Maribor dne 29. avgusta 1934, Posamezna številka stane IHn PODAR Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—. četrtletno Din 9.—. inozemstvo Din 64.—. Po;štno-čekovni rač. 10.603. LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5. Telefon 2113. Cene Inseratom: cela stran Din 2000.—, pol strani Din 1000.—, četrt strani Din 500.—, Vs strani Din 250.—, Vi« stran: Din 125.—. Mali oglasi vsaka beseda Din 1.—. Vsak je svoje sreče kovač, pravi znani pregovor. Naj si skuje tvoj sosed srečo ali nesrečo, to je njegova stvar, ki se ti v njo ni treba vtikati. Drugače pa je položaj, ako tvoj sosed s svojim dejanjem ali nehanjem ograža tvoj mir in tvoje pravo. Tudi o narodu velja isto. Vsak narod sd uredi lahko svojo hišo, (kakor hoče, ter počenja v njej, kar hoče. Samo kaj takega ne sme počenjati, Gvar krši pravo sosednih narodov ter spravlja v nevarnost mir med narodi in državami. Kakšno nevarnost pa po-menja in predstavlja narod, ki je vklenjen v spone fašistično-nacionalistične diktature! Volje takšna ljudska masa nima lastne ter je tudii ne sme imeti. Odločilna je samo ena volja, in to je volja neodgovornega, vsepravnega in vse vladnega voditelja. Kakor on misli, tako morajo misliti vsi; kar on zaukaže, morajo izpolniti vsi. Če on izda komando: zgrabite vsi za orožje, bodo to storili, če ne iz drugega nagiba, pa iz strahu, da jim ne bi, ako bi se ne pokorili, ducejeva milica ali fuhrerjevi napadalni oddelki in brambni odredi razbili neposlušnih glav. Voditelji skrbijo za to, da ne bo njihova komanda, izdana o času, ki ga smatrajo za pravega, ostala votel glas brez resonance. V to svrho oborožujejo ne samo vojsko, marveč vse ljudstvo. Oboroževanje je dvojno: duhovno in gmotno. Prvo se vrši na tak način, da se z železno doslednostjo pobija med (množico mirovna misel ter se p o vel i-¡čuje ideja vojne, da se zasmehuje načelo pravičnosti in ljubezni ter se raz-paljujejo strasti sovraštva, osvajalno-sti in pohlepnosti. Duhovno oboroževanje se vrši zlasti med mladino, koje )duh se popolnoma militarizira in koje srce se zatrduje k nasilnosti in okrutnosti. Tako vzreja fašizem nt- samo ¡moško, marveč tudi žensko mladino. Svoj čas je papež Pij XI. protestiral proti temu, da se vzgojujejo v Italiji dečki in celo tudi deklice v dunu in k duhu puške in revolverja. Duh nemškega narodnega socializma mi nič boljši, marveč celo siabši, ker je izavestno poganski. Hitlerizem oznanja ¡nemški mladini ta-le nauk: »Nemški ¡človek se je končno vendar le prebudil in vrgel za vselej raz sebe sramoto tisočletnega krščanskega suženjstva. 'Prišel je čas, da dokončani o borbo pro-'ti krščanstvu. Nemška mladina mora ¡spoznati, da je bilo krščanstvo nava-iden zločin nad nemškim plemenom in nad nemškim narodom. Nemška mladina se bo znala osvoboditi izdajalskih duhovnikov, ki nas hočejo izročiti židovskim izkoriščevalcem. Zbirajte se v vrstah nemške poganske revolucije in osvobodite se židovsko-krščanskili pojmov o milosti in ljubezni do dragega ter o takoimenovanem grehu. Mi moramo biti silni, nasilni in brez srca. Prenehajte z ljubeznijo in odpuščanjem, kadar govorite o sovražniku, in delajte samo na to, kar vas napravi ja silne in brezsrčne. Doba celotnega krščanstva je potekla. Mladina, pripravi se za novo dobo, primi za orožje svojih očetov itn izvojuj Nemčiji bodočnost!« Da mladini ne bo manjkalo gmotnega orožja, ko pride čas, da izvojuje Nemčiji »bodočnost«, za to skrbi hitlerizem s stalno napredujočim oboroževanjem. Ako je fašizem, odkar je v Italiji na vladi, potrošil za oboroževanje vojske, milice iin mladine 50 do 00 milijard lir, ga misli hitlerizem v tem oziru kmalu prekositi. Francoski generalni štab je z dokazi izpričal, s kakšno mrzlično naglostjo se Nemčija zadnje tedne oborožuje. Oboroževanje je že doseglo obseg, ki presega vsako bojazen. Zlasti se v izredni meri povečuje efektivno (resnično) stanje redne vojske. Reichswehr se je pomnožila na dejansko stanje 320.000 mož. Poleg tega obstojajo stotisoči oboroženih napadalnih in obrambnih oddelkov. Ob Renu in na vzhodni meji se napravljajo, od-nosno popravljajo trdnjave. Zveza narodov se bo morala resno pečati s to zadevo, drugače bo svet, nekega dne stal pred gotovim dejstvom do zobov oborožene Nemčije. V NAŠI DRŽAVI. Nova uredba o zaščiti kmeta. Ministrski svet je izdal novo uredbo o zaščiti kmeta in o odplačevanju kmečkih dolgov. Uredba je bila izdana dne 25. avgusta in jo borno obravnavali natančneje v prihoinji številki v gospodarskem delu našega lista. V DRUGIH DRŽAVAH. V PRIČAKOVANJU VOJNE. Spor med Rusijo in Japonsko se po-ostruje. Drug drugega obdolžujejo, da Fašistična Italija daje tudi Avstriji potuho, da izpopolnjuje svojo vojsko številnčo, gmotno in tehnično. Avstrija se ne zadovoljuje več s povečanjem redne svoje vojske za 8000 mož. kar ji je bilo lani dovoljeno, njene zahteve se stopnjujejo. Po DoRfussovi smiti je Heimwehr dobila pri vladi prevladujoč vpliv. Knez Starhemberg, voditelj Heimwehra, je postal predsednik Domovinske fronte, edine politične organizacije, ki je v Avstriji dovoljena. Preminuli kancler Dollfuss je bil njen ustanovitelj in prvi predsednik, njegov naslednik pa ni postal sedanji kancler Schuschnigg, marveč podkaneler knez Starhemberg. Kot vnet učeni,k Musso-liniija hodi pridno v Italijo v šolo, da se dodobra nauči, kako se država po-fašisti. Pofašistenje Avstrije je na potu, z njim pa raste ter se stopnjuje ob-oroženost Avstrije: zahteva se pomno-žitev redne vojske na stanje '»Ö 000 mož, poleg pa se razvija vedno bolj oborožena milica zasebnih vojaških formacij, osobito Heimwehra. Fašizem — italijanski m nemški — se vedno bolj oborožuje. S fašističnim — nacionalističnim — heimwonrov-skim oboroževanjem pa i äste nevarnost za evropski mir. Zunanje-potil ični program troperesnega fašizma je revizija sedanje politične karte Evrope, premaknitev sedanjih državnih mej v Evropi v prid Italije, Nemčije, Avstrije in Madžarske. Ako bi na Dalnjem vzhodu izbruhnil vojaški snopad med Japonsko in Rusijo, ali ne bi fašizem smatral, da je prišel njegov čas? Saj je duce italijanskega fašizma napovedal že leto 1932 kot v tem oziru velekritično leto. Lloyd George, nekdanji ministrski predsednik Anglije, je napovedal, da se 10 let še ni treba bati ojne. Želimo, da bi bil Lloyd George dober prerok. izziva. Japonci se pritožujejo, da sovjetski aeroplani večkrat letajo nad Mandžurijo, da sovjetske obmejne čete streljajo na japonske oziroma mandžurske parnike, ki plovejo po rekah Amur in Sungari. Japonci tudi obdolžujejo sov-jete, da so odklonili njihove ponudbe o poravnavi radi spora vzhodne kitajske železnice. Sovjeti pa obdolžujejo Japonce, ker so aretirali in zaprli več uradnikov na tej železnici. Tako obdolžujejo drug drugega ter se obenem pripravljajo na vojno. V Rusiji jo pričakujejo kot nekaj neizbežnega. V gospodarskih organizacijah se vsa vprašanja rešujejo v slutnji predstoječe vojne. Vsa podjetja so razdeljena na »delo za obrambo« in za na- adno delo. Tudi surovine za izdelavo n proračuni se razdeljujejo po tem na-irtu. Vojni obvezanci se povsod vadijo. Najboljši vtis na delavce je pa napravilo to, da so tistim, ki delajo »za ob-ambo«, povišali plače za 10 odstotkov, "z lekarn in ambulatonijev so vzeli ve-iiko zdravil, kakor: ktnin, jod, bombaž, : tvari za prevezovanje itd. Že prej zelo nnoga zdravila niso bila na razpolago, .idaj pa je potrebna protekcija, da jih cdo dobi. Vsii ti pojavi so jasen dokaz, da sovjeti pričakujejo vojno. Pričaku-ejo jo za letošnjo jesen ali za prihodnje leto. V komunističnih krogih se mnogo (»ovori o vojni, o njenem poteku in o norebitnih uspehih. Vse se razpravlja lod temi vidiki. Tudi Japonska se pripravlja na voj-io, saj osvojitev Mandžurije same ni bilo nič drugega kot prva priprava v a nameni. Tu tiaj omenim le njeno zračno brodovje. V zadri j i h dveh letih je zdelala v Koreji in v Mandžuriji celo nrežo različnih postaj za aeroplane. Glavne postaje so v Hejdzio v Koreji, v "zin-Czou, v Čan-Čun, v Harbinu in v "icikaru. Razven teh glavnih je še 16 Za čiščenje krvi proti slabi prebavi zahte-:vajte v lekarnah izrecno „Planinka" čaj Bahovec v plombiranih paketih z varstveno znamko in imenom proizvajalca: APOTEKA Mr. BAliOVEC Ljubljana 871 Reg. br. 76 od S. II 32 postaj druge vrste. Mreža teh postaj se vleče v tri smeri in sicer na vzhod proti Primorju, na sever proti Blagoveš-čensku in na zahod proti Zabajkalju. Sovjetski listi prinašajo poseben zemljevid vseh -teh postaj. Na drugi strani pa imajo tudi sovjeti zrakoplovsitvo zelo dobro razvito. Torej velike priprave za vojno so na obeh straneh! Kdo bo zmagal? Seveda v obče pripisujejo zmago Japoncem, toda" gotova ni. Tudi za Japonce bo ta vojna trd oreli. Na i«ak. način bode pa zmaga v tej vojni imela za se?