2 2001 XXXII V Z GOJA IN IZOBRAŽEVANJE 40 Valerija Pukl Osnovna šola Vransko NADARJENI - IZZIV ZA BOLJ KAKOVOSTEN POUK ALI KAKO USTVARJATI N A D PO V P R E Č N E Ž E ? V vsakem od nas je kralj , spregovorite z njim in prišel vam bo naproti. M. Ferquson Na naši šoli se že nekaj let sistematično ukvarjamo s kakovostjo vzgojno-izobraževalnega procesa, in sicer z vidika potreb današnjega časa. Zaradi bliskovitega tehnološkega napredka znanje namreč spreminja svojo naravo in je otroke treba oborožiti predvsem z znanjem za življenje, s sposobnostmi reševati lastne težave, hkrati pa razviti spretnost učinkovitega sporazumevanja in dobrih medčloveških odnosov. Skratka, kako od poslušnega ponavljanja k razvijanju sposobnosti za sodelovanje in komuniciranje. Kako prebuditi v njih zaupanje vase in samozavest, da bodo znali neodvisno odločati in ustvarjalno razmišljati. Ne obupati, temveč vztrajno iskati rešitve ... Ob tem pa razviti tudi občutek odgovornosti - do sebe in drugih. To pomeni, da ne more biti v ospredju šole zgolj cilj, da učenci znanje vrednotijo le z vidika možnosti unovčenja, temveč tudi moralnega presojanja. To pa je modrostno znanje, o katerem govorita tako Ozvald (1927) kot Marentič - Požarnik (2000, 165). Kako torej do takšnega znanja, ob tem pa upoštevati enkratnost vsakega posameznika in njegove potenciale? S tem vprašanjem smo se ukvarjali še posebno |Sj poglobljeno v okviru državnega projekta Spodbujanje razvoja nadarjenih otrok, ki ga je vodila Tanja Bezič. PREDSTAVITEV SOLE Smo podeželska dvooddelčna šola s podružnično > šolo Tabor in dvema enotama vrtca. Z letošnjim šolskim letom smo postali 9-letna šola. V stoletni šoli, odeti v mavrične barve, se učenci počutijo domače, le škoda, da se jih mora v šolo voziti kar 80 %. Prelepa okolica šole z drevesnim nasadom ob igrišču, urejenimi nasadi zdravilnih zelišč in gozdno učno potjo daje učencem učilnico na prostem, hkrati pa tudi poučen sprehod ob naravnih in zgodovinskih znamenitostih. O V viziji naše šole smo zapisali, da bomo uspešni le, če se bomo v prizadevanjih za naš skupni cilj medsebojno sinergično povezali, pri čemer bo vsakdo daroval najboljše, kar premore. Torej timski pristop in spodbujanje sposobnosti pri vsakem posamezniku je osnovna opredelitev, s katero gradimo šolo 21. stoletja. PROJEKT ZA NADARJENE MOČNO POSPESI VPEUEVANJE SPREMEMB V IZOBRAŽEVALNEM SISTEMU ŠOLE Na podlagi razvojnega načrta šole za delo z učenci s posebnimi potrebami je nastal operativni načrt izvajanja in spremljanja programa za delo z nadarjenimi učenci. Vzporedno smo načrtovali ustrezno izobraževanje nosilcev in izvajalcev programov ter vseh učiteljev. Obogatitveni programje obsegal: dodatni pouk pri nemškem jeziku, računalniški krožek in sobotno šolo. Vsak učitelj je izdelal svoj operativni in akcijski načrt za spremljanje učinkov in sprotno spopolnjevanje programov. Sama pa sem izdelala načrt spremljanja pouka na podlagi načrtovanega uvajanja sprememb. KRATKA PREDSTAVITEV OBOGATITVENIH PROGRAMOV Program dodatnega pouka nemškega jezika je učitelj oblikoval skupaj z učenci in pri tem izhajal iz interesov otrok. Cilj je bil usmerjen v razvijanje sposobnosti za medkulturno razumevanje, in sicer z izbranimi temami. _ * Učenci so v delavnicah aktivno uporabljali nemški jezik, saj so si med drugim dopisovali z učenci v tujini, na koncu pa izdali časopis. Pri računalniškem krožku so učenci spoznavali različne računalniške programe, ki so jih nato spopolnili s svojo ustvarjalnostjo: izdelavo projektnih nalog na različne teme, oblikovanjem časopisa in lastne spletne strani, ki sojo objavili na internetu. V sodobni šoli so izvedli naslednje ustvarjalne delavnice za učence od 5.