um Sarinjshe Intervju: Dr. Eva Dolničar: "Teta Eva, mi daš štampiljko?" Stran 13 UPI LJUDSKA UNIVERZA ŽALEC 063 715 401,715 402 Letnik 3, št. 57,2. 7. 1997 Cena 150 SIT Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana OBČINSKA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg Ha 3000 CELJE 33. TRADICIONALNA TURISTIČNO - ZABAVNA PRIREDITEV OD DO W. MUM SREDA, 9.7.1997 LAŠKI DVOREC 18.00 OTVORITEV RAZSTAVE KARIKATUR NA TEMO LJUBEZEN IN PIVO GRAŠČINSKO DVORIŠČE 20.30 KONCERT SKUPINE THE DUBLINERS IN HANS THEESSINK in ANDREJ ŠIFRER HOTEL SAVINJA 20.00 duo COCKTAIL ŠOTOR PRI JEŽU 20.00 ansambel ŠALEŠKI ODMEV ČETRTEK, 10.7.1997 KULTURNI CENTER 18.00 OTVORITEV RAZSTAVE CVETJA v Kulturnem centru in v parku pod železniško postajo 19.00 PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA # GRAŠČINSKO DVORIŠČE 19.00 ansambel AVANTURA 20.00 ansambel EKART in EDVIN FLISER, AŠKERČEV TRG DALMATINSKA KLAPA ANKORA 22.00 SVEČANA OTVORITEV PRIREDITVE HOTEL SAVINJA 20.00 duo COCKTAIL ŠOTOR PRI JEŽU 20.00 ansambel GORENJSKI MUZIKANTJE ŠOTOR PRI HUMU 20.00 ansambel INTERVAL in kabaretni program ŠOLSKO IGRIŠČE 22.00 turnir v boksu za pokal ZLATI ROG - organizator BK CELJE ŠOTOR KZ LAŠKO 20.00 ansambel DORI PETEK, 11.7.1996 17.00 ODPRTJE RAZSTAV: GOBE, PTICE, ČEBELE v šoli Dušan Poženel, ROČNA DELA INVALIDOV v Domu upokojencev in DOBROTE IZ KRUŠNE PEČI v kleti "Trške kašče" ZDRAVILIŠKI PARK 18.00 predstavitev ekipe šolanih psov - Kinološko društvo Celje 19.00 PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA GRAŠČINSKO DVORIŠČE 19.00 ansambel AVANTURA in SIMONA VVEISS AŠKERČEV TRG 20.00 ansambel ŠUKAR in ZORAN PREDIN, DALMATINSKA KLAPA ANKORA HOTEL SAVINJA 20.00 duo COCKTAIL, ansambel MESEČINA ŠOTOR PRI JEŽU 20.00 ansambel GORENJSKI MUZIKANTJE ŠOLSKO IGRIŠČE 20.00 ansambla ŠANK ROCK in FUNK Y0U ŠOTOR PRI HUMU 20.00 ansambel HAPPY BAND in kabaretni program ŠOTOR KZ LAŠKO 20.00 ansambel DORI SOBOTA, 12.7.1997 ŠOLSKO IGRIŠČE 17.00 LAŠČANIJADA 19.00 PROMENADNI VRVEŽ PO ULICAH LAŠKEGA GRAŠČINSKO DVORIŠČE 19.00 ansambel ŠARM AŠKERČEV TRG 20.00 ansambel AGROPOP, DALMATINSKA KLAPA ANKORA, SAŠO HRIBAR HOTEL SAVINJA 20.00 duo COCKTAIL, ansambel MESEČINA ŠOTOR PRI JEŽU 20.00 ansambel ŠALEŠKI ODMEV ŠOLSKO IGRIŠČE 20.00 ansambel LAČNI FRANC in AVTOMOBILI ŠOTOR PRI HUMU 20.00 ansambel INTERVAL in kabaretni program ŠOTOR KZ LAŠKO 20.00 ansambel DORI po 22.00 VELIKI OGNJEMET z gradu Tabor in Krištofa NEDELJA, 13.7.1996 GRAŠČINSKO DVORIŠČE 10.00 KMEČKA OHCET PO REČIŠKO in etno skupina KURJA KOŽA 17.00 VELIKA PARADA PIVO-CVETJE AŠKERČEV TRG 18.00 KONCERT PIHALNIH GODB - Laško, Zidani most, Vrbovec in Opatija AŠKERČEV TRG 19.00 ansambel PALMA in SVEČAN ZAKLJUČEK PRIREDITVE ŠOTOR PRI JEŽU 19.00 ansambel ŠALEŠKI ODMEV ŠOTOR PRI HUMU 14.00 ansambel MANDARINA ŠOTOR KZ LAŠKO 19.00 ansambel DORI LAŠKO, ŠE LEPŠE IN PRIJAZNEJŠE, VAS VABI! TAKŠNE VRHUNSKE "FEŠTE" ZA TAKO MAJHEN MOŽEN STROŠEK NI POD SONCEM! ZAKAJ BI ZAMUDILI PRAV TO, KI VAM JE PRED NOSOM! PRIREDITVE ŽALSKE NOČI 1997 Petek, 4. julija - 11.00: Otvoritev nove pošte - 15.00: teniški turnir za pokal Žalske noči - 17.00: promenadni vrvež na Slandrovem trgu - 18.00: Odprtje cvetlične razstave v Mestnem parku in nastop libojskega tamburaškega orkestra - 19.00: Otvoritev razstave fotografij dr. Andreja Strahovnika v Savinovem salonu - 20.00: zabavne prireditve pri Hotelu, Žani, Kolodvoru, Marjoli in na Slandrovem trgu Sobota, 5. julija - 8.00: balinarski turnir v Športnem centru 9.00: Avtoslalom Žalec ’97 pri železniški postaji - 10.00: koncert Glasbene šole Rista Savina pred Žano - 14.00: Srečanje Slovencev s priimkom Žalec - 15.00: duatlon na Savinjski cesti - 16.00: Žalska ohcet ’97 - šranganje pri restavraciji Pri kolodvoru - 17.00: prihod maratonca Mirka Lebarja pri Marjoli - 18.00: povorka po žalskih ulicah - 20.00: pričetek zabave - 22.00: Ognjemet Na prireditvi bodo nastopili: Magnet in Irena Vrčkovnik, Melos, Happy Band, Vili Resnik, Miro Klinc, Palma, Duo Ideal in Stoj pa glej. Komaj se premagujem, da ne bi kaj napisal o težavah, ki nas ponavadi pestijo, ko se odpravljamo na dopust. Pustimo zaenkrat ob strani finančne težave, ki nam neusmiljeno skočijo pred oči, ko izbiramo košček obale ali kak drug kotiček, kjer si bomo odpočili od vsakdanjih skrbi in si malo oddahnili. Ljudje zase pravimo, da smo delovna bitja. Skozi delovni akt se kaže naše človeško bistvo in vsi naši potenciali. Verjetno zato tudi delamo. Delo nas spremlja od malega. Umsko ali fizično delo je vselej prisotno. Otroci se med tednom učijo, popoldne in čez vikend pa se ukvarjajo s seboj ali z vrstniki, kdaj kaj malega postorijo po stanovanju ali okoli hiše, s ponedeljkom pa spet v šolo. Odrasli delamo malo drugače. Med tednom praviloma hodimo v službo (tisti, ki imamo srečo, da jo imamo), popoldne imamo majhne opravke, čez vikend pa si privoščimo kak izlet ali pa se na primer spustimo v vrt. Spet je ponedeljek tisti, ki nas postavi nazaj v ustaljen tok. Da zna biti tak ritem življenja presneto utrudljiv, vemo vsi, ki smo kdaj gulili šolske klopi in pozneje zjutraj namesto v šolo šli v službo. Časi so pač taki, da nas službe čedalje bolj okupirajo in od nas zahtevajo večinoma tudi veliko prostega časa. Tako nam zmanjkuje časa zase, za svoje partnerje in otroke. Predvsem zato nas večina komaj čaka tistih nekaj poletnih dni, ko otroci zaključijo pouk, mi pa si vzamemo nekaj dopusta, da lahko skupaj preživimo nekaj brezskrbnih in lepih dni. Res je, da je dopust luksus, a če si ga že privoščimo, potem ne bo od njega nobene koristi, če ga ne bomo znali izkoristiti in se ga veseliti. Odhod na počitnice je povezan z načrtovanjem, stroški, ponavadi z vožnjo v koloni po najhujši vročini in s sitnimi otroki, ki bi za vsakim ovinkom pili kokakolo in lizali sladoled (vsaj prvih nekaj kilometrov, potem bi pa bruhali). Če gremo torej na dopust odločeni, da nas bo pot znervirala, in da bo naporna, se bo to v resnici tudi zgodilo. Take počitnice potem predstavljajo tisti del dopusta, po katerem rečemo: “Tako, sedaj si moram pa malo oddahniti!” No, seveda je lahko tudi drugače. Pred odhodom na počitnice se oborožimo z dobro voljo (tudi to se da doseči z malo volje in optimizma). Pozabimo na stroške in na večni sladoled, ki ga bomo kupovali mulariji, ne da bi vedeli, kako se lahko po vseh zaužitih kilogramih ledene mase mala bitja sploh še premikajo. Predvsem se odločimo, da nas ne bo razkurila nepopisna gneča na slovenskih cestah in da se prometnemu infarktu ne bomo pridružili še z lastno odpovedjo srca. Veliko lepše se je potiti v lastnem avtomobilu s sicer od vročine “zadetimi”, a srečnimi otroki kot pa v soku lastnega telesa proizvajati enormne kiličine adrenalina ob divjih prehitevanjih. Raje opazujmo kakega Besnečega Orlanda, ki ves penast prehiteva, kar vidi pred seboj, in mu, ko se konec koncev pred cestninsko postavo tako ali tako vsi ustavite, prijazno pomahajte. Ko greste na počitnice, morate vedeti samo nekaj. Časa, ki ga boste preživeli z ljudmi, ki so vam blizu, vam ne more nihče vzeti. Da se imajo lepo tisti, ki se imajo radi, je dovolj samo, da so skupaj. Vse ostalo pride samo po sebi. Vid Burnik IZ VSEBINE: VAŠE MNENJE Sporočilo brigadirjev Stran 4 DOGODKI Ob dnevu državnosti Stran 5 GOSPODARSTVO Slaba gospodarska situacija Stran 6 Elkroj praznoval Stran 6 Novosti Pivovarne Laško Stran 8 KULTURA Bogate kulturne prireditve v celjski regiji Stran 10, 11 INTERVJU Dr. Eva Dolničar Stran 13 AKTUALNO Praznik slovenske policije Stran 15 ZA ZABAVO Tekmovanje za 2. zlato veslo Stran 16 Odštekani v Logarski dolini Stran 17 ŠPORT Franc Kekec: Kolesarstvo je njegov šport Stran 19 AVTOMOBILIZEM Uspešnih trideset let Avta Muršič iz Velenja Stran 21 ZA DUŠO Največje svetovne lepotne kraljice Stran 22 ZA DAME Novi modni trendi Stran 25 GLASBA Kult-ura: predstavljamo Matelo Stran 28 3. ulični jazz festival Stran 29 GLAS Savinjske izhaja vsako drugo sredo. Izdaja Sarsa d.o.o., Šlandrov trg 20, 3310 Žalec, telefon: 063/ 715 011, telefas: 063/ 715 011. Glavni in odgovorni urednik: Samo Jurltar; tehnični urednik: Uroš Aristovnik; grafična obdelava: Metod Marolt, Jure Miser, Saša Vučina; lektor: Vid Burnik; novinarji: Dominika Sambolič; stalni zunanji sodelavci: Gregor Čulk, Franc Furland, Maja Jerič, Ivan Jurhar, Alenka Turnšek, Vasja Volavšek. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. list RS, št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje (št. 4/3-12-381195-23/75 z dne 23. febntar 1995) sodi časopis med proizvode informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Oblikovanje in grafična obdelava: GLAS Savinjske. Vse pravice pridržane! LEP POZDRAV! To pismo je odgovor na članek o skupini, ki si je vzela pravico poimenovati Spiritual Pyrotechnics (Glas Savinjske, št. 55, 4.6.1997). Pišem ga zato, ker je njihovo početje prelilo čašo zdravega razuma in prav se mi zdi, da vaši cenjeni bralci slišijo, kako bije tudi tista druga plat zvona. Imam namreč občutek, da bi vztrajen molk, ne nebuloze, ki se v zvezi s tem subjektom pojavljajo v medijih, koga utegnile prepričati v njihovo resničnost. Nekje marca leta ’95 sem ustanovil zgoraj omenjeno skupino, predvsem zaradi dveh razlogov. Prvič zato, ker sem želel preigravati svoje pesmi, ki so zaradi drugih projektov kar lep čas tičale v moji glavi in klicale po pravem bendu. Bil je ravno pravi čas za to, saj se je v tem trenutku sporazumno razšla ekipa, ki je tvorila tisto zadnjo “nesrečno” postavo Polske malce, ki zaradi pretiranega vdajanja razuzdanemu življenju, roko na srce, že zdavnaj ni več veljala za najbolj perspektivno zasedbo iz Spodnjega Posavja. Drugi razlog pa tiči v dejstvu, da je moje živlnjenje klicalo po temeljitih spremembah in zato sem se odločil intenzivneje posvetiti se meditaciji in proučevanju filozofije in religije drevne Indije. Rezultat tega je v veliki meri zapisan na prvem “kontroverznem” (?!?) CD-ju S.P., s katerega pesmi, kljub temu, da jih je napisal odstranjeni “tumor”, fantje še zdaj veselo preigravajo. Čemu, če so se streznili in spet postali to, kar so vedno bili. In še nekaj na staro zgodbo o ...A je to!. Kljub temu, da je sporni član vmešanost “sekte” v razpad te skupine v javnosti nemalokrat zanikal (npr. Izštekani na Radiu Študent), zdaj kar naenkrat trdi, da je le to bilo res. Je bil takrat morda z revolverjem na čelu prisiljen govoriti drugače? Toliko o doslednosti. RADIO CEUE NW 95,1 95,9 1(1,3 MHi Sovraštvo, ki veje iz njihovih besed nekako ustreza atmosferi, v kateri sem zapustil skupino. V bistvu je to zelo mil izraz za prevaro, ki so jo storili. In v tem ni čisto nič več spiritualnega. Kaj je naprimer tako duhovnega v bolnem sovraštvu, jezi, narkomaniji, posmehu, laži in nenazadnje grožnjah? Bojim se, da je od Spiritual Pyrotechnics ostal samo še pyrotechnics, pa še temu dogoreva vžigalna vrvica. Kaj se lahko zgodi, če se igraš s takimi igračami, verjetno ni potrebno posebej pisati. Še tole za konec. Ne skušam oprati svojih napak in ne želim si časopisnega “ping ponga”. Zal mi je, ker smo bili dober bend in ljudje so nas jemali resno. Lahko bi se razšli lepše kot pa z vztrajnim odlaganjem telefonskih slušalk in bežanjem pred resnico. Kdo ji lahko ubeži? Oglasil sem se zaradi kupa umazanih besed, ki sem jih nekega dne napel pred svojimi vrati. Raje sem blažen med ovcami, kot pa stekel med volkovi. Še enkrat lep pozdrav. Miloš Radosavljevič SPOROČILO BRIGADIRJEV Srečanja brigadirjev MDB ob 50. letnici gradnje ceste Celje-Šempeter, 24. maja 1997 na letališču celjskega Aerokluba v Levcu se je udeležilo preko 800 brigadirk in brigadirjev, njihovih družinskih članov in prijateljev. Prišli smo iz vse Slovenije. Z aklamacijo smo sprejeli naslednje sporočilo: Z delom srnjih rok smo pisali zgodovino našim otrokom! Preteklosti se spominjamo - vsak zase, kakor jo je doživel. Obudili smo jo skupaj na današnjem in jo bomo obujali tudi na prihodnjih srečanjih. Ponosni smo in moramo biti nanjo ponosni tudi v prihodnje. A prav tako želimo biti obrnjeni k sedanjosti (čeprav še ni rožnata) in v prihodnost. Tudi ta bo naša, dokler bomo živeli, in bo naših otrok ter vnukov, katerim želimo le vse dobro. Ustanovimo Klube brigadirjev MBD v vsakem območju! Povežimo vse, ki so kdaj koli, kjer koli in kakor koli sodelovali v prostovoljnem udarniškem delu. Le takšna organiziranost bo zagotovila in omogočila, da se bomo še srečevali, še bolje spoznali, se spoštovali in si po potrebi pomagali. Tudi poslej želimo sodelovati z našimi župani, občinskimi sveti, sveti krajevnih skupnosti, turistično olepševalnimi in športnimi društvi, kulturnimi ustanovami - skratka z vsemi, ki v svojih programih načrtujejo akcije za lepši danes in jutri. Prenesimo naše izkušnje na mlado generacijo! Le od nas lahko izve, kakšno delovno mladost smo živeli. Povejmo jim, da je tudi danes še vedno dovolj priložnosti, da se v svojih okoljih tudi ona vključi v akcije prostovoljnega dela, ki njim in nam vsem lahko olepšajo življenje. Tudi o tem bo nekoč pisala zgodovina! Upravičeno ne le upamo, marveč zahtevamo, da naj nikomur več ne pade na um, da jo zavestno prepušča pozabi, jo poskuša zanikati ali celo prekrojevati. Udeleženci srečanja ZELO ŽIVAHNO V CELJU Župan mestne občine Celje je 16. junija sklical novinarsko konferenco, na kateri je novinarje seznanil z aktivnostmi, ki se trenutno dogajajo v Celju. Med največjimi je vsekakor investicija za posodobitev Kersnikove ulice v Celju. To ulico bodo razširili v smeri zahoda, tako da bo dobila tudi kolesarko stezo, s čimer bo promet po njej veliko bolj varen. Pri tem ne nameravajo rušiti obstoječih dreves, odstranili bodo le bolana in jih nadomestili z novimi. Dela izvaja Cestno podjetje Celje, infrastrukturo pa Ceste in kanalizacije Celje. Celotna vrednost del je 60 milijonov tolaijev. Tudi na Hudinji se končuje severna vezna cesta v dolžini okrog 200 m, ki bo tudi prvo krožišče v Celju, ki bo prispevalo k umiritvi prometa. Poseben problem v Celju pa je zadnje čase Mestni park, ki je postal priljubljeno shajališče mladih. Da ne bi prišlo do onesnaževanja in uničevanja, bodo tjakaj namestili zabojnike za smeti ter ojačali nadzor z mestno stražo in policijo. Zelo pospešeno tečejo priprave za prenovo Narodnega doma, ki slavi letos častitljivo obletnico 100 let Do tedaj, ko bo osrednja proslava, ki jo predvidevajo koncem septembra ali v začetku oktobra, bodo prenovili veliko dvorano in postavili nov oder. Tudi ta investicija bo štela okoli 60 milijonov tolarejv. V teku pa so dela na prenovi Starega grada, na katerem bo letos vrsta prireditev v okviru kulturnih prireditev “Poletje v Celju.” Prireditve so se pričele že 11. junija v Atriju Majolke z nastopom Melite Osojnik in pianista Artuija Azakevicha z delom “On je veter”. V Narodnem domu je bil 17. 6. koncert Komornega orkestra Slovenske filharmonije, naslednji dan 18. 6. pa je v Atriju Majolke nastopil tudi Celjski oktet. Na Muzejskem trgu je bila 18. 6. tudi prireditev “Živeti po starem” ob zaključku razstave “Rifnik in njegovi zakladi”. V Lapidariju Pokrajinksega muzeja so nastopili Gabi Novak, Arsen Dedič in Miha Alujevič in Plesni forum Igen Celje v prireditvi “Vedno lepi šansoni”. V dvorani Golovec je nastopil Vlado Kreslin in ansambel Vali. Prireditve pa so se nadaljevale v Letnem vrtu Ojstrice v okviru 3. uličnega jazz festvala 22., 23. in 24. junija, ko so se predstavili Boška Petroviča band, Žabe z Alenko Godec ter ansambel Shunk Funk. Tudi otroci so prišli na svoj račun. Na Poletnem odru je nastopilo Lutkovno gledališče Maribor z Velikim koncertom Pavla Oblaka 21. 6., v nedeljo, 23. 6. pa plesno gledališče Mali Harkelin z Živalskim karnevalom. V istem času pa v Celju ni manjkalo otvoritev novih likovnih razstav, saj odprli kar štiri. Te dni pa je v Celju izšel katalog prireditev “Poletje v Celju”. -nko PAPIRNICA MOZIRJE, Na trgu 14, tel.: 063/832 602 Prednaročila za šolske potrebščine! SUPER CENE ztfezki A5 - 60 SIT zdezki A6 - 99 SIT Prodaja m obroke! Kupujmo v Savinji) to je naša trgovina! 08BEBR3R PR0SLOT 06 BREVH BRŽRVR0ST3 Občina Žalec in Zavod za kulturo Žalec sta 23. junija v žalskem Domu II. slovenskega tabora priredila osrednjo občinsko proslavo dneva državnosti, 25. junija. Po uvodnih taktih Zdravljice, ki jo je pod taktirko dirigenta podpolkovnika Franca Rizmala izvedel Orkester Slovenske vojske, je žalski župan Milan Dobnik pozdravil goste, med katerimi je bil tudi češki konzul. “Najbolj na svetu se veselim naše države,” je poudaril žalski župan in spomnil na možnosti, poti razvoja, med katerimi je v letih pred osamosvojitvijo lahko izbirala Slovenija. Po njegovih besedah so nekatere teh poti vodile k stanju, v katerem so se danes znašle Severna Koreja in Kuba, druga pot, ki jo je k sreči ubrala naša država, pa vodi k modemi Evropi kot najboljši ureditvi, ki se danes v svetu ponuja državljanom kakšne države. “Izbrali smo pot svobode in demokracije,” je rekel Milan Dobnik in dodal, da ta odločitev prinaša pravico odločanja o HONDA CIVIC 1.4 i 16 V Cena: 21.990 DEM ° ©i?®®'»sOain “©ttjfelpsraOfegttiO = uiflg&ta to® a .................................. ™ »iip i^n Velika izbira rabljenih vozil Krediti od T+9% na 2 do 5 let PRODAJNI CENTER HUDINJA CELJE 063/432-806, 432-807 sebi, možnost razvijanja sposobnosti in dolžnost poskrbeti zase oziroma za svoje. Osnova vsake demokracije je svoboda misli in besed, ki jih naj ima vsak pravico izraziti, je še povedal žalski župan in ob prazniku zaželel vsem prisotnim in vsem državljanom Slovenije vse najlepše ob obilici razumevanja in prijateljstva. Sledil je nastop Orkestra slovenske vojske, ki je bil ustanovljen aprila lani na pobudo Ministrstva za obrambo Republike Slovenije. Že v letu po ustanovitvi so v zasedbi Trobilnega kvinteta. Plesnega orkestra Slovenske vojske in številnih komornih skupin Orkestra Slovenske vojske imeli vrsto protokolarnih nastopov na svečanih zaprisegah in protokolih, med drugim tudi na koncertu za predstavnike NATA. Umetniški vodja orkestra je 47-letni dirigent, podpolkovnik Franc Rizmal, sicer Žalčan, ki se je izobraževal na visokih šolah za glasbo v Gradcu in na Dunaju. Kot dirigent, violinist in komorni glasbenik je koncertiral z različnimi orkestri širom Evrope in po Tahvanu, do nedavnega pa je bil tudi dirigent simfoničnega orkestra konservatorija v Ljubljani, kjer je tudi poučeval. Koncertni mojster je bil major Aljoša Deferri, solist pa stotnik Armando Mariutti, ki je z odliko končal študij flavte na Državnem konservatoriju 'Giuseppe Tartini’ v Trstu. Izpopolnjeval se je pri profesorjih Robertu Fabianu in Ireni Grafenauer in že v času študija prejemal nagrade na tekmovanjih, kot glasbeni pedagog pa deluje v Novi Gorici in v Komnu. Orkester se je v Žalcu predstavil s koračnicami, klasično glasbo, zabavno pop-rock glasbo in filmsko glasbo ter si z odlično izvedbo prislužil aplavz, ki jih je še dvakrat priklical na oder. D. S. Koncertni spored Orkestra Slovenske vojske: 1. G. Molst: SUITA št. 2 v F-duru 2. M. Piitz: KONCERT ZA FLAVTO IN ORKESTER 3. G. GershwinfW. Barker: THE SmPHONIC GERSHVVIN 4. Jacoby/W. McRea: 'CARNIVAL’ VARIACIJE 5. G. Gershmnll. Brubaker. CRAZY FOR YOU 6. H. Ashman & A Menkenl T. Mashima: LEPOTICA IN ZVER 7. J. Privšek MAJSKA SUITA 8. I. Prešeren/F. Puhar. ZAGODIMO SI POLKO 9. J. Privšek V TRENTI 10. V. S. Avsenik OSTANIMO PRIJATELJI 11. B. Adamič/ Markovič: TRA-TA-TA, ZDAJ IGRA NAŠA MUZIKA GOLDING GOSTINS TVO- TURIZEM p.o., ŽALEC Slaščičarna Vanilija Žalec 716-997 Slaščičarna Vanilija Šentjur 743-503 - sladoled in sadne kupe - vse vrste peciva: kolač, janeževi upognjenci, čajno pecivo, linško pecivo, slano pecivo - napitki in slaščice Torte za vse priložnosti! SEJEM TA ZDRAVO ŽIVLJENJE Z NARAVO - SENIOR Na Celjskih sejmih je bila v dneh od 18. do 22. junija sejemska prireditev, ki je imela geslo “Poskrbimo za zdravje Že danes”. Čeprav je sejem nosil ime Senior, je bil namenjen tudi zdravju mlajših, mladine in odraslih. 