i>oštnind plaČaiSQ f Štev. 14. _...>'_________ m&onmmt 31'III 1939 , ' * Pbsamerna ifcv. Din V* V Llubljani, dne 31. marca 1937;—- teto XV. Upravništvo „0omovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5 Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11., telefon 3122 do 3126 Izhaja vsaic%|trtek M^mmmmmbM Naročnina za iu/emstvo: Četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za tat« zemstvo razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno iS Din' Amerika letno 1 dolar. — Račun poštne hranilnice, podružnice v Ljubljani, št. 10.711? Prvi banovinski zbor Jugoslovenske radikalne kmetske demokracije V zadnjih tednih so se v vseh srezih dravske banovine osnovale sreske organizacije nove vse-državne politične stranke Jugoslovenske radikalne kmečke demokracije. V torek so se zbrali v-Ljubljani odposlanci vseh teh organizacij, da si izvolijo še začasno b&novinsko vodstvo stranke. Zborovanje se je vršilo v ljubljanski Kazini. Prisotnih je bilo nad 150 zastopnikov. Dalje so se udeležili zbora minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivan Pucelj, ban g. doktor Drago Marušič, podbati g. dr. Otmar Pirkmajer, slovenski senatorji in narodni poslanci, številni člani banovinskega sveta, župani vseh štirih naših avtonomnih mest in več drugih županov, namestniki senatorjev in poslancev in mnogi drugi javni delavci. Zborovanje je dopoldne otvoril ljubljanski župan g. dr. Dinko Puc v svojstvu predsednika pripravljalnega banovinskega odbora. Zahvalil se je' zborovalcem za tako častno udeležbo in pretita! nato pismo ministra za trgovino in industrijo g. dr. Kramerja, ki je sporočil tople pozdrave vsem odposlancem in jih prosil, naj opravičijo njegovo odsotnost, ker je bolan. Predsednik g. dr. Puc je podal nato besedo ministru za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivanu Puclju, ki je v daljšem govoru orisal razvoj političnih dogodkov po volitvah in se na kratko dotaknil vseh perečih vprašanj našega javnega življenja, v prvi vrsti gospodarskih in socialnih, ki obvladujejo danes vse druge. Poudarjal je, kako vlada neprestano in skrbno išče sredstev in načinov, s katerimi bi se mogla omiliti silna bremena krize. Večina teh težkoč ni le naša, marveč trpi pod njimi ves svet. Naše nadloge so v največji meri le posledica splošnih svetovnih gospodarskih težav. V zvezi s poročilom o delu vlade je g. Pucelj s priznanjem in zahvalo omenj?) izredno požrtvovalnost in delavnost odsotnega ministra dr. Alberta Kramerja, ki je zadnje mesece vodil dve naporni in odgovorni ministrstvi, pobudno sodeloval pri zakonodaji, po vrhu pa vodil kot generalni tajnik JRKD še dela za organizacijo stranke v vsej državi in še posebej se je brigal za vse zadeve iz Slovenije. Njegovo že itak rahlo zdravje temu velikemu naporu ni bilo kos in tako mora sedaj na odločno zahtevo zdravnikov nekaj tednov posvetiti svoji telesni okrepitvi. Naposled je g. minister omenil razne izmišljotine, ki se vedno nanovo razširjajo med ljudi z namenom, da bi zasejali nezaupanje med ljudstvo. Sem spadajo zlasti tudi zlohotne vesti o našem denarju, ki so že jeseni prinesle našemu narodnemu gospodarstvu nepopravljivo škodo, a jih kljub temu gotovi ljudje vedno zopet nanovo kujejo in širijo. Podkrepil je nedavno izjavo finančnega ministra s poudarkom, da so vsi odgovorni činitelji v državi soglasni v volji, odločno preprečiti vse. kar bi moglo omajati zaupanje ljudstva v naš dinar. Za ministrom g. Pucljem je narodni poslanec g. dr. Stane Kape poročal o dosedanjem delu za ustanovitev nove politične stranke. Navedel je glavne razloge, ki zahtevajo, da dobe poslanci in senatorji trdno zaledje v močni in dobro organizirani vsedržavni stranki. Poslanec dr. Rape je pozival na vztrajno delo in naglašal, da poslanci in senatorji za svoje delo nujno potrebujejo opore celotne javnosti. Zato je treba ustanoviti organizacije tudi po onih krajih, kjer se to doslej iz kakršnegakoli vzroka še ni zgodilo. Predsednik g. dr. Puc je nato prešel na volitve in sporočil, da je treba izvoliti po pravilih JRKD začasni banovinski odbor iu iz njega še ožji izvrševalni odbor. Na njegov predlog so bili poverjeni predsedniki vseh sreskih organizacij z nalogo, da v opoldanskem odmoru sestavijo kandidatno listo. Na popoldanskem zborovanju je bila predložena lista soglasno izvoljena. Začasno vodstvo nove stranke je za dravsko banovino sestavljeno tako-le: predsednika: ministra dr. Albert Kra-mer in Ivan Pucelj; podpredsedniki: posestnik v Vižmarjah Ivan Pipan, župan v Ljubljani dr. Dinko Puc, župan v Mariboru dr. Franjo Li- pold in predsednik Narodne strokovne zveze v Ljubljani Rudolf Juvan; tajnika: narodna po^ slanca dr. Stane Rape in Milan Mravlje; blagajnik: uradnik v Ljubljani Fran Marn; njegov na-* mestnik: kmetijski načelnik v pokoju v Ljub-< Ijani Ivan Sancin. | Odborniki so: vsi predsedniki sreskih organizacij JRKD, odnosno njihovi namestniki; vsi narodni poslanci in senatorji in vsi člani banskega sveta, ki so člani stranke. Dalje so v odboru: načelnik v pokoju v Ljubljani Adalf Ribnikar, posestnik v Prepoljah Ivan Kirbiš, tajnik Delavske zbornice v Ljubljani Ivan Tavčar, ravnatelj OUZD v Ljubljani dr. Joža Bohinjec, zasebni nameščenec v Ljubljani Jožko Zemljič, industrijec v Središču Jakob Zadravec, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug v Ljubljani Fran Trček, posestnik in župan v Lescah Ivan Ažman in posestnik in gostilničar v Gotni vasi pri Novem mestu Josip Matko. Začasni izvrševalni odbor sestavljajo: dr. Albert Kramer, Ivan Pucelj, Adolf Ribnikar, Ivan Pipan, dr. Dinko Puc, dr. Franjo Lipold, Fran Marn, Ivan Tavčar, dr. Joža Bohir.;ec, Jožko Zemljič, dr. Ernest Kalan, Ivan Kirbiš, Jakob Zadravec, dr. Milan Gorišek, Joso Ravtar, Fran Trček, Ivo Sancin, Anton Koder, Anton Jug, Ivan Ažman in Josip Matko. To vodstvo bo do konca izvršilo >rganizacijo JRKD v Sloveniji in pripravilo vse potrebno za redno banovinsko skupščino, na kateri bo ustanovljena končna banovinska organizacija in izvoljeno končno vodstvo nove stranke. Poverjenikom, članom in