LJUBLJANSKI ČASNIK
St. 24.
Wtorih 2*9. Susca
1854.
,Ljubljanski časnik" izhaja vsak teden dvakrat, in sicer vtorik in petik. Predplačuje se začelo leto pri založniku Jožefu Blatniku 6 gold., za pol leta 3 gold., za četert leta 1 gold. 30 kraje. Za polletno pošiljanje na dom v Ljubljani se odrajta še 15 kraje. Celoletno plačilo za pošiljanje po cesarski pošti znese 7 gold., za pol leta 3 gold. 30 kraje., za četert leta 1 gold. 45 kraje. Vsaka cesarska pošta prejme naročilo in denar, kteri more po novi postavi frankiran biti.
Vradni del.
12. marca 1851 je bil na Dunaju CLI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850, ki je 23. novembra 1850 v edino-nemškem, potem 22. februarja 1851 v madjarsko-, rusinsko-, serbsko- inroman-sko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel, v slovensko - in horvaško- nemškem dvojnem izdanju izdan in razposlan.
Zapopade*pod
Št. 4-18. Ukaz ministrov pravosodja in denarstva od 16. novembra 1850 z naznanje njem ravnanja z premoženjem oskerbnikov in. depositov za sirote.
Dunaj 14. marca 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
Danes bo X. del III. tečaj 1851 deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko izdan in razposlan.
Ljubljana 21. marca 1851.
Od c. k. vredništva deželniga zakonika in vladniga lista za Krajnsko.
20. marca 1851 bo v c. k. dvorni in deržavni tiskarnici na Dunaju XVI. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1851 in sicer v edino-nemškem, kakor tudi v vsih devetih dvojnih izdanjih izdan in razposlan.
Zapopade pod
Št. 61. Cesarski ukaz od 23. februarja 1851, po kterem se vstanovi, da se zamorejo brez odrajtanja mitnine take reči v Dalmacio voziti, ki so za barke namenjene.
Št. 62. Razpis ministerstva denarstva od 8. marca 1851 glede porabljenja parobrodov pri službenem popotovanju.
Št. 63. Razpis ministerstva zunajnih zadev od 16. marca 1851, po kterem se med Avstrijo in Bavarijo sklenjena pogodba o brezstrošknem ravnanju po diplomatiški poti iskanih kerstnih, poroknih in smertnih listov naznani.
Tudi danes 20. marca 1851 bo ravno tu IX. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850 v madjarsko-nemškem dvojem izdanju izdan in razposlan. Ta del je bil 16. januarja 1850 v edino-nemškem, 30. junija 1850 v slovensko-nemškem, 24. januarja 1851 v talijansko-nemškem, in 7. marca 1851 v češko-nemškem dvojnem izdanju izdan razposlan.
Zapopade pod
Št. 12. Cesarski patent od 30 decembra 1849, po kterem se deželna vstava za voj-vodstvo Štajarsko z dotičnim volitnim redam za deželni zbor izda in naznani.
Včeraj 19. marca 1851 je bil ravno tu III. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850, v romansko-nemškem dvoj-izdanju izdan in razposlan. Ta del je 8. januarja 1850 v edino-nemškem, 28. septem-
bra 1850 v slovensko-, 24. oktobra 1850 v talijansko-, 2. decembra 1850 v madjarsko-, 30. januarja 1851 v češko-, 15. februarja 1851 v horvaško- in 18. februarja 1851 v poljsko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel. Zapopade pod
Št. 3. Cesarski patent od 30. decembra 1849. s kterim se deželna vstava za vojvodstvo sol-nograško z dotičnim volitnim redam razglasi in naznani.
Tudi včeraj 19. marca 1851 je bil ravno tu XV. del občniga deržavniga zakonika in vladniga lista od leta 1850 v česko-neniškem dvojnem izdanju izdan in razposlan. Ta del je 7. februarja 1850 v edino-nemškem, t'4. junija 1850 v talijansko-nemškem dvojnem izdanju na svitlo prišel.
Zapopade pod
Št. 22. Cesarski patent od 30. decembra 1849, po kterem se deželna vstava za po-kneženo grofnijo Tirolsko z deželo Vorarlberg z dotičnim volitnim redam izda in razglasi.
Dunaj 19. marca 1851.
Od c. k. vredništva občniga deržavniga zakonika in vladniga lista.
21. marca 1851 je bil X. del, III. tečaj deželniga zakonika in vladniga lista izdan in razposlan, ki zapopade:
Razglas c. k. višje deželne sodnije za Koroško in Krajnsko od 20. Februarja 1851. Določba, kdo ima od gruntnih bukvourednij davknim uredam zavoljo izmere davžin oddane izvirne pisma po izmerjenih davšinah strankam vročevati, in kdo ima vročevanje davknoured-skili plačilnih ukazov strankam oskerbeti. — Razglas c. k. denarstvinega deželnega vodstva za Štajarsko, Koroško in Krajnsko od 22. Februarja 1851. Ravnanje z davšinami od iz-lečkov in ponatizov uredskih naznanil v časnikih. — Ilazpis c. k. kr. deželniga poglavar stva od 24. Februarja 1851. Oprostenje ce sarskih mest predlaganja pregledov zastran gospodarjenja s svojim premoženjem in rajting bolnišnic, zavodov iz sironiaških zalog in družili dobrodelnih naprav in zavodov (štifling), ktere one oskerbujejo in se samo z župani-skimi pomočki hranijo, v računovodke pretrese.
Nevradnl del.
Če Avstrija z vsimi kronovinami novo vstavljeni nemški zvezi pristopiti, ali le z nekterimi?
(Konec.) III.