109 razstavljalcev se je predstavilo v programu, ki je zajemal zdravo prehrano, rekreacijske pripomočke, masažne in ortopedske pripomočke ter pomagala za nego telesa, naravno kozmetiko, zdravilna sredstva, izdelke ter pripomočke za nego telesa, zdravstveno nego, izdelke domače obrti, hoby program, izdelke široke potrošnje, literaturo ter predstavitev zdravilišč, turističnih agencij in rekreacijskih centrov. Slavnostni govornik je bil Milan Kučan. Sejem je odprla Nataša Belopavlovič, ki je ob otrvoritvi poudarila, da sejem nima predvsem komercialnega namena, temveč skrb za lepše življenje. Sejem je spremljalo veliko strokovnih posvetovanj, ki so bila posvečena predvsem zdravemu načinu življenja. Poleg tega je sejem imel še vrsto spremljajočih dejavnosti, kot je prireditev ansambla Hmeljarski instrumentalni kvintet Mikrofon je vaš, koncert Lojzeta Slaka, Sejm bil je živ žav, v katerem so sodelovali ansambel Čuki, Aleksander Jež, otroci likovne kolonije Mihaele Jezernik s slikanjem na zid, Otroška skupina Plesnega foruma Celje pod vodstvom Goge Stefanovič in plesno-manekenska skupina VUG CANO MODELS. V soboto je bil koncert sevdalink Vlada Kreslina z ansamblom Vali ter razna športna srečanja v košarki, odbojki nogometu ter tenisu. Vsekakor je bila osrednja prireditev na sejmu srečanje upokojencev Slovenije, ki se ga je udeležilo več kot 25.000 upokojencev. Na njem je VLOGA MALEGA GOSPODARSTVA V POVEZAVI Z VELIKIM V Modri dvorani Gorenja v Velenju je bila 20. junija 2. letna skupščina podjetniških in turističnih svetovalcev Slovenije v organizaciji Pospeševalnega centra za malo gospodarstvo, sekcije svetovalcev malega gospodarstva in Šaleškega razvojnega podjetniškega centra. Osrednja tema skupščine je bil posvet na temo “Vloga malega gospodarstva v povezavi z velikim - možnosti in priložnosti”. V okviru tematike so spregovorili o skupni viziji razvoja malih, srednjih in velikih podjetij ter preučili obstoječe oziroma bodoče možnosti sodelovanja velikih in malih podjetij. Obravnavali so načine prestrukturiranja velikih podjetij v smislu alternativ, ki jih ponuja malo gospodarstvo, se razgovorili o vlogi države oziroma njenih institucij v procesu prestrukturiranja in poudarili vlogo izobraževanja v tem procesu. Izpostavili so tudi ključne probleme tradicionalnih industrijskih centrov v Sloveniji (Maribor, Trbovlje...), preučili možnosti skupnega razvoja in skupnega osvajanja tujih tržišč ob pomoči velikih podjetij ter si pogledali konkretna modela belgijskega Platoja in velenjskega Gorenja. D. S. Množica udeležencev srečanja je z velikim zanimanjem prisluhnila predsedniku države. poleg predsednika ZDUS-a in Mestne občine Celje Jožeta Zimška kot o-srednji gost govoril tudi predsednik države Milan Kučan. V svojem govom je omenil, da upravljale! naše države zelo težko najdejo voljo, da se dogovorijo, kaj je naše skupno. Kot primer je povedal, da se niti ne znamo dogovoriti za skupne nastope ob državnih proslavah, čeprav je naša država nastala po skupni vsega slovenskega življa. Posebej je poudaril škodljivost strankarskega nastopa in sebičnosti, ki daje navzven vtis, kot da je država last strank, ne pa državljanov. To pa pomeni zapiranje pred Evropo, kar pa ni državi v prid. -nko ELKROJ PRAZNOVAL 50 LETNICO Praznovanje, ki je bilo namenjeno širši slovenski javnosti so delavke in delavci Elkroja pripravili v Klubu Central v Ljubljani. Direktorica .Elkroja Marija Vrtačnik je preletela minulih 50 let, se zahvalila vsem poslovnim partnerjem, tako tujim, kot domačim. Veliko uspeha v bodoče jim je zaželel tudi predsednik GZS Jožko Čuk. Ob tej priložnosti je Elkroj pripravil modno revijo, na kateri so predstavili Elkrojeva moška in ženska oblačila. Avtorica predstavljenih del je bila njihova kreatorka Urška Marolt. S.JJ NIČ KAJ SPODBUDNA GOSPODARSKA SITUACIJA Tako nekako bi lahko rekli za stanje, ki je vodilo Območno gospodarsko zbornico, da je za ponedeljek poleg njihovih funkcionatjev sklicala tudi poslance celjske regije, da bi se seznanili z nič kaj dobrim stanjem v gospodarstvu. Predsednik Območne gospodarske zbornice Celje je povedal, da je stanje že zaskrbljujoče, saj namesto, da bi se stanje izobljševalo grozi nevarnost za novimi stečaji, posebej pa je zaskrbljujoča situacija v _ Železarni Štore. (Poslanec in župan Štor, je rekel, da je železarna celjska, ne vemo kako pa bi govoril če bi bilo stanje drugačno?). Kazalci poslovanja za lansko leto in prvih pet mesecev letošnjega leta niso nič kaj spodbudni. Proizvodnja je v upadu za 3 odstotke. Indeksi govore, da je ne samo industrija, temveč tudi turizem v upadanju in to kjub dejstvu, da ima dobre kapacitete in možnosti za razvoj. Najbolj kritično je zdravilišče v Rogaški Slatini, ki je pod skladom, vemo pa tudi, da Rimske toplice mirujejo vse od osamosvojitve. Za štor-ske železarje vemo, da so več kot prepolovili zaposljene in vse kaže še na slabše. Zelo zaskrbljujoče je, da štorskih železaijev niti niso vabili na razgovor, na katerem sta bili ostali dve slovenski železarni. Kot vse kaže so na Skladu na njih enostavno pozabili. Podatki o gospodarstvu so toliko bolj zgovorni, če imamo pred očmi, da je celjska regija med najslabšimi v industriji in turizmu. Edino v višini plač je celjska regija nekoliko višje, kar pa ni obetavna vspodbuda za vnaprej. Splošno j® stanje nekoliko boljše v kemični in-dustiji, proizvodnji končnih tekstilnih izdelkov, proizvodnji pijač in proizvodnji gradbenega materiala-Najslabša situacija je v predelavi kovin, črni metalurgiji, lesni industriji, v proizvodnji preje in tkanin. Žal so v slabi situaciji ravno podjetja celjske regije. O problematiki gospodarstva so hoteli opozoriti tudi poslance Državnega zbora, žal pa so se sestanka udeležili le šthje od osmih. Kot vse kaže je že takoj po tem zasedanju prišlo do stečaja LIP-a Slovenske Konjice, vsak trenutek pa to pričakuje tudi žalski Ferralit. 5. REDNI ZBOR HMEZAD BANKE V prostorih Hotela Žalec je bil 23. junija 5. redni zbor Hmezad banke d.d. Žalec, ki so se ga lahko udeležili lastniki imenskih in navadnih delnic. Hmezad banka, ki je bila s sklepom zbora delničarjev ustanovljena 20. marca 1992, je pravna naslednica Interne banke in Hranilno kreditne službe kmetijstva in gozdarstva Žalec. Hmezad banka opravlja vse vrste tolarskih poslov za pravne in fizične osebe, svoje agencije pa ima v Žalcu, Levcu, Celju, Laškem, Šentjurju, Rogaški Slatini in Slovenski Bistrici. Konec januarja letos je z Banko Celje podpisala pogodbo o ustanovitvi bančne skupine in si tako zagotovila varnost na daljši rok. Na zboru so udeleženci izvolili delovna telesa in prisluhnili poročilu verifikacijske komisije. V revidiranem poročilu za poslovanje v lanskem letu je bil podan podatek o dobičku v višini 65,6 milijonov SIT. Ob koncu leta je bila dosežena bilančna vsota 10,1 milijona SIT, kar pomeni 18-odstotno povečanje v primerjavi z letom poprej. Revidirana knjigovodska vrednost delnice Hmezad banke znaša 25.770 SIT, njena nominalna vrednost pa je 14.000 SIT. Na predlog vodstva naj bi se po obračunu davka 27,8 milijonov SIT dobička razporedilo za dividende, za nagrade članom upravnega ■n nadzornega odbora pa naj bi šlo 2,3 milijona SIT. Za direktorja Hmezad banke je bil imenovan dipl. oec. Jože Veber, ki bo to funkcijo opravljal 4 leta, vršilec dolžnosti pa je bil že od letošnjega marca. Za revizijo poslovanja v letošnjem letu je bila imenovana revizijska hiša Coopers&Lybrand d.d., v upravni odbor Hmezad banke pa sta bila izvoljena Karla Kajba in Janko Mimik. V letošnjem letu bo Hmezad banka oblikovala svojo poslovno politiko ob upoštevanju povečanega kapitala. Skladno z določili pogodbe o ustanovitvi bančne skupine je predvideno skupno načrtovanje kapitalskih naložb, širjenje poslovne mreže, skupen nastop obeh bank pri kreditiranju večjih partnerjev in skupen razvoj bančnih storitev. Poseben poudarek bo na povečanju obsega poslovanja agencij, politiko obrestnih mer pa bo Hmezad banka oblikovala v okvim bančnega dogovora in ob upoštevanju konkurence na trgu. Še vnaprej bodo skrbno načrtovali razmerje med kratkoročnimi in dolgoročnimi naložbami, pri politiki kreditiranja pa jim bo najpomembnejši kriterij skrb za varnost naložb ter obseg in kvaliteta poslovnega sodelovanja s komitentom. D. S. NOVICE VELENJE, 13. in 14. junij ij. srečanju delavcev komuna gospodarstva Slovenije so se lezencr prvi dan posvetovali na Vloga komunalnih podjeti lokalnih skupnostih v luči stra Komunalnega gospodarstva SU je. Posvet so popestrili s kulti programom, sledil je sprejer velenjskem županu Srečku Me | popoldanskih urah so odprli ra; I Komunalne opreme, in nadalje ogledom spominske sobe pc kapitulacije nemške vojske v J SC1,C,'-' .9,recanje se je naslednj: zaključilo z delovnimi in špoi tekmovanji na Velenjskem jez SELO PRI VRANSKEM, 14. junij - Na domačiji Anke in Franca Reberška je bila slovesna otvoritev vodovoda Selo-Stropnik. POLZELA, v16- junij - V telovadnici OŠ Polzela je bila zaključna prireditev šolskih športnih drustve občine Žalec, na kateri so pregledali dosežene uspehe v letošnjem šolskem letu podelili nagrade šolskim športnim vdruštvom in mentorjem, ucenci OS Prebold pa so se v odbojkarski tekmi pomerili z ekipo učencev ostalih osnovnih šol. BRASLOVČE, ANDRAŽ, 22. junij - V počastitev krajevnega praznika so v braslovški KŠ odprli 2,1 km dolg odsek ceste Golavsek-Uratnik. V zaselku Sevčnik, ki spada v KS PONOVEN RAZPIS POSOJIL ZA OHRANJANJE IN RAZVOJ KMETIJSTVA OBČINE ŽALEC Hranilno kreditna služba KZ Savinjska dolina Žalec in Sklad za razvoj kmetijstva občine Žalec ponovno objavljata 4. JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za ohranjanje in razvoj kmetijstva na območju očine Žalec. Ponoven razpis je zopet zanimiv zaradi nizke obrestne mere, ki jo ponujata HKS in Sklad za razvoj kmetijstva. Skupni razpisani znesek posojil v Razpisu je 36 mio tolarjev, posameznik - fizična oseba s statusom kmeta, ki ni v delovnem razmerju, bo glede na kreditno sposobnost prejel posojilo največ do 3 mio tolarjev oz. za kmečki turizem do 5 mio tolarjev. Namen posojila: 1) hmeljarstvo - nakup mehanizacije za obdelavo in varstvo zemljišč - nakup strojev za spravilo hmelja - obiralni stroji - novogradnja, obnova in oprema sušilnic - novogradnja in obnova žičnic 2) živinoreja - nakup plemenske živine - obnova govejih stojišč - molzna in mlekarska hladilna oprema - novogradnja in obnova hlevov - pašna oprema 3) ostalo - nakup mehanizacije za pripravo in obdelavo tal ter linij pri spravilu krme - nakup mehanizacije in opreme za zelenjadarsko proizvodnjo - gradnja objektov za namene zelenjadarske in sadjarske proizvodnje - nakup kmetijskih zemljišč 4) za investicije v razvoj kmečkega turizma na kmetiji kot dopolnilne dejavnosti Obrestna mera za razpisana posojila je T+4% na letni ravni, kar pomeni, da boste kreditojemalci plačali samo temeljno obrestno mero (izraža rast inflacije) in 4 % realno obrestno mero, kar je zelo ugodno. Doba odplačila je do 5 let oz. za določene namene do 10 let. Kmetje! Izkoristite možnost najetja ugodnih kreditov. Podrobni pogoji so navedeni v Razpisu, vse informacije pa dobite tudi v Hranilno kreditni službi KZ Savutjska dolina v Žalcu (tel.7 15-211) - nakup traktorje mag. Lilijana Ježovnik Jačič VAŠA PRAVA HRANILNICA ▲ A HRANILNO KREDITNA SLUŽBA KZ SAVINJSKA DOLINA, ŽALEC p.o. Tel.: 063/715-211, 715-249 VAM V MESECU MAJU PONUJA NAJUGODNEJŠE POGOJE VARČEVANJA ZA VEZANE VLOGE: T+4,0% letna obrestna mera nad 1 mesec TV 4,5% letna obrestna mera nad 3 mesece T+5,0% letna obrestna mera nad 6 mesecev TV 6,0% letna obrestna mera nad 12 mesecev V hranilno kreditni službi KZ Savinjska dolina vam hitro in enostavno uredimo nakazila vaših odkupov na vaše račune. Ponujamo vam tudi trajnik za prenakazilo na hranilne vloge. OHRANJAMO TRADICIJO - SKRBIMO ZA RAZVOJ Andraž nad Polzelo, pa so namenu izročili novo vodovodno omrežje za 52 odjemalcev, nov rezervoar in prečrpališča, ki so ga zaradi hribovitega terena gradili Lar 3 leta. CELJE, 23. junij - Nadzorni svet Zlatarne Celje bo sodišču predlagal uvedbo stečajnega postopka, saj delavci že drugi mesec stavkajo, proizvodnja pa stoji tudi zaradi pomanjkanja surovin. Predlog stečajnemu sodišču bo umaknjen, če bo neimenovano nemško podjetje izdalo garancijo za dokapitalizacijo podjetja, na kar še vedno upajo delavci. CELJE, 25. junij - Celjska Kovinotehna je nedavno odprla svoj prodajni center v ukrajinskem Kije- vu, njegovo vrednost pa ocenjujejo na okoli 400 tisoč ameriških dolarjev. Kovinotehna je center postavila skupaj z ukrajinskim partnerjem, obsega tisoč kvadratnih metrov in ponuja kupcem okoli 1400 izdelkov za dom. V prihodnjih letih namerava Kovinotehna odpreti še nekaj večjih trgovin. MOZIRJE, 21. junij - Z velikim nagradnim žrebanjem pred blagovnico v Mozirju je TP Savinja Mozirje zaključila letošnje Dneve Savinje. Zaključek Dnevov Savinje so s pokušinami svojih proizvodov popestrili dobavitelji Savinje iz cele Slovenije ter združenja ABC.________ GOSPODARSTVO NA PODROČJU UPRAVNE ENOTE ŽALEC V prostorih Zbornice zasebnega gospodarstva Žalec so 28. maja predstavniki zbornice in Upravne enote Žalec (UE) pripravili razgovor, na katerem so podali informacije o rezultatih poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov in kmetov na območju Upravne enote Žalec v letu 1996, ter o novostih na področju turizma in o izvajanju sprememb Zakona o graditvi objektov. NOVI PROIZVODI PIVOVARNE LAŠKO V Pivovarni Laško so 19. junija pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili poslovanje v prvih petih mesecih letošnjega leta, nov proizvodni program brezalkoholnih in lahkokaloričnih pijač. POVEČAN FIZIČNI OBSEG PROIZVODNJE, VISOKA STOPNJA BREZPOSELNOSTI Načelnik UE Žalec Maijan Žohar in sodelavci so povedalim da je bilo lani na področju UE Žalec registriranih 739 gospodarskih družb, kar je le 4 več kot leto poprej, to pa pomeni, da se trend ustanavljanja novih pravnih oseb umiija. Prevladujejo majhna podjetja, ki zaposlujejo do 10 delavcev, saj je kar 90.1 odstotka podjetij v zasebni lasti. Bilance stanja in uspeha je predložilo 546 podjetij. V lanskem letu je bila likvidnost gospodarskih družb povečana, saj je vsak mesec povprečno 109 podjetij imelo blokirane žiro račune več kot 5 dni. Vsako peto poslovno aktivno podjetje ima torej težave s poravnavanjem obveznosti ob roku zapadlosti, povečana pa je bila tudi višina blokiranih sredstev. Žalska UE je bila v celjskem bazenu edina, ki je uspela povečati fizični obseg proizvodnje, in to celo za 22,5%, medtem ko je bil porast na nivoju države le 1-odstoten. Dobiček je imelo 374 podjetij, kar je dobri dve tretjini vseh poslovno aktivnih gospodarskih družb, vendar se je v primetjavi z letom poprej obseg dobička zmanjšal za 6,7 odstotka, in je znašal 749 milijonov tolarjev. V celotnem dobičku regije je žalsko področje udeležen s 13,7 odstotka. Izgube so se v podjetjih žalske UE v primerjavi s prejšnjim letom povečale za 171,2 odstotka, saj je 141 gospodarskih podjetij, v katerih je zaposlenih kar 40 odstotkov vseh delavcev pridelalo izgubo več kot 1,2 milijarde SIT. Podjetja so pridelala o-koli 72,4 milijarde prihodkov, kar je 14,6 odstotka več kot leto prej, skupni odhodek pa je znašal 72,7 milijarde in je od leta 1995 večji za 16 odstotkov. V Žalski Upravni enoti so zabeležili trend staranja prebivalstva: 367 je bilo no\’orojenčkov, umrlo pa je 430 oseb. Povprečna raven cen je bila lani za 9,7 odstotka višja kot v predhodnem letu, plače pa so bile na področju žalske UE precej pod trendom republike, saj so 10.2 odstotka nižje od povprečja regije in celo 18,5 odstotka nižje od državnega povprečja. Povprečna bruto plača je znašala 94.359 SIT in je bila za 13,3 odstotka višja kot leto poprej. Vendar pa je zaskrbljujoč trend naraščanja nezaposlenost, saj je bilo od 14455 aktivnih prebivalcev nezaposlenih 2448, kar je 143 več kot leto nazaj, zadnja številka v letošnjem letu pa je že presegla število 2500. Nezaposlenost v UE Žalec je tako nad povprečjem države in regije.v Po besedah Melanije Žvikart z UE Žalec je število brezposelnih naraščalo v letih 1993-94, potem je sledil upad, sedaj pa število spet narašča. Porast je v veliki meri pripisati stečajem 11 podjetij, s čimer lqe bilo izgubljenih 2411 delovnih mest. UE je sicer lani izdala 1413 različnih dovoljenj za delo in bivanje, vendar pa gre pretežno za sezonska dela, kot je gradbeništvo ali gostinstvo. Na UE ugotavljajo, da je neustrezna predvsem izobrazbena struktura nezaposlenih, saj se potrebe ne pokrivajo s ponudbo delovne sile. V veljavi je nov Zakon o javnih cestah, ki deli javne ceste na državne in občinske, določa status in novo kategorizacijo cest in enotna pravila za graditev in vzdrževanje cest_______ O KMETIJSTVU IN TURIZMU Na UE so prvič po letu 1991 naredili tudi analizo stanja zasebnega kmetijstva in ugotovili, da situacija ni rožnata. Še vedno ni zakonsko določeno, kdo naj se šteje za kmeta, vendar pa lahko kot pokazatelj služi tudi podatek, da si je 786 kmetov plačevalo pokojninsko invalidsko zavarovanje. Zasebno kmetijstvo je zadnja leta v nazadovanju, povečuje se število ostarelih in neaktivnih kmetij; nizke so odkupne cene pridelkov predvsem v sadjarstvu, živinoreji, hmeljarstvu in pridelavi vrnin, skoraj vsa proizvodnja pada. Zmanjšuje se tudi število živinorejcev in prašičerejcev; nekoč je bilo na tem področju preko 600 hmeljarjev, sedaj jih je že pod 350; z mlečno proizvodnjo se ukvarja le še 455 pd nekoč 700 ljudi. Proizvodnja se povečuje predvsem v panogah, ki jih podpira država, kot kaže pa bo počasi zaživelo tudi pridelovanje sladkorne pese, ki so jo postopoma pričeli uvajati pred dvema letoma in jo danes prideluje že 39 kmetijcev. Povečuje se tudi pridelava vrtnin, ker pa na tem področju trg ni urejen in si pridelovalci še vedno sami iščejo kupce, podatki niso zanesljivi. Poleg specializiranih mlečne in hmeljarske zadruge je na področju UE Žalec še 9 zadrug, v katerih ostaja glavna dejavnost odkup kmetijskih pridelkov in oskrba kmetov z repro materialom. (se nadaljuje) Z uvajanjem novega brezalkoholnega programa povečujejo njihov prodajni asortima. V letošnjem letu načrtujejo, da bodo zaradi tega programa povečali tudi prodane količine njihovih izdelkov za osem odstotkov. Brezalkoholni program bo temeljil predvsem na negaziranih pijačah kot je ledeni čaj in podobno ter mešanici piva in brezalkoholne pijače. Pričakujejo, da