prijateljem Vodnikova družba je zaključila s svojim občnim zborom 22. marca šesto leto obstoja in delovanja med našim narodom. V kratki dobi je družba razposlala okoli po' milijona knjig med narod in s tem opravila ogromno delo na polju ljudske prosvete. Za letos namerava odbor izdati naslednje knjige: Vodnikovo pratiko, ki bo še obilneje opremljena kakor dozdaj in bo prinesja poleg lepih slik v bakrotisku mnogo člankov pestre vsebine; Pupin: «0(1 pastirja do izumitelja*, II. del; Ravljenov roman «Tulipan», ki opisuje življenje naših izseljencev na Westfalskem; leposlovno knjigo. Od predloženih rokopisov za to knjigo bo odbor izbral najboljše delo. Poverjeniki, preglejte svoje nabiralne bloke, ali so vsi vaši lanski člani že pristopili k Vodnikovi družbi za tekoče leto! Omahljivce izkušajte takoj pridobiti. Letošnji književni program naj vam vlije novega poguma in vzpodbude, da boste s podvojeno silo nabirali člane Vodnikovi družbi. Ne strašite se dela, saj delate za naš narod, za njegovo izobrazbo! Naj ne bo v vašem okolišu prijatelja in znanca, ki bi ne bil član Vodnikove družbe! Vsak stari član Vodnikove družbe naj podpira svojega poverjenika pri njegovem delu s tem, da pridobi družbi vsaj enega novega člana. To prosvetno delo naj mu bo v čast in ponos! Torej na delo za Vodnikovo družbo, da ji pridobimo z združenimi močmi in vztrajnim delom čim večjo armado članov! Na delo za procvit in napredek Vodnikove družbe! Pomagajte Koroški Beli in Javorniku Bilo je v času vojne. Sirene so tulile. Njih jok je sprejemala strma Mežaktja in ga še bolj grozotnega odbijala na cesto, kjer se je gnetla delavska množina, iskajoča varnega zavetja. <na o razdolžitvi kmetov. £ Na predlog g. Horvata je zbor sklenil, da se pošljejo vdanostna izjava Nj. Vel. kralju in pozdravne izjave ministru za trgovino in industrijo g. dr. Kramerju, pomočniku ministra za trgovino in industrijo g. Mohoriču, banu dravske banovine g. dr. Marušiču in predsedništvu Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani. Sprejete so bile naslednje resolucije: Ministrstvo za trgovino in industrijo se naproša, da ugotovi s pomočjo obrtniških zastopnikov in strokovnjakov vse one trdote v obrtnem zakonu, ki so na kvar obrtništvu, in jih predloži narodnemu predstavništvu v svrho dodatka k obrtnemu zakonu. Finančno ministrstvo pa se naproša, da iz-posluje zmanjšanje osnovnega davka za pridob-nino za dva odstotka in ukinjenje dopolnilnega davka za vse male obrtnike. Bodoči zakon o socialnem zavarovanju delavcev naj se izvede ob sodelovanju obrtniških zastopnikov. Nadalje je zbor sklenil naprositi narodnega poslanca gosp. Žemljica, ki ga je v ljutomerskem srezu volilo izmed 2000 obrtniških volilcev najmanj 1800, naj se v narodni skupščini zavzame za obrtniške koristi. [ho. jpre in h le tooc Politični pregled Z akcijo, ki jo je započel za gospodarsko ob- 0 podunavskih držav francoski ministrski ■dsednik Tardieu, se bavi resno tudi Anglija 1 5 jigleški ministrski predsednik Macdonald sklical konferenco štirih velesil, lije, Francije, Nemčije in Italije. Konferenca >o bavila z načrti za gospodarsko preosnovo unavskih držav in se zdaj vrše pogajanja, kje daj naj bi se vršila. Kako želijo rešiti velesile unavske države iz gospodarskih težav, še ni o. la Daljnem vzhodu so nastali novi zapletijaji o bila pogajanja za premirje med Kitajci in Japonci prekinjena zaradi nepopustljivosti Japoncev, ki kljub načelno sklenjenemu premirju nočejo umakniti svojih čet s kitajskega ozemlja pri Šanghaju. Vse kaže, da vojne med Kitajci in Japonci še ni konec. ČEPLJE V BELI KRAJINI. Pri nas so se hudo razmnožile divje svinje. Na sv. Jožefa dan je g. Jurij Valetič ustrelil mladega divjega prašiča. GORENJA VAS. V gostilni pri Anžoku se je vršil nedavno ustanovni občni zbor JRKD za občino Trato. Najbolj razveseljivo je, da so se se- stanka udeležili najrazličnejši možje ne glede na nekdanje stranke. Gorenja vas je bila zastopana z 42 udeleženci, a tudi ostale vasi niso mnogo zaostajale. Uvodni govor je imel sklicatelj župan g. Fran Jelovčan, ki je daleč znan po svoji delavnosti. On je tudi zaključil zborovanje, ki je trajalo nad dve uri, s pozivom na vse zborovalce, posebno pa na novoizvoljene odbornike, naj delujejo v smislu programa za razširjenje stranke. HOBOVŠE PRI STARI OSELICI. (Smrtna kos a.) Po dolgotrajni bolezni je umrl 23. marca posestnik g. Franc Debeljak, star 78 let. Pokojnik je bil dober gospodar. Pogreb je bil 25.'marca ob lepi udeležbi občanov. Pokojniku blag spomin! —Velikonočne prazniki smo proslavljali pri debeli snežni odeji. Ce ne bo kmalu pripihal topel jug, bo žito pod snegom uničeno. HRASTNIK. Ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD, ki se je vršil v Dolinškovi gostilni, so v velikem številu posetili zastopniki vseh slojev iz Hrastnika, Dola in okoliških vasi. Občni zbor je otvoril g. Nande Roš, za njim pa je povzel besedo banovinski svetnik in predsednik sreske organizacije JRKD, laški župan g. dr. Fran Roš, ki je ugotovil, da je zdaj prav zaradi hudih življenjskih neprilik še zlasti potrebno okleniti se vsedržavne stranke. Za $voja izvajanja je žel g. dr. Roš odobravanje vseh zborovalcev. Izvoljen je bil krajevni odbor, v katerem zavzemajo: predsedniško mesto ravnatelj g. Gnus, podpredsedniško g. Nande Roš, tajniško šolski upravitelj g. Vitko Jurko, blagajniško pa g. Avgust Dolinšek. LAŠKO. Naša krajevna organizacija JRKD je imela 23. marca svoj ustanovni občni zbor. Vodil ga je sreski šolski nadzornik g. Potočnik Ljude-vit. V daljšem poročilu je podal sliko gospodarskega položaja član banovinskega sveta gospod dr. Fran Roš, ki se je v nad eno uro trajajočem govoru dotaknil vseh perečih vprašanj. Njegovemu izvajanju so poslušalci z zanimanjem sledili in ponovno živahno pritrjevali. V organizacijo se je takoj vpisalo preko 100 članov. MEDVODE. Pripravljalni odbor JRKD za občino Medvode objavlja, da bo ustanovni občni zbor krajevne organizacije JRKD 3. aprila ob pol 16. v občinski pisarni v Medvodah. SEVNICA OB SAVI. Prosvetno delo Sokola v Sevnici je bilo v mesecu marcu zelo plodovito. Uspeh društvenega dela se je pokazal na petih prireditvah. Uprizorjene so bile tri gledališke igre, vršilo se je poučno predavanje dr. Mušiča in v nedeljo 20. marca zvečer smo imeli v sokol- p »an Albreht: Mora ;Ali si vesel, dragec?