Politični ogled. Avstrijske dežele. Med tem, ko nekateri vladini listi trdijo, da Avstrija ostane popolnem mirna, 6e pokue rusko-angleški boj, slišimo vedno več glaaov, ki pravijo, da bo kmalu sklicana cela avstrijska vojna; oddelek te vojne pod poveljuiatvom geneiala Rodiča bo 200.000 beguncev spremljal domov in zasel Boanijo, Hereegovino in Albanijo. Nekaj resničnega bo že na tem, ker so na Dunaji vsi ministri, tudi magjarski, okoli ceaarja zbrani in se vršijo neprenehama posvetovanja. Veliko se prizadeva nagodbo z Ogersko dovršiti, da bi Avstrija dobila prosto roko in večjo veljavo v vnanjih zlasti turških zadevah; ali Magjari se ustavljajo našim pravičnim zabtevam in vse pogajanje se je zopet razbilo. Zato bočejo sedaj ministri staro nagodbo za 2 leti podaljaati, ali pa pooakati na izid novib volitev za ogerski zbor. 5fo, ia tedaj je mogoce, da svitli cesar tudi dunajski državni zbor razpustijo. Sicer sta pa obadva, dunajski in ogerski, državni zbor 30. aprila za6ela zopet zborovati. Početkom maja se je imenovalo veliko novih generalov in oficitjev, 750 kadetov je prejelo 6a8t lajtenanta; grof in minister Andrassy pa je postal feldmaraal-lajtenant. — Cesarjevic Rudolf potuje sedaj ob Donavi na Ogerskem in se preseli sredi maja v kraljevski grad Hradain v Pragi na Ceskem; nadvojvoda Friderik se je podal k razstavi v Pariz in tudi biat ceaarjev nadvojvoda Earl bo kmalu tje šel. — Kranjska je dobila te dni avojega novega deželuega predsednika gosp. barona Kallino, ki se je precej Slo^encem prikupil z tem, da je predstavljajočiiii se mu uiadnikom naložil, naj bodo strogo pra7i5ni in se naj ne 7tikajo 7 nobene strankarske zade^e. Tako je pra7, Slo^enci smo zado^oljni, če se nam le pra^ica prizna^a, poeebnih milostij ne zahte^amo. Uradnike, ki so ondi 7eliko delali za liberalnonemako stranko, so te besede jako poparile. — Zadnji čas je sliaati o velikih požaiih na Ogerskem: mesti Bartfeld in št. Mikloa ste skoro do tal pogorele, 2000 stano7niko7 je brez strehe. — Znameniti ogerski poslanec in 7odja konser7ati7ce7, baron Sennyey je poslanst^o odložil, kar ni aamo njego^ih prijatelje7, ampak 7se Magjare osupnilo, ker so ga 7si jako čislali in torej neradi jego^o posta^odajalno sodelo^anje pogrešajo. — Veliko sramoto je Hr^atom napra^il br^ataki poslanec in župan 7 Kialje^ici 7 br^atskem Primorskem; mož je za 27.000 gld. tamošnjo branilnico opeharil in menjic ponaredil 7 zneaku 9000 fl. — V Dubro^niku je začel izhajati no7 list: ,,Slo7inac" in 7 Vuko^ari izide 15. maja pr7a šte^ilka: ,,Sriemski Hrrat", kojega izdaja tamošnja katoliška-tiskovna zadruga; list bo uredo7al od^etnik g. Dragotin Alt. — Goriaki Slo^enci so pismo ali adreso do s^itlega cesarja 7 katerem po^darjajo 87ojo z^estobo do cesarske hiše in za7ra5ajo želje Iahono7, ki ho5ejo Goriško Italiji 7 žrelo 7teknoti, oddali pri ces. kialj. namestniku 7 Trstu. Namestnik baron Pino je odbornike, ki so piamo prinesli, 7 imenu drust^a ,,Sloge", pra7 uljudno sprejel in obljubil adreso izrociti cesarju! Vnanje države. Pr7o okrožno pismo Leona XIII. do 7seh skofo7 kaže, da je katoliaka Cerk^a dobila Piju IX. 7rednega, razs^itljenega in krepkega papeža naslednika; pismo je storilo 7elik utis tudi pri sovražnikih krsčanske 7ere. — Italijanaki kralj je a7stiiJ8kega poalanika barona Haymerla z redom italijanske krone počastil, a med tem zaporedom zborujejo laški rogo^ileži in tirjajo Trat in južno Tirolsko; iste baže ljudje zabte^ajo 7 Milanu in Rimu, naj se katekizem popolnem iz šol spra^i in meanikom 78top 7 u5ilnice posta^no zabrani. Glede turškib bomatij stoji Italija popolnem na pruskoruski strani in je te dni od angleškib ministro7 tirjala, naj izpo^edo, kaj bo5ejo z Turčijo, 5e no^ih naredeb 7sled ruako-turške 7ojske ne trpijo ? Angleži na to niso ni5 odgo^oiili in se jezijo tem bolj, ker se jim tudi Bismark grozi. Angleži