>oj velikanske posledice. A. K. flp .. KATdiJMjiM Katoliško vseučilišče v Salzburgu. Na praznik Marijinega vnebovzetja se je položil v Salzburgu temeljni kamen katoliško filozofsko fakulteto. Zgodilo sé je tO o priliki občnega zbora Katoliškega vseučiliškega društva; ki obhaja letos svojo 501 étnico. Poleg av-j strigskih škofov je tudi bil navzoč avstrijski državni predsednik Miklas. V wojem govorit je državni predsednik poudaril, da hočejo avstrijski katoličani izvršiti nekaj, kar so že izvršili katoličani Zedinjenih držav Amerike, Holandije, Francije, Švice, Italije in drugih dežel: katoliško vseučilišče, ki naj sasiigura katoliškemu duhu v znanosti tisto mesto, ki mu gre. Ministrski svet je na svoji seji 7. avgusta sklenil, da oodeli zakonsko dovoljenje za ustanovitev svobodne katoliške filozofske fakultete, ki se ustanovi v okviru akcije .iatoliškega vseučiliškega društva ter e otvori v jeseni letošnjega leta. Ta klep je tem dragocenejši, ker je s tem zpolnjena srčna želja umorjenega kanclerja dr. Dollfussa ter izvršeno njego-o naročilo. Novo katoliško vseučilišče jo, tako je končal državni predsednik, zvrševak» svojo vzgojno nalogo v prid erkvi in državi v plemeniti tekmi z Irugimi vseučilišči države. Poganski krst v Nemčiji. Poganstvo, vi se pod hitlerizmom vedno bolj širi / Nemčiji, ima tudi svoje »bogoslužne« jbrede. Imajo neko blagoslovitev zakona máBL'možem in ženo. Imajo tudi nekak »krst«. Ta pa 3e vrši tako-le: Postavijo mi.jo iz skal. Okoli te kamenite mize, ki n& njej leži bronasto kladivo Ln posoda z votlo iz bližnjega ribnika, Ce ustopijo ljudje. Slovesno za.donijo tvcfci iz gozdnega roga. Vsi skupaj za- pojejo »krstno« pesem. Nato položi mati otroka očetu k nogam. Ta se nagne k detetu, ga vzame na roke ter izjavi: Priznam te za svojega, sprejmem te v naš rod ter ti dam ime. Pokropim te s čisto vodo iz nemškega vrela. Naj odvzame od tebe vse, kar je nenemškega in tujega.« Oče izroči dete »botru«, ki obljubi, da bo staršem vedno pomagal z besedo in dejanjem. Končno izreče »blagoslovite] j« ta-le blagoslov: »V imenu tistega, ki se je sam ustvaril! Blagoslavljamo te., Vseoče — poganski bog — naj prebiva v tebi!« — Če bo nacionalizem dolgo vladal v Nemčiji, bo v tej državi kmalu hodilo in tekalo okoli vse polno poganov. Nemčija se bo uvrstila med poganske dežele ter tako postala misijonsko področje, ka- mor bodo morali hoditi misijonarji oznanjevat §veti evangelij in krščevat pogane. Katoliška zdravniška šola. O njeni potrebi razpravlja angleški učenjak in pisatelj dr. Piney, ki je prestopil iz prote-stantizma v katoliško cerkev, v svojem spisu tako-le: »Preiskovati sem začel, zakaj načela brezbožnosti in nemoral-nostii tako lahko prodirajo v familije ter izpodkopavajo koren narodnega zdravja. Tekom svojih globokih in na široko razpredenih opazovanj sem se seznanil s premnogimi zdravniki ter dognal, da prav malo ali skoro nič ne poznajo edino resničen katoliški nauk o življenju, o ženitvi, o družini ter o neporušljivih temeljih narodnega zdravja. Katoliški dijaki nimajo prilike, da bi se na svetovnih zdravniških šolah seznanili s katoliškim naukom o življenju in o morali, živijo pa vedno v ozračju, ki je okuženo s pogubnimi načeli, katera izhajajo iz brezverstva. Samo v nekaterih slučajih sem naletel na izjeme. Tako so katoliške dijakinje na visoki zdravniški šoli v Londonu našle neko katoliško zdravnico, ki jih je zasebno in v javnih predavanjih poučevala o zdravništvu, v kolikor je v zvez! b katolike resnico in moralo. — Slična predavanja prejemaj t«di katoliški dijaki na vseučilišču v Duhlinu-(Irska). Ta predavanja prireja Zveza katoliških zdravnikov. Zdi se mi, da bomo prisiljeni zasnovati posebno katoliško zdravniško visoko šolo.« Izvajanja dr. Piney-a so jako aktualna tudi za razmere v naši državi. Ker se dijaki, ki študirajo medicino (zdravilstvo) ne poučujejo o katoliških načelih', ki se tičejo njihovega zdravniškega, poklica, so jim ta načela po večini neznana. Zato se tudi po njih ne ravnajo. Čo bi jih poznali, bi mogli preprečiti veliko zla ter storiti mnogo dobrega. Zdravnik ima za duhovnikom največ opraviti s stvarmi, ki se tičejo morale ter globoko posegajo v zasebno in družabno življenje. Lavaníinsftl evharistični Kongres v Mariboru i. in I. septembra i§M. Od vseh strani lavantinske škofije in deloma tudi iz sosednjih škofij že prihajajo prijave o udeležbi na lavantinskem evharistič-nem kongresu v Mariboru dne 7. in "8. septembra. Tako se more že danes reči, da bo to veličastna manifestacija katoliških Slovencev na severni meji države. Z mnogih strani pa še prihajajo vprašanja in prošnje za razna pojasnila. Vsem tem sporoča pripravljalni odbor sledeče: Vsi župni uradi naj čimpreje pošljejo število udeležencev, v kolikor to do sedaj še niso storili. To velja tudi za župnije v okolici Maribora, od koder pridejo udeleženci peš ali na vozovih. Vse to je potrebno radi tega, da je mogoče napraviti natančen načrt razporeditve vseh -'deležencev na Glavnem trgu in pri procesiji. Župni uradi bodo prejeli nato obvestilo, kje je zbirališč«? za posamezne župnije. Tam jih bodo že čakali reditelji iz Maribora, ki bodo nato vse zbrane vodili na Glavni trg ter jih uvrstili v procesijo. Ker razpolaga odbor samo z malim številom prenočišč, naj pridejo vsi', tudi oni, ki nameravajo priti peš, še le v zgodnjih jutranjih urah dne 8. septembra in ne zvečer a.li na dan 7. septembra. Samo oni, ki se res zanimajo za predavanja dne 7. septembra, naj pridejo že preje. Vse te naj župni ura'.! še posebej prijavijo. Za te bo preskrbljeno prenočišče na slami. Ne razpolaga pa pripravljalni odbor s potrebnimi odejami. V procesiji bodo razven skupin za posamezne dekanije še. sledeče skupine: Belo oblečena dekleta. Odbor želi, da pride teh čim več. Narodne noše naj pridejo v čim večjem številu. Seveda so vabljene tudi narodne noše s krajev izven lavantinske škofije. Kolesarji naj bodo v belih srajcah. Ravno tako tudi jezdeci. Teh naj bo čim več, toda morajo biti samo izurjeni. Še posebej naj sporoč jo župni uradi število jezdecev, da ho mogoče preskrbeti za konje potrebno krmo. Zbirališče kolesarjev je na Trgu svobode, jezdeci pa se zbirajo na sej+ mišču in pod železniškim mostom. .Vsi vozovi naj se usmerijo takoj v drevored ob brodu, to je na prostor med železniškim mostom in broni orn poleg gostilne Bi rtič. Znake bo po naročilu začel razpošiljati odbor začetkom tega tedna. Župni uradi, ki jih še niso naročili ,naj jih naroče čim preje in razdele udeležencem, da morejo priti ti že z znaki v Maribor. Cena znakov je 1 Din za 1 komad. Med sv. mašo na Glavnem trgu dne 8. sept. oh skupno petje vsega ljudstva. Zato naj ima vsak udeleženec knjižico »Zborna maša«, ki se naroča pri kn.-šk. ordinarijatu in stane 2 Din. Tudi to naj prinesejo udeleženci že s seboj. Rabili bodo pa to knjižico lahko tudi pozneje doma za skupno petje. Vsaka župnija naj prinese s seboj vsaj eno zastavo, ne nosite v Maribor cerkvenih bander. Ministranti naj prinesejo s seboj minigtrant-&ko obleko ter zvončke (enojne ali sestavljene): tvorili bodo v procesiji posebno skupino. Župni uradi naj čimpreje sporočijo tudi število in imena rediteljev. Na vsakih 200 udeležencev mora hiti vsaj en reditelj. Vsak reditelj dobi nato potom župnega urada rediteljski trak in bo že kot reditelj nastopal tudi na poti y Maribor. Pravočasno bodo vsi obveščeni, oni, ki pridejo z vlakom, .in oni, ki pridejo peš, kje naj se zbirajo v Mariboru. Na teh določenih mestih jih bodo že čakali reditelji iz Maribora, ki bodo dali nato nadaljna navodila. Vsaka de-kanija .bo dobila svojo tablico in okrog te tablice se bodo zbirali vsi udeleženci iz te de kanije. Župnije z velikim številom udeležencev bodo imele svoje tablice. Osebne vesti. Novo predstojništvo slovenske frančiškanske provincije. Pod predsedstvom generalnega vizitatorja dr. patra Teófila Harapina se je vršil v frančiškanskem samostanu v Ljubljani pro-vincijalni kapitelj, na katerem je bilo izvoljeno sledeče novo predstojništvo: dr. p. Gvido Rant za provincijala; dr. p. Regalat Čebulj za kustosa; p. Valeri-jan Landergott iz Maribora, p. Arhan-gelj Apej iz Viča, p. Feliks Tavčar iz Šiške in p. Ciprijan Napast iz Novega mesta za definitorje. Novemu predstoj-ništvu želimo obilo božjega blagoslova pri vodstvu provincije! Spremembe pri oo. frančiškanih na Slovenskem štajerskem. V mariborski frančiškanski samostan pridejo: iz Ljubljane kot voditelj III. reda p. Gabrijel Planinšek, iz Brežic za kateheta p. Dionizij Dušej; iz Nazarij za kaplana p. Kasijan Farič. Iz Maribora odide za kateheta v Nazarje p. Konštantin Urankar. Pri Sv. Trojici v Slov. gor. je postavljen za vikarja tamošnji zla-tomašnik p. Elekt Ilamler. Od Sv. Trojice je prestavljen v Brežice p. Friderik Saller. Nadalje pride za kateheta k Sv. Trojici iz Nazarij p. Vladimir Bobek. V Brežicah je postal gvardijan p. Emerik Landergott in vikar p. Jože Alijančič. Nadžupnijo Sv. Križ pri Rog. Slatini je dobil g. Julij Vajda, župnik na Pri-bovi pri Konjicah. Otvop ere^0prizane8^° W Je b«go Za fante: Dne 7. septembra ob 15. ur,i bo v Karlinovi dvorani (dijaško semenišče v Koro-ščevi ulici) zborovanje za fante. Ruška nedelja. Dne 9. spetmbra je takozvana Ruška nedelja. Na to nedeljo je velilča slovesnost v Rušah, kjer je znana Marijina božja pot. Na to opozarjamo udeležence evhariis.tičnih slavnosti v Mariboru, da se lahko udeležijo tudi slovesnosti v Rušah. 