem, da imam tudi sam možnosti za košarko in sem začel redno trenirati. Kaj delaš v prostem času? Igram računalnik, gledam televizijo in spim. 'GLfcPP>T TlfDCN LSMOfclsN r--------' Kdo je tvoj vzornik? Košarkar Latreee Sprewell in moj brat. Imaš kakšne ovire na poti do uspeha? Kateri šport ti je poleg ko- Edina ovira na poti do uspeha šarke in atletike še všeč? sem sam^ Eer sem |en Všeč mi je ameriški nogomet. Kakšne so slabosti v športu? Ni veliko prostega časa. Kaj pa šola? Vpisal se bom v trgovsko šolo, ker mi ne bo vzela preveč časa. Če pa bom uspel v košarki, se bom odločil zanjo. Katere so tvoje želje? Želim si, da bi uspel v košarki in v šoli. Ivana in Nataša, 6.a WRITING GRAFFITI Writing grafFiti can be a good or bad thing. It depends on where you write it. If you write it where writing is allowed, it is a good thing. But if you write it wherever you want, it is a bad thing. Fortunately in our town there isn’t much graffiti. I wonder what graffiti writers are like. I don’t know anyone. Are they foolish, bored or maybe Creative? In my opinion, graffiti can’t be judged good or bad but their writers can or must be. Even if I like graffiti, e.g. COMPUTERS HELP US SOLVE THE PROBLEMS THAT WE WOULDNT HAVE WITHOUT THEM, I dislike graffiti, e.g. WELCOME TO HELL. People can stop graffiti writers in their close surroundings by putting up puhlic graffiti boards or by making graffiti writers wash off ali their graffiti. Primož Brkič, 8.c I don’t see why people think that writing graffiti is such a bad thing. Sometimes I see a slogan that really makes me think about the world today. But it is too bad that most people don’t even read it. And if they don’t read it, they can’t understand it. It is not important what kind of person writes graffiti. The only thing that matters is the meaning of the slogan. Another important thing is that graffiti vvriters must ha ve a reason to do so. Most graffiti writers are very Creative, They must be quite clev-er to make up good graffiti. I tried once because I thought it was an easy thing to do. But I was wrong. It was very hard and I found it impossible. Some of graffiti teliš us a lot. I remember graffiti that I have seen somewhere, IT’S NOT WHAT YOU DO IT’S HOW YOU DO IT. It means that it doesnT matter what we do in our lives as long as we do it well. But there is also graffiti I don’t like. Most of it is rude. I don’t like it, because it doesnT have a certain meaning and it just stands there to insult somebody. In our town there is not much graffiti; so until now we haven’t had many problems with it. But in cities where graffiti writings are often seen, most people don’t like them. I think that the best solution is organising places and boards where graffiti writers could have free hands. And fmally graffiti can be considered a work of art. Katja Papič, 8.a People have one thing in common: they are ali different. ALANIS MORISSETTE STRANI V ANGLEŠČINI Alanis Morissette is 24 years old female singer from Otawa. At the age of 10 she acted in a Canadian soap opera. When she was stili a teenager, she left Otawa and headed for Toronto. Soon she moved to Los Angeles. Her big break through was in 19^95 with her great album Jag-ged little pili. The Maverick Recording co. from Los Angeles, Califomia, made 12 million copies of it. Morissette and her strong, manly hits like: Ironic, You leam, Right throu and