RAZISKAVE POGNALE KORENINE
Tudi oddelek v Polju prispeva k uspehom celote
()b Zadobrovški cesti v Polju stop med niivu zgradbo milice. ptt in banke ter podvozom poslopje. v katerem ima svoje pro-store oddelek IVfetalurškega inštituta za pripravo mineralnih surovin.
Najbrž malokdo od mimoi-dočih ve za to. da je v hiši na-vadno vsc tiho in je sprva vi-dcti. knt da so v njej nič nc dogaja. Pa vcndar tam dva-najst dclavccv — od tch kar scdom žcnsk — vsak dan opravl ja svoje delo. So pa vc-likokrat odsotni. kajti polo-vico svojoga dclovncga časa prcživijozunaj. na terenu. pri naničnikih in pri vpeljavi svo-jih doscžkov v industriji.
Malo jih je. zato skoraj vsak dela v svojem prostoru. Kadar so tukaj. pišejo. bcrc-jo. analizirajo. načrtujejo dclo. Vsak ponedeljek zjutraj sc scstancjo v jedilnici. da sc pogovorijo (i dclu in tcžavah in niorda šc o čcm. kar je po-trcbno za dobro razumcvanje mcd člani skupinc.
Vsi se dobro poznajo med scboj. saj večina dcla tam žc vcč kot desct lct. zadnji novi dclavcc sc jc pri njih zaposlil prcd štirimi leti. Najbrž se tudi zato. kcr jih jc malo. med scbnj dobro razumcjo. Nikoli nimajo tcžav. čc jc trcba kaj postoriti. jc dcjal njihnv vcidja. diplomirani inženir ru-darstva Silvcstcr Rozman. .lcdilnico so si na primcr urc-dili sami v prostom času. Po-bclili so stcnc in obcsili cma-ricc. tako da imajo prostor. kjcr lahko spravijo hrano in tudi scdcjo k malici. Sami skrbijo tudi za nasad vrtnic prcd hišo.
Prostori. v katerih dclajo trijc inžcnirji — raziskdvaici in šcst tehnikov-tehnologov in analitikov. niso najprimcr-nejši — oprcma v njih je za-starcla. Labciraldriji namrcč nimajo prczračcvalnih na-prav. pa tudi ogrcvanja ni-majo najbolje urejenega. saj grojejd s termoakumulacii-skimi pcčmi. To pa je scvcda zclo drago.
TRIDESET LF.T DELA
Liudjc. ki dclajo v labora-tnriju v Polju. pa so lc dcl 110-članskega delovnega kolcktiva Metalurškega inšti-tuta. ki lctos praznuje 30. oblctnico svojcga obstoja. Inštitut jc v maju lcta 1950 tistanovil svct za prosveto in kulturo LRS. da bi razvijali in širili znanjc motalurškc stro-kc. Bil jc ncka^časa samosio-icn. potcm jcdcloval v okviru jugoslovanskih žclczarn. lcta 1973 pa sc je pridniži! snzdu Slovcnskc žclczarnc. To pa ni pnmcnilo. da r;i/iskujc II' 7a potrcbc slovcnskih žolczar-\c\. tcmvce jc s svojim dclom žc bolj kui prci prodiral tudi
na druga področja tehnnkv-ških vej.
Raziskovalno dclo potcka v inštitutu na trch področjih. Imajo oddclek za ekstrak-tivno mctalurgi jo.za tchnolo-ško metalurgijo in kcmijo ter oddelek za bogatcnjc minc-ralnih surovin. Zadnji ima svojc prostore v nasi nbčini.
N^IHOVO DF.LO SF.ŽK PREK NAŠIH Ml JA
Poskušali smo opisati. k je in v kakšnih prostorih dcla dvanajst dclavccv oddclka za bogatcnjc mincralnih surn-vin. Nič pa še nismo pnvedali
Brez analiz ne gre
o njihovih delovnih dosežkih. ki pa scžcjo dalcč prek mcja našc domovinc. na vzhod. šc zlasti v dcžclc v razvoju.
V stavbi v Polju s<i scpara-cijski. hidromctalurški in ana-lizni laboratorij ter naprave za gravitacijsko scparacijo in flotacijo.   Tam   raziskovaki opravljajo   tchnološkc   razi-skavc  surovin.  rud  črnc   in barvne mctalurgijc. nckovtn. pomožnih   srcdstcv  z   liva«--stvo. in sckundarnih surovio
Sndclujojo pri izdclavi razii'!' načrtov. pri njihovi izvcdbi tudi pri montaži oprcmc ir   ¦ gnnu naprav v novih scparaciiari Ukvarjajn pii sc tudi s svctini njcm in pi.'dai:oškim dolom.
V knii/nu'i. kj so ii izdalioh ¦¦'
nbkinii.'i i'i-"v:u. so natan.'
/apKani'i'           .-vi dnscžki  :
rcniiv .!               ^rugjm rn.1- '    ¦
vali   '!>                  rudo  i/   v     :
/ikk                       nn   in   >. ¦ i   ¦
riuln •/                 V tcm s^ .i1'1. .
rotm ;                            si.1 bi>di> ii- . :i ¦
lali   /                     ni   tanz::-    :-.¦'¦
karb.Mi.:                  >linskc ; >
GvajaiK'.               'liajii   p •
načrl /a  p             ¦ nživilc       .::
nika ži\i.-ga  -      ,.i \ Idriii.
Hcsi-dilu in ^:iku. DARJA JUVAN