Nekterim narodam po spričevanju zgodovine clo ni dano, de bi se v eni deržavi pod eno vlado zjedinili in tako imenovano centralno deržavo vstanovili. Več sto jih pa to skuša dva žlahtna imenitna naroda evropejska namreč nemški in italijanski. Koliko iskrenih ro-
doljubnih mož smo najdli, ki so v vpeljavo take naprave vse svoje moči napenjali in ji z veselim sercain lastno premoženje in življenje v dar prinesli. Nikoli ne bomo grajali po-štenigamoža, ki brez ovinkov in nečistih samopridnih namenov se za slavo in povzdigo laštniga naroda poganja, vunder — od želja do djanja je dostikrat silno dolga pot, marsi-kterikrat stena od brezdna globociga do ster-mih nebes. Vse tako nagnenje samo zavolj lastne narodnosti, brez de bi se ji v resnici krivica delala, imenujemo občutno politiko, ktera v današni Evropi po nobeni ceni veljave pridobiti ne zamore. Gotovo je, de ima vsaka dobro osnovana deržava poklic deržavljanam narodnost nerazžaljivo obvarvati, brez tega poklica ima ona pa tudi doslo drugih še važnejših , še imenitnejših namenov med kterimi le eniga imenujemo za živež in materielno blagostanost, ktera izvira iz kupčije, obert-nije in rokodelstva skerbeti. — Narodna slava je prav lepa reč, ona serce vsaciga človeka k plemenitnimu djanju povzdiguje —, kaj pa bi nam hasnilo pri vsi narodni slavi ne le stradati, ampak premoženje in vse kar je človeku na tej zemlji drago, zgubiti. Občutni politi— kar na zvezde gleda, jame pa ne vidi, ktera mu pred nogami reži, — Razsvitljeni politiški mož vse prav mirno prevdari in okoljšine pretehta, njemu je serce nekaj, pamet pa več, njegov namen je blagostanost deržavljanov kolikor se storiti da, povzdigniti, vtosetrudi kaj obstoječiga stvariti.
Je ni bolj zapeljive pa tudi evropejskimu miru bolj nevarne zmote kakor tele: Deržava naj obseže ljudi eniga naroda, eniga jezika. Ta naprava je temeljnim vodilam pametne razsvitljene politike ravno nasprotna, če se tudi nekterim rodoljubnim pa kratkoglednim politikarjem silno prilizuje. — Zgodovinska skušnja uči, de nikol kaka velika imenitna deržava (kjer od majhnih lukaj govorice ni) se ni dala omejiti na posamesni še tako daleč segajoči narod. To nas zgodovina uči v starih časih zastran greške in rimske deržave, in poznej zastran deržav, ki so jih Španci, Francozi, Angleži in Nemci vtemelili. — Kako bi se Francoz v brado pomuzal, če bi mu občutni politikar rekel: Spustite iz vaše zveze Korziko, ker nje prebivavci so Italijani, spustite tudi Elzas in Lotarinško, ker večina prebi-bivavcov tam je nemškiga rodu, saj že po imenu se kaže, de je Strasburg nemško mesto. Ce bi hotli nasledniki zastave nemške edinosti lastno centralno nemško deržavo vte-meljiti, bi jim bilo pred vsim treba se k vojski z celim svetam skor pripraviti. Vse nemški-mu sosedne deržave imajo kraje, ki so enkrat poprej deli bili nemško-riniskiga cesarstva in kterih prebivavci so po večini še dan-današni Nemci, — ali je mogoče jihizzdajne zveze iztergati in nemškimu dodjati ? — Naj bi vprašali zastran tega vtemeljivci nove nemške centralne deržave Švajcarsko, Franco-zovsko, Hollandsko, Dansko in Rusovsko vlado — ne bodo dolgo na odgovor čakali,
Če že hočejo tisti politikarji vse, ki se glasijo nemškiga jezika, pod eno zastavo zjedi-niti, zaka j ne pazijo na tiste nemškiimi že davno odtergane kraje? zakaj se ozirajo le zmiraj na lepe tako imenovane nemške kronovine avstrijanskiga cesarstva? Zakaj pod-kopavajo z svojim netrudniin gibanjem mir, srečo in blagostanost našiga, če se odrajtajo tri leta — tako srečniga cesarstva? Dobro se ve, zakaj? Ovohali so, de jih je bilo dosti med Avstrijanci, kterim je manjkalo prave avstrijanske domoljubnosti, kteri so žali Bog preradi oslepljeni od sladkih besed ptu-jiin zapeljivcam na limance šli. Koliko se je prelilo solz in kervi za vpeljavo takih namenov ! in de bi se saj ne bila zastonj prelivala ! — ali še ni večina po skušnji popolnama zučena, kaj de je ljudem v resnici koristno. —
Predin de omenimo predmet avstrijanske vlade za osnovanje nove vstave nemške zveze, ozrimo se na pote, po kterih so nemški politikarji vstavo zedinjene nemške deržave iskali. Pervi nasledik izklicanja francozovske republike je bil, de so vpeljavo vstavne vlade v resnično djanje povsod terjali, ker je ona že veljala, in de so tudi satnoderžnim nemškim deržavam vstavne vlade dali. Vse to se je nanaglama dokončalo ; ni mesec pretekel, so bile vse nemške deržave vstavno vladane. — Bazun Berolina so vse vlade mirno brez vstaj in puntov prošnjam deržavljanov dovolile. — Zdaj je pa prenapeta nemška stranka še eno stopnjo dalj storila. Povsod so se v časopisih in ljudskih zborih možje glasili rekoč, de je v sedajnih silnih časih Nemcam le ena resna pot odperta, namreč poklic vesolniga nemškiga narodniga zbora v starini mestu Frankobrodu Majuskiui, de bi se tam