-8. razreda: kiparsko, za osebnostno rast, meteorološko - vreme, za mlade pesnike - prvi pesniški poskusi, za mlade biologe - vrednotenje gozda nekoliko drugače, za mlade geografe 41 VZGOJA IN IZOBRAŽEVAN JV E 2 2001 XXXII - pedogeografija, za mlade zgodovinarje - raziskovanje kulturne dediščine v kraju, astronomsko - Zemlja v vesolju, računalniško - izdelovanje vizitk, vabil, dokumentov in izdelava domače strani. KATERE SPREMEMBE SMO UVAJALI? Cilje smo si zastavili nekoliko širše, skladno s priporočili Sveta Evrope o izobraževanju nadarjenih otrok. Med njimi je zanimivo zlasti tole: Skrb za posebno nadarjene otroke na predmetnem področju bi morala biti prednostno organizirana znotraj rednega šolskega sistema, od predšolskega izobraževanja dalje. Fleksibilen učni načrt, večje možnosti za mobilnost, obogateno učno gradivo, avdiovizualne pomoči in projektno usmerjeni učni stili so načini in tehnike, ki pospešujejo razvoj vseh otrok, ne glede na to, če so nadarjeni ali niso, in omogočajo identifikacijo posebnih potreb v najzgodnejšem času (Ferbežar 1986). Glede na to smo v obogatitveni program šole usmerjali učence po merilih splošne ali delne nadarjenosti, pa tudi interesov. V pouk smo sistematično uvajali od 1. do 8. razreda aktivne metode in prijeme, kot so: terensko delo, razis¬ kovalno učenje, projektno učno delo, timski pouk itd. Učenci so razvijali spretnost medpredmetnih povezav, skupinskega sodelovanja, samostojnega preučevanja virov, pogajanja, uporabe informacijske tehnologije ipd. Z izkušenjskim učenjem so razvijali kritično in ekosistemsko mišljenje. Zlasti na razredni stopnji'so učitelji posebno razvijali zanimiv, pester in prijeten pouk s poudarkom na veččutnem, medpredmetnem in projektnem učenju. Podobno je tekel proces na predmetni stopnji, le da je tu medpredmetna povezava in projektno delo nekoliko težje zaradi neprilagojenih učnih načrtov. Vendar pa smo prav zaradi sistematičnega uvajanja novosti letne priprave tudi na predmetni stopnji že precej uskladili z zahtevami 9-letne šole. KAKO JE POTEKALA EVALVACIJA IN KAJ JE POKAZALA? Izvajanje in učinke programov smo spremljali sproti in na koncu, in to pri učencih, učiteljih in starših. Osnovni instrumentarij za evalvacijo so bili različni vprašalniki za vsako posamezno dejavnost, nato pa še za projekt Spodbujanje razvoja nadarjenih učencev v celoti - v letih 1999 in 2000. In kakšni so bili rezultati izvajanja programov? Naj navedem le nekaj glavnih ugotovitev. Vidno seje izboljšala klima za nadarjene na šoli. Vplivi programov za nadarjene so se spontano prenašali tudi v pouk, kar je najpomembnejše. Učitelji pogosteje skrbijo za učenje na višjih taksonomskih nivojih, bolj spodbujajo izražanje idej. Bolje razumejo in sprejemajo drugačnost teh otrok. Ocenjujejo tudi, da sta se na podlagi teh programov izboljšala tako znanje teh otrok kot njihova motivacija. Ob sistematičnem uvajanju skupinskega pouka, npr. sodelovalnega učenja, smo učence usmerjali v sodelovalno namesto tekmovalno situacijo, kar je vplivalo na razvoj medosebnih inteligenc in interakcije v skupini. Pestra in bogata paleta dejavnosti je prebudila v otroku mnogo več inteligenc kot tradicionalni pouk - predvsem pa je vsakomur ponudila možnost, da zablesti na svojem področju, kajti vse hitreje razvijajoča se informacijska družba potrebuje vedno več ljudi z uravnoteženo kombinacijo različnih sposobnosti, ki se jim v zadnjem času močno približuje razvijanje praktične inteligentnosti oz. zdravega razuma. Ta se kaže v sposobnosti znajdenja v življenjskih in poklicnih situacijah (Marentič - Požarnik 2000, 147). Podobno ocenjujejo program tudi učenci, prav tako ga podpirajo starši. SPREMEMBE UČENJA SO ZAHTEVALE TUDI SPREMEMBO KLIME NA ŠOLI Ugodna razredna in šolska klima, ki spodbuja kakovostno komunikacijo na vseh ravneh, je osnovni pogoj, da se lahko razraste ustvarjalni vzgojno- izobraževalni proces. Zato jo gradimo sistematično in postopno v tesni povezavi z učenci, učitelji in starši. Pri tem nas vodi vrednostna opredelitev eko šole, kije zapisana v okoljski kodi in postaja vse bolj tudi naš način življenja. V njej smo zapisali sistem vrednot, ki omogoča vsakemu učencu napredek po njegovi meri. s To pomeni učencu strokovno pomagati pri spoznavanju samega sebe, njegovih močnih in šibkih točk, na podlagi teh ugotovitev pa prilagoditi pouk in ga usmerjati v programe, ki razvijajo njegove potenciale in dvigajo samopodobo oz. krepijo samozavest. Tako pri pouku