751etnico je obhajal dne 24. avgusta pri Sv. Marjeti ob Pesnici tamošnji g. župniilk in konz. svetnik Jernej Fran-gež. Farani so pripravili priljubljenemu dušnemu pastirju ganljivo počastitev s številnimi čestitkami. Bog ohrani dobrega gospoda še zdravega in čilega! Nesreče. Udarec konjskega kopita. V Studencih pri Maribor« je udaril konj voznika A. Kaniža s kopitom s tako močjo po glavi, da mu je prebil lobanjo in so izstopili možgani. Smrtna nesreča otroka. V Podlehni-ku v Halozah je padel 91etni Franček Habjanič v posodo, ki je bila napol napolnjena z brozgo za kuho žganja. Deček je dobil tako močne opekline, da je po 12urnem trpljenju umrl. Fantek utonil. V Dobji vasi je utonil v Meži štiriletni Adolf, sin posestnika Jeramlja. Ogenj je uničil strešna stola stanovanjskega in gospodarskega poslopja posestnice Albine Lajh v vasi Lasigov-ci v župniji Velika Nedelja. Škoda je krita z zavarovalnino. Smrtna nesreča. Pri posestniku in lesnem trgovcu Janezu Ro-.manu v Za-virčah pri Kranju je bil zaposlen v pisarni 471etni Franc Flerin, pristojen v Domžale. Na lastno željo si je zbral ležišče na senu. Nekega večera je legel Flerin preblizu odprtine, ki vodi od zgoraj na pod. V »panju se je preobračal, padel na pod in se je na znotraj tako pobil, da je podlegel poškodbi. Usodepolno trčenje dveh kolesarjev. V Cerkljah ob Krki so napravili fantje kolesarji zlet na kolesih. Ob tej priliki je zadel Martin Grame ob kolo Franca Butara. Grameja je vrglo preko Butare in je priletel z glavo na cesto. Po nesreči so ga prepeljali pri polni zavesti v bolnico v Brežice, kjer je umrl drugi dan po nesreči. Oče številne družine smrtno ponesrečil. V papirnici Goričaine-Medvodo na Gorenjskem je padel vsled odpovedi zavore pod vagonček delavec F. Koza-mernik, oče 8 otrok. Teža in brzina sta reveža toliko poškodovali, da je izdihnil kmalu po prepeljavi v ljubljansko bolnico. Splašena živina podrla pastarico. V Cerkljah ob Krki se je splašila Žarnova živina, zdivjala po cesti in podrla na tla pas-tanico Mico. Ženska je padla tako nesrečno na trdo cesto, da si je prebila lobanjo in je umrla na posledicah padca. Smrtna nesreča pri gradnji kozolca. V Begunjah pri Cerknici na Kranjskem je potegnil tram pri gradnji kozolca z ogrodja 7 m globoko 271etnega Janeza Kranjca, po domače Mihovčkovega, ki si je zlomil pri padcu tilnik. Smrtna nesreča se je pripetila dne 22. avgusta. Padel v noči s hleva in se ubil. V Starem trgu pri Ložu na Notrajnskem je padel Kovačev hlapec ponoči s hleva in se ubil. V zaspanosti je hotel privezati odvezanega konja, a je zgrešil stopnice in smrtno ponesrečil. Eazne novice. Pričetek šolskega leta. Na narodnih šolah v dravski banovini se prične letos šolsko leto z vpisovanjem otrok dne 1. septembra, v pondeljek dne 3. sept. naj bo šolska maša, v torek dne 4 septembra se prične redni pouk. Rojstni dan Nj. Visočanstva prestolonaslednika Petra dne 6. septembra se praznuje z zahvalno službo bož.io ter je ta dan pouka prost. Ravnateljstvo kn.-šk. dijaškega semenišča v Mariboru opozarja svoje gojence, da pošljejo najpozneje do 3. septembra na ravnateljstva tega zavoda zadnje šolsko spričevalo, davčn izkaz in predpisano šolnino v svrho vpisa na Prah in znoj, ki tvorita največkrat musza-nost p&sriia, sta strup za vsako tkanino. Razjedata jo in če ju dodobra ne spravite iz nje, jo predčasno raztrgata. Obilna, gosta in nežno bela pena Zl&torogoveoa mila pa opere do vseh potankosti vlakna perila vsake nesnage tako, da dobi zopet svojo prvotno odpornost in sijaj. Zlatorogo-vo milo je izdatno in zato poceni Zahtevajte prii svojem trgovcu izrecno vedno le Zlatoor&sovo milo! 847 gimnazi o. V zavod naj pridejo gojenci še ie dne 9. septembra,- ker je dne ,10. septembra otvoritvena služba božja. Stratosferna belgijska letalca, 'ki sta srečno pristala dne 18. t. m. v Ženav-ljah pri Petrovcih v Prekmurju, sta se vrnila v letalu v belgijsko prestol i co v Bruselj dne 23. avgusta. Razstava poljedelskih strojev in orodja. — Letošnja razstava strojev ob priliki jesenskega ljubljanskega velesejma od 1. do 10. sept. bo prav zanimiva Razstavljeni bodo vsakovrstni stroji, od preprostega do najbolj dragega in za vse vrste gospodarstva. Nudena bo veiika izbira poljedelskega orodja in strojev za mlekarstvo. Večina strojev, ki bodo obsegali približno 1000 kv m razstavnega prostora, bo v obratu. Razstave se udeležijo domajče tvrdks in one iz inozemstva zlasti Čehoslova-»ke, Avstrije, Nemčije, Ogrske, Francije, Amerike, Švedske ki Danske. Za polovično vozni<-no na vel esejem zahtevajte na Vaši železniški postaji železniško izkaznico, ki jo dobite za 5 Din. Kmetovalce opozarjamo, da bodo razstavljeni na vele&ejmu najrazličnejši pred meti. Naj omenimo samo še gasilsko orodje, jer-menarske izdelke, verige, različne vozove, bd-c.ikle, obleke, perilo, blago, čevlje, sirarske izdelke, plemen^ce ovee in koze itd. Oblsiovanfa vrediri» slučafl. Slaboumen požigaiee. V Ruporčah pri Sv. Marjeti ob Pesnici je pogorela vinieariija župnijske cerkve. Požar je osmodil sadno drevje ter brajde in znaša skupna škoda 50.000 Dim. Ogenj je podtaknil 301etni sosedni viničar Ivan Najvirt. Prijeti je dejanje priznal in povedal, da je zažgal radi tega, ker so mu očitali brez vernost in on se je maščeval radi. tega očitka nad cerkveno lastnino. Najvirt ni zavsem pri pameti in je zakrivil že kot otrok požig. Požigalca so izročili v zapore mariborskega ■okrožnega sodišča. 28ietniea ameriškega prekopa Panama, ki veže Atlantski in Tihi Ocean. Slovesna z rako sv. Štefana v BajMaspeM». Ostanke sv. Štefana hranijo* že fet v zlati skrinjici. Križ na Donački gori. V spomin 19001etnice odrešenja naj stoji križ na Donački gori. Kupujte razglednice tega spomenika in knjižico: »Ob solnčnem vzhodu«, ki jo je spisal dr. Mer-har. Razglednice so po 1 Din, knjižice po 5 Din. čisti dobiček gre za spomenik. Naročila sprejema Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Čitanka za prvi razred. Dosedaj vpeljana VVi-tirova čitanka za prvi razred je pošla. Na razpolago je še Majcenova »Prva čitanka«. Priporočamo vsem šolskim vodstvom, da naročijo to knjigo, katere cena .e samo 5 Din. — Tiskarna bv. Cirila v Mariboru. Stvarni pouk v prvem razredu. Strokovnja-ška knjiga, ki jo potrebuje vsak učitelj, kateri uči v prvem razredu, je še nekaj izvodov na razpolago. Naroča se pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Prodajam vsak delavnik staro in novo blago, močne oksforte, barhente, cajge, baržun, platno cenejše kot povsod. Prepričajte se o nizkih cenah in dobrem blagu. Grajska starinarna v Mariboru, Trg svobode 1. Angleško vojaško letalo brez repa, Kako globoko pada mladina! Pri Sv. Marjeti na Dravskem polju je prišlo radi ščuvanja drugih do spopada med Ivanom Pigner, liletnim pastirjem, in Jožefom Finžgar, IG letnim pos. sinom. Najprej je ohlinil Finžgar pastirja z lato preko hrbta. Razljuteni pastir je potegnil nož in prizadjal nasprotniku dva nevarna zabodljaja. Zabodenega so takoj spravili v mariborsko bolnico. 4000 Din vredna kobila je bila ukradena v Žitencih pri Sv. Juriju v Slov. goricah posestniku Jožefu Rezonije. Kobili je ime Perilan, je rjave barve in ima na glavi belo liso. Izsleden cerkveni ropar. V noči na 30. julija je bil oropan tabernakelj cerkve Sv. Gregorja pri Velikih Laščah na Kranjskem dveh ciborijev. Dne 24. avgusta je pnrjel stražnik v Ljubljani Belgijski profesor Cosyns pred dvigom v vsemirje. poveča delovanje{j organizma In ubla-žuje bolečine 8ol|šl Krvni obtok dosažete i ASPIRIN tabletami, tem neškodljivim Sredstvom proti pr«v hlajenju, revmatizmu In zobobolu. Vsaka tableta ima vtisnjen Bayer-jev ASPIRIN V. t. ijugefa. k. d., Zagreb. Oglas je reg. pod S. Br. 12.314 od 25. VI. 1934. sumljivega človeka, ki je držal zavoj-pod pazduho. Aretirani je 371etni Ant. Pirnat, brezposelni, že predkaznovani rudar iz Lipovca pri Kočevju. V zavoju sta bila dva razstavljena, a nepoškodovana ciiborija. Pirnat je priznal cerkveni rop pri Sv. Gregorju in izpovedal, da je hotel dragocene dele svetih posod prodati kakemu ljubljanskemu zlatarju. Izsledena cerkvena roparja na Viču pri Ljubljani. Letos v noči od 30. na 31. marca je bilo vlomljeno na Viču v podružnico. Z vlomilci je zginilo masne obleke in cerkvene posode v skupni vrednosti za 3250 Din. Slučajno so našli skoraj vse premete skrite pod mostom čez Glinščico. Manjkal je en masni plašč, ki je izdal dne 25. avgusta oba vlomilca. Gre v tem slučaju za dva Vičana. Po cerkvenem plašču izsledeni vlomilec je priznal