vstava ene nemške deržave osnovala. Kakor že ljudje radi edin od drugiga posebno v politiških zadevah kaj noviga posnemujejo, so tudi vsi skupaj le to eno kričali. Vsim nemškim vladam posebno pa naši Avstrii je od tega nagnenja silna nevarnost žugala, do tačas je bilo na Nemškim osem in trideset samostojnih deržav, in zdaj so namenili vse v eno spremeniti. Avstrija, kakor velika evropejska deržava, je bila z tako napravo prav v serce zadeta, že je bila perva stopnja k razdelitvi in tedaj pogubi storjena. Če bi morali Avstrijanci povelja postave in clo vstavo le od Frankobroda prijemati, bi jih ne bil vladal več s vitli samostojni cesar temuč le namestnik kake ptuje oblasti. Od prave domoljubnosti navdihnjene, se bodo mnogi še tako razni narodi avstrijanskiga cesarstva radi in ponosni Avstrijance klicali, Slovane pa, Madjare in Italijane v Nemce spreobemiti nikakor ni mogoče. Tega bi se tudi ne bili lotili, nemška stranka se je tedaj poganjala Avstrijo razdeliti, tako, de bi se bili dozdajni zvezi prištete kronovine v pri-hodni nemški deržavi pogubile, ogersko pa in Italiansko naj bi svoje pote romalo. Slovane pa so kratkogledni politikarji popolnama pozabili in Avstrija jih vunder nekaj šteje, pravijo okoli dvajset milijonov. V tistih časih je bilo silno nevarno ljudem kaj odreči, če so kaj še tako nepametniga terjali, naša vlada se tedaj volitvi poslancov za velki zbor v Frankobrodu Majnskim ni mogla zoperstaviti, tode nje v čast naj se omeni, de je ona sama med vsimi nemškimi vladami slovesno in serčno izrekla: de bodo v Frankobrodu osnovane postave za Avstrijo le takrat veljavo dobile, če jih bo avstrijanska vlada poterdila. Avstrijanski Slovani in med njimi posebno Slovenci so se tudi v mnogih krajih branili za Frankobrodski zbor voliti, rekoč, de bodo oni postave le iz Dunaja prijeli. Nemška stranka jih je zavolj tega zlo natolcevala in zasramovala, zdaj še le čez tri
leta smo v stanu soditi, če so pravo terdili ali ne ? — Najde se v »Novicah" leta 1848 v listu 20. v sredo 17. veliciga travna krepko pisan sostavk slavniga slovenskiga pesnika Jovana Vesel-a z napisam Moje misli. — Kako modro in bistro je ta mož v prihodnost gledal, resnico njegove besede je zgodovinska skušnja kmalo kmalo poterdila. Nemški narodni zbor v Frankobrodu je sklenil27. dan kozoperska leta 1848: 2. in 3. raz-delk prihodne vstave nemške deržave takole: 2. Nobeden del nemške deržave ne sme z nenemškimi deželami v eno deržavo ze-dinjen biti. — §. 3. Ako ima kaka nemška dežela z eno nenemško deželo ediniga deržavniga vladarja, se ima dotika med obojnima deželama po postavah čisto sami ga osebniga združenja vravnavati. — S temi postavami je hotla nemška stranka naše cesarstvo popolnoma razdjati in vse, kar zgodovinsko stanje, moč in velikost Avstrije podpira, razdreti. Koristno je take prigodbe od časa do časa v spominu ponoviti, de bi se nikoli ne pozabilo, kaj je Avstrii čakati od vsa-ciga vesolniga narodniga nemškiga zbora, če svoje poslance tje pošlje. In vunder še zdaj niso nehali na Nemškim tega terjati, in se čudijo in se jezijo zakaj naša vlada v to dovoliti noče.
Kar smo v teh sostavkih pretresli, po naših mislili očitno skšže tele resnice:
1.	Že zavolj miru in blagostanosli cele Evrope mora Avstrija v teh mejah kakor je zdaj svobodna, samostojna, nerazdeljiva velika evropejska deržava ostati. Nobenimu vsih av-strijanskih narodov ne more pripušeno biti zvunaj cesarstva kakšno posebno politiško zvezo iskati, kteri bi tudi drugi narodi deležni ne bili, ker, kakor zgodovinska skušnja uči, jc taka naprava perva stopnja k razdelitvi. Bolj ko kterikrat poprej centralna vlada neomejene moči potrebuje, de bo v stanu nevarnosti deržavi od mnogih krajev žugajoče odverniti. Avstrija naj bo svobodna, naj bo pa tudi samostojna in mogočna! •—
2.	Brez očitniga razžalenja leta sprave 1815, ktera je še zdaj podloga vsih zadev evropej-skih ljudstev se ne dajo nemške deržave zbrisati in v eno deržavo zediniti. Nemško je od leta 1815 zaveza nerazdeljiva samostojnih deržav, ktere ud in sicer zastran moči in slave nar imenitnejši je avstrijansko cesarstvo.
3.	Podoba zveze pa se ne da le samo , temuč se mora prenarediti. Vse zvezne deržave so v letu 1848 samoderžno vlado v vstavno spremenile, ker je očilno, de poprejna centralna zvezna oblast ni mogla veljavna ostati, osnovana samo od poslancov samoderžnih ali saj ne popolnama vstavnih vlad. Tode taka prenaredba ne sme le enostransko napravljena biti, sicer bi v kratkim v nič razpadla. Poslanci nekdajniga Frankobrodskiga zbora so pozabili, de se na Nemškim tadi vlade najdejo, ne samo ljudstvo; — Porusovska vlada bi bila rada pozabila, de se med nemške deržave tudi šteje — avstrijansko cesarstvo, zato pa tudi nista zamogla ne Frankobrodski zbor ne Porusovska vlada kaj veljavniga in obstoječiga osnovati.