You leam made the top lists for Her new album was inspired by ‘spiritually cleaned’. On this album s sometimes cracking voice. Since tf^ womanhood. Her latest video Thank sette and Glenn Ballard ( her co-wr success and mostly good mušic. Tea, 7.a , .Ju, .;tsr iou 'Ciisproncpcesd my name tou aidrj’t for ali the infoUation Before%pi fttrned me away Via it a fflpiut© sir You kiriffbf hurt my feelings You se#tBa as a sweet hack-lcaded puppet And you've got a meal tičket taste Chorus: j I see rierht through you I know right through'you I feel right through you I walk right through ym You tooki® You took a Y|u tooVra* phltAiMn ut temine dim ftr a clamn woxd j Man t think l'd co with my aimy % ouf name j ere Jr “/ou jsC|pPthe oredits for youf n An&7jpider why it's not there i?edpt Chorus AlaniiiPlarfš s eft e: *, Vocalfi Joel Skearer; ahitlr« “ &enmont T«ncl*f Or^an Lanco Morrison: 5ass Laug: Drums Mixed I; Kecoided by Chriatojiiier .Fo«?ei C O • C/5 C/5 'V o 5-i Ck H—> C/5 (D 5-i O O a > n GO Don’t drive any faster than your angel can fly. Glasbena stran GLASBA Še en lep glasbeni pozdrav. Tokrat sem obiskala punce skupine Dream Girls. Obiskujejo 7. razred OŠ Grm. Ujela sem jih pri vaji; pravzaprav mi je bila ta naloga mala malica, saj sem tudi jaz članica te skupine. Postavila sem jim nekaj vprašanj. Lep pozdrav, punce. Za začetek nam povejte, kdo sestavlja skupino The Dream Girls? Skupino The Dream Girls sestavljajo štiri simpatična dekleta: Nika Gazvoda, Sanja Cerjak, Eva Miklič in Klavdija Zoran. Vemo , da ste že posnele svojo prvo pesem Ti se bojiš, zanima pa me, če mislite posneti še kakšno. Ja... (smeh). Na to se že pripravljamo. Klavdija je napisala pesem, ostale pa smo s skupnimi močmi sestavile glasbo. Ali se kdaj tudi sprete? Ne, ker smo vse mnenja, daje prijateljstvo nekaj najlepšega. Si razdelite dela, ki so potrebna za skupino; make up, frizura... Seveda. Vsaka ima svojo nalogo. Jaz skrbim za make up, Sanja sestavlja koreografijo, Klavdija nam dela frizure, Eva pa skrbi za postavo deklet. Kaj bi povedale o sebi? Vse rade plešemo in pojemo. Nika je najbolj nežna punca v naši skupini in vedno nasmejana, a včasih jo prav razganja. Klavdija pozna ves humor na tem svetu, Sanja je nasmejana in vedno polna energije, jaz pa punce seznanjam z dobro glasbo in najbolj norimi idejami. Kje pa ste že nastopale in kakšni so načrti za naprej? Nastopale smo že povsod po Sloveniji. Načrti za naprej... Posneti čim več pesmi in imeti čim več nastopov. Naj še povem, da pojemo backvocale pri pesmici, kije posvečena našemu odličnemu atletu Igorju Primcu. Pozorno jo poslušajte. Naj lepša hvala za ta pogovor. Hvala vam. v V marcu je bil na šoli uspešen koncert pevskih zborov OS GRM. Dirigiral je Matej Burger. Na fotografiji: del zbora in Nejc Novak, povezovalec programa in fant “za vse”. Kaj pa o uničenih dežnikih? Marca sem v garderobi našel svoj dežnik popolnoma uničen. Vidite ga lahko na fotografiji: vse polomljeno, raztrgano, skratka uničeno. Bil sem ogorčen. Želim odkriti tistega, ki se je izživljal nad mojim dežnikom, vendar ne zato, da bi od njega izterjal denar, ampak zato, da bi ga starši in učitelji naučili, da se tako ne dela. Če je ta nepridiprav sposoben v osnovni šoli uničiti dežnik, bo mogoče odrasel uničil avto ali celo sosedovo hišo. Za mnenje o uničevanju dežnikov sem vprašal nekaj učencev. ROK LOBE, 6. D Mislim, da so uničevalci