dejanje in tudi povedal, da ga je izvršil v družbi z domačinom Stankom Sengerjem, ki prestaja v mariborski kaznilnici triletno kazen radi vloma v poštno blagajno na Viču. Na Angleškem ije 10 milijonov kolesarjev. Primerjava možganov i dveh živih bitij. Najmanjši ptič je kolibri in ima primeroma več možganov nego človek. Njegovi možgani tehtajo 12krat (toliko nego njegovo te-ao. Človeški možgani odtehtajo samo ^in-|ko celotne telesne veže. Krompir kot čisUlno sredstvo. : 'Krompir se da uporabiti v gospodinjstvu ft'idi kot izvrstno sred-jstvo za čiščenje raznih predmetov. Odpadke in Olupke surovega krom-¡pirja zrežemo na ko-jščke ter jih denemo v (vodo, s katero peremo kozarce, steklenice ter jdrugo stekleno posodo, Januš Goleč: 7 Lov na zaklade. Ljudska povest po zapiskih rajnega prijatelja. Sklenili smo, da bomo počakali ob Krokodilovem otoku, da filmamo odhod kajmanov. Pri tem sklepu smo se vsi pošteno urezali, ker smo pozabili, da bi se takale krokodilova procesija prav lahko odigrala v noči. Ni bilo treba dolgo čakati na romanje kajmanov. Do zadnjega komada posrečeno so jo popihali v noči po našem prvem srečanju s to golaznijo. Drugo jutro je bila votlina prazna in mi prikrajšani poleg az-teških zakladov še za zanimiv film odhoda kajmanov iz vališča. Naša prva ekspedicija je končala ob otočju Las Tres Marietas od družbe ji naloženo nalogo. Odkrila ter filmala je med vožnjo marsikatero živalsko zanimivost in posebnost. Res,- da ni dvignila zaželjenega zlatega zaklada, a se je prepričala, da je obstojal in kje se je skrival. Vrnili smo se po poti, po kateri smo se pripeljali. seve brez pristankov. Videli ter srečali smo na povratni vožnji morske velikane, pošasti in manjše prebivalce vsestransko zanimivega Mehikanskega morja. Srečno in ob najlepšem vremenu smo se usidrali v domači luki San Pe-dro, odkoder smo bili kmalu v Los Angeles, kjer so že komaj čakali na poročilo o naših doživljajih in najdbah. Po razvitju res sijajno posrečenih filmov so sledila predavanja za predavanji, za katera smo želi vsi člani ekspedicije navdušena odobravanja. Naša družba je bila zadovoljna z izviriimi filmi po naravi, saj so obetali poleg kritja stroškov še lep dobiček. Po daljšem odpočitku smo prejeli od družbe nastavljeni strokovnjaki drugo nalogo: Pripraviti znanje in proučiti prikladnost opreme za drugo ekspedicijo. Ta bo mnogo težavnejša od prve. Raziskovalci bodo morali na volovskih vpregah preko brazilskih step, pragozdov, skozi popolnoma neraziskane divjine do še neizrabljenih zlatih polj v Matto Grcsso med južnoameriškima državama Rolivija in Paragvaj. Prva ekspedicija je trajala na udobno opremljeni ladji dober mesec, druga je bila predvidena na več nego eno leto. Prodiranje od mesta Rio de Janeiro naprej v neznani svet bi naj pričelo decembra 1295. Za uboj 10 let. Letos dne 1. julija je bil v Uršnih selili pri Novem mestu ob priliki gasilske veselice smrtno zaboden z nožem Jožef Kobe, posestnik ter pogodbeni poštar, ki je miril razgrajajoče fante. Radi uboja se je zagovarjal dne 21. avgusta pred novomeškim sodiščem Rudolf Šober, 251etni posestniški sin iz Laz. Šober je bil obsojen na 10 let ječe. Vlom v davčni urad. Na Višnji gori so prostori davčnega urada v Auersper-govern gradu. V noči so se splazili vlomilci skozi razbito omrežje v davčni urad, kjer so najprej izmaknili iz miz-nice uradnika 200 Din, katere je imel tamkaj shranjene. Nato so se lotili s svinjsko nogo glavne železne blagajne, v kateri je bilo 20.000 Din. Do denarja niso prišli, ker se je poprej zdanilo in so morali opustiti težavni posel. Uboj v prenaglem jezL V Podslivnici pri Cerknici na Notrajnskem sta se sprli sosedi radi kokoši. V kreg sta se vmešala tudi oba soseda. V hudi raz-Jjrfitženoaii je udaril Anton Primožič soseda z motiko pO glavi in mu razbil lobanjo. V ljubljansko bolnico oddani udarjeni je podlegel poškodbi. Dve smrtni Žrtvi podivjane surovine. V Trbojah pr,i Kranju je zaklal s kuhinjskim nožem Janez Klišič, 251etni hlapec iz Prebačevega, Franca Oslja, 541etnega samskega posestnika. Naj-poprej sta pila Oselj in Klišič v krčmi, nato je povabil Oselj brezposelnega hlapca ik sebi na dom na žganje. V pijanosti je zahteval Klišič od gostitelja denar, ker mu ga ni dal, je prišlo do krvavega dejanja. Po uboju je zagrabil surovina Osljevo denarnico, v kateri je bilo komaj 300 Din, in je odšel nazaj v £0»tiiiK>, kjer je pil naprej. Pozneje je sedel na kolo iin oddrvel proti Smledniku. Med vožnjo se je zaletel z vso silo v posestnika Rozmana, ki je privozil iz nasprotne strani. Rozman je. padel v jarek, kjer se je tako poškodoval, da je podlegel poškodbam v ljubljanski bolnici. Klišič se je po trčenju odpeljal k Rozmanovi ženi, kateri je povedal o moževi nesreči, a prvotni zločin je zamolčal in se je celo skril pri Rozmanovi. Posestnika Oslja so našli drugo jutro po uboju mrtvega v hiši. Orožniki so takoj izsledili Klišiča, ki je priznal zločin z izgovorom na pijanost in silo-bran. * Slovenska Kraiina. Črensovci. V četrtek dne 23. t. m. je nekdo ukradel iz veže v »Našem domu« kolo tajniku posojilnice g. Zver Jožku, ki utrpi precejšnjo škodo, ker je bilo kolo še zelo dobro ohranjeno. Okrog 11. ure je opazil, da kolesa ni, pa j« mislil, da se je kdo pošalil in mu bo kolo že še vrnil. Do danes ni nobenih sledov za kolegom. To je menda prvi slučaj, da je bilo pri nas kolo ukradeno. — — V »Naš dom« se je priselil g. Oroslav Železnik, bivši šolski upravitelj na Srednji Bistrici, ki tu uživa svoj bolezenski dopust. — Raznim »opazovalcem« svetujemo, naj opustijo svoja »opazovanja«, drugače bomo začeli mi njihovo pamet opazovati. — Zd>i se nam, da nekateri naši lovci ne vedo, da je dovoljeno zajce streljati še le po 15. septembru. Kofcil*?, Obmejna občina je naše Kobilje ter leži čisto na severu riaše doniovine. Živimo radi slabih prometnih zvez skoraj ?i»ftf io^euo o it ostalih krajev. Saj nas do Dobrovnika, do naše politične občine, loči precej visok hrib in človek rabi eno uro hoda, predno pride v stik z ostalimi soobčani. Mi Kotbiljančani smo imeli v nedeljo dne 19. t m. žegnanje oziroma pro-ščenje sv. Roka. Vsakemu, ki pride prvič na tako proščenje, se vsa opravila službe božije zde kaj čudna. Kajti pridiga se vrši v slovenščini, molitve kakor tudi cerkveno petje pa v madžarščini. Čentiba. Kakor v več i h obmejnih krajih, tako je tudi pri nas precej razvito švercanje ali eimuglanje. Ljudje se vsJed slabih gmotnih in gospodarskih razmer ne bojijo tvegati svojega življenja, samo da zaslužijo nekaj denarja in tako omogočijo borno življenje sebi in svoji številni družini. Čeprav je že več ljudi žrtvovalo svoje življenje, si vendar nekateri ne dado miru ,temveč jih tihotapski nagon žene čez mejo, kjer so v stalni nevarnosti, pred očesom, postave. Tak izlet na Madžarsko so si privo-i ščili nekateri tudi na praznik Marijinega vne-* bovzetja dne 15. t. m. Nesli so precej tobaka, a tokrat niso imeli sreče, ker jih je opazil ob-, mejni varnostni organ. Ko jih je ta v imenu zakona pozval, da naj stojijo, so vsi začeli bežati. Ker na večkratni klic »Stoj!« niso hiteli obstati, je stražnik začel streljati ter je ustrelil Murkaviča iz Čentibe, ki je že radi šverca-. nja bil večkrat kaznovan, dočim so drugi zbežali ter ušli. O nesreči smo v kratkem že pen ročali danes teden. Turnišče. Že večkrat smo brali na tem mestil o naši tržki- občini. Napredujemo v vsakem ozira. Delavci, katerim iz vsega srca privoščimo, da si zaslužijo nekaj denarja, s katerim jim bo dana možnost, da prežive svojo družino, skrbijo po višji zapovedi za to, da se po trgu ne kadi prah. Po cesti namreč razmetavajo debelo plast kamna, a žal ob nepravem času. Kajti cesta je sedaj tako pokvarjena, da večjega to^ vora po njej sploh ni mogoče peljati, zato se je ljudje izogibajo in vozijo med njivami. F.dini poštni, avto skrbi za to, da jo nekoliko zboljša. — Tudi v gospodarskem oziru napredujemo. Kajti že trije gospodarji so dali napraviti si« losne jame, jame za kisanje zelene krme. Ti napredni gospodarji so gg. Terboča, Zadravec itn Kučko. Vsi so je napravili z nekakim negotovim uspehom, ker ne vedo, če bo živina ho^ tela Jesti tO krmo, Bomo pač videli. Turnišče. Tukajšnje prošvC^ društvo je^ priredi«lo dne 12. avgusta pod vodstvom preči-, sednika društva, g. šolskega upravitelja, poučni izlet na banovinsko kmetijsko šolo v Ra-kičanu. Ob ugodnem vremenu smo si natančno ogledali krasno urejeno drevesnico z vrtom in pa vzorno kmetijstvo, kar nas je zelo zanimalo. Štrigova. Ob priliki' proslave 6001etnice ob"-* stoja fare štrigovske se je med pontifikalno sv. mašo vskd silnega sunka velike množice ljudi odtrgala ograja z stebrom vred pri cerj kvi ter padla 4 m globoko na cesto. Ob tej priliki je padel z ograjo vred domači faran Maleoter iz Veščice, ki se je poškodoval. Prepeljali so ga v bolnišnico v Mursko Soboto. — Med potjo iz Št.rigove v Čakovec je padel po nesreči z voza prevzvišeni g. dr. Bonifačič, II. del.