4.	Avstrija je po vstavi 4. sušca 1849 centralna, to je terdno zvezana samovladija, katere kronovine imajo od tod eno vlado eno vstavo. Ona se ne more tedaj tako kakor poprej z polovico, temuč kakor vesoljnost z vsimi kronovinami novo vstavljeni zavezi nemških deržav pridružiti. Zato mora pa tudi novo osnovana zveza le take postave imeti, katere avstrijansko cesarstvo kakor svobodne samostojne, velike evropejske samovladije ne žalijo, sicer ji ono ne z vsimi ne z nekaterim kronovinami pristopilo ne bo.
5.	Ker nemško ni ena deržava, ampak zveza vstavnih deržav, katerih vsaka ima lastni postavodajavni deželni zbor, bi bilo napčno in za zdaj nemogoče še občni narodni nemški zbor vkupaj sklicati, koliko nepotrebnih stroškov in silnih zaderžkov bi taka naprava po zgodovinski skušnji spet rodila! Vse groze leta 1848 ta misel v spomin kliče. Posebno pa bi pervo in nar imenitnejši potrebo Avstrije namreč njeno edinost žalilo, če bi ona vsiljena bila svoje poslance spet na dvojno pot odločiti, to je kakor ud nemške zveze k narod nimu nemškimu zboru, zravpn pa tudi k občnimu deržavnimu avstrijanskimu zboru. Še nismo pozabili, kako žalostne nasledke je tako ravnanje v letu 1848 imelo, gotovo ni varno spet kaj enaciga poskusili. Zvunaj deržave bodo poslanci avstrijanski malo koristni-ga opravili.
6.	Perva potreba posamesnih ljudi in v deržavi zedinjenih je, de živijo in kolikor je na temu svetu mogoče d o b ro in srečno živijo, blagostanost deržavljanov vesolnosti da moč in slavo. Blagostanost nam pa ponujajo kmetija, kupčija, obertnija, rokodelstvo, ona izvira iz tanke zveze materielnih zadev, ne pa i/, gole besede politiške svobodnosti, ali iz prazniga prepira zavolj prednost tega ali uni-.ga naroda i. t. d. Kupčija je zaklad nezmer-niga bogastva, naj se kupcu cel svet odpre! Naj bi kupčija zedinila celo centralno Evropo, naj bi železne ceste kakor terdne prijazne roke jo objele, naj bi Donava postala žila tistiga trupla v katgriga sercu poglavitno mesto našiga cesarstva leže. Taki zvezi srečnih deržav se bo Avstrija vsim v prid z vsimi kronovinami rada pridružila.
Melcer.
Austrijansko cesarstvo.
Češka. .
14. marca ob 5 popoldne je bil sedmi občni zbor za napravo českiga glediša. Še nikdar ni toliko ljudi k zboru prišlo, kakor takrat.
*	V Hradeku na Češkem je bil 4. t. m. velik ogenj, ki 16 pohištev z enim mlinam po-žgal. Škoda se rajta na 100,000 gold. Mnogo oseb so iz plamena rešilo,tako da k sreči nobeden ni zgorel.
Avstrijanska.
Da bi občinam po mogočosti opravila zlaj-sane bile, je ministerstvo notrajnili oprav za dobro spoznalo natanjčno razjasnenje na svitlo dati, ki bo patent 17. marca 1849 natanjko in primerno razložilo in razun tega bo tudi več pomočnih predpisov zapopadlo.
*	V Austrii so zdaj v povzdigo slavenskiga slovstva sledeče društva: »Matica srbska" v Pestu, »matica češka" v Pragi, »matica ilirska" v Zagrebu, »matica rusinska" v Lvovu, moravsko narodno društvo v Bernu; društvo sv. Jovana v Pragi, društvo za izdajo poljskih katolških bukev v Kraka vi; društva Cirila in Metoda v Bernu, slovensko društvo v Ljubljani; društvo za izdajo dobrih katolških bukev v Pestu, slovstvino društvo v Sčavnici, Osoliuskova naprava v Lvovu.
Tuje dežele, Bosna.
Iz Bosne se piše v Beichszeitung 8. marca sledeče:
Mustafa paša Melemendsi, ki seje iz Travnika zoper vstajnike dvigniti, jih je prevče-rajnim pri Jaici napadel in jih po dve uri ter-peči bitvi v beg zapodel. Mertvih imajo krog 100 in ujetih je 40, med njimi njih vodja Ibrahim.
K odhodu vezirja iz Sarajeviga v Travnik je že vse pripravljeno.
# V „Osservatore dal." se iz Bilibriga pišelniso panslavisti, pa oni bi se lahko izobrazili, 9. marca:	I oni hi bili bolj omikani, ako bi jih bašati ne
Ko seje v Bosni novica raznesla, da bodo avslrijanski vojaki pod poveljstvam bana Bosno posedli, je Seraskier koj več zaupnih možna mejo poslal, da bi zvedili, ako je tam znano, da bi se morabiti vojaki bližali.
Za gotovo naznanimo, da se pri nas nič ne ve, da bi se kje vojaki zbirali pod poveljstvam bana. Komur so odločbe deržavnih pogojev znane, ve, da se kaj taciga le s pogovoram središne vlade zamore zgoditi. Novice iz Dunaja od posedenja nič ne omenijo; tudi mi, ki smo tako blizo bojišča, menijo da prav terdi-mo, ako pravimo, da bo Omer paša sam za-inogel vstajo vdušiti.
* Iz bosniške meje se pise 16. marca v Reichsztg. sledeče:
Novica, da je terdnjava Banjaluka padla, se popolnoma poterdi. Terdovratni mohame-dani turškiga Horvaškiga se ne dajo lahko ukloniti. Ne dvomim, da bi jih Omer paša ne ukrotil, pa žertev bo dovolj stalo, in kdo zamore porok biti, da bo potem mir dolgo ter-pel, kjer divji fanatizem vsako popravo sovraži.
