Zgodovinski spominki za prosto slovensko Ijudstvo. iii. mtala Svetina. Spisal Davorin Trstenjak. Na lepera griču nad železno cesto, ktera drži skoz P onikvo, Šentjur v Celje v šentvidski fari stoji zala cirkvica, kterej ljudstvo pravi: mala Svetina, ali tudi: rnati božja na Zaveršji. Ljudstvo pripoveda, da so jo hajdje (pagani^ zidali. Prednja stran (svetišče) je v čistem starem gotiškem slogu (podobi) zidana, rebra imajo starogotiška znameuja (grbe) in zunajni stebri so kaj zanemivi za tiste, kteri se pečajo z znanostjo starih cirkvenih staveb. Kamen z gotiškimi črkauii ima napis: Anno Doniini Millesimo quiiito Mariae beatae Virgini, po slovenskem: Leta Gospodovega 1005 v čast častitljive Divice Marie. Tako je cirkva 862 let stara, starejako konjiška, ali Zajcklošter. *) Doslej ni šenje nobeden zgodovinopisec omenil, in si njene podobe posnel. Vtegne ta zgodovinska črtica marsikterega prijatelja starih cirkvenih staveb tje privabiti. Leta 1005 je vladal cesar Henrik (Arih) II., kteri je Salcburžsketnu škofijstvu poklonil imanje (praediutn, pronja) Admunta v gornjem Štajeru.