* Par mesecev brezskrbnega odpočitka je minulo hitro. Treba se je bilo lotiti resnega pripravljalnega dela za drugo raziskovalno ekspe-dicijo, koje namen je bil: Družbi zasigurati z odkritjem še neizrabljenih zlatih poljan težke milijone za bodočnost. Pred vsem moram beležiti dvoje pripovedovanj dveh davno žalostno preminulih iskalcev zlata, ki sta videla nagromadeno zlato, a ga nista mogla odnesti ter izrabiti radi bolezni, nepopisnih naporov in pomanjkanja spremstva. Oba sta končala eden med Indijanci, drugi med iskalci dijamantov, ko sta videla obljubljeno in z zlatom prevlečeno deželo ter sta zaupala rdečekožcem in belim, kje jo je treba iskati. Indijanci med brazilijanskima rekama Rio des Mortes (reka smrti) in Rio Culisehu pripovedujejo to-le: »Že mnogo deževnih mesecev (v Braziliji dežuje od oktobra do marca) je minulo, odkar se je O drugi ameriški ekspediciji skozi pragozdove in Matto Grosso do novih zlatih polj v Južni Ameriki je izšlo od nemških in angleških članov ekspedicije v zadnjih letih par zanimivih potopisov o težavah" ter grozotah' po neodkritih pokrajinah Brazilije, mudil pri nas belokožec. Glava in njegov obraz sta bila pokrita z dolgimi lasi, ki so bili enalka barve kakor kamni, katere je imel seboj, rumeni in blesteči. Njegovo telo je bilo raztrgano od ran. Njegove oči so gledale, kakršnih nismo videli nikoli poprej. Znano mu je bilo, kako imenujejo priprosti Indijanci ogenj, veter, vodo in reke. Got voriti je znal indijanščino. Ko jfc videl, da gre t njim na smrt, je poklical k sebi poglavarja on-dotnega plemena in glavarjevega sina ter rekel: »Daleč proti polnoči, tam, kjer pošilja Rio Ksingu četrtič svoje vode v globočine ter jih žene potem v velikem kolobarju na desno, je treba reko zapustiti in potovati na desno, vedno naravnost. Le kar dalje naprej, kakor daleč sega pogled. Pozneje bodo ovirali potnika hribi. Nato tudi cilj ni več daleč . . . Dolga je pot do tja in več nego enkrat se mesec spremeni. Malo divjačine je v oni pokrajini, smrt se smeji potniku skozi veje dreves. Kdor je dosegel cilj, bo našel pesek in ¡kamenje iste barve, kakor jo poseda solnce in kakršno iščejo belo-kožci . . t Belokožec je potegnil kos zlate rude izpod razcapane obleke, držeč ga na dlani v luč ognja, in je dostavil: »Velike so množine peska ter kamenja, a krog njih prežita strah in pogin. Z velikim spremstvom sem se podal na pot, vrnil sem ki postane na ta način prav čista. Na ta na-i čin očistimo tudi pločevinasto posodo in kuhinjsko orodje. Z razrezanim krompjr-. jem lahko tudi očisti-i rno nože in vilice. Tu-, di volneno obleko, vezenine itd. lahko ope-< remo s krompirjem. Čist, neolupljen krom-s pir nastrgamo, nastr-i gano maso damo v gorj ko ali mlačno vodo, v kateri potem operemo brez mila imenovane predmete, nakar jili oplaknemo y čisti vodi,; kateri smo "dodali ma-f 'Io kisa. . Razlika med rastjo mladenke in fanta. Rast deklet preneha' med 19. in 20. letom. Rast mladega moškega navadno konča S 23. letom. / škof splitski ter si zlomil levo roko. Prepeljali so ga v bolnišnico v Čakovec Štrigova. Dne 19. avgusta smo proslavili GOOletnico obstoja naš« župnije. Zato smo s cvetjem, prapori in slavoloki okinčali našo malo mestece, ker smo tudi na naše največje veselje sprejeli v svojo sredino prevzvišenega g. nadškofa-koadjutorja dr. Alojza Stepinca, ki je v spremstvu prevzvišenega g. dr. Boni-fačiča, škofa splitskega, povečal našo proslavo. Srca vseh nas so se topila v sreči in veselju, ker je naiša fara prva v Med j i morju, ki jo je obiskal prevzvišeni nadpastir. Ob 9. uri je bil pozdravni sprejem g. nadškofa. Temu je sledila zunaj cerkve pontifikalna sveta maša z asistenco 12 duhovnikov, v kateri je pel cerkveni1 pevski zbor z orkestrom iz Ljutomera. Po obedu je bila akademija v Katol. domu, nakar sta si oba gg. škofa ogledala cerkev sv. Ivana Nep. v Razkrižju. Potem sta se oba cerkvena kneza povrnila v Štrigovo in se dalje odpeljaal čez Prekopo v Čakovec. Ženavlje. Kakor smo že na tem mestu poročali, so nas Prekmurce doslej nekateri močno zapostavljali. Toda polagoma tudi mi postajamo enakovredni in znani med ostalimi sodržavljani. Da se za nas zanimajo, nam pričajo številne ekskurzije, o katerih smo deloma poročali danes teden. Splošno znani pa smo postali šele sedaj po pristanku belgijskega letalca Cosynsa in njegovega pomočnika akademika Van de Elsta. Njegov balon so ljudje zagledali v soboto dne 18. t. na., okrog 7. ure zvečer. Ker so pri nas zrakoplovi, zlasti pa še baloni večja redkost, so v začetku nekaterniki mislili, da leti zmaj. Ko pa so opazili, da je iz balona pogledal človek in jim nekaj kričal, so takoj vedeli, da hoče pristati. Njihovo še omahujoče vero so potrdile vrvi, katere je profesor Cosyns spustil iz balona. Hrabri možakarji so takoj pograbili spuščene vrvi in so začeli vleči, dočim je letalec Cosyns zaprl zaklopke in bal&n je po deseth minutah srečno pristal. Koj po pristanku je bil letalcem^, zelo dobrodošel akademik Mikola, ki je bil nekak posrednik ali tolmač med letalcema in ljudmi. On je tudi profesorju Cosynsu odgovoril na prvo vprašanje: »Kje sem?«, da je v Jugosla-viiji. Ivo so balon pritrdili, so spravili oba letalca spat h g. Škergetu, šolskemu upravitelju. V tem času, ko so jima pripravljali postelje, sta oba letalca od prevelike utrujenosti kar na stopnicah zaspala. Drugi sta oba letalca vsa čila in spočita pregledala balon, a ves čas so ju nadlegovali časnikarji, ker so hoteli dobiti kolikor le mogoče natančna poročila. Oba sta jim zelo vljudno odgovarjala na vprašanja, a tudi naše oblasti so letalcema zelo šle na roko. Saj je samo zaradi njiju pošta v Soboti celi dan uradova.la. Telefon je bil stalno zaseden, ker se je ves svet zanimal za usodo obeh belgijskih letalcev. Balon so ljudje z vozovi odpeljali na železniško postajo, a oba letalca sta po drugi noči, ki sta :o prebila v Petrovcih pri g. poštarju Bazaju, z zelo dobrimi vtisi, kakor beremo v njunih izjavah časopisom, zapustila dnj 20. t. m. naše Prekr.iurje ter sta odšla ali Se fera In politika. Liberalec ali marksistični socialist, ki mu bodo te vrstice prišle pred oči, bo ob njih zmajal z glavo ter morda slišno za-rentačil: »Kaj ima vera opraviti s politiko!« V obrazložitev in podkrepitev bo navedel to, kar je čital v svojem proti-in nekrščanskem listu, ki ga je navajen citati. Utemeljitev je namreč ta: Vera se nanaša na Boga in večnost, politika pa" na človeka in ta svet. Vsaka ima svoj delokrog, oba delokroga sta ločena drug od drugega, se ne dotikata, še manj kro-žata. Navskrižje je mogoče le takrat, če se vera meša v politiko, ali pa politika vtika v vero. Mešanje vere v politiko škodi politiki ter omadežuje vero. Svobodomiselni, napreanjaški in socialistični elementi, ki tako govorijo, se niti ne zavedajo, kako sami obsojajo svojo politiko. Omadeževanje vere se more zgoditi samo z večim slabim. Če politika omadežuje vero, ne more biti dobra, marveč je slaba politika. To je tista politika, ki se dela po nekrščan- odpeljala z avtomobilom v Ljubljano, kjer so ju že pričakovali. Sprejem v dijaški dom »Martiniščo v Murski Soboti. V ta zavod se sprejemajo zdrava, nadarjeni dečki, lepega vedef^a, ki obiskujejo enega prvih pet razredov državne realne gimnazije v Murski Soboti. Gojenci imajo v zavodu vso oskrbo, dobro versko vzgojo po navodilih sv. Ivana Boska in pomoč v učenju. Goji se tudi. petje, pouk violine in tamburanje. Zavod ima zračne učilnice in spakrce, igrišče, gledališče in kopališče. Hrana je zadostna in tečna. Ker je mesečna oskrbnina nizka, je omogočen sprejem v ta zavod tudi sinovom manj premožnih slojev. Število prostih mest je že zelo pičlo, zato pišite takoj na: Vodstvo »Martinišča«, Murska Sobota. skih načelih, ki prezira božje zapovedi, se ne ozira na pravice Boga in cerkve, in ki gazi ter tepta pravice človeške osebnos-ti. Takšna politika v resnici omadežuje, vendar ne vere (saj nima vera z njo ničesar opraviti), marveč tiste, ki iz sebičnih nagibov takšno politiko delajo. Ako se politika dela po moralnih načelih krščanstva, ne more roditi sadov, ki bi koga omadeževali. Pa tudi v katoliških krogih ni dovolj jasnosti in doslednosti, kar se tiče razmerja vere do politike in politike do vere. Nekateri bežijo od politike, kakor da bi v resnici bila kaj slabega, za njih vero kvarnega. Drugi delajo politiko tako, kakor vidijo, da jo drugi delajo: nj v luči vere, marveč zgolj s svetnega vidika. To je vpliv stare libaralne pesmi, ki se sliši v raznih melodijah (besedilo j? staro, melodija se spreminja): Vera nima s politiko ničesar opraviti. Protikrščan-ski elementi — ljudje in časniki — računajo na to, da bo ta pesem, čim več-Ikrat jo ponavljajo, imela tem več uspeha. Zgodovina in izkustvo dokazujeta, da dobro računajo in sebi v prid. Zgodovina to dokazuje za preteklost, izku-vstvo pa za sedanjost. V glavah svetnikov pa ni v tem oziru nikdar bila niti senca kakšna zmede pojmov. Zmeda pojmov je samo tamkaj, Kobilice bo napravile od 1. 