bo ta poslovna poteza doprinesla tudi k večji finančni realizaciji ter povečani produktivnosti dela, kajti s tem dodamim programom ne prizadevajo večjega števila zaposlenih. Močna evropska pivovarska industrija že dolgo obdobje vključuje v svojo proizvodnjo poleg pivovarskih programov tudi program brezalkoholnih pijač. To je pogojeno z zahtevo tržišča, saj gostinska dejavnost in trgovina pričakujeta od proizvajalcev čim širšo paleto proizvodov. Evropki in svetovni tokovi na področju pijač se vedno bolj odražajo tudi na slovenskem tržišču. Skladno z evropskimi in svetovnimi trendi na področju potrošnje pijač so v Pivovarni Laško že dalj časa razmišljali o razširitvi monopivovarskega programa s programom brezalkoholnih pijač. V preteklih letih je visoko stopnjo rasti potrošnje in prodaje piva Pivovarne Laško spremljal intenzivni tehnično tehnološki razvoj, zato te ideje niso prej uresničili. V lanskem in letošnjem letu pa so ustvarili možnosti oziroma pogoje za razširitev proizvodno prodajnega programa tudi na program brezalkoholnih pijač. Tudi tržne raziskave kažejo na velike možnosti prodaje na segmentu mirnih brezalkoholnih pijač na slovenskem trgu. V Pivovarni Laško so prepričani, da bo širitev palete novih izdelkov promemb-no prispevala k razvoju, trdnosti in poslovni varnosti podjetja, in nenazadnje k krepitvi ugleda družbe. Ob iskanju najracionalnejše poti na področju brezalkoholnih pijač se je pokazala jronudba proizvajalca brezalkoholnega programa mirnih sokov VETAL Mestinje, kot najučinkovitejša možnost. Pivovarna Laško jo je uresničila s podpisom pogodbe o poslovnem sodelovanju z delniško družo VTTAL Mestinje in nakupom 45 odstotnega lastniškega deleža te družbe. Delniška družba VITAL Mestinje je tehnično-tehnološko pa tudi proizvodno in kadrovsko zelo dobro organizirano podjetje, s kvalitetnimi izdelki, ki se z delom surovinske baze naslanja na domače tržišče. VITAL Mestinje nima razvite lastne prodajne mreže in zato v preteklih letih niso mogli uveljaviti ustrezne prodaje svojih izdelkov. Na tem področju jim je napoti prišla Pivovarna Laško z razpredenenimi prodajnimi potmi na celotenm slovenskem tržišču. Tako je podjetje VITAL Mestinje pridobilo strateškega partneija, ki jim zagotavlja stabilnejše poslovanje, Pivovarna Laško pa je z uveljavljeno blagovno znamko SFRUPI” in kvalitetnimi proizvodi pridobila nov proizvodni program mirnih sokov. S skupnim sodelovanjem so pripravili novosti, toje novi ledeni čaj z imenom TEATANIC, ki ga bodo v Pivovarni Laško polnili v pločevinke 0,5 in 0,33 litra, VITAL pa bo čaj TEATANIC z okusom breskve in hruške polnil v 1,5 litrske plastenke. Ob tem pa na tržišče prihaja tudi nov izdelek Pivovarne Laško, to je mešana lahkokalorična pijača iz piva in limonade z imenom ROLER, ki ga bodo polnili v pločevinke in steklenice. Oba poslovna partnerja sta prepričana, da bo skupno sodelovanje proizvodnje in prodaje kvalitetnih proizvodov brezalkoholnih pijač Pivovarne Laško, d.d. in VTIaL Mestinje, d.d-zadovoljilo zveste kupce oz. potrošnike njihovih izdelkov. S. J- ffvumuu — /1 ) FRANC ROMIH s.p. Breg 79c, Polzela, tel.lfax: 063/720-200 Nudimo vam prenovo vašega doma, poslovnih prostorov ali drugih objektov. Na starih ali novih objektih izvajamo: - vsa slikopleskarska in pleskarska dela, stenske obloge - strojno kitanje površin z Wagner aparatom, kitanje betonskih elementov - oplesk kovinskih konstrukcij - izdelujemo komplet DEMIT fasadne obloge na opečno ali betonsko podlago - obnavljam stare in pleskamo nove fasade ■ pisanje in popravila reklamnih in označevalnih napisov DELAMO HITRO, STROKOVNO IN PO KONKURENČNIH CENAH. PRIPOROČAMO SE IN VAS LEPO POZDRAVLJAMO! „_________________________________POKLIČITE NAS! Tel.: 720-200 J KOMENDA Grad Komenda leži na gričku nad Polzelo. Prvič naj bi se omenjal okrog leta 1149. Večina virov pa navaja prvega nespornega lastnika leta 1170. Ne glede na vse je torej graščina nastala nekje v 12. stoletju. Po pričevanju različnih listin so se graščaki menjali zelo pogosto. Še do nedavnega (1984) je bil tu razstavni salon in opremljeno stanovanje. Danes pa tu ni ničesar več. Stoji le gola stavba in propada iz dneva v dan. V preteklosti je bil grad večkrat prezidan, prenovljen, tako da sklepajo, da so najstarejše, se danes ohranjene stvari, iz 15. stoletja. Kot glavna posebnost stoji tu antični lev, ki je iz pohorskega mar-morja. Polzelo so obiskale mnoge znane osebnosti iz preteklosti. Med njimi je zanimivosti. Urška Trotovšek T KRMO IgHOP Cesta Talcev 5, VELENJE TRGOVINA IN INŽENIRING KLIMATIZERJI TADIRAN, FUJITSU, SIMAR, MITSUBISHI INDUSTRIJSKE HLADILNE NAPRAVE RC GROUP, KTK, GTČ OD 10-2500 kW < * Ž Z 111 h < Z J Ul z (5 0 E IMTIM MIH PtOSlOHOV Zakaj je klimatizacija potrebna? Temperatura človeškega telesa je okrog 37_C. Zaradi svoje dejavnosti in zaradi procesov v človeškem telesu se v njem ves čas proizvaja toplota, ki jo mora telo oddajati, da se ohranja termično ravnotežje. Če je temperatura okolice, v kateri dela človek, 20_C, telo vso presežno toploto brez proble-. mov oddaja v okolico z izparevanjem znoja in s konvekcijo. Sistemi v telesu niso obremenjeni, počutje človeka je prijetno. Povsem drugače pa je, če je temperatura prostora npr. 32_C Pri tej temperaturi je praviloma visoka tudi relativna vlaga v zraku. Ker mora telo tudi pri teh pogojih doseči termično ravnotežje, bo to veliko težje, ker bo konvekcija minimalna, izparevanje znoja pa je oteženo zaradi visoke relativne vlage. Zato nastopijo v telesu velike obremenitve. Najbolj obremenjeno in tudi najbolj v nevarnosti je srce. Dodatni negativni rezultat takega stanja pa je tudi slabo počutje. Da te negativne vplive visokih temperatur zmanjšamo, moramo prostor ohladiti na primerno temperaturo in znižati relativno vlago v prostoru. Klimatizer, vgrajen v prostor, naredi oboje. Zrak v prostor ohladi na primerno temperaturo, poleg tega pa iz zraka izloči vlago in ga s tem izsuši. Zato je počutje v takem prostoru prijetno in tudi srce ni več obremenjeno. Tehnične možnosti klimatizacije Pri pisarniških in bivalnih prostorih so se v zadnjih letih uveljavili predvsem individualni klimatizerji v ločeni izvedbi. Klimatizerji v ločeni izvedbi imajo dva dela. V prostoru, ki ga želimo ohlajevati, je montiran hladilni del z ventilatorjem, termostatom, regulacijo in pripadajočo elektroniko. Zunaj stavbe ali zunaj tega prostora je montiran vroči del s kompresorjem in izmenjevalcem ter ventilatorjem. Oba dela sta med seboj spojena s cevmi, po katerih se pretaka hladilno sredstvo. Vsak klimatizer je namreč v osnovi hladilni stroj, ki črpa toploto iz zraka v prostoru, ki ga ohlajamo, to toploto pa potem preko zunanje enote oddaja v okolico. Mobilni klimatizerji so naprave v enem kosu, kjer ni potrebna posebna instalacija. Toploto, ki jo odvzamejo zraku v prostoru, pošiljajo v okolico tako, da preko posebne cevi izpihujejo vroč zrak. Kaj je potrebno vedeti, ko se odločamo za klimatizacijo? Klimatizacija ni luksuz, temveč potrebna in nujen ukrep, ki poleti povečuje delovno sposobnost, predvsem pa varuje zdravje ljudi v prostoru. - Moderni klimatizerji so izredno tihi in njihova šumnost ni niti najmanj moteča. - Pravilno izbran in pravilno inštaliran klimatizer ne povzroča prepiha. - Ob pravilni uporabi klimati-zerja ni nobene nevarnosti prehlada. Kaj je pomembno pri izbiri klimatizerja? - Najbolj pomembno je, da izberemo klimatizer s primerno hladilno močjo. Na potrebno hladilno moč vpliva velikost prostora, osončenje, velikost oken, izolacija sten in stropov, moč dodatnih virov ogrevanja ter število ljudi v prostoru. - Treba je upoštevati tehnične možnosti za namestitev in instalacijo klimatizerja, kajti od tega je odvisen izbor. Določeni klimatizerji so izdelani tako, da lahko poleg svojega osnovnega namena, torej hlajenja prostorov, služijo tudi ogrevanju prostorov. V tem primeru deluje klimatizer v obratni smeri kot navadno in sicer ohlaja zunanji zrak, z njegovo toploto pa ogreva zrak v prostoru. Tako ogrevanje je zelo ekonomično, zelo uporabno pa je zlasti v obdobju izven glavne kurilne sezone za lokalno ogrevanje delovnih ali bivalnih prostorov. - Ko je določena velikost in vrsta klimatizerja, se je treba odločiti še za proizvajalca. Pri končni izbiri poleg cene in plačilnih pogojev upoštevajte še dobavni rok, kakovost montaže, trajanje garancije in zlasti zagotovitev servisiranja ter rezervnih delov. PODAJMO ROKO SOČLOVEKU Vsako leto učenci in učitelji naše šole sodelujemo v humanitarni akciji. Letošnje šolsko leto smo se prijavili na razpis v reviji Otrok in družina: Postati boter otrok v mladinskem domu Malči Beličeve. Kaj to pomeni? Z vključitvijo v to a-kcijo se šola obveže, da bo eno leto prispevala mesečno 5.000,00 SIT za enega od otrok v tem domu. Gospa ravnateljica je podpisla pogodbo, in postali smo botri osemletni Speli Noč. Vsak mesec je v humanitarni sklad prispeval en razred. Seveda so jo hkrati razveselili tudi z risbicami, s pismi, spominsko knjižico, skratka tako, kot so čutili in se domislili sami. Te dni nas je obiskala delegacija sedmih gojencev, njihovih vzgojiteljev in ravnatelja. Špela, krhka in nežna deklica, je bila najmlajša med njimi. Ogledali so si nekatere znamenitosti našega kraja, sodelovali v likovnih delavnicah, med otroki pa so se spletle nežne niti prijateljstva. Skupaj smo preživeli lep dan, razšli pa smo se v želji, da sodelujemo tudi v novem šolskem letu, saj tudi majhne pozornosti pomenijo veliko prijateljstvo. Olga Hočevar, pomočnica ravnateljice OS POLZELA LIKOVNA DELA OSNOVNOŠOLCEV V ŽALCU Žalski Zavod za kulturo Žalec, Savinov likovni salon Žalec in likovni pedagogi osnovnih šol občine Žalec so 13. junija v Savinovem likovnem salonu pripravili odprtje razstave likovnih^ del učencev osnovnih šol občine Žalec. Prireditev sta s hammonikaškim nastopom pričela glasbenika prof. Andreja Turnšek in Tjaš Mesec z Glasbene šole Risto Savin Žalec, navzoče pa je pozdravila Anka Krčmar, predstavnica žalskega Zavoda za kulturo. “Razstava se ponavlja že 30 let in vsako leto je lepša, izvimejša, mladi umetniki pa so vsako leto bolj nadarjeni,” je povedala Anka Krčmar in dodala, da svoje znanje iz leta v leto dopolnjujejo tudi likovni pedagogi. Poudarila je tudi, da so mladi v Likovnem salonu vselej dobrodošli, da pa se žal sami premalo udeležujejo razstav. Likovna pedagoginja Ljubica Čurčič je pohvalila osnovnošolce, ki so se s svojimi deli tako množično udeležili prireditve, še posebej pa je bilo po njenem mnenju pohvalno, da so se razstavi pridružili tudi učenci podružničnih šol. Razstava, ki sta jo pripravili likovni pedagoginji Neli Juteršek in Angela Pinter, je po besedah likovne pedagoginje Curčičeve res lepa. Poudarila je še, da je osnovna šola vse bolj stresna ustanova in dodala, da bi vpeljava likovnega pouka kot zgolj izbirnega predmeta otrokom presekala pomembno vez s samim seboj in s svetom odraslih. Ljubica Čurčič je še izpostavila, da dela otrok vse prepogosto ocenjujemo po kriterijih likovnih umetnikov, premalokrat pa razmišljamo o pogojih njihovega dela, nato pa je navzoče popeljala po razstavi in jim predstavila številne raznolike tehnike, v katerih so otroci ustvarjali. Z minuto molka so likovni ustvarjalci tudi počastili spomin na Ernesta Šuleija, nedavno preminulega likovnega pedagoga in nekoč stalnega sodelavca. Priznanja likovnim pedagogom je podelila Neli Juteršek. Prejeli so jih: Marija ZagoričnikOŠ VranskoAngela PinterOŠ ŠempeterNevenka An-dolšekOŠ PreboldLjubica Čurčičpo-družnična OŠ Gotovlje in OŠ Ljuba Mikuš ŽalecBreda BračkoOŠ Griže; Helena Razgoršekpodružnična OŠ GalicijaNuša BožičekOŠ PetrovčeAn-ton Lahpodružnična OŠ PonikvaNeli ŠulerOŠ ŽalecRazstava bo odprta še do 30. junija vsak delovni dan od 10. do 12. ure in med 16. ter 18. uro. D. SAMBOLIC Vesolje, Igor Goretič, 13 let, OŠ Šempeter' V CELJU BLAGOSLOV ’97 Slovensko družinsko društvo za mir in združitev v svetu je skupaj s Slovenskim ženskim društvom za mir v svetu priredilo 29. junija ob 15. uri v Celjskem domu družinski praznik Blagoslov ’97. V okviru prireditve je bilo pripravljeno predavanje, obnova poročnih zaobljub in kulturno družabni program. Korejski študentje na večeru slovenskega družinskega društva v Celje Predsednik Slovenskega družinskega društva za mir in združitev v svetu Silvo Šardi je v povabilu zapisal, da se danes vse bolj zavedamo pomena družine ravno zaradi mnogih problemov, ki izhajajo iz nezdravih družinskih oziroma zakonskih odnosov: “Z Blagoslovom želimo poudariti svetost tega odnosa, ponuditi poročenim parom priložnost za obnovo obljube večne ljubezni in zbližati razdeljeni svet na osnovi vsem skupnega ideala družine.” Dogodek v Celjskem domu je bil del svetovnega projekta Blagoslov ’97, katerega osrednja slovesnost se bo letos odvijala 29. novembra na stadionu J.F. Kennedy v ameriškem Washingtonu DC in bo povezala 3,6 milijona parov na osnovi skupnega ideala družine. D. S. RAZSTAVA SLIK IN BALE V okviru 18. turistične prireditve “Od lipe do prangerja”, ki se je pričela že 27. junija, je Turistično društvo Rečica ob Savinji v sodelovanju z Zavodom za kulturo oziroma Galerijo Mozirje 29. junija na Osnovni šoli Rečica ob Savinji pripravilo odprtje narodopisne razstave Bala - nevestina oprava in oprema ter razstave slikarskih del Branka Rupnika - Serbela z Ljubnega. Po besedah dr. Marije Markovič, ki je sodelovala na odprtju razstave, narodopisna razstava Bala prikazuje vsebino bale, ki so jo med obema svetovnima vojnama na ženinov dom pripeljale neveste. Vsebina bale se je precej razlikovala glede na premoženjsko stanje nevestine družine, za razliko od dote, ki je bila bolj namenjena gospodarskim potrebam kmetije in je bila uradno zapisana na sodišču, pa je bila bala 'neuradna’ in je prišla prav predvsem za gospodinjstvo. Ker je imela bala predvsem statusni pomen, so balo bogatejših nevest kakšen dan pred ZMEDENA GNEČA Na cesti je gneča. In se zgodi nesreča. Gneča je še bolj moreča. Prideta dva preteča policista, ki uredita norečo nesrečo. ______KAJA BOŽIČEK, 7. d poroko nadvse slovesno peljali na nov dom, revnejše neveste pa so ]° prinesle kar same. Ko so se po 2. svetovni vojni statusne razlike med velikimi in malimi kmeti zmanjšale, je skupaj z nekaterimi drugimi zunanjimi oblikami izkazovanja statusne moči zamrl tudi slovesni prevoz bale. Razstavo slikarskih del Branka Rupnika je predstavila akademska slikarka Terezija Bastelj. Po njenih besedah je Branko Rupnik zanimiv kot risar in slikar, saj se je loteval različnih tehnik, od intarzije, olja, pastela in akvarela pa do svinčnika, oglja in krede. Je tudi eden redkih ljubiteljskih slikarjev, ki se ukvarja s človeško figuro in portretom, \ njegovih delih pa je začutiti občutljivega razmišljajočega človeka, ki kljub trdim življenjskim preizkušnjam zna vedno poiskati drobne lepote m radosti. “In te je vredno videti,” pravi umetnica Bastljeva. Za kulturni program je poskrbel Mladinski pevski zbor sv. Kancijana 2 Rečice ob Savinji. Talija N- Spored prireditev pod naslovom Poletje v Celju, knežjem mestu (od 2. do 16. julija): 2- julij ob 20.30 Atrij Majolka Zoran Predin in Matjaž Juvan 4- julij ob 20.30 Atrij Majolka Kvartet Zven in citrarka Cita Galič 5- julij ob 10.00 (za otroke) Poletni oder / dež: Hermanovo gledališče K. Aulitisova: Ko mame ni doma Gledališče Piki (Slovaška) 8- julij ob 20.00 Lapidarij/ dež: SLG Večer slovenske etno glasbe 9- julij ob 20.30 Atrij Majolka Večer z Ervinom Fritzom 12. julij ob 10.00 (za otroke) Poletni oder / dež: Hermanovo gledališče Lutkovne čarovnije Lutkovno gledališče Taipei (Taivvan) 16. julij ob 20.30 Atrij Majolka Pianist Emil Glavnik: Klavirski recital filmskih uspešnic in evergreenov 3- julij ob 20.00 Galerija sodobne umetnosti Otvoritev razstave slik risb in akvarelov Jožeta Ciuhe 3-. julij ob 19.00 Likovni salon Otvoritev razstave umetniške fotografije Gregor Kališnik do konca avgusta Galerija Hodnik (Mestni grad H. nadstropje) Izbor slik iz slikarskega opusa Avgusta Lavrenčiča do 31. julija Muzej novejše zgodovine Razstava Ljubice Kočica Spored 18. turistične prireditve OD LIPE DO PRANGERJA na Rečici ob Savinji: 4. julij - 9.00: športni park na Rečici odprto prvenstvo Slovenije v tenisu članice - 16.00 športni park na Rečici nogometni turnir ženskih ekip - 19.00 športni park na Rečici nogometna tekma svetnikov Rečica - Mozirje 5. julij - 9.00: športni park na Rečici odprto prvenstvo Slovenije v tenisu -članice - 9.00 igrišče OŠ Rečica otroške igre pohod po poteh KS Rečica - 20.00: Večer pod trško lipo - slovesna zaprisega novega tržana - podelitev priznanj izdelovalcem zgomje-savinjskih želodcev - razglasitev častnih članov Turističnega društva Rečica - ognjemet sodelujeta: Akademska folklorna skupina France Marolt in citrar Tonček Mlačnik; za zabavo bodo skrbeli Zabavci 6. julij - 9.00: športni park na Rečici odprto prvenstvo Slovenije v tenisu -članice - 16.00: S konjskega hrbta Sodelujejo: - Godba Zgomjesavinjske doline - člani Zgomjesavinjskega konjeniškega kluba - 18.00 veselica pred Gostiščem Dren na Rečici JUNIJSKI LIKOVNI SVET ŽE MED NAMI Mednarodni likovni informator Likovni svet tudi tokrat prinaša nekaj zanimivih utrinkov s sveta otroške umetnosti, v informatorju pa so predstavljene tudi aktivnosti že priznanih slovenskih in tujih umetnikov. V uvodniku urednik Mihajlo Lišanin poziva vse učence in likovne pedagoge, naj barvic oziroma likovnih pripomočkov, ki jih ne bodo uporabljali več, ne mečejo proč, ampak naj jih raje pošljejo na uredništvo informatorja Likovni svet, od tam pa jih bo uredništvo v okviru akcije “Podarim prijatelju, podarim sebi” poslalo do otrok revnejših dežel. Informator nadalje poroča o uspehu ljubljanskega osnovnošolca, ki je bil na japonskem natečaju za otroške skice eden izmed desetih nagrajencev, zato bo 27. julija povabljen na Jajronsko, Iger bodo po njegovi skici 'Ptičji mož’ postavili kip. Na natečaju za udeležbo na 16. mednarodni otroški likovni koloniji “Bitola ’97”, kamor je letos prispelo 16800 likovnih del iz 450 osnovnih šol in vrtcev iz 23 držav sveta, je bil po poročilu Likovnega sveta najboljši poljski kulturni center. Zaključen je bil Petrolov razpis “Otroci odraslim 1996/97”, izbrani so bili nagrajenci 8. žalskega grafičnega bienala, z razstavami pa so bili aktivni člani likovnega krožka OŠ Duplje, člani CE BI IMEL-A 20 ROK. L Hitreje bi vse opravila. Brata mi ne bi bila kos! Anja 2- Ce bi z vsako hotela kaj napraviti, bl imela prav gotovo veliko dela. - Striženje nohtov bi mi vzelo veliko časa! Verjetno bi si najela posebno negovalko za roke. -.Le kje bi mi zraslo vseh teh 20 rok? Listo poraslega telesa nočem imeti! - Ce bi stregla gostom v hotelu, bi bili vsi zadovoljni zaradi hitre postrežbe, ampak - potrebovala bi še toliko nog. - Pri košarki bi metala z vsemi rokami v koš - ena žoga bi že padla vanj! ' Č® bi bila vzgojiteljica v VVZ, bi lahko na sprehodu vsakega otroka držala za roko. Pozimi bi imela velik strošek z nabavo rokavic. Metka 3. Delal bi za 10 oseb in bi tako tudi dobil plačilo za 10 oseb. Franci 4. Zelo hitro bi pospravljal. Davor 5. Več opravil bi delala hkrati. - Kako bi kaj izgledala bluza z 20 rokavi? - Uh, kar 20 domačih nalog bi napisala hkrati! - Ker bi bila slavna, bi se srečala s Clintonom, Jelcinom. Kako bi izgledalo naše rokovanje? Vanja 6. V vseh časopisih bi pisalo o meni. Imel bi na tisoče intervjujev. - Ljudje bi me spraševali, če sem Zemljan.