Banjaluka se je napadla na povelje Ali Ke-diča, ki je bil zraven in vodja vstajnikov, 600 prebivavcov Banjaluke se je v ierdnjavo verglo, posadke je bilo 100 mož, ki so iz raznih krajev dežele skupej prišli, se z vojaki Omer pašati združit. Sklenili so se vstaj-nikam braniti, in vendar niso mogli misliti, da bi se zamogli dolgo braniti, ker je ozidje zlo poškodovano in ker terdnjavo le od ene strani voda varje. Ali beg Cinič, bogat mozlem, je bil poveljnik terdnjave. On zbere posadko in begune, ki so v terdnjavo pribežali in jih pra-ša za mnenje. Ker so Krajnci tako okrutno delali, so Bošnjaki sklenili, raji umreti, kakor pa se podati. Kar se je pa žc naprej vidilo, se je tudi zgodilo. Le 15 krat so z topovi ustrelili in 7000 z puškami, ko so vstajniki že mesto zgornjo Banjaluko posedli. Ni zameriti, da iz terdnjave niso hotli dalej streljati, ker so vedili, da, če bi to storili, bi jim za glavo šlo. Ali beg Cinič je previdno ravnal in je pismo poslal, z 60 podpisi, v kterem zagotovi, da so ga presilili, se udati. On sam pa po noči pobegne. V Banjaluki je bilo vse v groznem strahu in posadka v terdnjavi se je udala.
Omer paša se je že napotil, vstajo vKrajni udušit. Znabiti, da so v Sarajevem invMo-staru mislili, da ne bo tako terdovratna kakor je. Na vsako vižo so vstajniki z Banjaluko mnogo pridobili in to toliko bolj, ker jim je
pot v Bihač odperta. Za gotovo pravijo, da bo Seraskier skoz Livno in Bihač udaril in da seje že napotil. V Porusinu, pravijo, da je imel okrog 6000 vojakov, med temi polovico konjkov. Tudi 6 topov je saboj imel. Brez dvombe, da bo v Bihač udaril, ker se ondi ljudstvo zbira in sklepe dela. Ako bi bili vstajniki popolnama zmagani, se bodo skoraj gotovo glavarji vstajnikov na Avstrijansko vergli, kamor jim bodo naj bolj blizo.
Ta vojska staroturškiga divjaštva poprav je pač strašna. Turška vlada ne more upati, da bi od zunaj pomoč dobila. Za raja je naj bolj huda in jez stanovitno ostanem pri tem, da bi bilo zlo prav, ako bi turška vlada nanj pazlji vo oko obernula. V tej nesrečni vojski smo že večkrat vidili, da seje raja zdaj zoper bojarstvo zdaj zoper posestnike dvignul. Res je, da je raja podložen, pa menite, da se ne bo skoraj zavedel, ali da se že zdaj ne zave? Raja je ve«5 kakor Turka.
Kristjan se lukaj sovraži, zatiruje in zaničuje; al on govori bolj izobražen jezik. Turški Slovan je ves drugačen kakor avstrijan-ski, al on ima poterplenje. Res je, da ti ljudje
bili popolnoma slekli in se njih kervi veselili. „Bog te zdravoga drži!" pozdravijo ti ljudje tujca, ako je ljudstvo slabo , da se vstaje vde-ležuje, so krivi tega bogatini in mogočniki, ki deželo pokončujejo.
Rusovska.
„Sewiernaja pčela" prinese izpis iz naznanila vodja carske ruske javne knjižnice za leto 1850, iz kteriga sledeče posnamemo. Ta knjižnica je glede števila druga ali tretja, glede nolrajne vrednosti perva na zemlji. Do 1. januarja 1851 je bilo popisanih 453,784 tiskanih knjig, ker pa še niso bili "vsi zapisniki dokončani, se zamore reči, da ima kakih 600,000 zvezkov, 18,352 rokopisov raznih jezikov v 20,705 zvezkih, 336 zbirk v 710 zvezkih 39,811 vrezanih in kamnotisnih pisanj, 40,000 broširk, ki še niso vred jene. Z letam 1850 se je začela za knjižnico nova doba, ker je car po ukazu od 7. februarja knjižnico in Rumiancow muzeum v svoje neposredno varstvo vzel in te dve napravi mi-nisterstvu carskiga dvora podvergel. Od te dobe je sledeče vredno, da se opomne: Iz naj bolj znanih biblografov jih je bilo 22 za častne ude in dva za dopisavca izvoljenih, v zunajnih deželah je bilo 11 častnih udov in .18 dopisavcov izvoljenih; sklenjeno je bilo bolj važne zgodovinske spominke in nabirke v natis dajati. Knjižnic^ je dobila doneske od danskiga kralja, od wurtenberške vlade, od francoskiga ministerstva uka, mi raznih učenih društev in osebujnih oseb iz Londona, Pariza, Kopenhagna, Upsale in mnogih nemških mest, iz Madriday Belgrada, Athena Potem se pristavi. Ker ta knjižnica tako rase, seje misel zbudila, napravo bolj sislcmatiško vravnati. Cesarska javna knjižnica ni imela, ko se je vstanovila, nobeniga praviga siste ma, dorasla je sčasama iz vojskinih pridobitev in cesarskih in osebujnih daril, iz notraj-nih izdelkov, ktere je po postavi prejemala. Pa vse to ni bilo nič vredjeno, tako, da človek ne dobi v njej kar bi hotel. To vse se mora tedaj vrediti in posebno vse ruske dela in ki od ruskiga govore od dobe, ko je bilo bukvotiskarstvo znajdeno, se morajo v bukvar-nico vzeti. V sredi nezmerne bukvarnice ce-liga sveta, se mora popolnoma knjižnica ruska napraviti. To speljati, je treba mnogo časa, prizadetja in stroškov, pa v letu 1850 se je že k temu temelj položil.