1927 do leta 1931 škode za 2 milijardi Din. Povprečni pušač porabi na leto 10.000 vžigalic. Sveto pismo ¡e prevedeno na 678 je-tikov. Vrtnica, ki je cvetela 146krat. V Quincy v severnoameriški državi Masa-chusetts je bila usaje-na leta 1788 vrtnica, ki je cvetela 146krat. Cvet je bil na zunaj bel in znotraj rumenkast. Rožo je zasadila žena drugega ameriškega predsednika, Abigail Adams. Dež — snažilec. Eno uro trajajoči počni, dež spere z cest se sam, da umrem pri tujih Indijancih . . . Sporočite moje besede belim ljudem, ki bedo prišli k vam . . .« Mnogo deževnih mesecev je zatonilo od tedaj. Oblaki so zatemnili nebo, bilo je mokro ter mrzlo, dokler ni prisvetilo nad Indijance blesteče solnce. Glavar je umrl, njegov sin se je postaral, odkar je dospel k tamošnjemu indijanskemu plemenu belokožni tujec in — umrl tamkaj . . .« Drugo ustno izročilo o potovanju proti bajnim zlatim poljanam je mnogo daljše in se glasi: »Mnogo let je minulo, ko sem se priključil ek špedicij i, ki se je odpeljala navzgor po reki Amaconas. Sem Mehikanec in vzeli so me radi seboj. Star sem bil 25 let. Mornarji, ki so prihajali v naše mestece, so pripovedovali o tujih pokrajinah pravljične reči. Govorili so o Braziliji, ki prikriva neraziskane tajnosti, kjer leži na zemlji na mernike dijamantov in zlata.Zemlja hrani tam neizmerna bogastva, pa jih tudi čuva skopo v svojem črnem krilu in jih je težko iztrgati. O nevarnostih na potovanju do zlata in dijamantov niso pravili. Nasprotno — zasmehovali so težkoče v zavesti svoje moči in zmage. Nevarnosti, s katerimi se je mogoče boriti iz oči v oči, niso naši najhujši sovražniki. Za potnikom plazeči se stru- pi so: bolezni, dež, vročina, kužno izhlapevanje pragozdov, golazen in žuželke. Tega 3e trebaTaati. Podali smo se na pot, bilo nas je šest, Z orožjem, s strelivom in z dobro obutvijo preskrbljeni, smo upali na gotov uspeh, čeravno smo imeli v sebi klice pogina ob nastopu potovanja. Nismo imeli seboj spalnih mrež, ne mrežic proti pikom komarjev ali moskitov, tudi premale količine ki-nina proti mrzlici smo vzeli na pot. Naš cilj so bile pokrajine ob reki Amaconas, kjer smo hoteli odkriti velike zlate zaklade. Vele-tok Amaconas smo dosegli brez posebnih težkoč. Veličastno vali reka vseh rek svoje vode skozi obširne pokrajine, dokler je ne sprejme morje. Če plavamo po valovju reke Amaconas navzdol, vidimo, kako stopajo njena obrežja vedno bolj vsak sebi, dokler ne zameglijo v daljavi in se nam dozdeva reka kakor morje. Človek obstoji začuden, ko zagleda, da deli reka Amaconas neizmerno pokrajino v dva dela. Če se približamo njenemu obrežju, se nam nudi redka slika najživahnejšega rastlinstva. Povsod visi tuje — bajno cvetje. Globoko v temno vodo se spuščajo ovijal ke in orhideje gorijo v zelenju gozda. Zgradili smo dva čolna in smo veslali navzgor po reki. Naše dela navajene roke so pokrili kmalu mehurji, ki so nas ovirali. Ti mehurji lahko stanejo človeka ob reki Amaconas življenje.. kjer je slahotnost in nedoslednost. Svetniki so se brigali za politiko ter posegali v njo, in sicer brez bojazni, da bi se s tem omadeževali. Vprav nasprotno: zato so posegal i v politiko, da bi drugi ljudje ne bi omadeževali s političnimi čini sebe in krščanskega imena. Dokaz za to je med drugimi velika svetnica sv, Katarina Sienska (f 1. 1380). O -jej so se nedavno vršila v Rimu predavan a, Profesor filozofije dominikanski na ter Marijan Kordovani je govoril o politiki in političnem udejstvovanju te svetnice. Izvajal je ter z dejstvi dokazal, kako živo se je ta svetnica brigala za politiko. To zanimanje ni bilo samo naučnega značaja, marveč je bilo praktično. Sv. Katarina je posegala v politiko ter vplivala ne samo na italijanske, marveč tudi na druge evropske vladarje, dr se v politiki ravnajo po naukih sv. evangelija. Duh, ki bodi z njim prešini ena njihova politika, naj bo protiven sebičnosti, sovraštvu, maščevalnosti, okrutnosti in grabežljivosti po tuji lastnini. Ta duh zahteva premagovanje samega sebe, ljubezen do splošne blaginje ter spoštovanje dostojanstva posameznega državljana in celega naroda. Sv. Katarina je zahtevala od ljudi, ki se bavijo s politiko, da v svojem delovanju težijo za krepostjo in svetostjo. Svetost in politika se ne izključujeta, marveč se samo od njunega sklada more pričakovati ozdravljenje družabnih in državnih razmer. Stališče sv. Katarine glede na vero in politiko je poučno in spodbudno za protivnike krščanstva in za katoličane. * &amnica pri Mariboru. Ljudska knjižnica im čitalnica v Bresternici ponovi na splošno željo v nedeljo dne 2. septembra ob treh popoldne v cerkveni dvorani v Kamilici zanimivo igro: »Izgubljeni raj«. Prijatelji poštenega razvedrila, tudi tokrat napolnite našo dvorano! Ob pol osmih zjutraj pa bo v cerkveni dvorani izredni občni zbor Prosvetnega društva. Člani povabljeni! Križevci pri Ljutomeru. V nedeljo dne 19. t. m. smo pri nas po dolgem času zopet doživeli dokaz pridnega, skromnega in tihega dela naših dobrih fantov in deklet, ki se zbirajo v krogu našega cerkvenega pevskega zbora. V Slomšekovi dvorani so nam po enoletnem pre-stanku priredili - primerno veseloigro »Slaba vestki je, kar se podajanja tiče, vsestransko uspela. Igralci so dali vse '.ar so mogli. Posebej moramo pohvaliti predvsem glavne vloge, tako Čimžarja in Nagodeta, ki «ta jo z dokaj-šnjo igralsko rutino podaja naša dva domača študenta. Na domačine je napravilo to razveseljivo lep vtis. Tudi odkritosrčne igre Lizike ne smemo pri tej priliki pozabiti pohvaliti, ki je zares živela na odru z dušo in telesom. Seveda so tudi stari in novi igralci storili svoje dolžnost Na mestu so bili tudi pevci in tamburaši, ki so z vso že znano spretnostjo izpolnjevali odmore. Pač pa nekaj ne moremo pohvaliti: naši ljudje niso storili svoje dolžnosti, kla enega vola in enega pol leta starega junca. Da k temu r' nastal požar, je pač sreča. — Pri Sv. Uršuli se je položil v cerkev tlak, kar se je prav lepo obneslo. Vse delo je pač vkljub slabemu vremenu in težavni Strmi poti prav hitro'napredovalo. Ta cerkev že stoji čez 330 let in še do sedaj n: bilo v njej, razen od spredaj, nikakoršnega tlaka. Vso delo sta prav lepo izvršita gg. Sovič Vinko in Dobnik Jožef i,z okolice Šoštanja. Romarjem te cerkve se sedaj nudi pred očmi. prav velika olepšava. Cerkev bo zdaj veliko manj vlažna in bolj topla. Tako nudi vsakemu romarju veliko' več prijetnosti. Seveda so bili k temu potrebni velikanski. stroški. Zato se prosi častilce te cer-ikve, da bi si jo prišli zdaj ob žegnanjih ogledat a.n bi vsak po svoji moči nekaj daroval. Vsak najmanjši dar bo nam dobrodošel. Blagoslovitev tlaka bi naj bila dne 2. septembra, na zadnjo žegnansko nedeljo. Ob 8. uri zjutraj bo sv. maša, pridiga ter blagoslovitev. Vse priprave ¡vodi sedanji g. župnik Oblak Anton, kater;! je bil slovesno inštaliran v Razboru dne 12. avg. t. 1. pod vodstvom g. dekanijskega upravitelja Fr. Ks. Meška in drugih sosednjih duhovnikov. Vkljub slabemu vremenu se je inštalacije udeležilo zelo veliko ljudi, da je prisostvovalo tej lepi slavnosti, topiči pa so daleč okrog naznanjali, kakšna slovesnost se vrši v našem oddaljenem in hribovitem, a vendar lepem in prijaznem Razboru. Mi kličemo in želimo g. župniku, da bi mnoga leta med nami pasti-roval v popolnem zdravju in zadovoljnosti. Bog vas živi med nami! Sv. Bok na Selah pri Slovenjgradeu. Veselo in žalostno! Praznik farnega patrona smo letos bolj izjemoma obhajali ob zelo lepem vremenu. Množice vernikov so prihajale od blizu in daleč in je bi'1 ves hrib poln ljudstva. Duhovnikov se je udeležilo slavja 13, vsi gg. sosedje iz domače deka.nije, iz Mežiške doline g. svetnik Hornbock iz Mežice, g. svetnik Seraj-niik iz Kotelj in g. župnik Barbič iz Guštanja. Celo iz Maribora smo imeli dragega gosta g. -kurata Zavadlala. Mnogo vernikov je prišlo Studi na Rokovo lepo nedeljo, zlasti iz Mežiške doline. — V cvetu let je ovenela 151etna cvetka Potočnikova Micika, zelo pridna deklica. Pozimi se je prehladila in je od te:~. slovo. Po primernem nagovoru duhovnega vo-* ditelja se je pri bogato ozaljšanem oltarju iu ob za novoporočenca pripravljenem ozaljša-: nem klečalniku izvrš'1 slovesni poročni obred. Med slovesno sv. mašo so pristopile s poročen-cema k sv. obhajilu vse družbenke in nekaj tretjerednikov. Ginijivo je bilo slovo od družbenega oltarja, ko je nevesta položila nanj družbeno svetinjo Brezmadežne in od druž-benk ji darovani šopek cvetlic med petjem slovesu primerne pesmi. Veliko župljanov je ginjeno prisostvovalo tako lepi poročni slovesnosti, kakor je še nismo imeli v naši cerkvi. Bog daj na priprošnjo Marijino, da bi bilo še veliko takih. Dekleta, oklenite se vse Marijine zastave in delajte čast Mariji in njeni družbi s čednostnim življenjem, in Marija bo vas