__________ - Če bi bil golman, bi prav gotovo vse žoge ubraml. - Bil bi super boksar. Rudi 7. Igrala bi v filmih, kjer nastopajo pošasti. Naja 8. Bilo bi zelo praktično, saj bi hišo pospravil v 20 minutah. - Super pri šjx)rtnih igrah: košarko bi igral z desetimi žogami istočasno, pri nogometu ne bi dobil nobenega gola, pri odbojki bi sprejemal, podajal in zabijal naenkrat. - Naenkrat bi lahko kolesaril, bral knjigo, jedel sendvič, čistil zaprašene knjige in pisal domiselne ideje, kako bi bilo, če bi imel 20 rok. _______________________________Tadej likovne in fotografske skupine Srednješolskega centra Rudolfa Maistra iz Kamnika, učenci pri likovni vzgoji na OŠ Vitanje, likovni krožek podružnice OŠ Notranjski odred v Cerknici, vrtec v Šmarju pri Jelšah, učenci OŠ Ivana Cankarjav Trbovlje in učenci OŠ Gustava Šiliha iz Velenja. Likovni svet prinaša vtise z likovne kolonije “Paletka *97”, ki se je 17. maja letos odvijala v Zgornji Kungoti, na njej pa je sodelovalo 42 mladih ustvarjalcev. Nadalje informator predstavlja 6-letni likovni talent Nino Čemas, nas z besedo in fotografijo popelje na podelitev nagrad 4. nagradnega natečaja Likovnega sveta, ki je bila 10. maja v Slovenskih Konjicah m poroča o 3. bienalni prireditvi Cici umetnije, namenjeni otrokom do 3. razreda osnovne šole. Likovni svet pa prinaša tudi informacije o likovnih aktivnostih že priznanih umetnikov. Informatorje tako obiskal razstavo risb in grafik Ervina Kralja v Radljah ob Dravi, pregledno razstavo slik akvarelov in slik na les Klavdija Tutte v Sežani, ter razstave Vide Pfeifer-Sajko v v Ljubljani, Gregorja Samastuija v Šentilju in Adolfa Mljača v Žalcu. V ljubljanski Galeriji Ilirija sta razstavljala Michael Gose in Karel Zelenko, \ Slovenski Bistrici Anka razstavi pa sta imela gimona Magdič in Miroslav Zaklan. V Čačku je razstavljal Kosta Bogdanovič, Etko Tutta v Ilirski Bistrici in Milena Gregorčič v Cerknici, likovni informator pa predstavlja umetniško galerijo, posvečeno Nadeždi Petrovič in III. likovno akademijo v Slovenskih Konjicah. Likovni svet je na kratko obiskal še likovno kolonijo v Podčetrtku, si ogledal razstave Trideseta leta na Celjskem (Celje), Ograje našega mesta (Maribor) in Razstavo ljudskih noš Zgornje Savinjske doline (Novo Mesto) in razstave Simona Kajtne v Celju, Izidorja Urbančiča v Ljubljani ter razstavo Amalije Hribar. D. S. HoMargI d.o.o. Parižlje 38E, BRASLOVČE Kmetijsko vrtnarska trgovina Parižlje 12, Tel.&Fax.: 063 720-587 Ob 4 obletnici našega poslovanja se vam zabvaljujemo za zaupanje in se priporočamo še naprej. Kolektiv podjetja PROMARGT! AKCIJA OB PRAZNIKU VRTNA KOSILNICA 26.490 SIT ČISTILEC - VISOKOTLAČNI (120 barov) 35.890 SIT (potimo ^ v* .v* iSlii PodjETNiki, ObRTNiki! Pravočasno si pRiskRbiiE pomoč pRi cIeIu! DodATNE iNfoRMACijE: MUdiNski SERvis ŠlAiNidnov trcj 7 065/716^52 v ZaIec MLADINSKI SERVIS vele n j e mintex Trgovina in storitve Talne obloge ŽALEC, Šlandrov trg 41 a, tel./fax: 063/ 715-931 NUDIMO VAM: Veliko izbiro 4-meterskih itisonov in toplih podov vseh vrst in barv tekače, preproge, dekorativno blago, pinto, skaj, predpražnike, namizne prte, moltopren, material za polaganje talnih oblog, noži, lepila, trakovi, letve,... robljenje in polaganje vseh vrst talnih oblog zavese standardnih mer in zavese po posebnem naročilu z raznim okrasnim blagom, - lesene in medeninaste karnise vseh dimenzij - tapiciranje sedežnih garnitur simpatex za kopalnice in kopalniške garniture svetovanje na domu DOSTAVA HA B@MI PAPIRNICA POSLOVNI CENTER MESTNI TRG TEL: 063/717-208 SM&h Cg= ZBIRAMO PREDNAROČILA ZA ŠOLSKE UČBENIKE IN DELOVNE ZVEZKE Cg= OMOGOČIMO VAM NAKUP ŠOLSKIH POTREBŠČIN NA VEČ OBROKOV OZ. Z ZAMIKOM PLAČILA CF3 POSKRBIMO ZA VAŠEGA ŠOLARJA SKOZI VSE LETO smmm n&j&ucziuz VSAK DAN BOMO RAČUNALNIŠKO IZŽREBALI NAKLJUČNEGA KUPCA, KI BO IZBRANO BLAGO BREZPLAČNO ODNESEL DOMOV! Poleg velike izbire PISARNIŠKEGA MATERIALA vam nudimo Š6 usnjeno galanterijo, otroške igrače in darilni program. Po nakupu v papirnici vas vabimo, da nas obiščete v TETA EVA, Mi DAŠ ŠTAMPILJKO? Visoka, svetlolasa, odločna. Tako bi lahkotna kratko opisala dr. t-vo Dolničar - pediatrinjo dispanzerja v Žalcu. Ob najinem klepetu sem odkrila neverjetno energijo in optimizem, ki je izžareval iz moje sogovornice. Dr. Delničarjeva se je rodila 18. avgusta 1948 v Celju. Kmalu po rojstvu se je naselila v Zrenjanin, kjer je služboval njen oče. Selila se je po celotni Jugoslaviji - od Zagreba, Zadra, kjer je maturirala, do Beograda, kjer je v pičlih petih letih končala študij medicine - tudi po zaslugi svojega s katerim sta stavila, da ji ne bo uspelo v tako kratkem času. Pa je -Postala zdravnica pri 24. letih. Ves čas bivanja v Jugoslaviji pa sj je želela v rodni kraj - v Slovenijo. Želja se ji je uresničila, ko je po naklučju dobila službo v borčevski ambulanti ZD Celje. Prav tu je izvedel za razpis specializacije iz pediatrije na otroškem dispanzerju ZD Celje. Tam je po skoraj 15. letih dela izvedela, da v Žalcu nimajo pediatra in... Dr. Eva Dolničar dela v Žalcu že 9 let. To delo je bilo zanjo velik izziv, predvsem zato, ker ZD Žalec ni imel urejene pediatrične službe: “Bilo je težavno,” se spominja začetkov. Dispanzer ni imel pravilno urejenih prostorov, imel je en telefon, ni bilo posebnega prostora za posvetovalnico. “Sodelavke so me sprejele krasno. Takoj so bile pripravljene sodelovati z mano in s skupnimi napori smo dosegli to, kar je danes dispanzer za otroke, ki primemo in strokovno opravlja tako preventino kot kurativno dejavnost.” Vendar pa še zdaleč ni to, kar si dr. Dolničarjeva želi. Če bi bilo v njeni moči, bi v Žalskem dispanzerju še veliko postorila (pa čeprav s čarobno palico dobre vile). Adaptirala bi prostore in takoj zaposlila še enega pediatra, tako da bi delali trije specialisti pediatri in en zdravnik s podiplomo. S tem bi omilila že skoraj neznosen položaj dela v otroškem dispanzerju, saj so sedaj prostori neustrezni in prenatrpani. Premalo je zlasti zdravniškega osebja, kar še kako občutijo straši malih bolnikov, ki velikokrat po celo dopoldne ali popoldne čakajo pri izbranem zdravniku, ki pogosto dela ambulantno in preventivo. Nezadovoljni so tako starši kakor tudi medicinsko osebje, na katere znervirani starši stresajov ves svoj bes. “Do mojega prihoda v Žalec so bili v posvetovalnici splošni zdravniki - jaz pa sem vse to prevzela v svoje roke, saj menim, da za otroka - posebno v prvem letu življenja -najbolje poskrbi pediater. Spoštujem splošne zdravnike, ne strinjam pa se z njimi, da obravnavajo otroka kot odraslega v malem. Nekaj časa sem bila sama v posvetovalnicah po vseh zdravstvenih postajah v občini Žalec (Prebold, Polzela, Vransko, Liboje, Žalec). Ljudje so tak način dela težko sprejeli, ker jim je bil nepoznan.” Danes izvajajo posvetovalnice in sistematiko jia vseh zdravstvenih postajah v Žalski občini strokovno usposobljeni kadri. Ob tem seveda ne pozabi omeniti, kako je na začetku svojega službovanja iskala po celem zdravstvenem domu dve enaki mizi za posvetovalnico. Od doma je prinesla svoj telefon - saj je takratni dispanzer imel le enega. Z žalostjo pa pripomni, da dosti osnovnih zadev še ni urejenih. Za aparat za preizkus sluha prosti že leto dni. Zakaj ravno pediater? “Željo po tem poklicu imam že od sedmega leta svoje starosti. Z mamo sva bili na morju. Tam sem videla zelo lepo deklico, ki pa je imela grdo brazgotino na nogi, kar me je zelo presunilo. Slišala sem opazke, da deklice niso doro pozdravili zdravniki in žfe takrat sem bila trdno odločena, da bom pomagala otrokom” Teta Eva! Dr. Dolničarjeva uživa v svojem poklicu. V zadovoljstvo ji je, ko spremlja otrokov razvoj od rojstva do pubertete in še naprej. Velikokrat se ji zgodi, da se na svoje male bolnike tudi nehote naveže. Razveseljuje jo nasmejan otrok, ki stopi v njeno ordinacijo. Velika sreča zanjo je vsaka premagana bolezen - tudi rak. Da, tudi s tem se srečuje pri svojem delu. V njenem spominu so vse Klavdije pa Alje, ki so z njeno pomočjo premagale to težko in zahrbtno bolezen kot tudi tisti, kjer je bila smrt močnejša. Najsrečnejša pa je takrat, ko sliši iz otroških ust: “Teta Eva, mi daš štampiljko!” To so besede, ki jih dr. Delničarjeva najraje sliši. Veliko malih pacientov jo kliče kar teta Eva. So pa tudi stvari, ki jo potrejo in razžalostijo. Žalostna je, kadar starši kljub njenemu trudu ne upoštevajo osnovnih navodil, zanemarjajo oroke, jih pretepajo, žalostna je, ko se spomni na svoje male paciente, ki jim žal ni mogla pomagati. “Starši bi morali bolj razumeti, da se “kregamo” predvsem zaradi zdravja njihovih otrok in ne zato, ker so zdravnice in sestre sitne ali jih ne bi marale.” In privatno življenje? Nadvse ponosna je na svoja dva sinova, starejšega Boštjana, ki končuje elektrotehniško fakulteto in mlajšega Janka, ki obiskuje 3. letnik gimnazije. “Skupaj s svojima sinovoma dozorevam, ob njiju lažje razumem starše svojih pacientov,” pravi. Sicer pa prostega časa skoraj nima. Kot mati samohranilka, ki svojima sinovoma želi nuditi kar največ, se po službi ukvarja še z delom pri družbi Safe-invest, kjer je našla svoje poslanstvo. Tisto malo časa, ki ga najde, pa izkoristi za potovanja in igranje tenisa, nad katerim je še posebej navdušen mlajši sin, in ki ji, če se le da, “ukrade” partnerja. “Kaj bi bila, če bi izbrala poklic še enkrat?” sem jo povprašala za konec. Trdno in odločno mi je odvrnila, da to, kar je. “Ta poklic je res težak in naporen, saj po končani službi ne moreš kar izklopiti svojih misli, velikokrat še cel dan razmišljam o kakšnem bolniku. A ta poklic je zame tudi zelo lep. Delo z otroki me bogati, med mano in z njimi nastajajo vezi, ki nas vežejo vse življenje - predvsem takrat, ko otroku rešiš življenje, in ko ti tvoja deklica ali deček, ki jih poznaš od malega, pripeljejo svojega dojenčka,” strne misli dr. Dolničarjeva. Eva Dolničar je človek, ki ne opravlja dela zato, ker ga mora, temveč zato, ker ga hoče in ker ga ima rada. Alenka Tumšek-Jelen AVTOHIŠA JAKOPEC OPEL O Naša PONUDBA: ' Prodaja novih vozil iz celotnega programa OPEL ' sistem staro za novo, staro za staro ' Pooblaščen servis, garancijska popravila ' kleparstvo, ličarstvo ' Prodaja originalnih rezervnih delov " Preizkusne vožnje z vozili OPEL KREDIT T+5% LEASING DO 5 LET Nova CORSA že od 15.700DEM, nova ASTRA že od 21.400 DEM, nova VECTRA že od 30.500 DEM iPreprišajte Še @ niil ponudbi, i veseljem vem beme svetoveli, Velenje, Kosovelova 16, tel. 063/855-975, 864-380 Celje, Mariborska 93, tel. 063/411-909 ROJSTVA Jožica DIMEČ iz Šempetra -deklico Lidija GROBOVŠEK iz Ponikve - deklico Zdenka GOLOB iz Gornjega Grada - deklico Melita FELDIN iz Griž -fantka Mateja PURNAT iz Gronjega Grada - deklico Marta VERDEV iz Žalca -deklico Špela KRAČUN iz Nazarij -fantka Suzana DIVJAK iz Petrovč -deklico Siomona NOVAK iz Petrovč -fantka Bojana ROZMAN iz Žalca -deklico Evelin URANKAR iz Šempetra -deklico Andreja DEŽELAK s Polzele -fantka Mirjana BEZJAK iz Žalca -deklico Petra KOMPOLŠEK iz Žalca -deklico SMRTI Vilma BREZNIK iz Vrbja, 56 let Ivan LESKOVŠEK iz Letuša, 83 let Ana CEROVŠEK iz Žalca, 88 let Marjan PIRNAT iz Kaple, 30 let Terezija TURNŠAK iz Brega pri Polzeli, 59 let Jože PLEVČAK iz Laikove vasi, 85 let Vladimir FALETIČ iz Gotovelj, 51 let Jožefa ROJŠEK iz Založ, 78 let Ivanka ZAJŠEK iz Griž, 74 let Anton KRAMAR iz Laikove vasi, 61 let Karel GOJZNIKAR iz Pongraca, 93 let Avgust KRAUTHAKER iz Dolenje vasi, 74 let V SOŽITJU...? Ali veste, da je telefonska oznaka 090IXX XX oznaka prijaznih Unij. Le ena od njih vam je morda sporna. Ne kUčite tiste. Podjetje ART-telefoni je eno prvih v Sloveniji, ki s kulturnimi programi in delovanjem omogoča humanistične stike, komuniciranje, posredovanje, pomoč v težavah ipd. na nivoju vzornosti in upoštevanju duhovnih ter subtilnih vrednot človeškega bivanja. Predstaviti bi se želeli tudi v vašem prostoru zelene doline. Združujemo več linij in nudimo osebne kontakte po programu vzajemnosti in pomoči. Želimo vam predstaviti dve različni številki, s katerima aktivno poslujemo. I. 090/42-02 (156,00 SIT/min.) II. 090/48-04 (cenejša linija 92,00 SIT/min.) Prva številka je namenjena predvsem klicalcem, ki imajo težave. Bodisi, da so v stiski, potrebujejo pravni nasvet, pomoč pri zaposlovanju. Pogovori v stresnih situacijah, ob smrti ljubljene osebe... Svetovanja pred razvezami, pomoč za strpnost, iskanje notranjih vrlin in premagovanje nesoglasij. V kolikor gre za socialne stiske in nam klicalci zaupajo tel. številko, jih pokličemo na svoje stroške. V Savinjski dolini razpolagamo tudi s prostorom, kjer nudimo svetovalno pomoč brezplačno ali v obliki samoprispevka za brezplačni telefon. Druga številka je cenejša in je namenjena predvsem dekletom in ženam, pa tudi osebam, ki imajo težave. Po naravi naj bi bila to bolj sproščena linija, kjer vam svetujemo za počitnice, oddihe, izlete. Seznanjamo vas s SLOVENSKIMI legendami, pravljičnostjo, zabavnim programom. Pa tudi z ljubeznijo v pozitivnem pomenu in prijateljstvu. Na obeh linijah vas seznanjamo z brezplačnimi številkami za nujne primere in slovenskimi HOSPIC hišami - hišami odprtih vrat, med katerimi je tudi naša. Poslužite se naše telefonske številke po obeh variantah. S klici pomagate sebi in tistim, ki jim nudimo brezplačne pomoči. V naslednjih številkah pa vas bomo seznanjali z najbolj pogostimi klici in perečo problematiko v slovenskem prostoru. ART-programi POROKE Franjo BALOH iz Liboj in Mateja OBLAK iz Kasaz Uroš HERIČ iz Žalca in Alenka PODPEČAN iz Celja Marjan PETERLE iz Ločice in Jožica IVANUŠIČ iz Šmartnega v Rožni dolini Janez PREMOŽIČ in Branka VIDMAR, oba iz Dobrteše vasi Matej KRAJNC iz Žalca in Saša VUGA iz Celja Tomaž KRAJNC iz Podvina pri Žalcu in Elisam HLASTAN iz Celja Anton VOVK in Metka BURJAN, oba iz Zabukovice IZ POLICIJSKE NA SPOLZKEM VOZIŠČU. 14. junija je 20-letni Roman A. iz Lemberga vozil osebni avto iz Hramš proti Galiciji. Ko je pripeljal po klancu navzdol in nato v desni ovinek, ga je na mokrem in spolzkem vozišču zaneslo s ceste. Pri tem je vozilo trčilo v drevo, voznik je utrpel lažje telesne poškodbe, hudo ranjena pa je bila sopotnica, 15-Ietna Sabina C. iz Lemberga. PRESEKAL MU JE POT. 15. junija je mladoletni T.M. iz Šempetra vozil kolo z motorjem po kolovozu. Ko je pripeljal do lokalne ceste Šempeter -Šešče, je zavil levo in pri tem presekal pot vozniku osebnega avtomobila, 43-letnemu Ivanu C. iz Migojnic, ki je vozil iz smeri Šešč. V trčenju, ki je sledilo, se je mladi mopedist hudo telesno poškodoval. Z AVTOM V POLICISTA. 15. junija zjutraj je patrulja PP Žalec v kraju Ložnica ustavljala osebni avtomobil, za katerega so kasneje ugotovili, da ga je vozil 22-letni Mitja L. iz Ložnice pri Žalcu. Voznik na znak policista ni ustavil, pri ponovnem ustavljanju pa je v trenutku, ko se mu je policist približal, sunkovito zapeljal vzratno in trčil v službeni policijski avto ter ponovno pobegnil. Policist je utrpel sled poškodbe, na vozilu pa je nastala manjša gmotna škoda. Mitjo L. zdaj čaka obisk ža sodnika za prekrške in vabilo s sodišča. NI USTAVIL. 21. junija ob 01.40 uri sta policista PP Žalec zaustavljala voznika osebnega avtomobila, ki ni ustavil in je nadaljeval z vožnjo do parkirnega prostora blagovnice SA- BELEZKE VINJKA na Polzeli. Ker je voznik ' med postopkom je bilo ugotovljena da gre za 23-letnega Emila P. - kaZ^ očitne znake alkoholiziranosti, je bil a drejen preizkus z alkotestom, ici pa ga ni hotel opraviti. Med postopkom f policisoma grozil, enega izmed njuj11 pa je prijel za oblačila in s pestjo na-kazal udarec, pri tem pa vpil na p0-, licista, da ga bo pretepel. Policist je p11 postopku uporabil plinski razpršile^ nato pa kršitelja skupaj s kolego1^ obvladal, uklenil in odpeljal na polk1' jsko postajo. PADEL PO VOZIŠČU. 25. junija 46-letni Andrejček P. iz Žalca vozu motorno kolo iz smeri Tepanja pr0" Slovenskim Konjicam. Pred ostrim k' vim ovinkom v naselju Dobrež je z3' peljal na razsuti gramoz in padel [k vozišču ter se huje telesno poškodova1' VLOM V BIFE. V noči na sredo, 25-junija, je neznanec vlomil v bistf® društva upokojencev v Trubarjevi ulih v Žalcu. Iz notranjosti je odnesel te' lefonski aparat znamke Iskra, cigaret’ alkoholne pijače in nekaj menjalne# denarja v skupni vrednosti približn0 50.000,00 SIT. VLOM H KOŠARKARJEM. Od 24 do 26. junija je nekdo vlomil v tek' vadnico OŠ Polzela, kjer ima svoj6 prostore tudi košarkarski klub Kovinp" tehna Savinjska Polzela. Vlomilec je 17 skladiščnega prostora v bifeju ukrad6! napravo za točenje piva. Košarkask klub je oškodovan za okoli 20.000,09 SIT. , Skupina za samopomoč uporabnikov psihiatrije pri Centru za socialno delo Celje je pred kratkim izdala svoj bilten, ki so ga po imenu skupine poimenovali kar Mavrica. Na uporabnike psihiatrije javnost dostikrat gleda s predsodki, kar ljudje s psihološkimi težavami z vso ostrino občutijo na svoji koži in morda prav zato še težje najdejo svoje mesto v družbi. Zdi se, kot da se vse premalo zavedamo, da gre vendarle za ljudi s svojimi pričakovanji, z drobnimi upanji in velikimi bolečinami, ki se pogosto rodijo prav v stiku z nami, “popolnimi” ljudmi, ki nam je drugačnost prepogosto odvratna, kvečjemu obžalovanja vredna. Nekaj o svojih grenkih občutjih je v bilten skupine za samopomoč uporabnikov zapisala članica skupine Marina-Nina in jih naslovila NEODPOSLANO PISMO skrajšanem postopku ne morem pri«1' liti v neko nasprotujoče čustvovanje- Upam, da te pismo sploh ne bo presenetilo, kajti vedno dopuščam različne možnosti... Veš, svoje notranje vznemirjenosti skorajda ne morem več prenašati, vznemirjenje pa izhaja iz nekih samoiniciativnih pritiskov, ki jih izvajam sama nad seboj. Hotela sem te izgnati iz svojih hrepenečih misli, iz svojega srca, a sem pri tem tako zelo neuspešna, da tudi v sebi občutim začudenje nad neizbežno situacijo, v kateri sem se nehote znašla tako brez moči... V sebi sem dosegla ravno nasprotne učinke prav vsemu, česar sem se lotila. Moje misli o tebi se vrte še intenzivneje in pogosteje, kot bi si to želela. Preprosto se ne znam več upirati svoji notranjosti - čutim se premagano. Vse skupaj nikakor ni vzpodbudno, a žal se ne morem izviti iz začaranega kroga čustev. Spoznala sem, da sem te v vsem tem času vzljubila do te mere, da se kratko malo po Vedno, ko si odhajal, je s teboj odh3' jal vse večji delček mene, in vse to me je presenetljivo hitro okupiralo. znam si več predstavljati življenja bre2 tebe, prav zato je moje trpljenje to®0 hujše, ko si me po tolikih letih skup°e sreče preprosto zavrgel. Moje življefi6 je ostalo brez pravega smisla, tak° prazno in žalostno, da si prav velik0" krat zaželim, da bi nenadoma in breZ bolečin umrla - mnogokrat si zaželi'1' odrešujočo injekcijo, ki bi mi jo dal" najljubša zdravnica in bi tako lahk° mimo za vedno zaspala v njenem t0" plem naročju. Če si pričakoval, da aj6 bo zaradi takih nenavadnih želj3 zaprla v Vojnik, si se dobro zmotl ’ ona mi namreč