Turška.
Zadeve na otoku Samosu vedno bolj pomenljive postajajo. Vojaški poveljnik Muslafa paša je tirjal, da se mu poglavarji vstajnikov izroče. Vsi ti poglavarji so v njegovih rokah, samo treh še ni. Ti trije pa imajo toliko sočutja pri prebivavcih otoka, da bodo, ko le vojaki otok zapuste, vstajo z nova zbudili. Zdaj pa se še ne more misliti, da bi vojaki otok zapustili, kerMustafa paša pred drugim tirja, da se tribut od Janskiga leta plača. Ta tribut se je pa že zares še pred vstajo od vstajnikov odrajtal in občinskim posestnikam izročil z pogojem pa po storjeni pogodbi deželnimu poglavarju , kteriga ima turška vlada izvoliti, ne pa Koneinenosu odrajtati. Med vstajo se je pa ta denar ali za druge namene obernul,ali seje pa, kakor se pri takih okolj-šinali rado zgodi, pogubi!, in zdaj nočejo Sa-niisli tributa v drugo plačati. Poslednjič bodo vendar le primorani k temu, da jih ne bodo vedno pritiskali.
* O pravlici od zavdanja turškimu caru se v „Independance belge" sledeče piše: Zoper sultana, prijatla poprav,so se fanališki Turki zakleli. Sultanov brat je bil glava zakletbe. Cesarskiga zdravnika, dr. Spicerja so tudi
hotli na svojo stran spraviti in so mu obljubili en milijon piastrov, da bi bil caru zavdal. Zdravnik na videz dovoli, si pusti pisano zagotovilo plačila dati, kteriga sultanu izroči. Še tisti dan odide parobrod iz Carigrada v Terst, na kterem je bil dr. Spicer, se sovraž-nikam odtegnuti. Nekaj dni potem zgine na enkrat več naj imenitniših Turkov in z njimi tudi sultanov brat. Meni se, da so jih v Bo-spor vergli, kar se ondi rado zgodi.
* 28. februarja krog pete ure na večer je vstal na otoku Rhodus strašen potres, ki je strašno škodo napravil. Mnogo hiš se je po-derlo, med drugimi štirvoglati stolp „Arapku-le" imenovan, ki varje iztok barkostaje, tudi opravniško poslopje avstrijanskiga Llojda se je na kup vsulo. Do 6. t. m. se še ni vedlo če je kak človek ob življenje prišel ali ne. — 7. marca so pa prišle novice iz Makris straš-niga zapopadka. Potres se je ondi začel ob pol šestih zvečer. Skoraj vse novo zidane hiše in magazini šo zasuti, več sosesk, med drugimi mesto Levisi, ki ima 1500 hiš, je iz zemlje zginulo. Pravijo, da je v teli krajih okrog 600 ljudi ob življenje prišlo. Neko vas v sredi otoka sta dva griča skupej stis-nula, ktera je potres eden na druzega pre-kucnul. Zemlja v Makri je strašne spoke dobila, iz kterih omotni sopari vstajajo. Več potokov in rek je zginulo, ki so na drugih krajih otoka na svitlo prišle. Pri Chiorgies-u je bila ena vas popolnoma zasuta. Polovica precej visociga hriba se je v barkostajo Eken-gik prekucnula. Petiga marca je potres še terpel. Prebivavci Makria so bobegali na barke, svoje življenje in premoženje ondi obvar-vati. llodovina nekiga namestnike konsula je bila le po čudeču rešena. Oče skoči z enim svojih otrok v morje in plava v barko. Njegovo drugo še mlado hčer so srečno iz razvalin vsedene hiše zlekli. Tudi še 7. t. m. je potres terpel, vendar je bil že zlo slab.
Francoska.
Iz Pariza se piše: Naše reči so dan na dan bolj zmedene. Od kod imamo pomoči pričakovati? Samo sovražniki vstave še vstavo podperajo. Legitiniisti menijo, da bo slaba vstava ljudstvo k odpravi republike primorala; rudeči pa hočejo, da strup volitne postave v drob seže, in se toraj do 31. maja ne bodo ganili. Vstavo, menijo, bo ta strup umoril in na nje mesto se bo druga po njih volji vstanovila.
Tudi v elysee-u je vse prestrašeno. Zdi se, da se pripravljajo novo ministerstvo so-staviti; pa nič jim noče dobro steči.
Angleška.
Zapisnik v londonski razstavi bo tiskan v treh jezikih v angleškem, francoskem in nemškem.
Azija.
Iz Viktorije se 30. januarja naznani: Od vstaje na Kitajskim pod vodjama Kvvangton in Kuangsi se še vedno pa ravno nasprotne novice slišijo. Eni pravijo, da je vstaja popolnoma odušena, drugi pa hočejo vediti, da temu ni tako. Po cesarstvu se pošilja cesarski rokopis, po kterem sta bila dva ministra odstavljena, ker sta se za tujce poganjala. Pravijo, da ta rokopis ni cesarjev, ampak, da so ga le vstajniki naredili, zaupanje do mla-diga cesarja podkopati.
Ljubljanski novičar.
21. t. m. že pozno na večer je njegovo veličanstvo, s v i 11 i cesar natihoma skoz Ljubljano vTerst šel, kjer se bo kakih 10 ali 14 dni mudil in c. k. vojaško brodovje pregledal.
— 96 —
HFM1TANMU Mil'
Igra v treh djanjih iz českiga.
(Dalje.)
V
Sesti nastop.
Lenčka, Marjanka.
Marj. (hoče ravno v kamro iti.)