počastila v življenju in večnosti! Iz gornje Savinjske doline. Večkrat beremo o bratovščini jeruzalemskega osla. Tudi po nekaterih župnijah gornje Savinjske doline ima ta bratovščina svoje podružnice. Sestanke imajo podružnice ob nedeljah in praznikih, pa ne v kaki dvorani, ampak zunaj pri cerkvi. Člani iimajo običaj, da se dotaknejo cerkvenega zidu in se zaznamujejo na čelo menda zato, da se poznajo, v katero organizacijo spadajo. Pred nekaj leti smo čitali, da je neki okrajni glavar člane jeruzalemskega osla kaznoval po 75 Din. Pameten ukrep! Ljudje, ki zunaj cerkve stojijo in drugim pohujšanje dajejo, bi bilo boljše, da bi doma ostali. Ni čudno, da se mladina vedno bolj pogreza v pogansko temo. Slovenski bratovščinarji, vzemite si za zgled vzorne katoličane .ia raznih držav: Amerike, Angleške in Nemčije. Ti katoličani ne stojijo zunaj cerkve, in kako lepo se v cerkvi vedejo, vedo povedati le oni', kateri so se o tem na lastne oči prepričali. Veselje je gledati mladeniče in mladenke, kako se s sklenjenimi rokami bližajo obhajilni mizi in ko gredo zopet nazaj na svoje sedeže. Značajni Slovenci, živimo vzgledno, tako da bo v čast katoliški Cerkvi! Sv. Vid nad Valdekom. Gotovo vas, gospod Urednik, zanima, kako se kaj imamo pri Sv. Vidu nad Valdekom? Zato poročam ekaj- ve selih in nekaj žalostnih novic. Evo jih! Našo župna cerkev je dobila nov in dragocen maš-ni plašč zelene barve. V teh težkih ■*' si h sme si pomagali s tem, da so župljani darovali !■?.?. Tudi podružna cerkev sv. Ruperta [t na po budo obeh cerkvenih ključarjev dobila lep in nov velum humerale. Vrla mladeniča Jožef Meh lim Karol Marzel sta prevzela težko delo, da sta pobirala prispevke po župniji. >'ato Jima gre vsa čast in hvala! — Umrla je dobra in vzgledna gospodinja Amal. Pusti nek. Vnela se j;i je možganska mrena. Rajna je bda dobra vzgojiteljica svojih otrok. Ski-bela je, da so njene hčerke vrle Marijine družbenke. Sar..a je častila Mater " "jo, pa jc želeja, da so I i nejne hčerke pod Marijiniir' varstvom. Dal Bog več takih mater in da bi se tudi druge matere ravnale po njenem vzgledu. — Leg-nerjev Tonček pa je ir--al obl**' vojaško suknjo. Težko je bilo njegovo slovo od očeta in np«We, katerim je bil močr- ^ra pri gospodarstvu. Toda čas hitro beži in Tonček bode zopet pomagal mamici in ateku pr; gospodarstvu. Žetev je bila s'aba, ponekod pa je toča pobila. Velika povoden nam je zasula cesto na Št. IIj, tako da je sedaj zaprt ves promet. Prebivalstvo komaj čaka, da se cesta na Št. IIj zopet otvori. Dobili smo tudi novega orga-iiista v osebi g. Antona Ribiča. Pod njegovim vodstvom obeta pevski zbor lepo petje. Zatorej, fantje in dekleta, pogum! Sv. Ema ob Sotli. Krasni jesenski dnevi so se pričeli, nada za rano trgatev in da bo kapljica letos iaborna, čeprav bo malo vina, ja-bolčnika pa skoro nič. Ker so tako krasni dne- vi, si je gluhonemi fant domislil, ki je na preskrbi pri g. Ferdinandu Vavričnik pri Sveti Emi, kraj Vonarje, ter je na tihem brez vednosti odšel od doma. Tri tedne že blodi po deželi. Fant je srednje velikosti, drugače navidezno normalen, samo žalibog od rojstva gluho, nem, bos, brez vseh dokumentov, tako da se ne more izkazati, odkod da je. Ignac Žolger je bil njegov oče, a je že umrl. Prosi se uljudne javne oblasti in tudi civilno ljudstvo, da od-( pošlje gluhonemega reveža v njegov domači kraj zopet pod oskrbo g. Ferdo Vavričnika pri Sv. Emii, da ne bo po nepotrebnem ljudem v nadlego. Krško ob Savi. Običaj«i romarski shod v cerkvi sv. Rok aH je je na angelsko nedeljo dne 2. septembra. V ta namen je že v soboto zjutraj pri Sv. Rozaliji sv. maša in sicer ob 8. uri, zvečer ob 6 pa cerkveni govor in pete li-tanije Matere božje. Po litanijah je prilika za spoved, kakor tudi v nedeljo zjutraj ob 6 in ob 10 slovesno opravilo, popoldne ob pol treh pa bo prva procesija v zadobljienje svetoletnega odpustka za župnijo Krško in sicer iz župne cerkve v romarsko cerkev sv. Rozaliije. NOVA KNJIGA. »Borba Slovenaca za Jugoslaviju.« V Beogradu je izšla knjižica pod gornjim naslovom in opisuje delo dr Kreka in dr. Korošca ter tovarišev. Spisal jo je Jugoslavicus in sicer je knjiga tiskana v cirilici'. Zanimivo je, da se srbska javnost po 15 letih začne zanimati za to delo, ki je v tej knjigi podano na podlagi dokumentov. Knjiga, ki je izšla letos, predočuje to delo povsem v drugi luči, kakor pa ga predočujejo gotovi Slovenci po svojem zloglasnem tisku in -p svoijih še bolj zloglasnih eksponentih v Beogradu. Knjiga se oita z velikim zanimanjem v vseh beograjskih krogih, gotovo bo pa zanimala tudi Slovence. Cena knjige je 10 Din. Razpošilja jo Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. PoslcdRte vesti. Domače novice. Cenjene naročnike opozarjamo na današnjo prilogo svetovno znane tvrdke Marko S. Ser-darušič, B«ograd, Knjeginje Ljubice 16, ki prodaja srečke državne razredne loterije. Važno glede legitimacij na postajališčih! Prejeli smo obvestilo, da že imajo ona postajališča, ki karte prodajajo, tudi legitimacije. Za vsak slučaj posredujte na vseh postajališčih, ki smo jili spredaj označili, da jih bodo res imela! Legitimacije prodaja samo železnica. Nekateri nam pišejo po legitimacije. Ponovno odgovarjamo, da je sedaj nov predpis in morate kupiti državne železniške legitimacije na postajah po 5 Din. Ta denar obdrži železnica zase! Ko boste kupili karto, kupite še legitimacijo! — Pripravljalni odbor. Silno neurje je razsajalo nad Mariborom in okolico po polnoči na pondeljek 27. avgusta. Zlobna roka požigalca je zažgala 26. avgusta stanovanjsko in gospodarsko poslopje po-sestnice Ane Gubajnšek v Razvanju pri Mariboru. Strela je udarila proti jutru 27. avgusta v gospodarsko poslopje posestnikov Damjani in bratje Katalinič v Štrihovcu pri Št. Ilju v Slov. goricah. Utonil je v deroči vodi po nalivu 27. t. m. Jožef Znidar, 221etni pos. sin iz Frankolove-ga. Mrtvega so potegnili iz vode blizu mlina Alojzija Foštarja. Sejmske izkaznice se dobijo: Glavno zastopstvo sejmskih izkaznic bančna hiša Bezjak, Maribor, Gosposka ulica 25. Smrtna žrtev napada je postal v Radečah pri Zidanem mostu Anton Kovačič, finančni podipreglednik. Dopisi in prireditve. Slov. Konjice. Na pogrebu v planinah smrtno ponesrečenega abiturijenta Franceta Kro-pej se je zbrala domala vsa konjiška nad-župnija, da ga spremi na zadnji poti. Spremljalo ga je tudi 16 duhovnikov in 9 bogoslov-cev. Pogreb je vodil konjiški arhidijakon mil. g. Franc Tovornik ob asistenci domačega kaplana g. Časla in g. Bohanca iz Vranskega. Ko se je pogreb pomikal skozi trg, so bile vse trgovine in gostilne v znak žalosti zaprte. Ves trg in vsa nadžupnija globoko sočustvuje z materjo in sestrama, ki so na tako tragičen način izgubili sina oziroma brata. Po maši zadušnici je krenil sprevod na pokopališče. Ob grobu je najprej spregovoril krasne besede g. arhidnjakon. Za nj'im je govoril kot zastopnik mariborske humanistične gimnazije g. prof. Sediivy, ki je povdarjal, kako je bil rajni dober dijak, katerega je vse rado imelo Prav posebno ganljiv in lep je bil govor tov. abiturijenta g. Rauberja, ki se je poslovil v imenu tovarišev abiturijentov. Pevski zbor je pod vodstvom organista g. Turka zapel 3 ža-lostinke, na domu, v cerkvi in ob grobu. II koncu je zaigrala godba Marijine kongrega-oije žalostirnko v slovo dijaku-kongreganistu. Hladna zemlja je zagrnila krsto dragega našega Franceta, čigar grob je pokrila gora svežega cvetja. Počivaj v miru! Misel nate nai kaže vsem mladim pot navzgor! Listnica uredništva. Leskovec v Halozah. Naznanilo o gasilski prireditvi za 26. avg. došlo prepozno in tudi brez davčne takse. Naznanil prireditev brez vnaprej v znamkah plačane takse ne moremo objavljati, ker mora uprava lista plačat: davčni oblasti cd vsake v listu nepovedane prireditve davek. Dijaka-nižješolca sprejmem poceni na hrano in stanovanje. Maribor, Slomškov trg 12, pritličje, levo. 889 JABLUS, iz katerega raredite izvrsten jabol-čnik. Važno: Zraven Jablusovih snovi lahko tudi uporabite sveže jabolčne ali hruš-kove tropine in rabite potem polovico manj sladkorja. Pišite na: »Jablus«, Franc Re-nier, Podčetrtek. 888 Pri ;seh ranah, poškodbah, opeklinah, hrastah, Majih, turih, starih ranah „FITONIN". ^SS^^ aem povzetju 2 steklenici Din 50 —. Poučno knjižico St 18 pošlje brezplačno „Fiton" dr. z o. z. Zagreb 1-78. Reg. pod Sp. br. 1281 od 28. VII. 1933. ¥ lastni novi palači na oglu nasproti pošte, prej Jnžnošta- ' @osposH€-$lovensiie ulice. ^ jersha Hranilnica. Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim £ premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno. t Hranilnica Dravske banovine llaribor Centrala: Maribor Podružnica: Celfc Urarskega učenca sprejme Th. Fehrenbacha naslednik Josip Vnd-ovič, Maribor, Gosposka ulica. 