še najbolj potna# ostati izven bolnišnice, dopušča mi t°’ rej ■dragoceno svobodo, ne obrernen' juje me s prevelikimi dozami zdra'™’ tako kot to počno v Vojniku, samo d3 imajo mir pred teboj, ti pa zaradi te# n POLICIJA SLAVILA Praznik slovenske policije so na Celjskem zelo svečano proslavili. Dan, ki ga proslavljajo kot svoj praznik v spomin na prve žrtve ob slovensko jugoslovanski vojni, ko sta -7. junija na Holmecu padla prva dva Policista, so tokrat slavili takorekoč kar cel teden. Zvrstila se je vrsta Prireditev. Ob praznovanju pa je celjsko UNZ obiskala tudi policija iz Prijateljskega mesta Grevenbroicha iz Nemčije, srečali pa so se tudi delavci Policije Krškega, Krapinsko-zagorske uprave ter Celja. Praznovanje se je pričelo že v petek, ko je bila gledališka predstava za delavce UNZ ® njihove partneije. Ogledali so si delo Toneta Partljiča Gospa poslančeva ^ ponedeljek, 23. junija, so odprli razstavo likovnih del upokojenih delavcev policije Jožeta Racmana, Slavka Janiča in Emila Jurga, zvečer Pa je bil koncert Orkestra slovenske Policije pv. Milivoja Šurbka. Ta dan Je bil tudi dan odprtih vrat na Policijskih postajah Celje, Iraško in mejne policije Rogaška Slatina. Na PPh so sodelovali tudi delavci prometne policije. V torek, 24. junija, so imeli dan °oprtih vrat na policijskih postajah Mozirje, Slovenjske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalcu. Povsod je sodelovala tudi prometna policija. V Velenju so tega dne odprli razstavo združenja SEVER -aktivnosti policije v boju za samostojno in demokratično Slovenijo. Razstava je bila na ogled do 27. junija. Isti dan je bila v Rdeči dvorani v Velenju rokometna tekma med športnimi novinarji in policijo. Športno srečanje med Krapinsko-zagorsko policijsko upravo, UNZ Krško ter UNZ Celje, kjer se v besedi in sliki predstavljajo načelnik UNZ Celje Stanislav Veniger, šef urada načelnika Drago Vorenšek, načelnik inšpektorata Bojan Vrečič, načelnik urada kriminalistične službe Dušan Mohorko, načelnik OKC Edvard Mlačnik, vodja skupnih služb Alojz Hrnčič ter predsednik za stike z javnostjo Miran Koren. Predstavili so se tudi vsi komandirji policijskih postaj, policijskega sindikata, kluba upokojencev Maksa Perca in združenja Sever. Na svečani seji so podleili tudi priznanja, ki so jih tokrat prejeli: za hrabro dejanje Edis Čehič iz Velenja, zlati policijski znak Martin Krašek iz inšpektorata ter Dušan Čater iz kriminalistične službe. Srebrni znak so prejeli Drago Gornjak iz UKS, Iztok Rumpf in Avrelij Šfiligoj iz Žalca. Bronasti znak je prejel Bogoslav Jelen iz UKS ter zunanji sodelavci, kot so Mestna občina Celje, Peter Hrustelj iz Laškega za krepitev varnosti kot tudi Ivan Jagrič, sodni izvedenec iz Celja, ter Rajko Peciga iz Podjetja za vzdrževanje cest iz Celja. -nko n'si več ti, saj ne moreš napisati niti ®nega pametnega stavka, čeprav si v tevljenju že pisal članke za časopise, izdal že skoraj vse, razen lastnega 1 romana... c * LAMIH I • it. I • MAI 1997 1 °rda boš zdaj razumel, zakaj je bil y meni vedno večji strah pred “belimi ajami” bolnišnici. Tam padajo nezaželjene injekcije, tiste odrešujoče Pa žal tned množico le-teh ne dobiš. cdno sem ti bila nadvse hvaležna za Pogoste, pravzaprav vsakodnevne 0 lske - lahko si se sam prepričal, da za zidovi bolnišnice prav nič nisem bila podobna ženski, ki si jo ljubil. O vseh opažanjih si pisal pretresljiv dnevnik, ki ^ mi ga p0 zcjravljenju tudi podaril, ^me je ta dnevnik dragocen bolj kot lastna pesniška zbirka. Bil si človek, ki je bil vsestransko izobražen, morda si prav zato razumel moje težave in mi kljub vsemu potrpežljivo stal ob strani kar deset let. Ni te motilo niti to, da sem večkrat morala v bolnišnico, nisi se oziral na “zaplankanost” nekaterih ljudi, ki so ti govorili, da se družiš z noro žensko. To sem znala ceniti in vedno ti bom hvaležna za vso tvojo pozornost in ljubezen... Sedaj, ko mineva že drugo leto, odkar si se odločil, da me ne spremljaš več, me spremljajo večji strahovi, bojim se teme, bojim se moških in na splošno vseh ljudi, ki bi kakor koli ponovno ranili mojo občutljivo dušo. Zelo malo je namreč tebi podobnih ljudi, vse več pa takih, ki me ne razumejo, zato bom zelo težko našla partnerja, ki bi me imel rad, kljub občasnim težavam in kljub zaznamovanosti, ki mi jo je za vedno pustila psihiatrija. Upanje, da se boš vrnil v moje življenje, je po dveh letih vsekakor popolnoma splahnelo. Ostaja mi samo upanje, da te bom pozabila in zaživela človeka vredno življenje in si čim manjkrat zaželela odrešujočo injekcijo. Naj bo vsaj tebi, dragi, sreča naklonjena - s to dobro željo se za vedno poslavljam od tebe, a v srcu čutim, da te bom v mislih spremljala vse življenje, le da tega ne boš nikoli izvedel. Marina-Nina ČEPRAV UPOKOJEN, NIKOLI NE MIRUJE Obiskali smo elektrikarskega delovodjo Francija Vipotnika, ki vedno ustvarja kaj novega. V centru Griž, prijazni vasici na desnem bregu Savinje, kjer se stekata Griže in Migojnice, si je pred leti ustvaril lep dom električni delovodja Franci Vipotnik. Ob večerih, ko se delovna vnema tamkajšnjega življa nekoliko unese, se iz njegovega doma sliši glasba. Igra Franci, za katerega bi težko rekli, če je bolj obseden za elektriko in elektroniko ali glasbo. Če dobro pomislimo, kar vse skupaj. Po napornem delavniku ob večerih rad sede v svoj kabinet v spodnjem delu hiše in za svojo dušo iz električnih orgel izvablja lepe melodije. Po nekaj letih sem ga spet obiskal. Hotel sem na kraju samem zvedeti, kako napreduje v izdelavi električnih orgel. Toda nisem jih več našel pri njem. Na mestu, kjer so nekoč bile doma izdelane, danes stoje sodobne orgle japonske izdelave Vamaha. Velika omara polega njih je še vedno sicer njegove izdelave, ki služi za uravnavanje in harmonijo zvoka. Tu je še nepogrešljiv računalnik, ki ureja spremljavo ob njegovem igranju. Kot je povedal, je prišlo do spremembe zaradi skokovitega razvoja elektronike, kajti danes se ne da več improvizirati in delati iz domačih materialov, ki so tudi neustrezni, povrhu pa se še ne splača. Glede na razvoj tehnike in znanja strokovnjakov se doma ne da storiti prav nič. Že od malih nog igra harmoniko in glasba mu poleg elektronike pomeni zelo veliko. V njej najde razvedrilo in zadoščenje. Svoje znanje elektronike s pridom uporablja, kar lahko že bežni obiskovalec opazi. Tako je na primer pred leti izdelal za svojega vnučka bazenček na sončno energijo, ki ga je uravnaval z elektroniko. Sedaj služi njemu in družini za vodno masažo. To, kot pravi, bi se sicer dalo tudi kupiti, vendar je poseben užitek, če veš, da si to sam izdelal. Po drugi strani pa je škoda že obstoječe uporabne materiale kar tako zavreči. To še posebej sedaj, ko je upokojen, in je vsakega koščka škoda. Drži pa tudi, da kot upokojenec dela ravno tisto, kar ga veseli. Poleg svojega kabineta ima majhen elektronski laboratorij, v katerem tudi sam spoznava novosti. Že od nekdaj se je držal načela, da dela doma za užitek, ne pa za zaslužek. Ko sem ga pobaral, naj pove nekaj več o vlogi računalnika v glasbi, je dejal, da mu je računalnik le v pomoč, kot je v pomoč človeku pri pomnjenju. Pri glasbi s pomočjo računalnika poskrbi za spremljavo, ki jo je tudi praktično prikazal. Enkrat je bila orkestralna, durgič pa tipična za narodno zabavno glasbo z baritonom, kitaro, klarinetom in trobento. To pa je pravzaprav cilj računalniške pomoči. Ko sem se zanimal, kje ima tiste eletkrične orgle, ki sem jih videl pri njem pred leti, se je nasmehnil in povedal, da so pravzaprav še žive. Za muzej sicer niso, ker so preveč improvizirane in nimajo zgodovinske vrednosti, saj so izdelane na podlagi tistega, kar so že drugi pred njim “pogruntali”. Nekateri elementi sicer znajo priti kdaj kjer drugje prav, drugi pa niso uporabni, saj je za izdelavo pogosto uporablja Gorenjev odpadni material. Danes, ko imamo osciloskope, merilce frekvenc, tonske generatorje, je čisto drugače. Nekoč je za uglaševanje moral uporabiti navadno harmoniko, kakršno je pač imel. Ni mu pa žal, da se je v to sploh spuščal, saj se je na izkušnjah učil. Skozi to je spoznal mnoge nove prijatelje, ki sojnu pomagali z nasveti ali z materiali. Čeprav tega ne dela več, je pa ostalo prijateljstvo, kar zelo ceni. Danes se ukvarja bolj z videotehniko, ki ima tudi svoj čar. Pri videomešalcu mu pomaga tudi računalnik, čeprav njegov niti ni najnovejše izdelave, služi pa le svojemu namenu. Veliko tega počne v navezi s sinom, kjer pomaga s svojimi izkušnjami, sin pa tudi dobro obvlada računalništvo. Kljub zrelim letom ne miruje, zato je izredno vitalen, saj mu nihče ne bi prisodil kar šest in pol križev. Stalna napetost in angažiranost ter iskanje novih spoznanj ga brez dvoma poživlja. /. Jurhar SALON POHIŠTVA V MOZIRJU, Šolska ul. 10 Drugo zlato veslo Glasa Savinjske, ki f je imelo zgoditi in se tudi je 21. junif v Šport centru Prodnik v Juvanju, / privabilo ljubitelje vodnih športov iz ce* Slovenije. Udeležencev, Id so se poteg0" vali za pravo zlato, je bilo toliko, da sm° nekatere zmetali v narasle vode SavoV? že pred samim začetkom tekme. Boj f’0 je hud, ni manjkalo zagrizenih dvoboji' udarcev z vesli, taktičnih (seveda nepr0" vilnih) oviranj in namernih obračat1]’ Naš dežurni zdravnik na srečo ni ita1; preveč dela s potopljena, ker se mu / lastni čoln preveč nevarno nagib0!’ Zmagali so najvztrajnejši, najsrečnejši01 seveda najboljši: 1. Dušan Čater (Mirage) 2. Uroš Aristovnik (Glas) 3. Marko Ranzinger (STD) Vsi ostali pa so utopili tolažbo / praktičnih nagradah, piksni piva ocvrtih klobasah. Mi smo seveda idivaf1" kar za ribe ne moremo trditi. Ali soj0" kale ali se smejale pa pridite pogled0 naslenje leto. Se vidimo! Utrip iz tekmovanja si oglejte v foto td" pišu m desni strani Slike so garantirano pristne, akterje P0 prepoznajte sami! ■ Jc terjalo zagrizen boj. v katerem so se nekateri potopili... ODSEKANI ViGARSKO d Žalčani, verjetno pa še drugi Savinjčani vse tja do Logarske doline so malo čudno gledali kolono kolesarjev, ki je grabila proti Logarski dolini. 20. junija je namreč na pot šla kolona kolesarjev z vsem potrebnim spremstvom in bučnim ozvočenjem. Enotne majice in kape z znakom ODSTEKANI POPOTNIKI pa so bili nekaj nevsakdanjega. drugi predčasno poslovili.. najboljši pa zjnagali! Bog varuj, da bi kdo pomislil glede imena na kaj slabega. To je združba žalskih obrtnikov srednjih let in še nekaj drugih, ki vsako leto enkrat izključi ali kot rečemo po domače “odšteka” vse vsakdanje skrbi in pobegne tja pod vznožje, v objem Savinjskih alp v prelepo Logarsko dolino in si da duška, za sporstitev in polnjenje novih življenjskih akumulatorjev. Letos se jim je pridružilo nekaj novih, saj je bilo le šest udeležencev vseh treh izletov. Letos so za strokovno vodstvo s seboj povabili še pozicioniranega in znanega kolesarja Franca Kekca, ki jih je vodil do cilja, kjer je jadrno obrnil in se še isti dan vrnil nazaj domov. Drugi so ostali v Logarski dolini. Najvztrajnejši so se podali za sprostitev po kolesarjenju še na Okrešelj, preostali pa so bili zavzeti za večerno ROŠTILI-JADO in zabavo. Seveda so imeli do cilja več postankov, med njimi na- Žeja!!! Še dobro, da je Šport center Prodnik v bližini! se v hudi pripeki ohladiš, se odštekano z rajiom po Savinji spustiš! jdaljšega v Športnem centru Prodnik, kjer so imeli izdatno malico. Žal je drugega dne bila karavana nekoliko zdesetkana. Dva najbolj zavzeta sta že ob desetih bila v Športnem centru Prodnik, kjer so jih navdušeno pozdravili udeleženci Drugega tekmovanja z zlato veslo GLAS-u Šavinjske. Ko pa se jih je zbralo dovolj, so se opremili in se vrnili v Luče, odkoder so se prepeljali z raftingom do Okonine. V načrtu so imeli spust po Savinji s traktorskimi zračnicami, vendar sta jih od namena odvrnila prejšnje dolgo deževje in dokaj narasla Šavinja. Od Športnega centra Prodnik so jo jadrno ubrali proti Savinjskemu gaju, saj jih je tam čakal izdaten srnin golaž. Od tam je pot šla mimo Ribiškega doma v Preseiju do Gostišča Rudi v Šeščah, kjer jih je čakal še dišeči odojek. Kljub temu, da so nekateri bili dobro zdelani od vztrajnega pritiskanja na pedale in drugih dobrot, so si obljubili, da drugo leto zopet krenejo na pot. “Vsako leto na pot se poda, ker ne more zadržati doma!” pravijo zadnji stihi njihove himne. -nko KAJA Karmen Janc S.P. Vrbje 88 F, 3310 Žalec Tel. & fax: 063/716-020 Z Relaxom na Nizozemsko: 2. del MESTO ŠKRIPCEV Amsterdam je res nekaj posebnega. Je svet v malem, saj v njem živi samo šestdeset odstotkov Nizozemcev. Izven mesta ste lahko glede svojih stvari povem sporščeni, saj se zelo redko zgodi, da pozabljenih stvari ne bi dobili nazaj, v Amsterdamu pa seveda morate biti pozorni, da kaj vašega ne bi dobilo dvoje nog. Nič se ni zmotil tisti, ki je Amsterdam poimenoval za Severne Benetke. V mnogočem pa Amsterdam Benetke celo prekaša, če ne po drugem, z še bolj umazano vodo v kanalih, za katere domačini pravijo, da jih sestavlja meter blata, meter koles in meter vode. Kar tiče koles, je pač potrebno pojasniti, da so najpogostejše prevozno sredstvo na Nizozemskem, in da jih pijani Nizozemci v Amsterdamu z užitkom mečejo v kanale. Od časa do časa se s posebnimi stroji lotijo kanalov in iz njih potegnejo na tisoče teh prevoznih sredstev. Kolesarstvo je na Nizozemskem zapisano z velikimi črkami. Pedale vrti vsakdo; v deželi je na milijone takšnih in drugačnih koles, ki si jih lastniki med seboj venomer “sposojajo”. Vsaj v Amsterdamu se ne splača kupiti dobrega kolesa, saj ga ne boste dolgo imeli. Ko pa vam ga bodo ukra- di, ga lahko za petindvajset guldnov (enko mark) kupite na topem trgu. Mogoče celo svojega Amsterdam je največje mesto in nizozemska prestonica. Zgrajen je na neštetih, globoko v tla zabitih lesenih stebrih, ki so omogočili zidavo hiš na močvirnem zemljišču. Mesto delajo prelepo izredno ohranjene hiše iz 17. stoletja, šarm pa mu daje 1292 mostov. Če si boste hiše pazljivo ogledovali, vam ne bo mogel uiti škripec pod vsako streho. Ker so vrata in stopnice v hišah, od katerih najožja meri samo dva metra, preozka, vse pohištvo in ostale stvari v višja nadstropja dvigajo z vrvmi. Nizozemci imajo očitno res veliko časa, saj slegemo hišo v Amsterdamu, ki se zaradi pogrezanja nosilnih kolov nevarno nagne, razdrejo zidak za zidakom in postavijo na novo. Trdijo, da znana amsterdamska toleranca izhaja še iz zlate dobe Holandije, ko je bil Amsterdma njeno glavno trgovsko središče. Se dandanes bi Am-sterdamca težko začudili s svojo zunanjostjo ali načinom življenja. Sicer pa tudi sami domačini, naj si bodo moški ali ženske, delujejo vse prej kot elegantno. Tiste krpe, ki jih inajo na sebi marikdaj niso prav ničemur podobne, kar pa nikogar ne moti. m imenovanem Dam. Ob njem stoji kraljeva graščina -Koninkklijk Paleis in Nova Cerkev - Niuevve Kirk, v bližto je borza - Beurs in nenazadnje tudi znan muzej voščenih lut Madam Tou-sand. Zahodno od Damraka poteka prenapolnjena nakupovalna ulica Kal-verstraat. Gostjšča so skrita v uličicah, ki se odceplajajo na zahodni strani, j, znamenitih Kafe shopih, iz katerih diši po mešanici tobaka in marihuane, jn mogoče povsem legalno kupiti “travo in zviti joint. Na Leidenskem trgu -Leidsepleinu je središče amsterdamske industrije prostega časa in večina mestnih kinematografov ter velik del od več kot 1200 amsterdamskih barov in točilnic. Samo nekaj sto metrov naprej, proti jugu, lahko v muzejski četrti povežemo kulturni sprehod z nakupp; valnim pohajkovanjem. Javni muzeji, med njimi državni muzej - Rijksmu-seum, v katerem je na ogled Rembrandtova “Nočna straža” in muzej Van Gogha so zbrani na Muzejskem trgu -Museumpleinu, nasproti državnega muzeja je svetovno znana koncertna dvorana Concertgetouvv. V mestu seveda ne smemo mimo hiše Anne Frank, v kateri je danes muzej. Seveda je potrebno obiskati tudi brusilnico diamantov, saj je Amsterdam znan p° vsem svetu kot mesto diamantov. Amsterdam je četrti finančni center E-vrope. Glavna ulica Damrak se končuje na nekdanjem tržnem prosto- re nadaljuje) Franc Furlana DP V LOKOSTRELSTVU FITA STAR ZA MLADINCE IN VETERANE Državno prvenstvo se je odvijalo v soboto, 21. junija 1997, na Ljubnem ob Savinji. Organizator tekme je bil LOKOSTRELSKI KLUB GORNJI GRAD. Nastopilo je okoli 120 tekmovalcev iz cele Slovenije. Pričetek tekmovanja na daljšo razdaljo je bil ob 10. uri, ob 13. uri je bil odmor za kosilo, ob 14. uri se je začelo nadaljevanje s tekmovanjem na krajše razdalje. Tekmovanje se je začelo ob 18. uri. Na državnem prvenstvu je tekmoval naš mlajši tekmovalec Uroš Uratnik in s 1299 krogi osvojil odlično 2 mesto._____________ FRANC ROMIH NA EP V soboto je v Logarski dolini potekala lokostrelska tekma v disciplini 3-D. Tekma je bila izbirna za EVROPSKO PRVENSTVO, ki to od 22. do 29. septembra v Poreču. Organizator tekme je bil lokostrelski klub INDIANA, udeležilo pa se jo je 132 lokostrelcev iz vse Slovenije, med njimi tudi član LK Polzela Franc Romih, ki je osvojil pri članih COMPOUND INSTINKTIVNO 1. mesto z odličnimi 244 krogi. S tem je dosegel normo in si pridobil mesto v reprezentanci, ki to zastopala Slovenijo na že omenjenem Evropskem prvenstvu. Olivera Kučera ZAKLJUČEK ORIENTACIJSKE LIGE 96197 Zadnjo, šesto tekmo orientacijske lige 96/97 so prvo soboto v juniju pripravili prizadevni planinci iz Braslovč. Prijavilo se je nad šestdeset ekip, dejansko pa se je tekme udeležilo 52 ekip. V kategoriji A - mali planinci do vključno 6. razreda OS so med sedemnajstimi ekipami zmagali mladi domačini kot tudi v kategoriji B - mali planinci sedmi in osmi razred, kjer je nastopilo 13 ekip. V kategoriji mladinke v (kat. C) je slavila ekipa iz Šoštanja, nastopilo je devet ekip. Pri članih (kat. D) so med štirimi ekipami zmagali kot že nekajkrat doslej planinci Vinske gore. V kategoriji veteranov (kat. E) so bili najboljši planinci iz Za-bukovice, pri družinah (kat. F) pa ekipa Braslovč. Organizator, PD Braslovče, je zadnjo orientacijsko tekmo odlično izpeljal v zadovoljstvo več kot stopetdesetim tekmovlcev. Še končni rezultati orientacijske lige: v kategoriji A in E so bili najboljši pla- ninci iz Braslovč, v kategoriji B mlad' iz Slivnice pri Celju, med mladinci v kategoriji C so zmagovalci Šoštanjčani, med_ člani Vinske gore in med družinami Žalec. Po šestih tekmah je končni skupnj vrstni red v orintacijski ligi naslednji tretje mesto so osvojili planinci iz Braslovč, drugo mesto Zabukovčani in prvo mesto s precejšnjo prednostjo Žalčani. Tekmovalci bodo sedaj odšli na za-služene počimice, organizatoiji za naslednjo sezono pa se že dogovaijajo ° nekaterih spremembah tekmovalnega pravilnika in umika tekem za orientacijsko ligo 97/98. Bogomil Polavdet KOLESARSTVO - njegov šport Gospoda Franca Kekca poznamo že vrsto let, saj je sosed moje babice. Vedno sem ga občudoval, saj je ob obilici dela našel čas Za različne športne aktivnosti. V zadnjem času pa je način Mojega življenja povsem podredil kolesarjenju. Pri 62. letih je v svoji kategoriji dosegel vrsto fantastičnih rezultatov. Več o tem '?Ii je povedal v tem kratkem pogovoru. ?