* je hitela, medtem ko |e il on kakor vklenjen. «Zdaj šele vidim, kako li isto moj...» j Konrad je mrl od besa in boli in preklinjal v Brc u Cincljo' samega sebe in ves ta čudni svet, a dekle je kakor trepetlika podrhtevalo: ;Si srečen? Bala sem se, da boš nejevoljen, jj) aisi, jeli, da nisi? Joj, kako sem blažena, ti zlati, edini moj srček!» | «Metka», je izkušal še enkrat in zopet obmolknil, ko je videl, da je dekle kakor blazno ob njem. I «Ali je čuvstvo ali je igra?» je togo razmišljal ;in ni imel toliko moči, da bi se iztrgal dekletu, ki mu je v sladki nadi bolj in bolj strastno ponavljalo, kako mu bo dobra in zvesta ženica. | «To pač ni Zinka», ga je pikalo ves čas iir je •bil kakor mumija, Meta pa je kakor podzavestno Čutila, da je samo zdajle v njeni oblasti, in se iga je le tesneje oklepala: i «Si moj?» f «Sem», je zastokal on, kakor bi pred sodni-1 m priznaval krivdo. Ko ji je nazadnje obljubil, da jo vede pred roi ar, mu je šele pomagala iz bajte. Potlej je ka-predramljen mrlič mimo Preloma in Oklade ia\ il v Golševo. Koliko pelina lahko kane v slad-pki napoj, se mu dotlej še ni sanjalo, to noč pa se je naužil toliko, da je bil potem ves dan potrt Jn bolan in čisto izgubljen. Inženier VeseLsr. ki.ie. proti poldnevu prišel pogledat v pisarno, se mu je čudil: «Ste slabo spali, veselinko?» Konradu so se tresle roke in glas: «Bolan sem.> Inženjer ga je premeril z očmi in se nasmehnil, a popoldne se mu je videl Parapat še boli bled. «Ali vas nisem že večkrat svaril, mladi grešnik ?> ga je po očetovsko potrepljal po rami, ko je videl, da mu nobeno delo ne gre od rok. Pisač se je sključil kakor živ kup nesreče. «Saj ni nič,> se je branil, «in tudi pil nisem sinoči.. Inženjer je namežiknil: «Preveč sladkosti, a?» «Ne, ne,» je jeknil Parapat, cpreveč bridkosti.> «Kaj blebetate, Konrad?» se je rogal Vesely. «Pojdite k vragu z melanholijo.> Konrad Parapat si je z obema rokama podprl glavo in kakor tovarišu v predmestni gostilni prostodušno priznal: «Polomil sem ga, nesmrtno polomil...> Spokorniška poparjenost lahkoživega pisača je inženjerja nagnala v divji smeh in se je tako krohotal, da je kihal in prhal, ko je Parapat jecljal: «Verujte, da je danes zelo resno .. .j> «Kaj se mislite celo ženiti?» se je še vedno v smehu pozibaval inženjer ter debelo pogledal, ko je Parapat prikimal in jel počasi pripovedovati. kako se. j« odločil. «Morda bo res najbolje za vas», se je šele počasi zresnil inženjer Vesely. «Samo čemu potlej taka srčna bridkost? Po navadi ljudje vriskajo ta čas, vi se pa držite kakor dež na pratiki. Se zibanja bojite ?> «Ne bi se bal.. .> je vzdihnil Parapat. «No?» «Dve sta na tem .. je Kouradu vleklo glavo med rame. Inženjer je tlesknil z jezikom: za tako bolezen tudi 011 ni vedel leka. «Eno vzeti, drugi šteti>, je bil nazadnje njegov edini svet, ki pa Konrada Parapata ni čisto nič pomiril. Tih in zamišljen je odslej tičal v pisarni, molčal pri kosilu in puščal večerjo nedotaknjeno. Vina ni niti pokusil in deklinega pripovedovanja ni čisto nič več slišal, tako ga je grizlo in morilo. Tisti večer, ko ga je Zinka s tolikšno radostjo pričakovala, je bil že na potu v Oklado. Na kraju, kjer se je bil hotel posloviti, ko je prvič spremljal Zinko proti domu, je obstal; nekaj se je bolestno zganilo v njem. Zaželel si je, da bi bil tu sam z dekletom. Čisto sama oba in le Bogu edinemu vidna v nočni tišini bi se vodila za roke po slemenih, molčečih v mesečini, in bi samo oko govorilo in srcu srce. Kakor iz naročja božjega vzeta bi hodila tod in bi ju spremljale zvezde in poslušale pesem večnosti, ki bi drhtela v dveh srcih: «Ljubim.s> To ni bil več samo klic telesa po telesu, ampak koprnenje duše po duši, ki bi se v tajin-stvenem sozvoku strnila z njo. ski dvorani pevski in glasbeni koncert. Nastopila sta kot gosta br. Ručman in Razpotnik iz Rimskih Toplic, prvi s pevskimi točkami, drugi kot violinist. S tremi klavirskimi skladbami je nastopil tudi br. Drago Cimperšek kot zelo dober pianist. ,Vsi solisti ko bili deležni mnogo odobravanja za svoja umetniška izvajanja. Ostale točke programa je izpolnil društveni salonski orkester. Zal, da za umetniške prireditve občinstvo še nima dovolj zanimanja, zakaj koncert bi gotovo zaslužil več obiska. — Za velikonočne praznike je bil zopet otvorjen kino v Sokolskem domu. Prihodnje predstave bodo v soboto 2., v nedeljo 3. in v ponedeljek 4. aprila. SV. BARBARA V HALOZAH. (S m r t n a kos a.) Bela žena je vzela iz te solzne doline 26. februarja mlado Matildo Srčičevo iz Bu-diirščaka, ki smo jo na njen rojstni dan 28. februarja spremili k večnemu počitku. Bodi ji lahka žemljica! Bratu, sestrici in staršem iskreno so-žalje! ŠKOCTJAN PRI TURJAKU. Dramski odsek gasilnega društva uprizori v nedeljo ob pol 3. popoldne kmečko veseloigro cPogodbo* v Gasilnem domu. Vabljeni so vsi prijatelji našega gasilstva! SKOPJA LOKA. Ustanovni občni zbor JRKD za Škofjo Loko je bil te dni v Mestni hiši. Obisk somišljenikov je bil zelo lep. G. Zahrastnik je pojasnil pravila stranke in krajevne organizacije. G. Stevo Šink je poročal o sestanku v Kranju, sestavi odbora in razne podrobnosti. Prvi odbor je naslednji: predsednik Stevo Šink, podpredsednik Vinko Zahrastnik, blagajnik Franc Kocjan; odborniki: Josip Hafner, Josip Deisinger, Mihael Luznar, France Goljar in Jožko Pecher; v nadzornem odboru sta Matevž Hafner in Anton Sav-nik. Članarina je 2 Din na leto. VELIKA PIREŠICA. Akademija Sokola v proslavo Tyrševe stoletnice v nedeljo 20. marca se je izvršila nad vse svečano ob povoljni udeležbi članstva kakor tudi prijateljev Sokolstva. — V nedeljo 3. aprila ob 15. vprizorimo v šolskem poslopju veseloigro «Moč uniforme*. Pridite! Huda žena. Pohleven možiček je počasi stopal proti domu od pogreba, ko je pokopal svojo hudo ženo. Ko je šel skozi ulico, mu je priletel kos opeke na glavo. «Glej, glej, žena je že v nebesih*, je vzkliknil, ko je pogledal kvišku. Hotel je dalje, ali tik pred njim je siknilo: «Si moj?