ARHI VI XVIII 1
lz arhivskih fondov in /birk
89
Iz arhiv sk?h fondov n zb rk
Celjska obrt v 18. stoletju v luu arhivskih dokumentov (Zbirka obrtnih lisiin (ZOL) Zgodovinskega arhiva v Celju)
ALEKSANDER ŽIŽEK
Celje je bilo v zgodovini podobno ko: drugi poselitveni centri hkrati tudi lokalno obrtno in trgovsko središče. Vplivno območje mesta pa se je za razliko od imnjših središč razprostiralo na precej razsežnem ozemlju. Provuorično bi tako ahko za skraii i doseg cel skih gospodarskih združenj vzeli naslednje kraje Vuzenicc in Lovrenc na Pohorju (na severu), Slovensko Bistrice (na SV\ Rogatec (na V) Brežice fna J). Mulnik in Ljubno (na Z) ter Dravograd (na SZ). Omenjena omejuev je, kot'rečeno (gplj provizoriena m se lahko od obrti du obrti (nLbistvcno) razlikuje, opisano območje pa jc hkrati tudi Drostor ki ga pokriva v naslovu omenjena zbirka ZAC.
Obrt (in obrtna združenja) so bila spočetka fsreanji vek) izrazito deželna (stanovska) dome na' saj so deželni stanovi pobg ostalih funkci opravljali tudi nadzer tad obrtnimi zadevam. (Ob upoštevanju dejstva da so cehi delovali kot avtonomni organizmi glede vprašani produkcije, kakuvosti, konkurcncc in obalne discipline.) Krepitev deželnoknežje oblasti n? račun stanovske avtonomije se je odslikavala kasneje tudi pr regulacir obrtnih vprašanj skrb za to so na ope rativni ravni prevzele kresijc (v mestih magistrati: lud; z. imenovanjem obnnih komisarjev za po; imczne sklad ni ce). Pomembr.o preloinr..co podržavljanja obrtnih zadev obenem pa tudi i/hodišče vsakega raziskovanja, predstavlja vsekakor nolranjcavslrijski obrtni red iz leta 1732, ki je namenu normati^n. okvir za organiziranje obrti in ;)brtn'h. združenj n? našem ozemlju (navajajo pa ga tudi kot predpis, ki je ukinil cehovsko avtonomijo) Omenjeni obrtni red je zanimiv predvsem zategadelj, ker predstavlja osnovo Številnim dokumentom ZOL 'potrditvam cc-b.vskih pravil - s tem predpisom so cehi namreč izgubili svoje "privilegije ).
Težišče ZOL je obdobje obrtnega "inter-regnump med,leti 173? in 1859 .'razglasitev svoboda obrti in industrije formalen konec cehov, predpisane p? so bile obrtne zadruge), ki j« cehe umetno sicer vzdrževal pn življenju (ker zanje pač ni bilo pametne zamenjave), vseeno pa je.njihove Iruibenc in siceršnje koripetcnce močno omejil. Delovanje cehov so nadzorovali različni "obrtni" ali "cehovski'* komisarji, .ki jih je lokalna oblast (magistrati, kresijc) kot-nad-
zorne organe pošiljala na zasedar a skladnie, ki brez, njihove prisotnosti i:> sogiasja niso mogle sprejemali usodnejših odločitev. Komisarji (in z n.jmi državna oblast) pa so vplivali tuai na izbor/potrjevanje cehrnoj sirov.
Cehom/skladnicam je bila v tem obdobju namenjena vloga primarno knrilaiivnih in cerk veno-bratovščinskih subjektov, medtem ko so n ihovo poslanstvo v obrtni sler normai vnc karseda zminimalizinli (postavljanje prej avto nomnih cehovskih organov pod državno kontrolo, opuščanje cehovskega "sodstva" v korist civilmh sodnih inštane ipd,)-
Glavnin« dokumentacije Zbirke obrtnih listin izvira iz 18. stoletja, kar je zanimivo predvsem za' raziskovalce modernizacije družbe (lorczi-jansko-joželinskin reform krepitve vioge države, .^umiranja starih (cehovskih^ oblik obrUvikcgr organiziranja), na žalost pa nam "mladost" le zbirke ne more odgovoriti na nekatera vprašanja V zvezi z začetki cehovske organizacije na Cclj skem
Količinsko največji segment omenjene zbirke je navezan na raznovrstne potrditve cehovskih svoboščin (v ZOI najoemo kar 11 tovrstnih do: kumentov - prepisov .n originalov), precej pa j^ tudi pomočniških in mojstrskih "pisem' (spričeval; skupaj %).
Zanimi 'i so kraji izstavitve posameznih dokumentov iz tega sklopa s ij najdemo med :njim; mesta iz najrazličnejših predelov donavske mo narhijc in nemških dežel (od običajnih Gradca, Dunaja ijo malce oddaljenejših Mainza, Bay-reutha, Litomcrca, Čcske Lipe ali Slavonske Po-žege). Dragocene informacije o r.iigrrcnskih tokovih pa nam lahko nudij 3 (resda maloštevilna} potrdita o (obveznih) ootovan'ih ¿pomočnikov (hrbtno stran priporočila/pomočntjkega pisma so nekajkrat uporabili kot notni list za spremljavo pomočnikovega potovanja; mestne oblasti so s pečatom potrdile bivanje pomočnika v nekem kcaju in pripisale tud: cilj njegove' naslednje etape, primer za to je ZOL, in v. št -28 Koti)
Zelo shematično bi lahko naše zbirko razdelili na tri skupine dokumentov, ki jo sestavljajo:
Prva | skupina (de/.elnckncžji akti - potrditve) je sicer zanin va ¿a globalno razume-
90
b arhivskih fondov in zbirk
iRHIVI XVIII 1595
vanje pravil igre med obrtnimi združenji in državnimi inštitue.jam«, ne daje pa vpogleda v CEHOVSKI VSAKDAN in v odnose i.ied člani nosamezne skladnicc ("lnnung', "Laade').