°Znam vas kot velikega ljubitelja športov, kot so badminton, na-?azni tenis, smučanje, planiranje... ^zadnjem času pa se aktivno ‘obarjate s kolesarstvom. Zakaj mv'K> kolesarstvo? Kolesarstvo mi je priljubljeno zato, ker 56 veliko gibljem v naravi, spoznavam nove kraje in to mi je tudi glavni moto. “o naravi sem bolj individualist, kar s Pndom izkoriščam pri kolesarjenju, saj innko sam razpolagam s svojim časom ln grem kadar koli na trening. V kolesarstvu poznamo več panog. Katera vam je najbljubša? Najljubše mi je gorsko kolesarstvo, saj je tu potrebno precej taktike, moči in vzdržljivosti. Ceste vožnje mi niso tako priljubljene, ker kolesariš v prometu, med tovornjaki, avtobusi in drugimi prevoznimi sredstvi. Tudi zelo nevarne so. Že dvakrat sem končal v bolnici, ker sta me podrla avtomobil in moped. Sodelovali ste na vrsti tekmovanj. Na kateri rezultat ste najbolj ponosni? Ponedeljek, 16. junija je župan občine Žalec g. Milan Dobnik priredil sprejem za karetiste KK Žalec, ki so na državnem prvenstvu v Novi Gorici jSegU nekaj odličnih rezultatov. Ob tej priložnosti, jim je r imenu občine Zdec podaril priložnostna darila. Na sprejemu je bil tudi edini predstavnik ž~ca na SI v Bariju, kjer je osvojil sedmo mesto. Na stila z leve: trener ‘Tdvo Marič in tekmovalci M. Končina, D. Vrbanič in R. Gajšek. Tekst in foto: Samo Ja. Najbolj sem ponosen na lansko leto osvojeno 1. mesto na gorski vožnji na Kum nad Trbovljami. Tam je bila zbrana vsa slovenska elita, jaz pa sem v svoji kategoriji zmagal. Drugi najboljši rezultat, ki ga smatram kot višek dela, je predlansko 4. mesto na vzponu na Vršič, kjer mi je med 1000 kolesarji uspelo v svoji kategoriji doseči ta rezultat. Ali vas je sredi hude strmine kdaj imebj da bi odstopili? Če ne, kaj vas žene naprej? No, tudi zame je to najbolj zanimivo vprašanje, o katerem sva po moji zmagi na Kumu za “šankom” razpravljala tudi s kolegom. Mislim, da smo več ali manj vsi, ki se odločimo za takšna tekmovanja, dobro fizično pripravljeni, da pa je psihična pripravljenost, trma in želja po zmagi tista, ki ima tu odločilno vlogo. Ko že čisto omagaš, ko ti vsi udi že čisto popustijo, te le močna volja in želja po zmagi poženeta na vrh. Kako skrbite za svojo fizično in predvsem psihično kondicijo? Fizična kondicijav je pogoj, da tudi psihično vzdržiš. Če imaš dosti fizične kondicije, lahko premagaš vse ovire. Biti samo psihično močan, še ne po- meni dosežkov. Oboje je zelo pomembno. Moj psihični trening zgleda tako, da se že 14 dni pred tekmo nanjo pripravljam. Izdelam taktiko. Vem, da se v hrib ne smem zaleteti, da se tekme zmagujejo na koncu, takrat, ko že zmanjkuje moči, je treba pokazati znanje, in če si psihično zadosti močan, ti velikokrat zmaga ne uide. Ali k tem vašim rezultatom pripomore spremenjen način prehrane? Absolutno. To je temelj za dobre športne dosežke. Vsako jutro, to je sedaj že več let, so moj obrok šport miisli in v njem naribana jabolka. Brez tega ne gre, to je moj redni ritual. Za kosilo jem ribe, belo meso in ogromne solate. Če pogledam hotelsko postrežbo, jo pri kosilu pojem štirikrat več, kot jo ponujajo oni. Svinina pa je odpisana. Slišal sem, da si sami pečete kruh. Ali gre za kakšno posebno vrsto kruha? Ja Kruh je iz moke, ki jo kupimo v trgovini z bio hrano v Celju. Imenuje se maratonic zeliščna moka Kruh iz te moke je zelo priporočljiv za to vrsto dejavnosti, ki jo gojim jaz, saj potrebuješ ogromno moči in energije. „ Rok Vodovnik, Dario Sildenfeld 7.b OS Žalec KNJIGA O ŠPORTU V BRASLOVČAH V petek, 20. junija, je Braslovče postalo bogatejše še za eno knjigo o dejavnosti v kraju. Strelska družina Braslovče je izdala priložnostno knjigo ORIS ZGODOVINE ŠPORTA V BRASLOVČAH, ki jo je uredil in večji del napisal Franc Kralj. Knjiga je nastala ob 90-letnici športa v Braslovčah, čeprav z malim zamikom. Športna dejavnost v Braslovčah je stara že preko 100 let, saj so Braslovčam že pred sto leti nastopili najprej v okviru Sokola v Moziiju, pozneje pa v Sokolu iz Žalca. Po dolgoletnih željah pa so 23. oktobra 1906 ustanovili samostojno Sokolsko društvo Braslovče. Že po treh letih delovanja se je v kraju ustanovila tudi ženska vrsta. Društvo je delovalo v Legantu, dokler niso zgradili lastnega doma. Med vojno so ga poselili vojaki, zato so ga morali po vojni prenoviti. Tedaj je društvo imelo tudi svoj orkester, ki je nastopal v kraju in okolici na vseh prireditvah. Tudi po vojni so imeli zelo aktivne športnike, saj so bili v Braslovčah celo državni prvaki v letih 1950-1954. Med njimi je zelo poznana Silva Handl, pozneje pa je bil iz Braslovč tudi prvi nosilec olimpijskega odličja Matjaž Debelak. Tudi danes ne zaosta- jajo, saj imajo Braslovče zopet dva državna prvaka. I. poglavje govori o splošnih ciljih športa skozi čas. II. poglavje govori o razvoju športa v Sloveniji. III. poglavje zavzema čas od ustanovitve društva in tedanje desežke. IV. poglavje pa obsega predvsem dosežke po panogah pred II. svetovno vojno in po njej. Knjigo je na prisrčnem srečanju, na katerem je bilo zelo veliko vabljenih gostov, predstavil avtor Franci Kralj. V umetniškem delu je sodelovala Marija Završnik, tudi sam aktivna špotnica, danes pa študentka medicine in citrarka ter kvartet Dobroveljski fantje. A-vtor se je ob tej priložnosti zahvalil vsem, ki so mu pomagali pri pripravi knjige. Po predstavitvi pa so vsi, ki so kaj prispevali, da je knjiga zagledala luč sveta, dobili knjigo za darilo s posvetilom. Naslovnica knjige nosi originalni znak Sokola Braslovče, ki so ga ustanovili pred 90. leti. -nko AvtoCEPJIER MARG1T - VELENJE JANKA VRABIČA 10, PESJE PRI VELENJU - NA GRIČU -NOVICOLT - 20.994 DEM ali 37.000 SIT/60 mesecev - NOVI LANCER - 23.985 DEM ali 43.000 SIT/60 mesecev - NOVA CARISMA 1.6GLXi 30.960 DEM - vsa oprema (4xAIRBAG, ABS, KLIMA) Do vozila brez pologa - KREDIT od T+6% * NUDIMO VELIKO PONUDBO RABLJENIH VOZIL * POSREDNIŠKA PRODAJA * PRENOS LASTNIŠTVA BREZ NOTARJA Če iščete ali prodajate svoje vozilo, obiščite AVTOCENTER MARGIT Pesje pri Velenju TEL, in FAK: 063 856 537 MBT: 0609 640 204 ff OLDV d.o.o. Polzela tel. 720 592 Velenje tel. 863 960 SAMURAICABRIO 19.990 VITARA CABRIO 32*996 29.990 BALEN0 s klimo že od 21.990 STARO ZA N0V0-UG0DNI KREDITI NOVO! - KREDITI NA 5 LET T+6% ŠPORTNO REKREACIJSKI ZAVOD j* rdeča dvorana VELENJE VABLJENI NA LETNI BAZEN VELENJE VSAK DAN OD 10.00 -19.00 VODA JE ČISTA IN OGREVANA /A/F.; 853-907 MOTO OMfsm y(EXBQ VINSKA GORA, (Prelska 21/b), 3320 Velenje Tel./Fax.: 063 / 853 - 471 PRODAJAMO MOTORNA KOLESA CAGTVA, Husqvarna, HONDA, YAMAHA, Kawasaki GUME # MICHELIN METZELER •% ČELADE NOLAN, SHOEI, Arai, FM MOTORNA OLJA Castro/ - VELIKA IZBIRA RABLJENIH MOTORNIH KOLES - OBLAČILA SPIDI, SINISALO, AXO - DODATNA OPREMA ZA MOTORNA KOLESA - REZERVNI DELI UGODNI KREDITNI POGOJI IN LEASING TRGOVINA S KURILNIM OLJEM LIBOJE x kurilno olje že od 43 SIT/I x možnost plačila do 5 čekov Tel.: 063/707-420, 708-242, fax: 708-230 VAŠ AVTO d.o.o., Mariborska 23, Celje iiVTO Tel.: 063/441-160, 441-609 POOBLAŠČENI TRGOVEC IN SERVISER ZA CELJSKO PODROČJE uti roupii ui©oi©ifl EWEWOO 15.990,00 dem Ugodni krediti do 5 let - T+5% WZL ”1 ... TD©© Namesto vas PLAČAMO PRVI OBROK KREDITA NOVO- NOVO - NOVO - NOVO !LJ\[Ml©i V MESECU JUNIJU 1000 DEM CENEJE! POOBLAŠČENI PRODAJALCI: Slov. Konjice Laško VAŠ AVTO d.o.o. AVTO BRANCE AVTO FINEX AVTO VVIKRA AVTO MAURER VESNA d.o.o. BOTY d.o.o. Celje Škofja vas Šmartno ob Paki Velenje Rogaška Slatina 754-212, int. 137 730-009 482-011 411-515 853-730 856-286 814-643 Avto Muršič iz Velenja /-KVLVJ IVIUlOlls l-C. VOIOI IJCl USPEŠNIH TRIDESET LET Zvčetki, danes zelo uspešnega podjetja AVTO MURŠIČ segajo v ‘eto 1967, ko je Jože Muršič v prostorih Kmetijske zadruge Velenje na Golovi žagi iz hleva naredil svojo prvo delavnico. Na •“četku je svojim strankam nudil storitve na področju avtokleparstva, po letu in pol pa je svojo dejavnost dopolnil še z avtoličarstvom. Danes, po tridesetih letih uspešnega dela, so eno redkih podjetij v celjski regiji, ki v svojem sodobno urejenem in °Premljenem prodajno-servisnem centru svojim kupcem nudijo P°polno uslugo. Njihov moto je: »Vse za avto na enem mestu«. Jože Muršič pred svojim avtosalonom Gospod Jože Muršič, zakaj ste f leta 1967 odločili za aniostojno pot? ^ to odločitev me je vodila želja po Ttoostojnosti. V šaleški dolini servisna ^Javnost takrat še ni bila razvita. Po J^etu Zavarovalnice Maribor in r°jega vajeniškega mojstra Jožeta enekoviča sem se odločil za dostojno pot.» oti je družba takrat stala ob strani? pa, ravno nasprotno. Privatništvo črn ° v k® 23 ch'užb0 nekakšen m madež. Ni bilo nobene podpore, ni y0 kreditov zaradi moje mladosti. Se> kar smo zaslužili, smo vložili v gradnjo.« ^čeli ste v prostorih KZ olenje na Golovi žagi? Hlev sem preuredil v delavnico in na Zarovi v Velenju Foto: Samo pričeli še s prodajo avtomobilov in pooblaščenim servisom za vozila Citroen.« Ste s prodajo Citroenovih vozil zadovoljni? »Pri prodaji avtomobilov se zelo pozna, da je francoski Citroen prevzel prodajo in servis na slovenskem trgu. Avtomobili so sedaj cenejši, dobava hitrejša, nov je tudi marketinški pristop. Lahko rečem, da so kvalitetna Citroenova ^■■el z avtokleparskimi storitvami. Po še z avtoličarstvom. Takrat sem tudi pol sem svoje storitve dopolnil prvega pomočnika. Po dveh Pa so prišli na usposabljanje tudi P^ljajenci. V vseh teh letih smo jih več kot 30.» Ganeš ste lastnik sodobnega rjtocentra na Žarovi v m,ju, ki združuje sodoben tosalon in delavnice. ^e^ak° po dveh letih samostojne poti 2 i11 kupil parcelo na Žarovi in začel 'Vgradnjo stanovanjske hiše in poslo-„ 13 prostorov. Na današnji lokaciji tro° odprk delavnico, leta 1992. sovino z barvami, leta 1993 pa smo KOIDSKI »J FM Rasli!© SLOVENJ GRADEC Evropi, kar se pri sami prodaji seveda pozna. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da je avto zelo kvaliteten in kupcem na voljo po zelo ugodni ceni. V jeseni pričakujemo še nov model ZX, s katerim Citroen načrtuje še večji tržni delež na slovenskem trgu. Ob tem pa ne gre zanemariti dejstva, da so tudi servis in rezervni deli cenejši. Pri nabavi rezervnih delov pa praktično ni več problemov.« V letošnjem letu ste izboljšali in posodobili tudi servis. »Naša delavnica je že dosedaj bila najsodobnejše opremljena. Spomladi pa smo kupili še najsodobnejšo mizo za raztegovanje z dvigalom in celotnim merilnim sistemom za vso vrsto vozil. Lahko rečem, da smo najopremljenejši Citroenov servis v Sloveniji.« V vaših delavnicah pa ne popravljate samo Citroenovih vozil? »V sodobno opremljeni delavnici z najnovejšo tehnično opremo opravljamo poleg servisa Citoenovih vozil tudi vsa kleparska, ličarska in mehanska dela za vse vrste avtomobilov. Imamo tudi lakirnico avtomobilov, prodajamo rezervne dele za vse vrste avtomobilov in popoln ličarski material, ob tem pa strankam ponudimo še avtostekla, gume, avtoakustiko, vlečno službo, cenitev škod in zavarovanje avtomobilov.* Ste za vaše uspešno delo prejeli kakšno priznanje? »Večkrat smo bili nagrajeni od stanovskih kolegov in Obrtne zbornice. Največje priznanje za moje delo pa je otvoritev lastnega avtosalona. Ob tem gre zahvala moji ženi Mariji, ki mi je vseskozi stala ob strani in me vzpodbujala k napredku in zvestim odjemalcem naših uslug, za kar jim bomo ob praznovanju naše 30-letnice konec leta pripravili prijetno presenečenje. Samo Jurhar Najsodobnejša raztegovalna miza Rotax vozila kupcem na voljo po realnih cenah. Zato ni čudno, da smo v letu 1997 povečali tržni delež za več kot 300 odstotkov.* So na to vplivali tudi novi Citroenovi modeli? Vemo, da je prodajni hit pomladi lahko dostavno ali kombinirano vozilo Berlingo. »Berlingo je bil konec lanskega leta proglašen za dostavni avtomobil leta v CITROEN JOŽE MURŠIČ s.p. SERVIS IN PRODAJA Žarova 7, VELENJE tel.: 063 856 852 AX IMAGE 1,4i s klimo, zaradi katere na daljnem vzhodu dobivajo vročino! SUPER PRIHRANEK 294.500 SIT AX IMAGE 1,41 že za 15.990 DEM SERIJSKA OPREMA: 5-stopenjski menjalnik predoprema za radio zatemnjena stekla ogrevano zadnje steklo zunanji vzvratni ogledali z ročno nastavitvijo zvočni opozorilnik pozabljenih prižganih luči - brisalec zadnjega stekla - odbijači v barvi karoserije - pripiranje bočnih stekel (samo 3 vrata) - centralno zaklepanje - električno pomikanje prednjih stekel - klima naprava mm mm mm mmi Medtem ko se vsepovsod po svetu lepotne kraljice stradajo do kosti, da bi si zagotovile krono, prihaja iz - kod drugod kot - ZDA trend debelušnih lepotic. V tekmovanju Ms Plus USA ima največ možnosti najbolj okrogla tekmovalka. Po zraku letijo poljubčki in solze tečejo v potokih, ko so razglašeni najboljši rezultati in je krona pazljivo položena na glavo tekmovalke. Občinstvo vznemirjeno tuli, ko Vanessa Murphy pristopiclja po pisti. Lahko bi bilo katero koli lepotno tekmovanje. Le da je med tem in drugačnimi tekmovanji VELIKA razlika. V nasprotju z običajnimi lepotnimi kraljicami se Vanessina postavica prav nič ne izgublja v bikiniju. Njene ključne mere so 100-83-110, za zajtrk ima rada palačinke in le redko telovadi. Je nova zmagovalka tekmovanja Ms Plus USA, ki je vse bolj pomembno v modni industriji. Titula je tako zaželena, da se nekatere ženske vztrajno poskušajo še zrediti v upanju, da bi jo osvojile. “Bolj polna postava je lepša, seksi in bolj zapeljiva,” v dvorani čikaškega hotela Holiday Inn, kjer se je tekmovanje odvijalo, razloži 38-letna Vanessa, sicer šolska svetovalka. “50 odstotkov ameriških žensk nosi konfekcijska oblačila številka 46 in več - me pa smo glasnice teh žensk. V podobi družbe takšni ljudje nismo zastopani in to se sedaj spreminja. Prav zaradi tega, kar to tekmovanje predstavlja, sem se nanj prijavila.” Ponosne na svojo debelušnost Tudi 66 ostalih tekmovalk polne postave, ki so jih izbrali izmed 1200 prijavljenimi, je hitelo z razglašanjem, kako ponosne so na svojo debelost. “Mislim, da bi lahko moja zmaga odločilno pripomogla ostalim ženskam močnejše postave, da bi se sprejele takšne, kot so,” je izjavila ena od tekmovalk v svojem pojasnilu Zakaj želim biti Ms Plus USA. “Ni tako važna zunanjost, pomembnejša je notranjost.” Le na samem bi tekmovalke priznale - če pustimo plemenitost nekoliko ob strani - da so vedno na tihem pestovale mladostniške sanje o zvezdniški karieri manekenk in lepotnih kraljic, vendar jih je pri tem vselej ovirala teža. Vse so bile sedaj pripravljene plačati 500 dolarjev pristopnine, da bi uresničile svoje sanje. In prav vse so se goreče oklepale dokazov, ki so pričali, da modna industrija ni več le branik suhic. Tovrstnega dokaza jim ni ponudila le prisotnost predstavnikov modnih agencij Elite in Ford za sodniško mizo, ampak tudi prisotnost predstavnikov nekaterih vodilnih modnih hiš. “Vsaj toliko je Američank s konfekcijsko številko 48, kot je takih s številko 38,” razloži Trish DiPette, direktorica prodaje za Elisabeth, zaščitno znamko za debelušne, ki jo kreira kreatorica Liz Claibome, po katere prepričanju je v toku razvoj, katerega rezultat bo vsaj priznanje žensk z močnejšo postavo. Tekmovalke se bi ne mogle bolj strinjati s takšnim mnenjem in vneto si pripovedujejo zgodbe o uspehu. Kimberley McDonalds, ki nosi konfekcijsko številko 46, razlaga, kako je na neki avdiciji premagala polno sobo prestra-danih manekenk, ker je izgleda-la bolj realistično. “Strašno sem bila presenečena,” pove 30-letna Kimberley iz South Caroline. Vprašala sem organizatorja a-vdicije. 'Zakaj ste ob vseh teh visokih, lepih, suhih ženskah izbrali mene?’ In organizator je rekel: 'Vaša konfekcijska številk je realistična. Povprečna konfekcijska številka mojih strank je 44. In nikakor ne morem prodajati oblačil številka 44 na manekenki s konfekcijsko številko 34.”’ Patricia Dopp je pred desetletjem še nosila oblačila številka 38, sedaj pa so ji prav le še oblačila številk 46-48, vendar pravi, da je tako dosti srečnejša. “Ne zdi se mi, da bi se stradala,” pravi 30-letna Patricia, računalniška strokovnjakinja iz Chicaga. “Genetsko gledano sem nagnjena k debelosti, in da sem ohranila svojo postavo, sem se morala neprestano paziti. Večerje sploh nisem jedla in telovadila sem se tri- do štirikrat na dan. Z leti sem pričela pridobivati na teži - in kadar sem bila pod pritiskom, sem segla po tolažeči hrani. Sedaj sem se naučila imeti rada takšno, kakršna sem. Seveda se moški pogosteje obračajo za žensko, če je vitka, vendar to počnejo z napačnim namenom. Nisem spolni objekt, sem ženska. Ko se enkrat sprijazniš s tem, kakšen si, se pričneš spoštovati in ne vem, zakaj bi se še hotel mučiti s hujšanjem?” Opuščanje hujšanja Tracey Drake se je včasih stradala, da bi ostala vitka - celo do dva tedna je živela samo od tekočine, ne da bi okusila trdno hrano. Danes nosi oblačila številko 46 in se je naučila sprejeti sebe takšno, kakršna je. “Pretolkla sem se čez ves spekter stradanja in problemov s hrano, samo da bi čim bolj ustrezala obstoječemu idealu,” pravi 29-letna pevka iz Los Angelesa. “Potem sem imela nekakšne zdravstvene težave in sem se zelo zredila. Za mene je bilo to nekaj groznega - iz vitkega dekleta, ki je pritegnilo pozornost, kamor koli je prišlo, sem postala 'žrteV sindroma lepega obraza, ko ti vsi govorijo: “Ti imaš pa vendar tako lep obrazek,” - kot da se drugi deli telesa s tem sploh ne ujemajo. Potem pa sem se nekega dne zavedela, da mi uhaja življenje skozi prste, ko si tako zelo prizadevam izgubiti tistih 15-20 kilogramov. Nisem več odhajala na pevske nastope. Nisem se več trudila okoli glasbenih agentov. Moja cela mentaliteta je bila naravnana na misel: 'Če nisem vitka, potem si ne zaslužim, da bi bila aktiven član družbe. Navsezadnje pa sem se le odločila, da ne bom več ostajala v ozadju. Imam kariero in pred mano je še veliko stvari, ki jih moram doseči. Sedaj se pač sprejemam takšno, kakršna sem. Tracey ne ve, koliko tehta in ljubše ji je tako. “Ne morem reči, da si še vedno ne želim shujšati - raje bi imela številko oblačil 46 kot 48. Ampak sem se naučila shajati sama s seboj. Težo bom poskušala izgubiti na zdrav način, in če mi ne bo uspelo, to ni prav nič važno, ker sem, kdor pač sem.” (se nadaljuje) VSAK ČLOVEK JE ZASE SVET Slovenija, dežela moja, stoletja stojiš mirna in lepa, zdaj prešerna v pomladni prelesti, vabljiva v poletni vročini, zdaj vsa očarljiva v jesenski opravi. 25. junija je praznovala naša domovina svoj rojstni dan - dan dižavnosti, ko je 1. 1991 slovensld narod po več kot tisoč letih dosegel svojo samostojnost in dobil svojo državo. Večjega praznika Slovenci nimamo, zato ga moramo vsako leto s ponosom proslavljati. Tudi na OŠ Šempeter smo ob tem praznik11 pripravili slovesno prireditev na katero smo poleg učencev, učiteljev in gostov povabili tudi krajane Šempetra. Prireditev je bila namreč tudi uvod v praznovanje krajevnega praznika, hkrati Pa zaključek projekta Vsak človek je zase svet Na šoli so namreč od marca po posameznih 0$ potekali kulturni dnevi, ki so jih učenci posvet® posameznim osebnostim iz domačega kraja ali širšega okolja Spoznali so svoje goste in njihovo delo, mnogi pa so se preizkusili tudi v dejavnostih, s katerimi se te osebnosti ukvarjajo. Tako so spoznali, da Slovenija ni obdarjena samo 2 naravnimi lepotami, ampak v njej živijo tudi pridni; pošteni in delovni ljudje. Vsaka od teh osebnosti živi in ustvarja v svojem svetu. Ob koncu šolskega leta smo naše goste še enkrat povabili na šolo, podoživeli trenutke, ki so j® prebili z učenci, ter se jim zahvalili za njihovo prijazno sodelovanje. Žal se nekaj gostov prireditve ni moglo udeležiti, kljub temu pa smo vsi, ki srno se je udeležili, preživeli lep in bogat večer. Marjeta Mikala JEZERO - DREVO - PTICA 3. DELAVNICA KLUBA 94 - ZA DUHOVNO DIMENZIJO ČLOVEKA človek obrača, Bog pa obrne, bi lahko rekli sedaj, ko je klavnica za nami. Načrtoval sem jo vse od jeseni lanskega ‘eta, ko sem zbiral ideje, literaturo in glasbo, koval scenarij 1,1 različna presenečenja. Dogovoril sem se s turistično ^netijo Jerovčnik, postavil datum in poslal vabila in reklame. Rezultat je bil zdravilen za ego: odziva ni bilo. Sledilo je ebratno predvajanje filma: odpovedal sem kmetijo, preklical vabila in pospravil knjige in plošče. Potem pa je nekega dne Potrkal na moja vrata nemirni in originalni bogoiskatelj prof. 