* Zdrznil se je in se ozrl okrog. Ne, saj rri bila Meta, temveč zgolj hipen privid! Malo je še postal in se nato vrnil v Golševo, kjer je začel pisati dolgo pismo. «Preden se vidiva z Zinko, mora biti vse jasno in čisto*, si je dejal in jel rotili drago v pismu, naj mu odpusti, kar je morda morala trpeti zaradi njega. Kmaiu bo trpljenja konec, samo malo naj počaka, ženske pa, ki ji je doslej vse zaupa-vala, naj se ogiblje in naj ji tudi o tem pismu De pove čisto ničesar. Vedno lepše in slajše so bile besede, samo skrivnosti, ki mu utriplje pod Lomom, Konrad ni omenil. Skoro do zore je pisal in na koncu prosil Zinko, naj ga v nedeljo po večernicah počaka pri znamenju pod hrastom, da se pomenita še o vsem, česar ne more in noče nipisati. Potlej bo govoril čimprej tudi z njenim očetom. Dotlej bo mislil nanjo, samo nanjo. Vprav ob času, ko je Zinka z bridkostjo spoznala, da je zaman prečula noč in čakala, je Konrad Parapat ugasnil luč. Bil je vesel, da je našel, česar je nevede že davno iskal. XII. Zlepa ni grenkejšega občutja mimo onega, ki navda človeka, kadar je vso noč česa pričakoval, pa mu jutrnji vzor prežene nado, ki ga je varala čez noč. Takšna smrtna grenkoba je navdala Zinko, ko so se s svitom vred jeli zbirati kosci pred GOSPODARSTVO Sejmi 3. aprila: Sv. Lenart-Zabukovje, Zgornji Tuhinj. 4. aprila: Vojnik, Turnišče, Loški potok, Ribnica pri Kočevju, Jagnjenica pri Št. Juriju pod lvu-mom, Krka-Podbukovje, Vače, Studenec-Ig, Sv. Lenart pri Mariboru, Murska Sobota (za živino), Rogatec. 5. aprila: Metlika, Stara Cerkev, Bušeča vas, Ho-tedršica. 6. aprila: Vransko. 9. aprila: Radohova vas. Cene tujemu denarju Na zagrebški borzi smo dobili v valutah: 1 ameriški dolar za okrog-56 Din; v devizah: 100 nemških mark za 134403 do 1354-83 Din; 100 italijanskih lir za 292-27 do 294-67 Din; 1 ameriški dolar za 56-33 do 56-61 Din; ICO francoskih frankov za 222-48 do 223-60 Din; 100 češkoslovaških kron za 167-C9 do 167-95 Din. Vojna škoda se je trgovala po 225 do 228 Din, investicijsko posojilo pa po 63 Din. Kratke vesti = Izpopolnitev predpisov o denarnem prometu s tujino. Finančni minister je izdal dodatek k deviznemu pravilniku, s katerim se izpolnijo nekatere vrzeli v dosedanjih predpisih. Na vi-dirane potne liste so pooblaščene banke doslej lahko prodajale našim državljanom in inozem-cem, ki stalno žive pri nas, valute in devize do protivrednosti 10.000 Din. Ta znesek se sedaj zmanjša na 5000 Din. Posebno važna je v omenjenem dodatku točka, po kaleri morajo vse ustanove in vsi zasebniki prijaviti Narodni banki do 10. aprila vse svoje terjatve, ki jih imajo v tuji valuti v inozemstvu, in tudi vse v inozemstvu založene vrednostne papirje, glaseče se na tuje valute. S tem se namerava ugotoviti, koliko našega kapitala je naloženega v tujini. Sodi se, da gre za stotine milijonov dinarjev. Vrnitev tega denarja bi bila velika olajšava za naše gospodarstvo. Novi predpisi sicer ne vsebujejo še nikakih hišo. Priznati si je morala, da'je čakala Konrada zaman in da ga morda sploh ne bo pričakala nikoli več. V skeleči boli se je vrgla na posteljo in si v obupu pulila lase. V očeh jo je suho žgalo, pa ni mogla jokati, samo: «0 Bog!» je nemo klicalo srce. Vrvenje glasno govorečih koscev, ki so odhajali v senožet, je občutila kakor hrušč po-grebcev. Da bi že saj zabili in dvignili krsto ter jo odnesli! Umreti, oj nebeški Bog, umreti... Trenutja so kot ognjene kose počasi mahala po njej. Bilo jih je za dolgo večnost, a pri podružnici je ura odbila šele pet. Iz veže je zaslišala Cincljo, da sama ni vedela kdaj: «Dobro jutro, mati Tršarjeva! Kako je kaj z Zinko?* cHvala Bogu in tudi vam, Barba, ki ste si tolikanj prizadejali z njo! Dokler živim, vam tega ne pozabim*, je živahno pravila mati. Sinoči je pripela domov kakor fant. Ne moreni vam povedati, kako sem je bila vesela! Zdaj še spi in je ne maram buditi. Spanje človeka najbolj pozdravi in okrepča, ali ni res?» «Da ste le zadavoljni*, je sladko zavila Cinc-lja, Zinki pa je bilo, da bi ji zarinila nož v srce. iKača pošastna*, se ji je gnusilo in je nemo tožila": «Kaj sem le vendar mislila in kam sem gledala, da sem jo tako slepo poslušala in čez trn in strn letala za njenimi lažnivimi vabami!* V trpkem obtoževanju same sebe je čula znova materin glas: določb za obvezno vračanje v tujino prenesenega kapitala, vendar je pričakovati, da bodo take določbe izdane, čim bodo izbrani podatki o višini te glavnice, ki jo imajo naše ustanove in zasebniki v tujini. Kdor ne bi do 10. aprila podal te prijave, bo kaznovan z denarno kaznijo do 300 tisoč dinarjev. Za ureditev plačil zapadlih obveznosti nasproti tujini v času omejenega dodeljevanja deviz vsebuje dodatek posebne določbe, ki bodo veljale do 30. aprila. Ob roku dospelosti se lahko poravnajo obveznosti nasproti inozemstvu preko pooblaščenih bank s položitvijo ustrezajo-čega zneska dinarjev na začasno vezan dinarski račun inozemskega upnika. To velja za plačevanje na podlagi odobrenja Narodne banke za obveznosti, nastale zaradi uvoza pred 21. decenv brom 1931., in za plačevanje na podlagi rednih listin o uvozu po 1. januarju letos. Da ne bi naši izvozniki brez potrebe zadržavali v tujini za izvoženo blago dobljenih tujih plačilnih sredstev, je odrejeno, da se morajo dobljene devize pre« nesti v državo v času 45 dni (doslej v času treh mesecev) od dneva, ko je bilo blago izvoženo, č« ne dokažejo posebne potrebe za podaljšanje tega roka. = Zadružni tečaj, ki se je vršil na državni dvorazredni trgovinski šoli v Ljubljani, se je zai ključil 23. marca. Tečaja se je udeleževalo 36 kmečkih fantov iz vseh krajev dravske banovine, Dovršili so tečaj razen dveh vsi, med njimi dva z odličnim uspehom. Bil je to že 18. zadružni tečaj in je iz vseh teli tečajev izšlo že 639 zadružnih delavcev, od katerih se mnogi prav marljivo ndejstvujejo na zadružnem polju. ,, = Zimski kmetijski tečaj na Vrhniki. V nedeljo 6. marca se je v Rokodelskem domu na Vrhniki na slovesen način zaključil šesttedenski Sadjarji! Če hočete imeti v jeseni lepo sadje, morate že sedal spomladi uporabljati za škropljenje sadnega drevja 2L R B O R I N, ki Vam zanesljivo zatre vse škodljivce. — Zahtevajte brezplačno navodila in cenike pri tvrdki: CHEMOTECHNA, družba z o. z. v Ljubljani, Mestni . vrta oglasil deček, a mati: «V Golševo boš zletel po cigaret in tobaka za kosce, samo čvrsto se usukni, da boš do malice nazaj.