so namreč namenjeni 40 oklopnic 7 Baltiško morje poslati in ruska mesta: Kron8tadt, Petrograd itd. postreljati ali 7saj rusko kupSijo ondi motiti; ali Bismark je 7se sosede Baltiškega morja zoper Angleže združil, da bodo angleškemu brodo^ju 7hod prepo^edali; general Moltke je zarad tega odpoto^al na Danako in 7 Š^edsko. Bismark je naglo zbolel, koža nad trebuhom se mu je 7nela, toda sedaj mu prihaja že bolje. — Ruski car je obadva brata, Nikolaja in Mihaela, doruov 7 Petro- grad pozval na posvetovanje, kaj storiti nasproti žaljiveuiu in Rusijo na boj silečemu postopanju angleške kraljice in jenih miniatro^? Nepo^oljno je tudi to, da je modri in jako stari ruski miniater Gor5ako7 čedalje bolj boleha7; slišati je cel6, da mu bodo grofa Šuvalova dali za začasnega namestnika. Knez Dolgoruko7 je 7 Mosk^i zbral niož iz vseb gubernij ali političnih oki-ajev; sklenili so, da inia 7saka gubernija na 87oje stroške 7 Aineriki 1 ladijo roparico kupiti, ki bodo angleake knpčijske ladije lovile iu 7 morje pogreza^ale. — Francoski republikauci so sklenili po skončani razstavi pri5eti občno zatiro^anje katoliakib aol, 7seu5ilia5, samostano7 itd. sploh pra^o freimaurersko preganjanje 87. Cerk^e. — Angleški ministri že tako žalji^o zoper Rusijo go^oiijo, da mora res kinalu priti do 7ojske; pra^ijo, da se jim mora Rusija ponižati in pokoiiti 7 Aziji in E^iopi; tega sla^ni ruski narod ne bo trpel, angleška ošabnost se bo morala 7 krvi potlačiti in zadušiti. Turške homatije. Sultan in jegovi ministri se delajo Rusom prijazni, ali 7 resuici z Angleži držijo in se pripra^ljajo na boj ; okoli Cafigrada delajo šance, 7 Aziji nabirajo 1)5.000 no7ince7, Šumle, Silistrije in Batuma nečejo Rusom izroSiti, kakor so storiti obljabili, kupujejo orožje, pustijo Angleženi po^sod rogoviliti ined mobamedanskim prebi7alst7om. To se je tem posrečilo posebno 7 Rodopskib planinab, kder se je 25,000 mohamedance^ 7zdignilo zoper Ruse ter so za5eli strasno kristijane ubijati in bolgarske 7asi požigati; blizu Filipopelna so cel6 ruski tabor 7zeli, vlovili 1000 ruskih 7ojako7 in 4 kanone zaplenili; 7si so dobro orožani in z streli^om pre^ideni, angleški oficirji jih pa 7odijo. Raztresene ruske 5ete so 7 veliki ne^ainosti, pri Demotiku je bilo 500 Ruso7 ubitih; tudi 7 Armeniji so se divji Labazi rprli Rueom; z pomoSjo Angleže^ so 7 Tesaliji sklenili 5dne7no premirje z grškimi 7stasi. Sploh Angleži delajo z S7ojimi piipra^ami za boj 7edno 7eč poguma Turkom, da še enkrat ti poskusijo bojno srečo zoper Ruse. Po Marmorskem moiju celo blizu do Carigrada pla^a 40 straho^itih angleških oklopnic; 7 Galipolji so angleški 7ojaki stopili na kopno in prav na tihem zaseli tamosnje turške šance; iz Anglije, iz Indije in iz Ameiike so sedaj ladije z 7ojaki na poti 7 turške dežele, EgipSanski 7icekralj jim je obe5al 25.000 mož, Grško 55,000 mož. Temu nasproti so tudi Rusi prisiljeni pripravljati se na še 7ecji boj, kakor so ga lani imeli. Delajo pripia^e 7 E^ropi, Aziji in Ameriki. Junaški general Črnaje7, znan iz srbske 7ojske, gre 7 Taškend ter bo skušal Angležem 7 Aziji posebno^ Indiji priti do ži^ega, 7 Ameriki kupujejo ladije roparice, 7 Armeniji pre7zame po^eljništ^o general Miljutin, 7 E^ropi pa je namesto 7elikega kneza Nikolaja, ki je 30. aprila se od 7ojne poslo^il in odpeljal 7 Odeso, postal gla^ni po^eljnik, general Totleben, sla^ni dobitnik Plevne; z Rumuni so se Rasi zopet neko- liko pogodili, z Srbi in Črnogorci z^ezo pono^ili, zoper mobamedance 7 Rodopski planini odpoalali do^olj 7ojne sile, Jri bo 78tajnike ki-7a7o kaznila. Zarad Silistrije, Sumle, Varne in Batuma so pa sultanu dali 5dne7en obrok; če se 7 tem 5asu trdnja^e ne izročijo Rusom, se prične zopet boj! No, in ta boj utegne biti silen pa tudi odlo5ilen za Turke iu za angleški upliv 7 izhodui E^ropi! Bolgarski doželni zboi' je sklican na 13. den maja.