'van Mešiček iz Maribora. Pod pazduho je imel svojo tretjo knjigo in mi jo ponudil v branje. Skupaj sva se še odpeljala v Ljubljano na predavanje Edija Kovača in se v dveh urah Pomenila več, kot se večina zakonskih parov v petih letih. Mož neutrudno in zagnano išče resnico, odpre vsako knjigo. Posluša vernike vseh religij in nato sam v tišini premleva in Piše. V svoji hiši sredi štajerskih gričev ima celo sobe za Soste in dvorano za srečanja vseh ljudi dobre volje in Poštenih namenov. Tako sem se odločil in poklical Ivana: ‘Naslednji vikend pridem k tebi s skupino prijateljev.” Prijatelje pa sem obveščal: “Gremo v neznano. Mogoče bomo Keditirali ali pa telovadili. Ne pozabite na kopalke...” Zgodilo Se je oboje in še mnogo več. Vendar še nikoli nisem s tako 'eŽkim srcem odšel na delavnico. zakaj delavnice? je smisel delavnic? Zbrati energijo, voljo in pripravljenost za korak naprej, 'j® večje razumevanje, da se kakšna uganka življenja odpre, da v temen kotiček ‘Jtiše posije žarek, da poveš, kar ti že dolgo leži na duši. To so novodobna romanja k sebi, ko duh časa budi ljudi v rast in cvetenje. Delavnica ni sama ^bi namen, niti ni kakšna magična situacija, ki te rešuje po nekem avtomatizmu. Cihko bi rekli, da je le neke vrste izgovor, da se družimo, pogovarjamo, meditiramo in predvsem najdemo energijo in čas zase. “Vsakdanje” življenje P°staja zaradi navad in plitkosti sivo, sprano in nezanimivo. Spremeni se v ^Poredje predvidljivih situacij, izgubi čar, svežino in polet. Denar in predmeti Postanejo nadomestek za polnost življenja in veselje. Zato ostaja hrepenenje po ginjenosti nedotaknjeno. ^to mora vsaka delavnica vsebovati presenečenja, da se človek čudi in vedno ^ova zbuja v pozornost. Tako smo začeli prvi dan z Einsteinovo teorijo Mativnosti, nadaljevali z budizmom zen, se poglobili v fizikalne zakonitosti f^etlobe in priključili k fiziki Oshojeve misli o meditaciji. Tako se je zgodilo nekaj, ^ar nisem predvideval, in kar me je presenetilo: združili smo atomsko fiziko in Mistiko meditacije. Našli smo stično točko med večnostjo svetlobe in večnim sedaj 'Meditacije, uvideli smo, da sta človek in stvarstvo razcepljena v dva svetova, kjer v|adata dve različni fiziki in dvoje različnih zakonov. Ta dva svetova govorita dva 'jzlična jezika in imata dvoje oči. Ene vidijo čas, telo, minevanje in končnost, Tjjge vidijo večni sedaj, duha in stalnost. Tako se je na tretjem tečaju na moje eliko presenečenje zgodila kulminacija večletnega dela in premišljevanja o naravi ega. Prišlo je do spontanega razumevanja, da je svet človeškega ega svet nesPorazuma, ki životari v ogradah časa in prostora ter izginevanja. Sonce, ki 8a vdi na nebu, zaznava kot oddaljeno kroglo in zvezde na nebu kot neskončno ITlajhne iskrice. To je simbolika njegove oddaljenosti od lastnega sončnega centra in neskončnega hrepenenja po nedosegljivem nebu. Za ego je vse to daleč in nedosegljivo, za svetlobo notranjega bitja pa vse že tukaj in zdaj. Zato smo kasneje na večernem sprehodu drugače gledali na zvezde, ki so se prižigale na nebu, zavedali smo se, da so naše notranje stanovalke. Zadnji dan smo porabili za veliki finale. Soočili smo se s svojo podzavestjo in skritimi strahovi (jezero), pogledali, kakšno je naše zemeljsko bitje, ki pije jezersko vodo in diha nevidni zrak (drevo) in na koncu smo poleteli v svobodo, nad oblake, proti soncu (ptica). Za trenutek smo se spremenili v ptiče. Pridružite se nam drugič, smo jata posameznikov, ki se učijo pozabiti na strah pred letenjem. Trigon Ni vsaka kava Trapic kava! \fOp/c cafte ' CAFFE - TROPIC d.o.o. ŽALEC tel.Jax: 714 - 285 Ponudba svežih imv MIN AS (Ikg) ms STT ARABEC A 100% ms MT/isfj h osiak ponudbe ARAŠIDI - RINFUZA m® Sjr/lsa Sadni bonboni S&ssmjOm SERVIRNI SLADKOR (Sg) 2ZS £mr/ky TROPIC KARTICA 10% POPUSTA! SAJENJE ROŽ (VRTNIC), PRIDELANIH V LONČKIH V mnogih deželah prodajajo večino rož, ko te cvetijo. Te rože se obnašajo nekoliko drugače kot običajne. Sortne lastnosti glede rasti so bolj izrazite, šibke rastoče sorte rastejo slabše, bujno rastoče močnejše. Razdalja sajenja je odvisna od bujnosti rasti. Miniaturne sadimo na razdaljo 20 - 30 cm, mnogocvemice 30-40 cm, vrtnice 40-50 cm, grmaste 60-80 cm, popenja-vke pa po potrebi, največkrat posamično, če jih je pa več, pa na razdaljo 80-100 cm. Vedno jih sadimo v dobro zemljo na sončen prostor. Pomembno je, da posadite globoko, v težjih tleh (ilovica) naj bo nad zemljo iz lončka 3 cm zemlje, v rahlih tleh pa 5 cm. Ko jemljeno rastlino iz lončka, pazimo, da se zemlja ne razsuje in jo damo v pripravljeno jamo. Zemljo samo zasipljemo, ne tlačimo in nato narahlo zalijemo, da voda stisne zemljo. Če razpade koreninska gruda, rastlina slabo raste. Po potrebi škropimo zoper uši in bolezni. Odstanjujemo odcvetele cvetove, poleg cveta odrežemo vsaj še en list. Jeseni jih osipljemo. SRČKI Cvetoče srčke lahko imamo v stanovanju 4 do 5 tednov. Primeren je prostor, ki se ne ogreva, skrbimo samo za zmerno vlažnost zemlje. Ko odcvetijo, jih posadimo v vrt. Poiščemo ji primemo rastišče; to naj bo del dneva v senci, ob grmovju ali manjšem drevesu, lahko pa tudi ob vzhodni ali zahodni steni zgradbe. Tla naj bodo humozna, če niso taka, dodamo šoto, ki jo dobro pomešamo z obstoječo zemljo. Po saditvi dobro zalijemo, podobno ravnamo ob suši. Kmalu po cvetenju listje oveni, zato jih ne sadimo v velike skupine, temveč posamično, da čez poletje ni golih lis med rastlinami. MEKO biagoEfozamenierijaBIodni dodato K ČežeK*. K 7t >n poceni KVAUTtf**. P ^Vosprip^" p t 'H P K - viskoze od 990 SIT dalje - viskoze vzorčaste in enobarvne - 1542 vrst gumbov - sukanci in zadrge od 49 SIT dalje - sifoni za bluze - svilene rute, svila, čipke - vzorčaste in enobarvne mikrofibre - podloge - nova kolekcija japonskih lanov Za svečane trenutke Vam nudimo hladne t "K 71 P % s? volne, poletne diolene in marokene. KUPRA, Savinjska cesta 31, ŽALEC PRIČAKUJEMO VAS IN SE PRIPOROČAMO V TRGOVINI S PRIJETNIM VZDUŠJEM Sobne lončnice DIFENBAHIJA Diffenbachia amoena Družina: Araceae - kačnikovke. Ime rodu je določil nemški botanik Dieffenbach, ki je živel od leta 1794 do 1847. Domovina: tropska Amerika (Kolumbija, Venezuela, Ekvador). Opis: je oblika verste “Diffenbachia pista” z zelenim, pokončnim, debelim steblom, ki nosi na vrhu jajčaste do ovalne liste na dolgih pecljih; listi so svetlo zeleni, beli lisasti, marmorirani ali progasti, posebno ob žilah. Čas cvetenja: poleti, vendar ga pri gojenju v sobi le težko dočakamo. Uporabnost: sobna rastlina. Razmnoževanje: na svetlem, vendar ne na žgočem soncu, daleč od prepiha in toplotnih virov. Vrsta zemlje: plodna, najbolje sestavljena iz 3/4 gozdne plasti in 1/4 navadne prsti. Vlaga: obilno zalivamo, predvsem poleti; drugače samo, kadar je zemlja suha Pogosto tudi škropimo liste. CVETLIČARNA Polzela tel.: 720 319 KOKOSOVE KROGLICE Z MANDLJEM Sestavine: - masa 2 dl vode 400 g sladkoija 250 g margarine 500 g mlela v prahu (lahko malce več) 300 g kokosove moke - nadev 100 g celih mandljev - posip 100 g kokosove moke Najprej skuhaš vodo in sladkor ter maso ohladiš. Medtem na majhni hitrosti stepaš margarino, mleko v prahu in kokosovo moko. Ko je masa že nekoliko gladka, dodaš ohlajeno sladkano vodo in nekaj časa mešaš. Da se masa nekoliko strdi, j° daj ra nekaj časa v hladilnik, po potrebi pa ji dodaj še nekoliko mleka v prahu. Masa mora biti dovolj gosta, da jo lahko pregneteš in iz nje narediš kroglice, v katere položiš cel mandelj-Kroglice povaljaš po kokosovi moki-’ Dober tek! GOSTIŠČE NUDIMO VAM: HRANA PO NAROČILU MALICE TURISTIČNI MENU SVEČANI OBROKI SKUPINSKI OBROKI OHCET PO DOMAČE PIZZE SLADOLEDI, SADNE KUPE SLADOLEDNI NAPITKI ŽIVA GLASBA (priložnostno) PRENOČIŠČA-POLPENZIONI Ul 09 O ec i- -o ra O 'E" o 0 CM CO ^ g co o ^co 2 g o o >< tn ra 13 §|2 košnja modna novost so tudi barvne ploskovne sestavljanke. Sliši se zapeljivo, Vendar pomeni samo kombiniranje večjih barvnih ploskev na oblačilu. Na primer n3 bluzi, obleki, jakni ali krilu. Kadar imamo radi močne barve, jih sestavljajmo "Upaj. Izdelek je vesel in unikaten. Pri sestavljanju črne in bele pa dobimo pravi ^OP-ART, ki je lahko zelo elaganten. Pri pravi igri barv lahko zožimo postavo j13 primer tako, da so stranski deli oblačil temnejši. Skratka, če imamo veselje ln čas, se lahko poigravamo z barvami. OPTIKE -LASTNA PROIZVODNJA DIOPratlSKIH M SOHCRSH OŽALS POSLOVALNICA CELJE 0631 484-690 POSLOVALNICA LJUBLJANA 061/ 1319-404 POSLOVALNICA KOPER 066/ 24-665 POSLOVALNICA LEVEC 063/ 472-119 ŽANA Ponudba blaga ^ od J2- do ctŽ Ledeni čaj 11 FRUCTAL 75,60 FIT COCTAIL 1,5 1 '126,56/ NAPOLITANKE 100 g 50,60 •Mežiška klobasa Ikg 590,00/ Gorčica KOLINSKA 700 g ;227,911 &779,40; MIOCANE^ zelenjavni briketi 5 kg PC LENA LEVEC ŽANA MARKET ALDO OSTROŽNO ŽANA MARKET SEL LETUŠ ŽANA MARKET MANEL LATKOVA VAS PRODAJALNA MARELICA DOLENJA VAS & NEPRI- JETEN VONJ BOŽJAST, PADA- VICA POST MERI- DIEM DNEVNA OBLEKA KATOLIŠ. DUHOVN. IZVRŠNI SVET IME SLOV.TV VODITELJA KANONIJA ZDRAVNIK ZA UŠESNE BOLEZNI ISO VEL1KA- NOVIČ AVT OZNAKA ZENICE SREDIŠČE MOLDAVIJE V ROMUNIJI VRSTA SMREKE AMER. POROČ. AGENCIJA NORV. SMUČAR (I^SSE) KRUT! RIM. CESAR TRGOVSKI POKLIC EGIPČ. BOG PREBI- VALCI KENIJE ANGL. PLOŠČ. MERA (ORIG.) OBLAST- NIK, VLADAR KRISTUSOV SODNIK PO BIBLIJI NOVI RAZGLEDI PREBI- VALKA ALEPA DERIVAT MORFIJA, MOČNA DROGA LOVEC NA POLHE VZDEVEK HRV. PEVKE MATEJAŠ ID EST (TO JE) GOSTA BOMBAŽ. TKANINA ARABSKI ŽREBEC NASPROTNIKI DRU-GIH RAS IJUDSTVO OB SEV. BALTIKU LOČEN PROSTOR V VAGONU KLADA ZA SEKANJE IVO JAN PRITOK ARAKSA VEZNIK OGRODJE IZ DESK BOLG.ŠP- RINTERKA SREDIŠČE VRTENJA ORANJE ZAČETEK ABE- CEDE HORMON NADLED- VIČNE ŽLEZE GLASB. OZNAKA ZA TIHO SOLMIZ. ZLOG MRTVAS. ODER PR1VRZ. GNOSTI- CIZMA ZNAK NA OBEH STRANEH BESEDE AVT OZNAKA REKE VRSTA SLEZE- NOVCA VDIHO- VALNIK ŽORGA ALJOŠA ČRKI MED B IN D DEL DNEVA OTROŠKO VOZILO METR.OBL. INDIJ. EPOV KANADSKI PEVEC (PAUL) IJUDSKA PRITR- DILNICA TUJE M. IME DOGA OBLAČILA RIMI JAN K ZVOK TON DELOV. ZADRUGA V CAR. RUSIJI VEZNIK KRAJI, KJER ODNAŠA ZEMUO ALPIN. ODSEK UUBIJANA BRUSNI KAMEN ZOLAJEV ROMAŠ AMER. PEVKA SADE GOBA REKA NA POUSKEM VISOKO ODLIKO- VANJE GORUIVA SNOV KRESIL. GOBE NAJV1Š. IGRALNA KARTA DROBILEC ZRNJA LAT. VEZNIK EGIPT. KRAJ Z AMONOVIM TEMPLJEM NAJMODERNEJŠI NAVIGACIJSKI SISTEM ZA LETALA OGLAS, 1NSERAT ZAHODNA SOSEDA SLOVENIJE Po poletno obutev v prodajalno 1. nagrada: bon 3000 SIT - Borovo. Rešitev križanke pošljite na naslov SARSA d.o.o., Šlandrov trg 20,3310 Žalec, do 12.7.1997- 5 AVI/vJ5 KI VE5ELJAK ŠE LAŽE POVRHU Voznica divja skozi naselje. Policaj jo zaradi tega zaustavi. Kaj ste ponoreli, da po naselju tako drvite? Gospod policaj, strašno se mi mudi v bolnico! Že, že, pokažite dokumente! Zal sem jih pustila doma. Edino na napotnici lahko vidite, da sem Mojca Grčar. Policaj vzame napotnico in jo pregleda: No, pa še lagala bi rada. Na napotnici se jasno vidi, daste ANA LIZA URINA, jo pokara policaj. vem, leg je zdaj to, mama? Ko ^ pred poroko tri ure trenirala je s"> vse v redu! KUHANA MULA Mož in žena sta se sprla. Ko je prišel naslednji dan domov, žena ni spregovorila niti besede. Zato je mož vzel vedro in začel nositi v kuhinjo vodo in jo polivati po tleh. Pri sedmem vedru žena zakriči: Ali si znorel, kaj pa počneš? Ne, ne. Samo hotel sem videti, koliko vode je potrebno, da se skuha tvoja mula. VOZOVNICI Na postajo so prišli mati, Poraščajoča hči in mali sinček. Na blagajni pristopi hčerka k okencu in pravi: Dve celi in eno polovično vozovnico. Službujoči poškili skozi okence ter pravi: Fant ima že dolge hlače, zanj bo treba imeti celo karto. Ali karte prodajate po hlačah? Seveda! No, potem pa prosim eno celo za bratca, polovično zame, niama pa nimajo hlač, pa ne potrebujejo vozovnice. NI BIL OČE Klali Jurček je vseskozi hodil k svojemu dozdevnemu očetu po Nirnente. Ko ie že odrasel, mu je ... štiri, pet, šest, sedem... oče rekel: No sinek, zdaj pa povej svoji mami, daje to zadnji obrok. Ta mesec poteče moja obveza plačevanja. Boš videl, kakšen obraz bo naredila. Jurček je mami povedal natanko tako, kot muje bilo naročeno. Mati seje samo nasmehnila in rekla: Zdaj pa pojdi k očetu in mu povej, da on sploh ni tvoj oče in daje brez potrebe plačeval alimente. Boš videl, kakšen obraz bo on naredil. UPIRA SE MU Janezek, uči se! pravi mami. Ne morem! Zakaj ne? Upira se mi-v knjigi sem našel las. Meni je ime Adam. Kdo pa ste vi? O GOBAH Če hočeš vedeti, ali so gobe dobre ali strupene, daj jih tašči! Če umrje - potem so dobre! V KOPALIŠČU Kako vendar, gospa, ali res že odpotujete? Mislil sem, da ostanete celo sezijo (sezono)! Resje, imela sem namen, da ostanem, toda davi sem prejela od moža po nakaznici 2000 dinarjev, ne da bi ga pr osila zanje. Veste, to se mi zdi sumljivo, zato grem. ANAKONDA (akcijski jilm) Žrelo v amazonski džungli Potniki barke na zahrbtni Amazonki se ne zavedajo, da bo končna destinacija njihove odprave srečanje z orjaško anakondo. V brazilskem deževnem gozdu vlada svojevrsten starodaven in paradoksen red. Pragozd je zavajajoč dragulj, poln ptic neonskih barv in plejad prazgodovinskih dreves, po vejah katerih se podijo muhaste, ume opice. Nevami kajmani in gibke kače polzijo v temno Amazonko. Svetlikajočim zoram sledijo žareči sončni zahodi. A ta zanimiv splet različnih oblik življenja se hitro spremeni v zlovešč labirint Nevarnost preži na vsakem zavoju mogočne Amazonke, njeni eksotični prebivalci pa lahko hitro dokažejo, kako lepi in obenem smrtno nevarni so. Na vrhu zapletene in mogočne prehrambene verige se nahaja največja in najzlobnejša ubijalska kača na svetu... anakonda. BREAKDOWN (psihološki triler) Odrešitev na samotnih cestah Jugozahod severne Amerike je dežela pustih, redko naseljenih prostranstev, ki jih sicer prepletajo dobro urejene ceste, pripravljeni pa morate biti na samotno vožnjo. In čeprav povsem zaupate svojemu brezhibnemu vozilu, bodite pripravljeni na to, da v primem okvare ne boste srečali žive duše. če pa se že pripelje mimo kdo, nimate zagotovila, da gre za poštenega človeka, ki je pripravljen pomagati. Za bregom ima lahko marsikaj in v stiski si boste pod žgočim soncem nekje bogu za hrbtom morali pomagati sami. Čisto sami. pomaMtisamijCJstosMnu^^^ Htina NAGRADNA KRIŽANKA Nagrajenec iz številke 56: 1. nagrada - Bon Borovo Milan Natek Bezenškova 31, 1000 Ljubljana GESLO: O KRESI SE DAN OBESI NAGRAJENEC PREVZAME NAGRADO V UREDNIŠTVU. CELJSKI*.* KINEMATOGRAFI* ANAKONDA (Anaconda), akcijska srhljivka Režija: Lais Lbsa; Vloge: Jemifer Lopez, Ice Cttba, Jon Voight, Erič Stoltz (Na programu do 9.7.) ANGLEŠKI PACIENT (English Paicent), ljubezenska drama Režija: Anthony Minghella; Vloge: Ralph Fiennes, Juliette Binoche, Kristin S. Tltomas, Willem Dafoe 9 OSKARJEV 1997! (Na programu od 3.7.) BREAKDOIVN (Breakdovvn), psihološki thriller Režija: Jonathan Mostow; Vloge: Kat Russell, Katltleen Qtiinlatt, J.T.Walslt, M.C.Gainey (Na programu od 3.7.) UMOR V BELI HIŠI (Murder at 1600), psihobška kriminalka Režija: Danight Littk; Vloge: Wesley Snipes, Diane Lane, Daniel Benzali, Dennis Miller, (Na programu od 10.7.) FILMSKI PROGRAM ZA KINO ŽALEC nptpk zl 7 1007 ob 20.00'METRO (shljivka), ob 22.00 uti TI, 77 LAŽNIVEC (komedija) nedelja, 6.7.1997, ob 18.00 uri H, 77 LAŽNIVEC (komedija), ob 18.00 METRO (srhljivka) petek, 11.7.1997, ob 20.00 uri KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU (domomrsld jilm) sobota, 12.7.1997, ob 20.00 uti EVTTA (epski muzikal) nedelja, 13.7.1997, ob 18.00 uri EVTTA (muzikal), ob 20.30 KAKO SE JE ZAČELA VOJNA NA MOJEM OTOKU (domovinskai jilm) MDIO CEUE GLAS SAVINJSKE, ŠLANDROV TRG 20, ŽALEC Rok za prevzem nagrade je 30 dni. Točno pred letom dni je izšla prva zgoščenka plesno-vokalne skupine POWER DANCERS iz Maribora. Štiri simpatične in temperamentne plesalke so na prigovarjanje popularnih hrvaških pevcev (SANDI, TONI CETINSKI, ET...) s katerimi so večkrat skupaj nastopile v TV oddajah: POGLEJ IN ZADENI, SEDMA NOČ, BRAVO... posnele šest dance skladb. Čisto vse so se znašle na raznih slovenskih lestvicah in upravičile skupen naziv CD plošče “HAVE FUN OR DIE”. Leto dni so redno nastopale po vseh slovenskih diskotekah, raznih TV oddajah, postale dance skupina številka 1 in bile nominirane za hajvišjo glasbeno nagrado ZLATI PETELIN v kategoriji debitnikov. Zaradi velikega povpraševnja po njihovih skladbah so pred nekaj meseci pri založbi MEGATON izdale single CD z naslovom BOMBA, na katerem je bila istoimenska skladba v dveh verzijah. Sedaj pa je jrred nami nova zgoščenka V ŠUSU. Še bolj ritmične skladbe in prepoznavnejše ter kvalitetnejše petje štirih plesalk so prva ugotovitev za jta predzno nori glasbeni izdelek. Če naštejemo le nekaj avtorjev: ALEŠ ČADEŽ, MZ HECTOR, MARTIN LESJAK in SVETANA ROZMAN, ugotavljamo, da je to poleg simpatičnih in odličnih plesalk POWER DAN-CERS zagotovilo, da bo CD V ŠUSU še večji uspeh kot prejšnji. To kažejo že uvrstitve na glasbenih lestvicah s skladbami: BOMBA, NE ŽELI SI ME in PRAVA CIFRA ki so jo posnele s “vrtnarjem” SASUEM. Na plošči pa je skupno 7 skladb + intro. G.