* t «Dvakrat, če hočete*, je bil mali takoj pripravljen, a Zinka je drhtela: «Ali naj bi šel tudi k nje.nu, da mi sporoči vsaj besedo?* «Ne!* je iz bolečine uporno kriknil dekletov teptani ponos. Zatem je slišala, kako je Domen odbrzel iz-pied hiše, medtem ko sta mati in gostačka krmili živali. «Čeprav do opoldire spi,* je po dvorišču grede Tršarica spet omenila Zinko in povedala, kako je sebe in dekleta zaobljubila na božjo pot. «Blaž je tudi zadovoljen, ko se je vse tako lepo obrnilo na bolje*, je pravila gostački in ji celo zaupala, kako je Tršar na volji, ko vidi, da Zinko in Načeta tako rekoč santo vleče skupaj. Vmes je na gosto jezi^ala Cinclja: «Jaz sem zmeraj pravila, da sta ta dva kakor ustvarjena drug za drugega. O, kolikokrat sem prigovarjala dekletu, naj ne zametuje samo svoje •sreče! Da me je le slušalo. Kakor bi bila mojaT lastna hči, tako sem tega vesela.* Mati Marta je stopila v hišo in prinesla žen-ščini jedi in pijače venkaj na klop. «Saj vem, da storite dobro, kjer morete*, je iskreno priznavala. Zimski kmetijski tečaj. Po zadnjem predavanju je jsreski načelnik g. Znidarčič še enkrat izčrpno Drisal veliki pomen takih tečajev in se v toplih Desedah zahvalil udeležencem za obisk in vsem prirediteljem, zlasti organizatorju tečaja, sre-skemu kmetijskemu poročevalcu g. inž. Mucku, •in pa domačinom, ki imajo glavno zaslugo za lep uspeh tečaja. Na tečaju, ki se je vršil trikrat tedenski? ob popoldnevih, je znašala povprečna udeležba 170 oseb. Prihajali so tečajniki iz vse okolice, celo po dve in tri ure daleč. Predavalo se je vsega skupaj 45 ur. i «= Posredovalnica za kmetijske pomočnike in pomočnice v dravograjskem srezu. Dne 21. marca se je vršil pri sreskem načelstvu na Prevaljah sestanek županov, odnosno kmetijskih odbornikov tiz občin Prevalj, Mežice, Črne, Tolstega vrha, Kotelj, Libelič, Marenberga in Mute. Na sestanku, ki se je vršil v svrho ustanovitve posredovalnice za kmetijske pomočnike in pomočnice (hlapce, dekle, pestunje in podobno), je sreski kmetijski poročevalec pojasnil udeležencem pomen te važne ustanove v srezu, kar so vzeli prisotni zastopniki občin z zadovoljstvom na znanje. Na čelu posredovalnice je odbor, ki ga sestavljajo sreski kmetijski poročevalec kot stalni predsednik, zastopnik sreskega kmetijskega odbora in osem zastopnikov občinskih kmetijskih odborov navedenih občin. Posredovalnica prične v kratkem delovati. Želeti je, da bi nova ustanova, ki je važnega pomena tako za delojemalce kakor tudi za delodajalce, dosegla svoj namen v polni meri. t= Licenciranje bikov v dravograjskem srezu. Sresko načelstvo na Prevaljah razglaša, da bo letošnje licenciranje plemenskih bikov v srezu dravograjskem v dneh 11., 12., 13. in 14. aprila 1K> naslednjem sporedu: V ponedeljek 11. aprila v občini Črni na sejmišču za občine Črno, Ko-privno in del Mežice točno ob 9. dopoldne, za občino Mežico in del občine Libuč pa ob 12. na istem prostoru; v torek 12. aprila v občini Prevaljah na sejmišču za občino Prevalje, Sv. Danijel in bližnji del Libuč ob 8. zjutraj, ob 11. v občini Guštanju na sejmišču za občine Guštanj, Kotlje, Tolsti vrh in bližnji del Prevalj, a ob 15. v občini Dravogradu (sejmišče) za občino Dravograd, Ojstrico in Libeliče; v sredo 13. aprila v občini Muti pri mostu za občino Muto, Gortino, Pernice, Sv. Primož nad Muto, Vuzenico, Trbo-nje, Sv. Primož na Pohorju in bližnji del občine Sv. Antona na Pohorju, ob 14. za občina Ribnico na Pohorju, ostali del Sv. Antona na Pohorju in bližnji del občine Orlice - Janževskegai vrha pri Koso vi koči; v četrtek 14. aprila ob 8. v občini Marenbergu za občine Marenberg, Zgornjo Vi-žingo, bližnji del Remšnika in Vuhred na sejmišču v Marenbergu, ob 12. pa v občini Breznem za občine Brezno, ostali del Remšnika, Janževski vrh-Orlico in Kaplo pri gostilničarju v občini Breznem. Živinorejci se opozarjajo, naj priženejo vse na 15 mesecev stare bike. Obenem se opozarjajo vsi bikorejci, da bo sresko načelstvo v tekočem letu strogo pazilo na to, da se skopijo v srezu vsi zakotni biki. Nesnažnih bikov komisija ne vzame v pregled. * Kralj za brezposelne delavce. Sklad za gradnjo in vzdrževanje delavskih ustanov v Beogradu je s sodelovanjem beograjskih ženskih društev pričel zbirati prostovoljne prispevke v korist nezaposlenih delavcev in njihovih rodbin. Nj. Vel. kralj je naklonil v ta namen 12.000 Din in s tem ponovno dokazal svojo plemenitost in svoje stremljenje, da bi v sedanjih hudih časih res pomagal in podprl vsako akcijo, ki gre za tem, da bi se olajšala beda naših delavskih slojev. * Vsi, ki ste v veselju in zadovoljstvu praznovali veliko noč, spomnite se, da je na Jesenicah na tisoče brezposelnih delavcev, žen in otrok, ki so brez najnujnejših sredstev za preživljanje! Darove naslavljajte na: m e s t n o županstvo, aprovizacijski odbor, Jesenice. * Pregled odpustitev na železnici. Kakor poroča «Jutro*, je odrejen ponovni pregled vseh odpuščencev v območju direkcije državnih železnic v Ljubljani, in sicer s posebnim ozirom na dejstvo, da so oni, ki so bili prvotno predlagani za odpustitev, napram tistim, ki so ostali v službi, delno utrpeli veliko socialno krivico. V svrho ponovnega pregleda odpuščencev je pooblaščen ravnatelj železniške direkcije v Ljubljani, g. doktor Borko, da pošlje po proučitvi celotnega akta glavni direkciji državnih železnic nov predlog glede odpustitev. Dejstvo, da je bilo na odločilna mesta javljenih mnogo upravičenih pritožb, in pa posredovanja narodnih poslancev dravske banovine nudijo upravičeno upanje, da se bo to poreče vprašanje pravičneje