886 I VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI ZAVARUJE: POŽAR VLOM STEKLO KASKO JAMSTVO NEZGODE 2V0N0VE ŽIVLJENJE KARITAS * Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici. 167 Preda se raznovrstne stare sode. »Lovski dom« v Krčevini pri Mariboru. 858 Bernhardinec dober čuvaj se poceni proda; Badlova ulica 7, Maribor. 878 Veličastveno glasbeno delo »Mesija«, ki opisuje življenje Kristusovo, se izvaja o priliki evhari- stičnega kongresa v Mariboru. Sodelujejo: solisti gospa Lovšetova, gospa Golo-bova, gospod Dariau in gospod Neralič, nato pevski zbori: Celje, Št. Lenart v Slov. gor., Ljutomer, Ptuj in Maribor, vojaška in mariborska godba. Vseh sodelujočih okrog 200 oseb. Dirigira: Janez Ev. Gašparič. Koncert se vrši v veliki dvorani ¿Union. dne 7. septembra t. 1. zvečer ob 8. uri in dne 8. septembra popoldne ob 4. uri. Ker vlada za koncert veliko zanimanje, storite prav, ako naročite vstopnice pravočasno. V pred-prodaji so: Prosvetna knjižnica Aleksandrova cesta 6, po pošti pa se naročajo na naslov: Gdč, Mara Pohar, blagajničarika »Maribora«, Maribor, Koroška cesta 5, € letos pač Hiipniemo vse 5EO šolo v Tiskarni sv. Cirila, llaribor Koroška cesta 5, Aleksandrova cesta 0. Kralta Petra trg 4. Ptuj, Slovenski trg f* ¡ugodneje! Je na t SI Solnim na \ natintem trti i n knjigo enega zdravnika Hrezpiacno in franko. Pišite takoj na ta naslov: Zbiralno mesto pošte 867 @€orH fnigner, Beriin-Rleukdlln, Ringbahnstrasse 24. Abt. P. 83. Ei J I Din 19.—, 21.— otročji Din 28.—, 33.— dekliški Din 55.—, 06.— fantovski Din 66.—, 89.— ženski Din 66.—, 80.— moški. Snežni čevlji Din 24.— otročji in dekliški Din 30.—, 34.—, 38.— ženski. Gorski čevlji od Din 145.— dalje. Sprejmem majerja s 4 delavci. Ja-renina štev. 39. 87E Hiša 180 m2, 2 sobe in kuhinja, vse ograjeno, je na prodaj. Marija Brezje štev. 51. 873 MÂIA ÛïiïXiïlVI Strokovni zdravnik zi ženske bolezni in porodništvo dr. Fran Toplak zopet redno or-dinira: Maribor, Glavni trg 18. 882 14—15 let staro deklico rabim za pomoč v gospodinjstvu. Maribor, Vetrinjska 6. 876 2 do 3 dijake vzamem v oskrbo. 400 Din mesečno, delno v živilih, blizu mesta, avtobus. Cvedler Mar., Spodnje Radvanje 1, pošta Maribor. 869 2 mlajša dijaka ali dijakinjo sprejmem na vso oskrbo po nizki ceni. Maribor, Mlinska ulica 31, ^rugo dvorišče. 861 Hlapca, vojaščine prostega, zdravega in močnega k konjem sprejme za stalno: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica 15. 874 Priden viničar s 4 do 5 oesbami dobi dobro siužbo. Naslov v upravi lista. 862 Na prodaj je hiša z 2 sobami, kletjo, gospodarskim poslopjem in vrtom, na Pobrežju pri Mar.iobru, ezlo ugodno, tudi proti hranilni knjigi. Vpraša se: Studenci, Zrinskega ulica 26. 865 Mladi bernardinec, 2 meseca star, se poceni odda. Maribor, Badlova ulica 7. 879 Stanovanja s popolno oskrbo za mladeniče so na razpolago po nizki ceni v Rokodelskem domu, Ljubljana, Komenskega 12, 883 3 licenca ane bike marijadvorske pasme, po 2 leti stare, in 2 para pavov odda poceni graj-ščina Frajšta.jn, Pragersko. 860 Cunje, staro železje, mesing, kupfer, krojaške odrezke, star: papir in ovčjo volno kupuje: Arbeiter, Maribor, Dravska ulica. 650 Iščem lepe partije I. do III. klase in za zidanje jelovih in smrekovih desk in pla.nk, 4, 5 in 6 m dolžine. Poslati ako mogoče seznam z oziî?.(%'bQ dolžine, širine in koliko ima vsaki debelost in dolžine. TeČ«e skrajne ponudbe franko vagon Sušak s pripombo, kako je roba rezana in koliko pošto zadrži smrekovine: Poste restante Rogaška Slatina. 881 Jablin za izdelovanje izvrstne domače pijače, in Mostin za razmnoževanje jaholčnika, dobavlja drogerija Kane, Maribor, Slovenska uteca. 864 Kupim posestvo: hiša, 3 do 4 sobe, suho in prijetno ležeča, blizu ceste, do 3 orala zemlje. Cena. Kaudek, Maribor, hotel Orel. 866 Iščem majhno posestvo v najem v bližini Maribora. Naslov v upravi lista. 880 Prodam posestvo 8 oralov: 2 stanovanjski hiši z gospodarskim poslopjem, 3 vinogradi, sa-: donosnik, gozd, njive in travniki. Svenšek Anton, Kočice 106, p. Žetale pri Rogatcu. 863' Sodi, primerni za vino, v velikosti od 13—400 in 3500—4000 litrov, se oddajo poceni. MarU bor, Trubarjeva 9, trgovina. 811' Čebelni vosek kupuje in plača po najvišji ceni: Kemindustrija, Maribor, Aleksandrova 832 če sí a ii: Velika razprodaja! Oblačilno blago In FSzntf? vrstne ostanke najceneje kupite v trgov:nah" Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer in Štrigova. Nakup jajc, masla, suhih gob. 800 Pletene jopice po Din 29.— dobite .samo v TRPINOVEM BAZARJU Maribor, Vetrinjska ulica 15. Cgt Služkinja k majhni družini se takoj sprejme in sicer izključno le vestna in pridna moč, ki zna tudi kuhati. Naslov v upravi tega. lista. 885 Izjava. V zadnjem času razširjajo posamezniki absurdne vesti, da sem podpisani prodal člane našega Udruženja in producente sadja »Prizadu« v Beogradu, da sem 'zakrivil zavlačevanje letošnjega izvoza v Nemčijo, da sem povzročil izvoz jabolk v zabojih, da ;Sem hotel izkoristiti izvozni kont'ngent jabolk v Nemčijo ter s tem oškodoval naše člane in producente. Opozarjam vse prizadete in ostale, da bom vsakogar, ki bi take laži razširjal, zasledoval brezobzirno sodnijsko - kazenskim potom. — Srečko Kranjc, predsednik Udruženja sadnih ekspor-terjev in predsednik Prigodnega udruženja. — Maribor, dne 24. avgusta 1934. 877 ¡nsedralfe 1 LJÍ --.:- ,•■-"-- ■ y-y ■■:-..-■ ^ C- .....■ - . Vfc' Ž ' po naravnem orth. meh. potu brez operacije, brez bolečin, brez motenja poklica, samo z uporabo mojega avstrijskega in nemškega patenta je mogoče. Brezplačno neobvezno predvajanje v sledečih krajih: 868 Villach: v hiši gostilne »Lamm«, Glavni trg: četrtek 6. septembra, od 8. do 2. ure. Hosc-nbach: v hiši hotela Matschnig: petek 7, septembra od 8. do 2. ure. Spielfeid-Strass: v hiši gostilne Kaschl: sredo 19. septembra od 8. do 2. ure. Radgona: v hiši Hotela »Kaiser von Oesterreich«: četrtek 20. septembra od 8. do 2. ure. Ena mi dnevno doposlanih zahval: V moje veselje lahko potrdim, da je po uporabi Streifenederjevega patenta moja že več let stara kila popolnoma izginila. Noben na kili trpeči naj ne zamudi to idealno iznajdbo uporabiti. Učinek je naravnost čudovit, ker sem že 65 let star. Uporaba ni povzročila nobenih težkoč ali delanezmožnosti. — Miha Majcenovič. — Pobrežje pri Mariboru. — Potrjeno od občinskega urada. Daito si doposlati moio pojasniino ilustrovano brošuro proti dopo-šiljatvi dvojne pisemske poštnine neobvezno in brezplačno Pozor pred ponaredbami! F. G. Sipeifeneder FiirstenfeldbrtiMi Mönchen ? Vabimo Vas! \ II Ljubljsnsiii velBsejem i 1. do 10. septembra 1934. Železniška izkaznica za 50% popust na železnicah se dobi na vseh postajah po Din 5.—. 40.000 m — 15 razstav: Glasbena — umetniška — higijenska — izseljenska — ribarska — perutnine, koz, ovac, psov — arhitektonska »Weekend« — hranil-niška — pohištvo, radio — živila. Festival Slovanskih plesov. Tekmovanje harmonikarjev. Velikome>tno zabavišče. 846 Strife „Slov. gospodari®"! ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ❖ # Pozor! Pozor! ^ Za češčenje prejetega Res- ^ ^^ njega Teiesa je izšel nov molitvenik ♦ t ♦ „Pridite, molimoi" ki obsega polog običajnih molitev tudi šest molitvenih ur za skapne molitvene ure. Zelo priročna knjiga stane Samo Din 16'— z rdečo obrezo iu Din 20"— z zlato obrezo Knjiga se naroča pri Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Udeležencsin evlmst. hongresa priporočam ogled zaloge in izložb klobukov, perila, čevljev, odej itd. itd. Mari&er, 61. im 2 Ogled za nakup 843 neobvezen! Posteljni odeje od 90 Din naprej, rjuhe za odeje od 65 Din naprej, blazine od 40 IVn naprej — pri A. STUHEC, izdelovanje posteljnih odsj, Maribor, Stolna ulica 5. 884 Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale. Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko d&fei od nove vloge vsaki dan vso voto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din. Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo utrpele nikake škrde vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in konečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.00? Din 4675 članov s premoženjem okrog 500,000.009 Din. Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto. Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu zavodu. Če tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, vendar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovani vsake škodj. HariHorH. liiiiiiniiiiiiiii registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni poišči no oglu Hralja Petro ceste in Vodnikove ulice Sprejema hranilne vloge in jih .•. .-. obrestnje najbolje. ■•. .. Denar je pri njej naložen p o - ••• .. pol no m a varno. .\ Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-posestnikov z vsem svojim pre-.\ v .•. m oženjem! v .•. llllllllllllllllllllllilllilllllll [Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novinar y Mariboru. Izdajatelj: Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Prane Hrastelj v Mariboru.