Na veliko vprašanj s področja "notranjega življenja in organiziranosti cehov/skhdnie/obrt nih zdru:"enj nam lahko odgovorijo J viri prve roke"' - raznovrstni 'protokoli", " mojstrske", "pomočniške" ali "naklad ne (nAuflcfi') knjige Knjige o svojeir delovanju in članstvu (vajendh: pomočnikih in mojstrih) so "odila vsa obrtna združenja/cchi, za Celje in Širšo okolico na sc se ohranile naslednje knjige za posamezne obrti/cehe:
Peki
Mojstrsko - vajenišk? knjig? (H93-1870) Pcmoeniška knjiga (1793-18-JO) Pomočniška kni.;a (izstavljenih cčnih pisem) (1805-1830) ■
Mesarji
Mojstri ka knjiga (1816-1831)
Nakladra (pristojbinska "Ajflago Buch") knjiga
(1816-183') Vajeniško'- pomočniška Knjiga (1816-1831) Knjiga zapisnikov (protokol) ir dnevnik (1832-
Skupna mojstrska/ naklacina m vajeniško - no-
moeniška knjiga (f 844 1884)
Knjiga /datkov mesarske skladiuec (Flcischer=
liinung Ausgaben; 1869-1878) i ■
Barvarji, tkalci in klobučarji
Protokol celjske četrtne barvarske sklatiniee (¡759/60-1843)
Zidarji, Kamnoseki in tenarji
Pomočniška (in mojstrska) nakladnfi knjiga ' (1778 18U6)
Vaicmsko - pomočniška in mojstrska knjiga (P80-1855)
Lončarji
Knjiga (protokol) lončarskega ceha (1826-1875)
Mizarji, ključavničarji, ostrogarji, urarji in ' puškarji
Pomočniška knjiga (1805 1839)
Usnjarji, čevljarji in .ledlnrji Knjiga usnjarskega ceha (P96 1891)
Kovači in kolarji
Vajensko-pcmočniška Knjiga (1844-1884,
iretjo skupino dokumentov predstavljajo pomočniška in mcjFtr ¡ka jpriecvala/ucna p.snia.
Med iantmivejše dele zbirke bi uvrstil še iona ljubljanski-usnjarske družine Jrncch, ki zajema obdobje rped letoma 1774 in -1903 (inv. Št. 49
Usnj - 19 dokumentov) ter rudarsko prisego ( 'Der pergkbnappcn spceiai aydt ), katere prepis izvira (domnevno) iz 18. stoletj? (inv št. 42 Rud) z njo pa so ruoarji svojemu gospodu ir delt dajalcu" hnmberSkcmu Škotu obljubljali vestno delo in vdanost.
R2 enot, ki sestavljajo ZOL sem uredil glede na ustvarjalca (po obrteh j, znotraj te delitve pa sem enote uredil kironoloŠko. Sad tege je naslednji sistem-
I	Peki
II	Mesnrji
III	Barvarji, tkalci in klobučarji
IV	Knjige vezi
V	Zidarji, kamnoseki in tesar'11
VI	Kotlarji Vil Lončarji
Vili Mizarji, Ključavničarji, ostrogarj,, uraPi m pu^karj
iX Usnjarji čevfirji in sedlarji X Kovači in koiar XI' Trgovci
XI) Razno (dokumenti, ki' niso n-:pouredno povezani /.opravljanjem obrti, vendar so naslovniki/izdajatelji obrtniki/ Pomagala ža uporabo omenjene zbirke so namenjena • kar. najširšemu krogu uporabnikov z različnim predznanjem1 pri delu z arhivski m gradivom
Osnovno informacijo ponuja picccj izčrpen vodnik po zbirki (trenutno ¿golj za čitalniško uporabo). V njem je za vsako listinoflcnjigo posebej podan opis (material, mere, pečat pod pisi) in rr.zširjcii regest (kar je pos;b:: pomembno pri deiu s potrditvami cehovskih ora-vil), kot dopolnilo'pa je smotrno uporabi tudi Vednik po fondih in zhirkah ZAC iiz leta 1985, v pripravi naje novi),
Najstarejši dokument ZOL'ic listina graŠkega knjigoveza Paula Homerja (1692 inv št.'10 Knjt), vezana na predaj )/pr"dajo pravice do opravljanja obrt" ("jus ), najmlajši pa učno pismo kolat a Janeza Šurka z Ljubn ;ga (iz leta 1932, inv Št: 71 Kol). S stališča dostopnosti (pripravljeni regf iti) in aktualnosti (gospodarska zgodovina) računamo na uporabnike medrrladimi raziskovale- ' (višji razredi osemletke, gim nazija), zanimivejši del (raznovrstn protokoli) pa bo gotovo pritegnil lud i Študente (zlasti sanK.stO|nc zgodovine) in raziskovalec s področja gospoT darske ter urbnne zgodovine (mest) Precejšen del zhirke vpomočniikihAičnih in mojstr-skih pisem/listin) ima nenazadnje tudi umetnost-nozgodovinske vrednost *(vedute, nokaj cehovskih pečatov).
Pričujoča predstavitev Zal ne more biti popolno'poročilo o uporabnosti in natančni vsebini vključenih listin m kniig, potencialnemu raz iskovaleu pa kljub temu lahko'nudi etripne i-iformaeijo in ga morda opozjn na določene dokumente, ki-bodo ✓ novem vodniku Z,\C pr-vjč predstavljeni uporabnikom