rešilo. * Smrt uglednega ljubljanskega veletrgovca. V zdravilišču Lassnitzhohe pri Gradcu je pre- minil znani ugledni ljubljanski veletrgovec, tvor. ničar in posestnik g. Ivan Jela čin starejši« Pokojnika, ki je bil neumoren delavec v trgovskih organizacijah in vedno dober rodoljub, so prepeljali v Ljubljano, kjer so ga v torek položili k večnemu počitku v rodbinsko grobnico na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu. Bodi mu časten spomin! * Sestanek kmetovalcev v Guštanju. Dne 20. marca se je vršil v gostilniških prostorih g. Cvitaniča v Guštanju dobro obiskan sestanek kmetovalcev, ki ga je sklical vneti delavec na polju pospeševanja kmetijstva, načelnik podružnice Kmetijske družbe g. Beno Kotnik, posestnik iz Podkraja. Na sestanku sta predavala g g. Rado Lah, ravnatelj Kmetijske družbe v Ljubljani, in Vladimir Pušenjak, višji revizor Zadružne zveze v Mariboru. Sestanka se je udeležil tudi sreski kmetijski poročevalec g. Zdolšek. * Državne vstopnice za prireditve. Z zakonom o izpremembah in dopolnitvah zakona o taksah stopijo 1. aprila v veljavo novi predpisi taksne tarife, po katerih se morajo rabiti za vse prireditve z vstopnicami, ki so zavezane taksi, samo vstopnice državne izdaje. Zato je davčni oddelek finančnega ministrstva opozoril finančne direkcije, naj obveste podrejene davčne uprave, da si takoj preskrbe zadostne količine vstopnic vseh vrst in cen. Posebno se opozarjajo, da se po novih predpisih plača 10 odstotkov doklade na vse vstopnice za gledališke predstave, umetniške koncerte in gledališke predstave prosvetnih društev, za dirke jahalnih društev in za javne vaje in tekme športnih društev. Izvzeta je le javna telovadba sokolskih društev. * Novo odpravljanje brzih in potniških vlakov. Od 1. aprila dalje se izpremeni način odpravljanje brzih in potniških vlakov v toliko, da vsi dosedanji vidni in slišni signali pred odhodom vlaka izostanejo. Sprevodniki ne bodo dajali nobenega signala,- Za preprečenje nezgod je potrebno, da vsak posameznik sam skrbi za svojo varnost na ta način, da med postankom vlaka nemudno vstopi ali izstopi. Zato je potrebno, da se potniki že pred prihodom v postaje, do katere se peljejo, pripravijo na izstop in čimprej izstopijo pri prednjih vratih v smeri vožnje, potniki pa, ki se nameravajo odpeljati, pa brez odlašanja vstopijo pri zadnjih vratih. Po zakonu o železnicah javnega prometa je prepovedano skakanje na vozeče se vlake, odnosno raz vozeče se vlake. Vsak potnik naj se v svojo lastno korist vestno drži danih na« <;Jejhata, dober svet je pa za mladega človeka živ angel varuh.* «Bog daj srečo, no», je Cinclja srebala in cmo-kala, a Tršarica kar naprej: «Nekaj časa je naju z Blažem skrbelo, da bi sfe ne bila zagledala v tistega pijanega žolnirja ali kar je že, saj veste, onega v Golševem, ki ima tako cigansko ime.* :«Jajzasta, mati, ali ste res verjeli?* je karajoče zategnila Cinclja. «Potlej lastnega otroka ne IK) znate!* «1, tako sem mislila. Dekle je mlado in bi mu lahko začele rojiti neumne muhe po glavi...* f «Nikoli*, je odkimavala Cinclja. «Za tako glisto se Zinka še niti ne ozre. Kdor bi hotel vašo premamiti, bi pa že moral biti res gospod, a ne takle pisač! Kaj pa je tole pisunče? Za življenje ima premalo, za smrt spet preveč in se takole preteguje po svetu. Zinka je preveč ponosna, da "ij se takemu obesila za vrat.* ^ Mladenka čuje vse pogovore kakor v blodni jfročici. Materina zaupljiva vedrost jo boli, go-stačkina zavratna lokavost jo grize, da bi planila in se ji zagrizla v goltanec, a lastno gorje jo kakor z ognjenim povojem veže, da ne more nikamor. Niti ganiti se ne more. Samo pod strop strmi in čaka. S cvetjem zastavljeno okno se vrti pred njo, miza, skrinja s podobo Zinkine patrone, vse pleše pred njo, le sama je toga in omrtvela. Včasih strese ozračje grom in Zinka še ve: Skalovje razstreljujejo na cesti, on pa, ki je bil njen, že h cDomen*, dahne Zinka, se s težavo premaga in mu gre odpret. «Zate imam nekaj*, šepne bratec in ji pomoli pismo. «Gospod, ki v Golševem piše, mi je dal,* ji pojasnjuje, «pa pravi, da mu pošlji odgovor. Je rekel, naj ga na vsak način še danes prinesem. Vidiš, kaj mi je dal?* ji pomoli pest bonbonov. «Hočeš?* Zinka ne vidi in ne sliši. Hlastno raztrga ovoj in bere, bere, strmi, spet bere in ne more verjeti. Kakor pijana od radosti začne burno objemati malega brata, ki se čudi: cKaj pa hoče ta dedec od tebe?* Zinka ga dvigne v naročje in se zavrti z njim: cDomenček, to vendar ni dedec.. .* «0, da ne! Saj nosi hlače*, se hoče mali otresti prevelike sestrine ljubeznivosti, ki ga hoče zadašiii 1 aoljubi, T cZinka, kaj si pobesnela?* Mladenka odkima, se smeje, joče, v hipu zapoje in poljublja dragoceni list, ga skrije v nedrje, spet objame brata in ga stiska in ljubkuje, da se nazadnje Domen res prestraši: «Mati, na pomoč, Zinka je ob pamet!* «Tepček, boš tiho!* ga v smehu zakroti sestra. «Ali ne vidiš, da sem samo tako neskončno vesela?* Mali se vstopi prednjo, ji nagajivo kaže ro-žičke in strže korenček: «Vesela norela, šlik šlak šlik šlak ...»' «Priden bodi,* zaprosi Zinka, «sicer te ne bom imela nič več rada. Ali pojdeš še enkrat v Golševo?* cPo kaj?* «Saj veš: k temu gospodu*, pokaže mladenka pismo. «Greš?» «Grem», se mali spomni pisačevega sladkega daru. «Samo molčati moraš. Bog ne daj komu omeniti*, roti sestra in naglo piše dragemu, kako je srečna. Čakala bo in ure in minute preštevala do te srečne nedelje. ; «Iz ur so dnevi, iz dni so leta*, zadrhti srebrni glasek, ko je pismo končano. «Ali moram prčcej iti?