zelo nesramni in da bi od njih morali izterjati denar za škodo. MARUŠA POGAČNIK, 5. A ANŽE DERGANEC, 7. D Zdi se mi zelo grdo, da uničujejo dežnike. Meni niso še ničesar uničili. NINA MURKO, 7. D Mislim, da ni prav, da nekateri uničujejo dežnike. Tega ne bomo mogli nikoli preprečiti in vedno se bodo našle kakšne budale, ki bodo zmožne narediti kaj takega. ANJA BLATNIK, 7. C Če bi mi uničili dežnik, bi povedala dežurnemu. NEJC GAZVODA, 7. B Nekateri, ki so preveč prestrašeni in strahopetni, da bi naredili kaj koristnega, uničujejo dežnike in mislijo, da so frajerji. VOJKA MACEDONI, učiteljica zemljepisa To početje je skrajno nesramno in tega učenci ne bi smeli početi. Te učence je potrebno odkriti, se z njimi pogovoriti o tem, zakaj uničujejo. LIDIJA NOVAK, šolska socialna delavka Nastaja velika materialna škoda in kaže se tudi odnos do sošolcev. Pride lahko tudi do kakšnih poškodb, saj delci dežnika kaj hitro odletijo v oko in povzročijo resne poškodbe. SONJA SIMČIČ, ravnateljica šole Ugotoviti je potrebno, kdo to dela, izterjati denar za škodo in mu preprečiti nadaljnje početje tega. O uničenih dežniki učenci različno razmišljajo. Tistim, ki še nikoli niso bili oškodovani,se zdi uničevanje dežnikov celo smešno. Dajali so mi pomanjkljive izjave, kar kaže na to, da večina učencev sploh ni v skrbeh za svoje, kaj šele tuje potrebščine. Vsi vprašani bi o uničenem dežniku ali vetrovki povedali dežurnemu učencu in učitelju. Vendar, kaj pa lahko dežurni učitelj sploh naredi? Vpraša lahko dežurne učence, kdo je bil v garderobi, ampak saj veste, koliko učencev gre v garderobo in iz nje. Nihče si ne more zapomniti vseh imen, pa še pozna jih najbrž ne. Tako bi tudi jaz, ko sem s fotoaparatom iskal uničene dežnike, lahko postal osumljen uničevanja dežnikov. Nejc Novak, 6.c Preveri svoja obzorja RAZVEDRILO 1. Kdo je zapisal mit o atlantidi? a) Platon b) Aristotel c) Avgust (Gaj Lulij Cezar Oktavijan) 2. Antika je pokrajina, ki obsega srednje Grčije. a) južnji del b) jugo-zahodni del c) jugo-vzhodni del 3. Irska je otok v a) Britanskem otočju b) v Aziji c) Kanarskem otočju 4. Mikenska civilizacija je a) predhodno obdobje b) grška kultura c) rimska kultura 5. Sokrat je bil a) rimski filozof b) judovski filozof c) atenski filozof 6. Kdo so bili čeroki? a) severno - ameriško indijansko pleme b) afriško pleme c) havajsko pleme 7. Kaj je čarovništvo? a) samostalniška beseda b) uporaba nadnaravnih sil v zle namene c) uporaba nadnaravnih sil v dobre namene 8. Kje leži Čile? a) med Tihim oceanom in Andi b) v Atlanskem oceanu c) med Atlanskin oceanom in Indijskim oceanom 9. Kdo je bil Konstantin? a) grški cesar b) vodja afriškega plemena c) rimski cesar 10. Rusija je država v ■N a) srednji Evropi b) v južno vzhodni Evropi c) v vzhodni Evropi 1 ll.Veliki kitajski zid je utrdba zgrajena \ a) severni Kitajski b) vzhodni Kitajski c) južni Kitajski Ivana, 6.a Bll ‘301 ‘36 ‘B8 ‘q/. ‘B9 ‘35 ‘qf ‘E£ ‘(\z Tl :9a;is9J Oblikovala: NATAŠA R. Odnosi med ljudmi Mnogi so pozorni do soljudi. V njihovi družbi smo radi in nam je prijetno. Kaj pa ti, si pozoren do bližnjih? Izveš lahko v testu pred sabo. 1. Na prehodu za pešce zagledaš staro gospo, ki ne more čez cesto. Kaj storiš? a) Stojiš poleg nje in seji smejiš b) Greš do bližnje osebe in jo prosiš, če ji pomaga, ker nimaš časa. c) Primeš jo za roke in jo odpelješ čez cesto. 