List 44.
Gospodarske stvari.
Pepel in razločki med gnojivostjo pepelov.
Znano je — piše prof. Povše v ,,Qosp. Listu4' — da je pepel silno koristen gnoj posebno za senožeti, in izkušnje učč, da uže jeseni na senožeti potresen še bolje zda, kakor če ga še le spomladi raztrosimo. Gotovo k temu pripomore jesenska in zimska moča, ki ga dobro raztopi in do korenin travnih rastlin dovede. Spomladi so pri nas navadno precej hudi vetrovi, ki gotovo ne pospešujejo razmetavanja pepela, pa ga tudi odnašajo ali odpihavajo s travnikov. Kakor se zgodaj jeseni posejano žito do zime lepo razraste, da zamore potem takoj spomladi, ko se narava zopet prebudi, vspešno rasti, tako tudi jesensko pepelenje utrdi travne korenike, katere spomladi zgodaj čvrsto požen6. Koliko pepel izda, naj omenjam le to, da smo na naših šolskih senožetih letos trikrat — vsaj silni poletni suši vkljub — kosili in da je bila tudi tretja košnja prav povoljna, gotovo bolja kakor druga na sosednih senožetih.
Treba pa znati, da iz slehernega le3a pepel n i enake vrednosti. Najvažniša obstojna dela pepela sta: Kali ali pepelik ia fosforova kislina. Po kemiških preiskavah našlo se je, da v 100 delih se nahaja:
kalija      fosfor, kisline
v pepelu  iz bukovih polenov    16*4              7*5
„         iz bukovega vejevja  15*1            11*6
„         iz hrastovih drv           8'4              3*4
„         iz borovih drv            15*1              6*2
„         iz borovega vejevja   174              61
„         iz smrekovih drv         8*6              7*6
„         iz hojknrh drv             5*4              4*2
Iz tega razvidimo, da ni vse eno, ali smo potrosili na 1 oral travnika 25 cent. bukovega ali 25 centov hrastovega pepela; bukov pepel je ravno dvakrat toliko vreden, kakor hrastov.
Po teh zanesljivih številkah naj se tedaj naši gospodarji ravnajo, ko potresajo pepel na senožeti, posebno pa, ako ga kupujejo , da odločijo pepelu iz bukovih drv veliko večo ceno, kakor onemu izvirajoeemu iz takih krajev, kjer le hrastov les žgo.
Pepel od šote ima v sebi sicer jako malo kalija in fosforove kisline, zato pa ima dokaj ogljenčevokislega apna in gipsa v sebi, ter je za potrošenje po detelji
350
prav dobro porabljiv; detelje namreč ljubijo gips, sploh apnene redilne snovi.
Gospodarji! porazumite se s svojimi gospodinjami, da vam prepuste ves pepel, katerega one za borne groše dosedaj prodajajo; potresite ga takoj sedaj jeseni na senožeti; videli bodete v prihodnjem letu, kako zgodaj bo treba iti kosit prvo seno in kako obilna bo o ta v a.
Potolažite svoje gospodiuje, da vsled pepelenja senožeti bo pa toliko več sena, vsled tega bo mogoče bolje ia več krav rediti, od katerih bo gospodinja dobivala več mleka in masla, ter se bo zamogla bogato odškodovati za one borne groše , katere je dobivala za pepel.
Pepel pa oživi tudi razvoj žlahniših trav, posebno tudi deteljic, Sploh bodete gospodarji zadovoljnimi videti res lepo zeleno trato namesto dosedanje ru-jave , gole, ka or tudi drugače mogoče ni, ker vsled pomanjkanja živeža morajo tudi travniki opešati. Kakor njive, tako tudi senožeti zahtevajo oskrbovanja, pridnega obdelovanja in gnojenja. Zapomniti si moramo, da zemlja pravi: Obdelaj ti mene ali te pa jaz izdelam!