* se malce našobi mali« , «Zeta» in druge reči. Ze zgodaj zjutraj je lastnik restavracije g. Franc Majcen opazil vlom ,in telefonsko obvestil o tem oiožniško postajo v Cirkovcih. Orožniki so šli nemudno na delo in izsledili na postaji v Cirkovcih nekega sumljivega moškega, ki je čakal na jutranji vlak proti Ptuju. Na vprašanje, odkod je, je neznanec izjavil, da je prišel peš s Pragerskega v Cirkovce. ..To se je videlo orožništvu sumljivo, posebno ker bi tujec lahko počakal na ptujski vlak tudi na ^Pragerskem. Pri temeljiti preiskavi so našli pri .tujcu vso ukradeno drobnarijo, ki jo je imel v aktovki, in jo vrnili lastniku. Tujca, ki se piše Martin Mlakar in je brezposelni natakar iz Ptuja, so aretirali in odvedli v sodne zapore v Ptuju. I * Aretacija pobeglega blagajnika. Na veliko soboto dopoldne je v neki brežiški restavraciji poleg kolodvora sameval mlad, lepo oblečen gospod. Na neznanega tujca sta bila opozorjena tudi službujoča organa železniške policije iz Ljubljane in z Zidanega mosta. Ko sta tujca le površno pre-mctrila, se jima je videl takoj sumljiv in sta v njem spoznala blagajnika železniške direkcije v Zagrebu Frana Kernca, po rodu Dunajčana, a pristojnega v Karlovac. V zagrebških «Novostih» sta namreč Pitala o večjih poneverbah pri omenjeni direkciji in list je tudi prinesel zlikovčevo sliko. Pogledala sta izrezek poročila in premotrila poteze neznančeve. Takoj nato sta stopila k ne-znančevi mizi iir ga vprašala, kako se zove. Tujec je zamomljal neko tuje ime. Ko sta mu pa vrgla v brk, da je on pobegli blagajnik, je ta brez dalj- šega oklevanja priznal, da je iskani Kernc, ki je poneveril po dosedanjih ugotovitvah okoli 120.000 dinarjev. Omenil je, da je poneverbe izvrševal že od leta 1922. Ko je sedaj poneveril veliko vsoto, se je odpeljal z neko deklino proti Mariboru, kjer je nameraval prekoračiti mejo in pobegniti v Avstrijo. Aretiranec je bil izročen zagrebški policiji. * Po dolgih letih v rokah pravice. Orožniška postaja na Polšniku v litijskem okraju je dobila sporočilo, da so pri nekem samotnem kmetu v okolici Preske poizkusili nočni vlomilci tatinsko srečo. Ropot pri odpiranju hišnih zapahov je zbudil domače, ki so prižgali luč, vlomilci p,i so izginili v noč brez sledu. Orožniki so pod vodstvom komandirja g. Velikanje preiskali ves okoliš. Izvedeli s:j, oa.se je klatil zadnje dni tam okrog sumljiv moški, star okrog 30 let. Neumorno zasledovanje je dovedlo iskanca kmalu p.avici v roke. Zalotili so ga po sledovih škornjev v snegu, ko se je hotel skriti svojim zasledovalcem. Oblastva so ugotovila, da je ujetnik Pirih, že več let iskani vlomilec in dolgoprstnik. Fant za pošteno delo ni maral, zato pa mu je bila tem ljubša tuja lastnina. Zanimivo je, da se je Pirih za dalje časa priklopil neki ciganski družini, kjer se je prav vdomačil in je bil pred varnostnimi organi nekaj časa dobro skrit. Nedavno pa se je ločil od svoje črne druščine. Potepal se je po okolici Polšnika, kamor je prišel iz Radeč preko Dol. Polšniški orožniki so Piriha prepeljali v ljubljanske sodne zapore. * Aretacija nevarnega vlomilca in potepina. Komandir orožniške postaje na Vrhniki, narednik Zadnikar, in kaplar Kaplan sta se na veliki petek dopoldne podala na patruljo proti Veliki in Mali Ligojni. V zadnjem naselju sta izvedela, da se skriva v nekem kozolcu neznan klatež, star kakih 30 let in izredno močne postave. Orožnika sta šla v skedenj in izkopala potepuha iz sena. Ob napovedi aretacije se je potepuh malomarno nasmehnil in jima sledil na orožniško postajo. Tam so po tiralici ljubljanskega deželnega sodišča ugotovili, da je aretiranec že davno izkani Lojze Kosič, doma iz Pliskovice pri Sežani, ki je lani v oktobru igral pred ljubljanskim cenatom mutca. Obtožen je bil takrat nekega vloma. Takoj po aretaciji se je začel udelovati, da je nem. To se mu je tako posrečilo, da sta zdravnika v svojem izvedenskem mnenju poudarjala, da je «neznani mutec» za dejanje neodgovoren. Sodišče je takrat odredilo, da se neznanec odpošlje v očuvalni zavod v Lepoglavo. Lepoglave pa se je mutec tako ustrašil, da je čez nekaj dni izprego-voril in nato pred preiskovalnim sodnikom natanko opisal svoje pustolovščine. Pravil je med drugim, da je moral pobegniti iz Italije, ker se je doma skregal s fašisti. V ljubljanski okolici se je dalje časa klatil, nato je na Dobrovi vlomil v neko trgovino, ker je bil čisto sestradan. Lojze Kosič, ki je po poklicu natakar, je bil nato sredi novembra odposlan iz sodnih zaporov spet na opazovalni oddelek. Tu je baš na državni praznik ponoči pobegnil iz opazovalnega oddelka. Varnostna oblastva so marljivo poizvedovala za njim, a nikjer ga ni bilo mogoče iztakniti. Ko so ga zdaj vrhniški orožniki .vprašali, kako se je znal toliko časa izogibati policije in orožnikov, jim je povedal: «Prav lahko, spal sem po kozolcih, pri dobrih kmetih sem se pa hranil. Prišel sem tudi večkrat v Ljubljano, kjer sem srečal svoje stare znance iz jetnišnice in pozdravil sem mimogrede tudi paznike...» Na vprašanje, zakaj je pobegnil iz bolnišnice, je zasmehljivo odvrnil: «Zdravnik^ ni i je na opazovalnem oddelku nekoč dejal: ,Kaj mislite, da ne boste šli v Lepoglavo?1 To me je jezilo in sam pri sebi sem sklenil: Lojze, tja pa ne pojdešb Lojzeta Kosiča so orožniki izročili najprej vrhniškemu okrajnemu sodišču, ki pa je odredilo, da so ga na veliko soboto odpeljali v Ljubljano. * Pri številnih nadlogah ženskega spola pro-vzroči «Franc Jožefova» grencica najboljše olajšanje. Spričevala klinike za bolne ženske potrjujejo, da se poslužujejo zelo milo odvajajoče rane Jožefove» vode zlasti pti otročuicah z najboljšim uspehom. cFranc Jcžt*ova» grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. C «Stric Vrankar, ljubi stric Vrankar, jaz bom umrl. Žeja me bo umorila, strašna žeja. Tako sem žejen, da bom kar v vaš vodnjak skočil, prav res, da bom skočil!» ^ Starec je izbulil oči in zakričal ves prestrašen. «Kaj čvekaš, v moj vodnjak boš skočil, pa v tistih starih zamazanih hlačah? Bodi, no!» t1 Gajželnikov Jožek je skočil pokoncu. Držal se je od sile resno. «Jaz bom skočil, stric. Zakaj bi ne skočil, ko pa je vaš vodnjak tako blizu in je tako pripraven za mene! Adijo, ljubi stric, preveč sem žejen, da bi ne skočil!» «.Iežeš! .ležeš!» se je drl stric. V moj vodnjak vendar ne boš skočil, saj boš vso vodo onesnažil, pa še utoniti utegneš! Pusti vodo in pojdi z menoj v hišo. Dati ti hočem jabolčnika. Pij ga, kolikor hočeš, samo v vodnjak mi ne padi!» «Vaš jabolčnik je kisel ko jesih in bi ne uto-lažil moje žeje», je dejal Jožek klavrno. «Edino žganje bi utegnilo pogasiti mojo vražjo žejo ali pa smrt. Če me nočete imeti v vodnjaku, mi dajte brž dve sto dinarjev, da si kupim žganja. Torej, daste te dinarčke ali ne?» L «Kaj? Dve sto dinarjev? Jej, jej!» Stric Vrankar je začel kričati in javkati, kakor da bi ga drli na meh. Gajželnikovega Jožka je posilil smeh. Zakričal je presunljivo, skočil k vodnjaku, odprl pokrov in se sklonil čez obod, kakor da se hoče vreči v vodo. Stric Vrankar, ki je sveto verjel, da ima Jožek res namen skočiti v vodnjak, je glasno javkajoč skočil za fantom, ga zgrabil za suknjič in ga začel vleči, proč od vodnjaka. Jožek se je na videz upiral ter silil nazaj proti vodnjaku. Dolgo sta se ruvala sem in tja, da je bil stric Vrankar ves poten. «Bodi no pameten, Jožek, bodi!» je hropel stric Vrankar in klical vse svetnike na pomoč. «Miruj, miruj!