Lene. (ima nekaj zvezanega.) Dober dan!
Mar. Bog vas sprimi, mila botra!
Lenč. Nu zares smo žalostnih časov dočakali.
Mar. Ba, gorje nam, mila botrica!
Lenč. Kamor pogledamo, povsod tuge in nadloge.
Mar. Da zares.
Lenč. Jez rada svojemu bližnemu pomagam, če pa ne bom sama nič imela.
Mar. Teško da, kdor nima.
Lenč. Dokler je bil moj ranjki mož živ, sim vendar še kaj na stran zamogla položili.
Mar. To je res.
Lenč. Pa zdaj, kar sim vdova, mi ni mogoče si kaj prihraniti.
Mar. Imate prav.
Lenč. Bes, da imam sina, ki mi je pri gospodarstvu pri roki —
Mar. To je tudi njegova dolžnost.
Lenč. On' pa je še mlad, in jez se nanj ne morem povsod zanesti.
Mar. To je gotovo.
Lenč. On je sicer priden in delaven, pa nekoliko časa sem zapazim na njim, da ni nikjer stanoviten.
Mar. Mladost je norost.
Lenč. Ne, ne, botrica, ti pregovor ne velja za mojega sina. 31oj Tone je pošten, boga-boječ in delaven, in gotovo bo z njim vsaka deklica srečna.
Mar. Za to ni nič —
Lenč. Za koga pa? Lejte, lejte, sicer ste sami mojega fanta hvalili, in zdaj ste zoper njega.
Mar. Jez? Bog obvaruj!
Lenč. Znabiti niste? Moj sin mi je že ne-kolikokrat rekel, da niste dovoljni, da bi za vašo Terezko hodil. Le povejte mi, zakaj se operate? Ali je ni on vreden? ali ni pošten? ali nima vaše hčere rad ? ali ga ona nima rada?
Mar. To vem , pa —
Lenč. Pa? Jez vam odkriloserčno povem, da bi rada vidila, če bi moj Tone vašo hčer dobil, ker ona je kakor nalašč dobra deklica.
Mar. To je prav res!
Lenč. Zdaj pa mu bom sama prepovedala, da se ne bo vanjo zatelebil, ker se nje mati z njo tako hvali in jo hoče morebiti kakemu sladkemu škricu iz mesta na vrat obesiti. Hm, ona bo milosti ji va gospa, se bo obračala in sukala kakor golob na golobnjaku.
Mar. Pa botrica —
Lenč. Med nama neha botrinstvo. O moj sin ni tako ubog, kakor vi znabiti mislite. On ima štirdeset mernikov posetve, prav. novo hišo in pri nji lep vert, on lahko to in uno deklico dobi.
Mar. Pustiti mi vendar dopovedati.
Lenč. In če so tudi hudi časi bili, bo vendar sčasoma boljše da le ta vojska neha.
Mar. Ah! kdaj bo to?
Lenč. Jez sim vzela vojaka v hišo, sini mu jesti in pili dala, ta pripoveduje čudeže*
Mar. Kaj pa?
Lenč. Da to ne l?o več dolgo terpelo, da se bo skorej mir povernul.
Mar. ,0 da bi Bog dal! Vidite botrica, jez vam obstanem, da nisini bila zadovoljna, da bi moja hči vašega sina vzela, pa zdaj vam
dam besedo na to, kakor hitro slišim, da bo mir — bo že nit vanje.
Lenč. Nu, to imale prav botrica. Verjemite mi, da pri tem ženitvanju nič ne boste zgubili. Le povejte mi, ali je moj sin tukaj da mu zamorem to koj povedati?
Mar. Zjutraj je bil tukaj; od tega časa ga pa nisim vidila.
Lenč. Kjer je Terezka, tam je gotovo tudi Tone.
Mar. Terezka je na cesto tekla, da bi ubogim vojakom kaj podarila.
Lenč. To mi od nje dopade; pa kje je? (gre k ognu.)
Slovstvo in umetnost.
' Profesor Jungman v Pragi je pregled statistike na čeških gimnaziih izdal. Po tem pregledu je v vsih čeških gimnaziih 5709 učen-cov, med njimi 3462 Cehov, i926 Nemcov in 421 takih, pri kterih ni narodnost natanj-ko odločena.
** Bavno so na svitlo prižle poezije bana Jellačica. Čisti znesek teh poezij je namenjen za Jellačičev zavod.
* Dragotin Lanyi pripravlja zgodovino narodov v slavenskem jeziku, ki se bo, ko se bo pretresla brez odloga natisnula. Celo delo bo sedem razdelov imelo in je namenjeno za gimnazijal-ne šole na Slovaškem, Moravskem in Češkem, in zavolj tega je tudi gospodu ministru uka na tem ležeče, da se kmalo natisne.
Gospod Venceslav Janda, bivši fajmošter, je lete dni u Strasburgu na Koroškem zameri. On je zapustil za slavjansko slovstvo imeniten rokopis, ki šteje 210 velikih pol. Naš pre-čast: gosp. knezo — škof so mende osker-beli, da to imenitno delo v zgubo ne pride.
(Bčela.)
Odgovorni vrednik: Dragotin Melcer. — Založnik in tiskar Jožef Blaznik.
\ milni list št. 11. k ljubljanskim časniku.
Št. 835.
Oznanilo.
(39.) 2
Most čez Savo pri Verijah spet narediti, se je po oznanilu tukajšne vradnije od 9. januarja 1851 št. 113, dražba na 19. januarja 1851 odločila.
Ker k tej dražbi ni nikogar bilo, bo 2. aprila 1851 "spet dražba v hiši okrajniga poglavarstva ob 10. dopoldne.