Č. KULT-URA 40 zelenih slonov ali zadetek v v rirftHjo Končno se je zgodilo. Bogovi so se nas usmilili. Padli so na glavo in nam poslali njega. Karizmatični odmaknjeni umetnik, ki se je začel uveljavljati že v mladih letih kot izdelovalec peskavniških skulptur. Že takrat je kazal svojo strast po tem, da je bil v centru pozornosti, kar pa je vleklo za sabo trume oboževalk. Kot devetletni pobič je bil najbolj iskan nočni zabavljač, ki je s svojo kitaro, takrat ukradeno, po parkih zabaval svoje vrstnice. Solzice upanja in nekontrolirani hormonski izbruhi so ga vlekli v objem deklic, ki jim je lomil srca in jemal nedolžnost. Zaradi svojega obnašanja so ga kmalu izgnali iz žalske osnovne šole, ki se je je^zaradi tega odrekel. Njegova slika se je začela pojavljati po vsem mestu (vvanted dead or alive). Ljudje, ki so bili na položajih v nudi odmaknjeni vasici Petrovče, so ga sprejeli medse. Takoj so se začeli tolažiti, da ho kmalu odšel in da bodo tudi oni odrešeni. V srednji šoli se je njegovo življenje obrnilo za 360_C. Trip v ponedeljke, torek in vse tja do sobote. Nedeljo si je obdržal za počitek. Redno je ob 10.0(1 uri hodil polno k maši in sc kesal vseh svojih grehov. V najbolj norih letih, ki jih nikakor ne hi mogel opisati v tem članku, saj bi bil cel časopis premalo, so nastajale njegove najbolj nore ideje, ki jih je kasneje realiziral. Kopičile so sc v njem. To je bil vzrok, da so ga nekateri osebki tega našega lepega mesteca imeli za tako odbitega. Moje mnenje o njem je, da je posebnež, ki mu je potrebno dati možnost, da se izkaže in realizira vse svoje originalne ideje. To mu tudi zelo dobro uspeva. Z štirimi likovnimi razstavami, ki so bile priznane in medijsko odmevne, z izdano pesniško zbirko, ki je bila prevedena v dvanajst jezikov in po dvema dvakratnima razprodanima zvočnima izdelkoma (za prvega je dobil (iRAMMV-ja za najboljši kič), se je z zlatimi črkami zapisal v svoj um, kar pa je bilo tudi ves čas njegovo glavno vodilo. Vsa ta kulturna udejstvovanja v tem času so mu pomagala spoznavati in razumeti samega sebe. Prišel je do razpotja in spoznanja, da je potrebno spet udariti. Tokrat s pomočja EGOTRIPA postane TV zvezda, njegova KULTURA pa najbolj gledana oddaja na lokalni televiziji STV. Celo mamice so popustile in svojim hčerkam dovolile gledati TV do 21.00 ure. Zelo komercialna poteza MATULE in njegovega šefa. Bistvo oddaje je, da lokalizira lokalno kulturi, ki je kvalitetna in izvirna. V svojih oddajah na duhovit in sproščen način predstavlja svoje goste, ki si jih sposoja iz srža medijske smetane (Vili Resnik, Zoran Predin, Tomaž Domicelj, Pop Design...). Kot njegov oschni znanec mislim, da so pri njegovem delu prisotne atletske prepreke, ki jih ne more tako spretno premagovati. Če hi imel proste roke in hi bil moderator sam brez nepotrebnih pomočnikov, hi hile oddaje še bolj odbite in boljše. Upam, da so govorice o odstranitvi KULTURE s TV zaslonov plod podtikanj ljudi, ki jim MATULA ne ustreza, in da ho ta zares dobra oddaja imela možnost razvoja. Grega Culk Tretji, zdaj že tradicionalni ulični jazz festival je potekal med 22. in ^ 24. junijem na vrtu [-^ celjske gostilne Ojstrica in v Pop Teatru. Fes-. tival so organizatorji le- ^ tos preimenovali v pj—Lj—| fiestival, ki je po imenu p_sodeč obetal jazz obar- van z ritmi Latinske C c=D H-n—. U----Os Festival je v nedeljo, 22. junija, na vrtu gostilne Ojstrica otvorila mednarodna desetčlanska Ocho Rios. Ko-lumbijsko-venezuelsko -slovensko-itaiij anska naveza je preigravala plesne melodije Latinske Amerike. Ven- dar z žal povsem rutinskim nastopom ni ogrela celjskega občin- stva. Pa tudi o jazzu prvi večer ni bilo ne duha ne sluha. VROČIH i0 v/I;lCblagovmCe ŽANA ODDELEK TEHNIKE TUJE: 1. NSYNC -NSYNC 2. No Mercy -My Promise 3. D. J. Bobo -World In Motion 4. D. J. Bobo -Just For You 5. Gary Barlovv ■ Open Road DOMAČE: 1. Korado Buzeti/ Brendi -Nocoj je ena luštna noč 2. Peter Lovšin Zadnji križarski pohod 3. Pop Design -Nebo je žalostno 4. Kingston -Daj povej! Daj povej! 5. ROK'N'BAND -Da padeš dol Drugi dan festivala so se organizatorji zbali nestanovitnega vremena, tako da do skupnega nastopa celjskega big banda Žabe in pevke Alenke Godec ni prišlo. Ostal je le še zadnji, tretji večer, na katerem so nastopili Brizani Project & Latino Messangers, bojda edini pravi slovenski latino jazzeiji. Koncert je bil zaradi problemov z vremenom prestavljen v za koncerte povsem nepri-nreren Pop teater, ki je bil premajhen že za nastopajoče, kaj šele za vse obiskovalce. Devetčlanska zasedba je izvajala klasike latino jazza in lastne skladbe, ki so te dni izšle na plošči Travelling. V drugem delu koncerta pa so preigravali klasike velikanov jazza Joe Zawnul, Diz^r Gillespie... k' izredno melodične in plesno o-barvane različice skladb so vpletali domiselne improvizacijske vložke in tako smo bili šele zadnji večer deležni tega, kar je festival vseskozi obljubljal, to je jazza. V, V. MlLES DAVIS / LIVE MOUND THE WORLD floram priznati, da nisem pretiran liu-D|telj in poznavalec jazza, še posebej ntodernega. Poleg tega gre pn Posmrtno izdanih ploščam založbam le za. hiter zaslužek s pokojnikovo slavo, Pn čemer je večinoma vprašljiva kvarteta glasbe povsem stranskega pomena. Zato je 'nova’ plošča Milesa Davisa ‘zredno prijetno presenečenje. Kot pove že naslov, gre za izbor kon-jcrtnih posnetkov iz vsega sveta od •Tjmerike do Evrop in Japonske, ki so Pjod kontinuiranih snemanj Milesovih nastopov zadnjih nekaj let njihovega ži-vtjenja. Miles Davis je okrog sebe zbral topo odličnih glasbenikov, ki v kladbe, katerih rdeča nit je vseskozi ra vnašajo improvizirane drobce Enovrstnih glasbenih zvrsti, kot so . Pr. funk, blues in rock. Iz neštetih ki-ornetrov posnetih trakov najdemo tudi a plošči Live Around The World po-G! jazzovskih klasik Human Nature, ra*r °astorius in Amanda tudi do ne-JrPoznavnosti predelano različico jciadbe Time After Time pop pevke ',n,dy Lauper. Ploščo pa simbolično zaključuje skladba Hannibal iz Mileso-ga zadnjega nastopa. nK? najboljši v živo, na odru pred ocinstvom in delček tega vročega r. ncertnega vzdušja prinaša plošča tove Around The World. KINGSTON Nova kaseta m! CD plošča: DAJ 'OVEJ, DAJ POVEJ! X Po Y< letnem festivalu Meh srnica, kjer so nsvojiH nagradi za skladbo ;* dež”, je bilo težim'-* z njihovim, i POVej, daj povq” ravno to. Reno, Zv( so pokazali, da je računati. “ lije moija in obe glavni bo pncano so, da bo- na njem vsak našel nekaj 'zase. Na kaseti ih plošči “Daj povej, ^daj povej!”,. je dešet skladb, ki So po večini avtorsko delo tandema Kaunč &\Tomac.7Kot soavtor (pa se lia novi plošči pojavlja tudipevec keno. Priijedb, ni, saj je Hoš«) padal bilo/lastnega streliva idi uspeh le-' \otvarja novi singl, skl ijim hitom hitiš?” prava raggumaffi [ se je zgodilo kjitero že pripravljajo videos] Mik in Dare n (Žetrti s te plošče), od novih poten-z njimi resno -ciatoih hitov pa so tu še “Kingston tvvist 90-ih, “Hladen kakor latino varianta, “Zdaj, ..flfe . novem de- hvist”, -vztrajajo pri svoji led” - ji ^ varianti pop-reggea in skladbe na ko te ni",- super pl njihovi novi plošči z naslovom “Daj “Kaj ti je ljubica” -povej, daj povej” to prav gotovo so. plošči. Kot zanimivost naj omenimo, Nastajale so počasi, čez lansko leto, da na plošči in kaseti najdemo štiklc dokončno podobo pa so dobile mar- “Kam hitiš?” tudi v remix verziji, in ca in aprila letos v studiu Luca. Že sit*r “Kam hitiš - Rubbadub mix”, uigran tim: Kingston (- skupina Prav gotovo prvi primer DUB prtK vedno pripravljena na eksperimenti- dukcije v slovenski glasbi, _za kar je’ ranje s pop glasbo - ter snemalec in odgovoren producentski par T - Bell producent Tomaž Borsan, so se to- in Joe Pullovrer. krat zares potrudili in ustvarili produkcijsko in glasbeno izredno „ V PRIPRAVI: zanimiv ter pester album, ki je na- SNEMANJE VIDEOSPOTA KAM rnepjen predvsem zabavi, plesu in HITIŠ? MC5 / HIGH TIME MC5 so v kratki in burni karieri s svojim hrupnim ostrim rock’n’rollom bolj kot široke mase poslušalcev navdušili in vplivali na mnoge glasbenike mlajše generacije, bili predhodniki in vizionaiji punk rocka ter ohranili vse do danes status kultne skupine. Na tretji a žal tudi zadnji plošči High Time iz leta 1971 so v svoj energičen na bluesu temelječ rock pričeli vnašati elemente psihedelije in s tem izgubili nekoliko ostrine. Vendar pa so bili s skladbami Sister Anne, Baby Won’t Ya, Gotta Keep Movin’, Poison in Over And Over še vedno daleč pred časom. Zaradi problemov z drogami in incidentov, ki so jim le-te botrovale, nikoli niso dočakali svojih pet minut slave, ki so si jo vsekakor zaslužili. Šele s prihodom punka so se stavri postavile na pravo mesto, saj so jih mnoge mlade skupine navajale za glavne vzornike. V svojem času spregledani in nerazumljeni veljajo danes MC5 poleg Stooges za glas še ene izgubljene generacije brez prihodnosti. (f— na Otočcu pri Novem mestu velik račk koncert, na katerem bodo med drugim nastopili tudi Pero Lovšin, lut 3, Psihomodo Pop in Majke. Prav tako 4. julija bo na letališču pri Slovenj Gradcu koncert skupin Astra Man, The Stufl, Bambi Molesters, Disco Kings, Rjtm Thieves. 5. julija pa bo na istem prizorišču še velik o|X'n air mve. Idrijski novopankerji Zablojena generacija so izdali debitantsko ploščo 1'ajht. Na njej je trinajst avtorskih skladb in priredba Su|>crslim skupine ku/lc. Vili Resnik pripravlja drugi samostojni projekt, ki Iki izšel predvidoma septembra. Kot avtor se lx> pojavil tudi Matjaž Vlaste, klaviaturisl skupine Pop Design. Novo ploščo pripravlja tudi ljubljanska skupina Big Kool Mama. Nove skladbe pridno snemajo v studiu Kil-Kil. Založba Dallas je objavila diskografski prvenec duela MI2. Na plošči < 'rtiča je poli?; istoimenske uspešnice še dvanajst skladb. Irlx>veljska skupina Hiša lx> imela v četrtek, 3. julija, v ljubljanskem klubu Iddonidopredslnvilev nove plošče lllusion Anyway. MALI OGLASI PRODAM Prodamo vikend na lepi, sončni legi v obmogu Polzele; 550 m" zemlje, z elektriko in vodo. Informacije: Tel.: 063/852-303. Prodam kunce odmaSh sort in kunčnico velikosti 3 x 12 m z lastno streho in 8 predali. Tel.: 063/716-331._______________ ASl AVTO ŠKORJANEC PRODAJA RABLJENIH VOZIL Fiat Tempra 1.6, 1. 91, rdeča, 11.400 DEM Ford Esoort 1.6 CLX L 91, moder, 11350 DEM Ford Fiesta 1.8 D, 1. 92, kovinsko srebrn, 10.990 DEM Golf JXD 1.6, L 87, rdeg 7300 DEM Golf JXD 1.6 5 vrat, L 88, tdeč, 8.000 DEM Jugo 45 Koral, 1. 90, moder, 2200 DEM Kia Sephia GUC 1.6 L 95, m. turkizna, 15500 DEM Lada Niva 1.6, L 93, bela, 8300 DEM Mamti 800, L 93, rdeč, 5300 DEM Mercedes 25 D Avt, 1. 86 bel, 15.400 DEM Renault 19 RT, L 94, bel, 1. lastnik, 15500 DEM Škoda Favorit 136L 1. 90, beige, 3.900 DEM Posredniško: Opel Astra 1.7 TD Car, L 94, bela, 20.600 DEM Opel Astra 1.7 TD, L % 5 v, rdeča, 19500 DEM Opel Astra 1.7 DE, L % bela, 15.600 DEM Informacije na telefon 063/412-245. M<£E°ntEr >14 1 VEČJA MOTORNA KOLESA CAGIVA ELEPHANT 900, modra, 16500 DEM HONDA CB 400 N, 1. 80, 2400 VAMAHA TZR 125 R, L 93, bela-roza, 22000 km, 5500 DEM VAMAHA TDR, 1. 95, 6500 DEM VAMAHA TZR 125 R, 1. 91, 3.400 DEM VAMAHA XT 600 E, 1. 93, 6500 DEM VAMAHA TDM 850, L 93, 10.000 DEM KAWASAKI KLR 650, L 95, 7500 DEM KAVVASAKI KLR 650, 1. 90, 6200 DEM KAVVASAKI VN 800, nov, moder, 13.000 DEM KAWASAKI VN 800, klasik, nov, moder, 14.000 DEM KAWASAKI VN 1500, klasik, nov, zelen, 18500 DEM Komisijsko prodajamo rabljena motoma kolesa. Uredimo kredit Sprejemamo naročila za motoma kolesa Kavvasaki 1. 97 in Honda 1. 97. čelade Shoei in Arai na zalogi. Možnost plačila na več čekov. Izpuh Skorpion za Hondo CBR 900 RR, prodamo za 700 DEM. Izpuh Skorpio za Vamaho FZR 600 R, cena 650 DEM. Vilice up side-down za Kawasaki ZRX 400, cena 500 DEM. SKUTER PIAGGIO TVPHOON 50, moder, nov prodamo Uredimo kredit SKUTER VAMAHA 50 SPV, moder, nov, cena 3881 DEM. Uredimo kredit Informacije na telefon 063/853471. ZALOGA RABLJENIH VOZIL AX CABAN 1.11, L 92, met siva, 8500 DEM HAT TIPO 1.4 L 1. 9/93, rdeč, 10500 DEM GOLF 13 B, L 7/91, tdeč, 10.000 DEM HVUNDAI PONV 13 LS, 1. 91, met. siv, 8200 DEM JUGO 55 SKALA POLI, L 4/91, rdeč, 2900 DEM LANCIA 1.1 IE, 1. 1294, bela, 8500 DEM M1TSHUBISCHI LANCER 1,5 GDČ, 1. 7/90, bel, 10500 DEM OPEL ASTRA 1.61 GL'5, L 6/92 rdeč, 14.950 DEM OPEL ASTRA 20, L 95, 23.900 DEM OPEL KADET 1.4 LSJ, L 90, bel, 9.900 DEM OPEL KADET 1.6 3 vrata, 1. 90, 9.900 DEM ROVER 416 + klima, 1. 94, 17500 DEM SEAT CORDOBA 1.4 CUČ, L 295, rdeč dodatna oprema, 18.900 DEM SUBARU LEGACV 2.0 GL 1. 894, metal, dodatna oprema, 18.900 DEM SEAT CORDOBA 1.4 CUČ, L 95, rdeč 15.900 DEM SEAT IBIZA 1.6 CUČ. 5V, L 695, rdeč 15.600 DEM TOVOTA COROLLA 13 XL L 90, met siva, 9.900 DEM Informacije na tel.: 063/34-320 in 063/32-524. AVTO HIŠ A DREV ZALOGA RABLJENIH VOZIL AX CITROEN, m. siv, L 89, 6.600 DEM CITROEN BX, rdeč 1- 84, 3.400 DEM FORD FIESTA, L 91, 7.800 DEM LADA SAMARA 1300, bela, 1. 92 5500 DEM NISSAN SUNNV 1.6 SDČ, bel, L 89, 8200 DEM OPEL CORSA OTV, rdeč L 91, 8.800 DEM R5 CAMPUS, L 94, 8.800 DEM R5 CAMPUS, bel, L 90, 6.900 DEM R5 EXPRES, rdeč 1- 89, 7.000 DEM ŠKODA PRAKTIK, bela, I. 94, 6.800 DEM ŠKODA FAVORIT, zelena, L 92 5.400 DEM Informacije na telefon: 063/707-365 in 063/707-395 Avtohiša KOS ZALOGA RABLJENIH VOZIL CITROEN VISA OTROEN KOMBI C 25 B, 2 vozili, 1. 92 in 1. 93 NISSAN SUNNV karavan Informacije na telefon 702-230. Avtocenter Meh ZALOGA RABLJENIH VOZIL AUDI 80 1.6, . 91, reg. 5/98, 15500 DEM AUDI 100 20 E, L 91, 19.000 DEM GOLF JXB, 1. 90, 9.000 DEM GOLF JXB 13, L 89, 8500 DEM GOLF diesel, L 90, 9.700 DEM GOLF SVNCRO 1.8 GL L 96, 2500 km, 27.000 DEM Za vsa rabljena vozila veljajo krediti in popust za gotovino. Informaoie na tel.: 063/852-935. stigma 93 ZALOGA RABLJENIH VOZIL HONDA 12, L 90, metalik, 8.900 DEM MAZDA 323F 1.6 1. 90, metalno modra, 11.800 DEM MAZDA 323, 3 vrata, bela, 1. 93, 12.800 DEM OPEL VECTRA 1.6, 1. 91, rdeča, 12.600 DEM RENAULT 5, 1. 91, 5.500 DEM Možen kredit banke MALDA. Informacije na telefon 063/411-252. KOVINOTEHNA ZALOGA RABLJENIH VOZIL Alfa Romeo 90 20, L 87, 614.000.00 SIT Citroen AX 1.4D, L 89, 5V, temno rdeč 500.000,00 SIT Ford Escort CUČ, L 91, 5V, temno siv metalik, 1. lastnik, 11.000 DEM Hyundai Sonata 20, 1. 92 1300.000,00 SIT Mitsubishi Galant 1.8. 1. 90, 1,289505,00 SIT Opel Astra 1.4 GL, L 92 1318275,00 SIT Opel Omega 2.0i GL L 90, 1,0001)00,00 SIT Opel Vedra 1.6i GL 1. 92, 1359.750,00 SH Renault Espress 1.4, L 93, 14200 DEM Škoda Favorit 135 L, L 91, 413.700,00 SIT VoIkswagen Passat CL 1.6, 1. 90, 1412000,00 SIT Zastava 83.10 tovorno, L 85, 441.000,00 SIT Wartburg 13, L 89, 246.183,00 SIT Informacije na telefon 063/432-807. ZALOGA VOZIL ALFA 33 1.3 S, L 87, 5500 DEM GOLF GL, L 93, vsa možna oprema, 18.000 DEM PEUGEOT, 1. 12/97, 14.000 DEM ŠKODA FAVORIT GUČ, L 93 730.000,00 SIT ŠKODA FAVORIT, L 93, 724500.00 SIT ŠKODA FAVORIT, L 94, 830.000,00 SIT Informacije na telefon 063/861-570. AC LEVEC PONUDBA RABLJENIH VOZIL AX Ahrre, L 92 7.000 DEM Honda Prelude 20, 1. 94, 31500 DEM Iveco Rival kasonar, 1. 91, 20.000 DEM Mercedez Benz E 220, I. 93, popolna oprema, 40.000 DEM Mercedez Benz E 300 D, L 95, 79.000 DEM Opel Omega 2.0i karavan, 1.91, 12400 DEM Za vsa rabljena vozila je možen kredit Informacije: 063/472-409. AvtoCENTER HARGIT ZALOGA RABLJENIH VOZIT. AX TRS, 5 wat, L 90, rdeč 6500 DEM DEAWOO TTCO že od 10.990 DEM -presenečenje DAEWOO NEXLA 15, 4V nova, ABS, SV, eitback gratis, 17590 DLiM HVUNDAI PONV 15 LSi, L 94, metalik moder, 3V, 10500 DEM LANOS, nov, 4V, od 18.990 dalje Možnost kredita in leasinga do 5 let! Inf. na tel: 063/856-537, 0609MI-204. AVTOHIŠA JAKOPEC ZALOGA RABLJENIH VOZIL FORD ESCORT CUČ 1.61, L 96, 3 vrata, kovinsko srebrn, 1. lastnik KADET 13 S, L 87, 3 vrata, 1. lastnik Možnost nakupa na kredit in leasing do 5 let Informacije: 063/855-975. Polzela AVTO FINEX AUDI 100 20 L 87 cena 9500 DEM CHEVROLET BERETTA 23 GTL 3 vratna, L 93, cena 23.000 DEM CHRVSLER JEEP CHEEROKE 21 TD, L 88, cena 23500 DEM DAIHATSU SHARADE 3 vratni, L 93, cena 10500 DEM FIAT CROMA 20 TD, L 89, cena 9500 DEM FIAT TEMPRA 1,6 IESX, L 95, cena 17200 DEM FORD ESCORT ,CUČD 1& L 91, cena 13.650 DEM FORD FIESTA 13 FUN 3 vrata, L 93, cena 12000 DEM LANCIA DEDRA 20 TD, L 90, cena 13.950 DEM MAZDA 929 4 vratna, 1. 88, cena 12500 DEM MAZDA 323 F l,6i, reg. 698, L 90, 11.000 DEM MERCEDES 190 20E, L 85, cena 12500 DEM MERCEDES 200 E, 1. 90, cena 25300 DEM MERCEDES 230 23, L 91, cena 27.850 DEM NISSAN MICRA 1,0, L 90, cena 7.600 DEM NISSAN MICRA 1,0 Uč 5 vratna, L 93, cena 11500 DEM NISSAN SUNV 1,4 SUČ, L 92 cena 12.600 DEM OPEL CAUBRA 2,0 16V, 1. 90, cena 21.600 DEM OPEL CORSA L5 D 3 vratna, 1. 93, «na 12.400 DEM OPEL KADET 1,3 S 3 vratni, 1. 88, cena 7.400 DEM OPEL KADET 1,6 D 4 vratni, l 88, «na 7.350 DEM OPEL KADET l,4i karavan, 1. 91, cena 10500 DEM OPEL KADET 15 TDi LS 3 vratni, 1. 50, cena 12100 DEM OPEL KADET l,8i karavan, 1. 91, cena 13.750 DEM OPEL OMEGA 20 IGL karavan, 1. 92 cena 15.800 DEM OPEL VECTRA 20i automatik, L 90, cena 13200 DEM OPEL VECTRA l,6i GL 4 vratna, L 93, cena 16500 DEM peugeot 106 rn tango 3 vratni, i P5. cena 14.200 DEM Renault chamade u gts 4 vratna 1. 90, cena 11.000 DEM RENAULT 19 l,8i TR 5 vratna, 1. 93, cena 16500 DEM Renault 21 1,4,1.89, cena 9.950 UEM SEAT IBIZA 1,4 CDC 3 vratna, 1. 95, «na 16.000 DEM ŠKODA FORMAN 135 LS, 1. 91, cena 5-«0 DEM VjjVGOLF JGL 1,6 D, L 85, cena 5250 yW GOLF 1,6 D 3 vratni, 1. 88, cena «■900 DEM GOLF JXD 1,6 3 vratni, 1. 88, cena RfflO DEM ^»d™1,4 ^ 3 ^ h 95’ “na VW JETTA 1.6 B, 1. 86, cena 6200 DEM VW PASSAT 20 CL karavan, 1. 92 cena 19.900 DEM VW PASSAT 1,8 GL 4 vratni, L 93, cena 22000 DEM VW TRANSPORTER 1,6 8+1, 1. 74, cena 441.000 SIT VW TRANSPORTER CARAVELA AUT. 1,8, L 92, cena 20.900 DEM MITSUBISHI COLT 1,3 GU DAB, nov, zelo ugodno, posojilo ali leasing MITSUBISHI LANCER 13 GLI DAB, nov, zelo ugodno, posojilo ali leasing MITSUBISHI PAJERO 25 TD GL Young, nov, zelo ugodno, posojilo ali leasing Zelo ugodna posojila in leasing Informacije na telefon Celje 063/482-01L Dravograd 1)60283-643. Brezplačni mali oglasi: 063 715 - 011 NAJEM V najem oddam skladišče 180 m2. Možnost turistične dejavnosti. Informacije na tel.: 063/472-034. RAZNO Sem vdovec, imam 55 let, hodim v službo in sem rad dobre volje. Iščem sopotnico od 45 - 50 let, na telefonsko številko 063/882-955. H) HONDA. * HONDA CIVIC HB BINGO l,4i 75KM OPREMA: SERVO VOLAN, EL. POMIK STEKEL, EL. NASTAVLJIVA ZUNANJA OGLEDALA, NASTAVLJIV VOLAN PO VIŠINI, CENTRALNO ZAKLEPANJE, ZATEMNJENA STEKLA, ODBIJAČI V BARVI VOZILA, TRETJA ZAVORNA LUČ S SPOJLERJEM, ANTENA Z ZVOČNIKI, DELJIVA ZADNJA KLOP, METALNA BARVA - BREZ DOPLAČILA * (7;v i do i\i\(iisri\ u ui.: 21.990 DEM * VSI TIPI HONDINIH VOZIL SO NA ZALOGI nudimo ugoden kredit in leasing ftocv. OTOČEC petek, UJMViod 15.00 do 02.00 sobota, 5.7.1997: od 1U.00 do 0200 IfcRtival. Rovo mesto THE RINGS Ml 2 AVTOMOBILI D' KOVAČI K.U.T. GAS MAGNIFICO LET 3 CRAOBH RUA VLADO KRESLIN PIRŠ, CHIPS& VIDEOCLIPS DURHMARSH HIC ET NUNO WET BED DAN D MAJKE DEMOLITION GROUP RUDOLFOVO ? DIANA MIRANDA ZABRANJENO RUŠENJE PETER LOVŠIN Siv SAVINJSKA TV FORMA Pečnikova 2, 3310 Žalec, tel.: 716-116, fax: 711-153 Vabljeni k ogledu: sreda, 2. julij, 1997 20..00 VILI RESNIK (koncert) 21.15 AFERA am. film. Čutna, ganljiva in otkritosrčna zgodba o pesnici z otroško paralizo in o njeni prvi ljubezenski izkušnji z odvetnikom V glavni vlogi: Natalie Wood Robert Wagner petek, 4. julij, 1997 20.00 TEDNIK 081 20.20 POLICIJSKO POROČILO PP Žalec 20.25 BORZNE NOVICE CBH Celje 20.30 GLASBENI INTERMEZZO 20.35 RISANKA 21.05 26. SEJA OBČINSKEGA SVETA posnetek z dne 3.7.1997 Nedelja, 6. julij: sredinega in petkovega ponovitev sporeda ob K).00 NAROČILNICA: Naročam-o GLAS Savinjske; _J 12 mesecev - 25 številk 3.000 SIT G 6 mesecev - 12 številk 1.600 SIT Naročilnico izrežite in pošljite v pismu na spodnji naslov. Stroške poštnine Vam povrnemo ob naročilu! mn Telefon: SfIRSfl d.o.o. Šlandrov trg 20 I Datum: Podpis in žig: 3310 ŽALEC na vse izdelke v svojih prodajalnah! OTROŠKE FARMERKE- KRATKE 3.6$0 SIT DOLGE 3.950 SIT JEANS JAKNE 3.800 SIT OTROŠKE JEANS HLAČE 2.690 SIT KRATKE HLAČE 2.290 SIT HLAČE VZOREC -DOLGE 2.990 SIT KAPE 750 SIT MAJICE 920 SIT Navedene cene so brez popusta! mmm MODETEX - PROIZVODNJA IN IZDELAVA JEANS KONFEKCIJE NA DEBELO IN DROBNO, MARIJA GRADEC 1, 3270 LAŠKO, TEL.: 063 731 515 MELANIE - PC LENA LEVEC,TEL.: 473-033, JACK DANIEUS - PC VRTNICA CELJE,TEL.: 442-314, , OROŽNOV TRG 5, LAŠKO, TEL.: 730-663