2. Srečaš osebo, ki jo poznaš: a) Greš mimo in se delaš, daje ne poznaš. b) Pozdraviš jo in nekaj časa se pogovarjata. c) Tiho pozdraviš in greš naprej. 3. Sošolec ne razume snovi. Kaj storiš? a) Povabiš ga domov, kjer mu razložiš snov in se skupaj učita. b) Posmehuješ se mu in vsem poveš, da on nič ne zna. c) Nekaj časa se mu smejiš, potem pa to poveš učiteljici, da bi mu pomagala. 4. V razredu se pretepata dva sošolca. Kaj storiš? a) Spodbujaš ju in se jima pridružiš. b) Trudiš se, da bi pretep preprečil-a. c) Pretep te ne zanima, zato se odmakneš. as jo>j itrejso 'nppso bu sijsnd 9u .reSopu ut oiu3[qojd 3SA SIS9J up ‘sipapod OUpSA 3S fes ‘ifpjBfud psui is b - uaf^nfjuj OS-Ib '3AB[S Sipq 3U B§3; ipBJBZ IS jBpusA ‘ipSrup L[iui3[qojd o SBf[ -SIUIZB^I 'UllSrup SBŽBUIod B - pB"y OP-iz ■B-u9Jizqo ipoq ui ipnfj op uiosoupo UIlfOAS pBU IJSIUIBZ 9S Ul Uiqod OJBZ ‘B-|BA0q9J10d fep?[ soq of p ipip ‘i§tup oiubs of9fnq9Jiod 9u ioouioj 'S9J m OJ B ‘tlJSAS BU B - UIBS IS Bp ‘SIJSI]A[ oz-o 5. Po nesreči razbiješ stekleno omaro. Kaj storiš? a) Zanikaš dejanje in obtožiš drugega. b) Tiho sediš in čakaš, kaj se bo zgodilo. c) Priznaš krivdo, se opravičiš in poravnaš škodo. 1. 2. 3. 4. 5. A 0 0 5 0 5 B 5 10 0 10 0 C 10 50 10 50 10 KRIŽANKA Vsak primer je rešljiv 1. Rima na šalo je__________________. 2. Poleti se gremo kopat v slano _______________. 3. _________________je del kopnega pred morjem. 4. Poleti vsi radi ližemo________________. 5. Ko-ko-dak se oglaša _________________. 6. Da zašijemo obleko, potrebujemo sukanec in__________________. 7. Slikar za slikanje uporablja_______________. 8. Na polju raste_________________. 9. Besedi lama spredaj dodaš sa in dobiš________________. 10. Stavba, v kateri oddamo pošiljko, je_______________. 11. Za lepljenje uporabljamo_________________. 12. Poštar je prinesel________________. 13. Rumeno kot pišče in okroglo kot krog je________________. Alja Fir, 5.a 1. 2. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. »SIdOSVD INSIOS« ‘9™os ‘ouisid ‘oiidoi ‘ejsod ‘buibjbs ‘>[uui ‘oidoo ‘ojSi ‘so>[o>[ ‘p3jopu|s ‘Bjnqo ‘ofioui ‘bjos ioajiso^i Zgodilo se je neko sredo med razrednikovo uro. Bili smo sredi pogovora o pomembnih rečeh, ki se dogajajo v našem razredu, ko so se nenadoma začela odpirati vrata. Ker so se neprestano odpirale in nam kvarile uro, smo napeli svoje možgane in premislili o problemu. Po kratkem premisleku smo ugotovili, da je povzročitelj veter, ki neprestano kroži in odpira vrata. Zato sta dva učenca uporabila inovatorsko žilico in privezala stol na vrata z brisačo. Tako je bil problem rešen. Če šola potrebuje inovatorje za rešitev podobnih problemov, naj se zglasi v 6.d. Fantje smo na razpolago. Nejc, Igor in Aljoša, 6.d Sandro Botticelli: Pomlad (detajl) - 1482 NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK: XI, JUNIJ 1999, ŠT. 2, 3 GLAVNA UREDNICA: MAJA ERHOVNIC, 8.a UREDNIKI RUBRIK: NOVINARJI 5., 6., 7. in 8. razreda ŠIRŠI UREDNIŠKI SVET: MILVANA BIZJAN (odgovorna urednica, lektorica, mentorica), BRANKO ŠUSTER (mentor likovnega in grafičnega oblikovanja), JERCA BOŽIČ (mentorica novinarka, zunanja sodelavka), LILI VAVŽIK (prispevki razredne stopnje) Fotografije: učenci novinarji in drugi fotografi Računalniško oblikovanje besedil: Nejc Novak, Tomaž Šuklje, Maruška Spasovski, Miha Žnidaršič in mentorica računalniškega krožka ALENKA SPASOVSKI Računalniška priprava za tisk in filmi: Maja Pavlin TISK: OPARA Število izvodov: 500