K dražbi se tisti, ki mislijo to prevzeti z pristavkam povabijo, da je za delo na
skalovju...... . t3 gold. 50»/„ kr.
za zidarsko delo in pripravo ...... • 12 „ 11 „
za tesarsko delo . . . 619 „ n „ za kovaško delo. . . . 45 „ 13 „ odločenih, in de se zamore v tukajšni" vradnii pregledati popis stavbe, vzeta mera, preračun stroške in dražbine pogodbe.
C. k. okrajno poglavarstvo Ljubljana 6. marca 1851.
Št, 562.
Oznanilo.
(37.) 2
Visoko c. k. višje vodstvo za kuminikacio je na predlog z razpisam od 27. januarja 1.1. št. 743/F. za dobro spoznalo, de zamorejo tudi neposredno na cestah Male pošt obstoječe poštne ekspedecie popotnike v Male pošte sprejemati proti tem, de se sledečih odločb derže.
1.	De se smejo popotniki od teh poštnih ek-spedicij v Male pošto vzeti, ako je v vozovih dovolj prostora zanje.
2.	De poštne ekspedicie sicer do vsake na cesti zadevajoče Male pošte ležeče poštne vradnije zamorejo popotnike po pošlni postaji sprejeti, vendar ne d alej, kakor do konca Male pošte.
3.	De poštne ekspedicie od popotnikov, ktere na vozove vzamejo, voznino po poštnih miljah od kraja poštne ekspedicie do poštne vradnije z poštno postajo tirjajo, do ktere se popotniki z Male pošto peljejo.
4.	De imajo tisti popotniki, ki se peljejo z Male pošto do kraja kjer je le poštna ekspedicia in ne poštna postaja, voznino vsakbart do poštne postaje, ki perva za zadevajočim krajem poštne ekspedicie leži, odrajtati.
Tedaj imajo pravico popotnike na Male pošto jemati:
C. k. poštne ekspedicie vRadicah za kraj do Zidaniga mosta potem do Zagreba in Siska.
V Višnjigori do Ljubljane in Karlovca VSenožeču „	„ Tersta
To se s tem pristavkam očitno naznani, da je doba, ki ta naredba veljavo zadobi na 1. aprila postavljena glede poštnih ekspedicij v Radičah in Višnji gori, med tem ko je poštna ekspedicia v Senožečah že popred to pravico imela.
C. k. poštno vodstvo Ljubljana 3. marca 1851.
Hofmann I. r.
št. 149.
Oznanilo.
(36.) 3
Podpisano c. k. poštno vodstvo se je namenilo z 1. aprilam 1.1. pošto po voznem potu, ki bo vsak teden trikrat med Kočevjem in Cer-nomljem šla, vstanoviti.
Ta vozni pot bo tiste dni, ko pride ko-čevsko-ljubljanski vozni pot, tedaj v četertek, v seboto in pondelik, iz Kočevja šel in do 4. zvečer v Cernomelj prišel, torej se pridružil černomljo-metliški pošti ki ob 5. zvečer odide.
Pot bo potem v Černomlju prenočil in drugi dan potem ko pride metliško - černomeljska pošta in se pripeljane reči pregledajo, se spet v Kočevje povernul.
Zavolj te nove naprave, bo poštna ekspedicia v Kočevju od te dobe in do naprave c. k. poštne ekspedicie v Poljanah, Starim tergu ali Predgradu z c. k. poštno vradnijo v Černomlju neposredno pisma in liste vožnje pošte zamenjavala.
Kar se s tem sploh naznani.
C. k. poštno vodstvo v Ljubljani 12. marca 1851.
Hoffmann s. r.
št. 1526. Proglas. C32-) 3
C. k. okrajno sodništvo v slovenski Bistrici naznani,- da se bodo po umerlem posestniku Lovretu Mlakarju iz Hošnice po tukajšni sodniški sodbi od 7. t.rn. št. 1 526 tret-jiga aprila tega leta sledeče, dobro ohranjene vina po sodniški cenitvi na javni dražbi s tem pogojem prodale, da se plačilo koj odrajta, in sicer:
Dopoldne ob devetih v srenji Hošnic pri kolodvoru v Pelčahu:
10V2 štartinov od leta 1849 6% „ „ „ 1848 Popoldne ob dveh v občinah Modrase in Verhole blizo kolodvora v Pelčahu, poleg Ptujske ceste :
2 štartina od leta 1850 9 «/a štartinov „ „ 1849
9
2 2
» » » »
1848
1836 1834
v
»
n » » Poslednjič se pristavi, da, ker so skoraj vse vina v velikih sodih, mora kupec posodo sam sabo pripeljati.
C. k. okrajno sodništvo slovenska Bistrica 7. marca 1851.
Wolf s. r.
os.)	Naznanilo	3
gospodam ndam kvajnske kmetijske družbe.
Po sklepu občniga zbora kmetijske družbe 20. listop. 1849 ima vsaki djanski ud po družbinih postavah 2 gold. za letni donesek o pervi polovici vsaciga leta družbini denarnici odrajtati. Ker zna biti, da nekterim ča-stitim g. udam ta postava še ni znana, ktera se na razširjeno občnokoristno delavnost kmetijske družbe opira in se je 1. pros. 1850 začela, jo da podpisani odbor častitim g. udam s tem pristavkam sploh na znanje, da naj se za leto 1850 na dolgu ostali donesek druz-binim podružnicam odrajta, g. udje Ljubljanske okolice in Verhniške podružnice pa odboru kmet. družbe v Ljubljani, berž ko je moč.
Odbor kmetijske druibe t> Ljubljani 9. sušca 1851.
(340
Oznanilo.
V Ljubljani v Blatni vasi pod hišno štev. 126 je novo in pravo seme Lucernske (nemške) 'detelje na prodaj in se dobi funt po 24 krajcarjev.