kot zunajšolskih dejavnostih razvijamo pozitivne medosebne odnose, medsebojno pomoč, v sodelovanje za skupne cilje ali akcije. Življenje nam je naj višja vrednota. Prizadevamo si, da bi lahko učenci v svojem drugem domu zadovoljevali čimveč svojih potreb - vključno z razvijanjem lastnih zmožnosti za samouresničevanje. Navedeno si prizadevamo doseči z različnimi vzgojnimi projekti šole, kot so: Ločevanje odpadkov, Energija - varčevanje in iskanje alternativnih virov, v Človeška energija - pridobivanje in pozitivna izraba m < N > UJ a O 42 (nenasilje), Žarek upanja - spodbujanje učencev k dobrodelnim akcijam in v prostovoljno socialno delo, Naj eko razred - tekmovanje za najbolj urejen razred (po okolju in drugih prizadevanjih učencev), Samopodoba učencev - projekt za učence predmetne stopnje ipd. Poleg tega organiziramo vsako leto s sodelovanjem staršev in gostov teden otroka po njihovi meri, razpisujemo literarne natečaje, organiziramo literarni večer in okroglo mizo o perečih problemih mladih. Vse te aktivnosti uspešno potekajo zato, ker so tako učenci kot starši dejavno vključeni v soustvarjanje celotnega šolskega programa - zagotovljenega in obogatitvenega. Zavedamo se, da so lahko otroci mnogo zmogljivejši, če prevzamejo starši del odgovornosti zanje in jim pomagajo pri razvijanju nekaterih spretnosti. Že nekaj let potekajo izobraževanja ali svetovanja za starše nadarjenih otrok in posebni posveti za starše tistih učencev, ki so vključeni v tekmovanja v znanju. Tako so pravila igre vsem znana in z medsebojnim sodelovanjem so dosežki mnogo boljši. Le v spodbudni in ustvarjalni klimi je prostor za demokratično in konstruktivno komunikacijo, ki spodbuja kritičen dialog in kompromisne rešitve. In le tako so učitelji uspešni in motivirani za delo, se dobro počutijo in so samozavestni - zato pa tudi dober vzor učencem. Spremljanje pouka je potekalo predvsem v obliki medsebojnih hospitacij, analiza in vrednotenje pa v okviru strokovnih aktivov. Kar 42 % učiteljev je bilo hkrati vključenih tudi v obogatitveni program, ki smo ga spremljali po metodi akcijskega raziskovanja. Načrtno razvijanje otrokovih sposobnosti je potrebno tako pri pouku kot zunajšolskih dejavnostih. Medsebojno oplajanje metod, postopkov in oblik učenja je potekalo spontano, kar ocenjujem za naj večji dosežek tega projekta. Analiza dosežkov na tekmovanjih v znanju in drugih natečajih prav tako kaže vidnejši napredek v zadnjih dveh letih, dvignila pa se je tudi raven splošne izobrazbe in uporabnega znanja. Evalvacija celotnega projekta pri učencih, starših in učiteljih je pokazala izjemno dobre rezultate, predvsem pa pozitivno klimo za nadaljnje delo z nadarjenimi. NAMESTO SKLEPA Zapisane spremembe so ideal - vizija šole za 21. stoletje, pa vendarle jih je prav projekt za nadarjene močno pospešil. Po mnenju dr. Roberta Reasonerja sedanje metode izobraževanja preprosto niso primerne za naš čas, ki zahteva povečano ustvarjalnost, voditeljske sposobnosti, iniciativnost in zmožnost za trajno učenje. Dodaja še, da sije treba nujno prizadevati za povečanje človekovih sposobnosti, kijih danes mladi vse preveč izgubljajo z drogiranjem in nesposobnostjo za razumevanje z drugimi. v Sola prihodnosti mora biti torej usmerjena v ustvarjanje nadpovprečnežev, ki bodo samozavestni, bolj sodelovalni kot tekmovalni, ki bodo znali kritično misliti, reševati svoje in skupne težave, biti sočutni in sploh ustvarjalno bivati. Le tako bo mogoče graditi svetlo skupnost srečnih, uspešnih in duhovno razvitih posameznikov. LITERATURA Ferbežar, J. (1996) Priporočila Sveta Evrope o izobraževanju nadarjenih otrok. V: Informacije. Ljubljana: Republiški zavod za zaposlovanje. Gardner, H. (1995) Razsežnosti uma. Teorija o več inteligencah. Tangram, Ljubljana. Jaušovec, N. (1991) Kako uspešno reševati probleme. DZS, Ljubljana. Jaušovec, N. (1993) Naučiti se misliti. Educa, Nova Gorica. Ozvald, K. 1927. Kulturna pedagogika. Kažipot za umevanje včlovečenja. Slovenska šolska matica. Ljubljana. Petrovič - Jesenovac, B. (2000). Stvaritelj nadpovprečnežev. V: Ona , 2, 11-14.