* je prosil skoraj jokaje. «Primaruha, ali mi res hočeš spriditi vodo v vodnjaku! Kdo jo bo pa potlej pil, ako boš ti čofotal v njej!» «2ejen sem. Dajte mi dve sto dinarjev, sicer skočim!» je kričal Gajželnikov Jožek, se zopet prijel za oklep pri vodnjaku in se globoko sklonil skozi odprtino, tako da je polovica njegovega dolgega telesa izginila v vodnjaku. «Saj bom dal, saj bom dal!» se je tedaj omhh-čal stric Vrankar in vlekel fanta nazaj. «Vserbom dal, samo v vodnjak mi ne sili več!» «Nikdar več!» je svečano obljubil Gajželnikov Jožek in stric Vrankar mu je pri tisti priči izročil dva stodinarska bankovca. Navihanec je papir veselo pobasal v žep ter jo naglo odkuril. Zidane volje se je vrnil v Matjokovo kočo, kjer so ga tovariši že nestrpno pričakovali. Jožek je ponosno pokazal presenečenim fantom dobljena bankovca ter začel pripovedovati, kako se je stric Vrankar bal, da bi mu ne bil skočil v vodnjak. Fantje so nato poslali Matjoka nakupo-vat. Čez nekaj časa se je čevljarček vrnil otovorjen z ogromno pleteno steklenico in z do vrha napolnjenim cekarjem, iz katerega je razložil po mizi krofe, štruce, klobase in nazadnje celo gnjat. M u I j a v s k i. Obsojena Prišla je s pomladjo. Ves trg se je nasmehnil. Ljudje so stopali iz hiš in s široko odprtimi, raz-veseljenimi očmi gledali za njo, ki je š'a zraven krepkega, široko plečatega moža. Dekleta so si popravljala bluze in krila, izkušala skriti od dela zamazane noge in žuljave roke. O, in rada bi po-bledela, da bi lic ne imela jako rdečih kakor zrela jabolka. Zakaj ona. ki je danes prišla, je bila bela kakor jabolčni cvet. Vse je gledalo za njo, ki je s svojim očetom, bogatim in ošabnim županom Jernejcem, šla po trgu kakor lahna megla. Po vsem trgu je zašumelo: «Anica je prišla! Županova Anica!» Dekleta so pobesila glave. Iz oči jim je zasijala zavist. Katera se more meriti z Jernejčevo Anico! Nobena se ne more: ne po lepoti ne po doti. Poteklo je nekaj dni, Anice pa ni bilo v trg, ne med dekleta ne v cerkev. Stari župan je bil vsak dan bolj mrk. Ljudem je odgovarjal kratko in osorno. In nihče se ga ni upal vprašati, kaj je z Anico... Fantje so čakali. Z urnimi koraki in zalo obleččni so ob nedeljah hodili k maši, postavali v gručah pred cerkvijo do poldneva in se zamišljeno vračali domov. Anice ni bilo. Polnih štirinajst dni je že ni bilo. Ljudje so pričeli ugibati to in ono. Stare žene so šepetale, da nekaj ne more biti v redu. Dekleta so se spogledovala. Ta ali oni je menil: Nemara je bolna... Župana pa se nihče ni upal vprašati. Včasih so ga videli, kako je govoril sam s seboj, zaklel in pljunil. Anico je zaprl v hišo. Tisti dan. ko je prišel z njo s postaje, se je med njima nekaj pripetilo. V sobi sta bila sama. Anica se je krčevito jokala. Pustila je srce v mestu. Pustila je tam vse. Oče je zaklel, planil od mize in zavpil: «Vla-čuga!» Potem je s trdimi koraki stopil k njej in jo s svojo težko roko sunil, da se je zgrudila na tla. Po tem dnevu Anica ni smela nikamor. Ne v trg, ne v cerkev, ne na polje. Stari Jerneje ji je zagrozil, da jo ubije, če se le za en korak premakne iz hiše. Tudi k nijej ni smel nihče. Le stara Tona, ki je vse svoje življenje dala Jernejčevi hiši, ki je v tej hiši osivela in dosegla sedem križev, je smela k njej. Ona ji je prinašala zajtrk, kosilo in večerjo. Stara Tona, ki je bila naglušna in se je vedno smehljala s svojimi veselimi ustnicami in ugaslimi očmi. Anica pa je sedela pri oknu in strmela v nebo, na obronke gozdov in zelenega polja. Bleda in shujšana je zjutraj čakala solnca, zvečer poslavljajoče se zarje. Kdaj pa kdaj je zaihtela, da se ji je telo zvilo od zatajevanja. Tedaj je med jokom zašepetala ime, vsak dan je šepetala: «Lo\rc! Lovro!» Ali njenega klica ni nihče čul. Bila je jetnica. Oni pa, ki ga je klical, je bil daleč, tako daleč od nje. Po trdem kamenju mimo palač, po razkošnih cestah je hodil vsak večer, nikoli sam. Spremljala ga je gospodična v svili in s klobukom in se zdaj pa zdaj glasno zasmejala, da so se ljudje ozirali za njo in za njim, ki je hodil resno kraj nje in so se mu oči blestele od strasti. Nič več ni mislil na Anico, ki ga ie ljubila in mu dala vse. Anica pa ga ni mogla iztrgati iz srca. Pod njenim srcem je bil plod njene ljubezni. Potekel je mesec. Ko je stara Tona stopila nekega jutra v sobo, jo je našla prazno. Anice ni bilo nikjer. Nekaj časa je stala pred nedotaknjeno posteljo kakor ukovana. Iz oči ji jc pogledala groza. Anici se je moralo nekaj pripetiti! Klicala je, klicala, ali Anica ji ni odgovorila. Sedla je na stol in premišljala: Kaj bo? Potem se je spomnila starega Jernejca in si obraz pokrila z dlanmi. Stara Tona se ni motila: Anici se je moralo nekaj pripetiti! Zvečerilo se je. Jerneje ni ves dan nič vprašal po Anici. Tona je hodila po hiši in molčala. Ljudem je naročila, naj iščejo Anico. Vse jim je povedala. Iz nje je govorila groza. Jerneje pa je v hiši godrnjal: «Kaj je danes ljudem, da nihče ne dela!» Zdaj pa zdaj je zaklel in šepetaje izgovoril: «Vlačuga! » Ljudje pa so iskali Anico. Ves dan so jo iskali. Fantje in dekleta so jo iskali, pa tudi možje in žene so šli v gozd in k vodi. Po vsem trgu je vladal top mir. Otroci niso vpili kakor običajno. Plašno so gledali okrog sebe in pričakovali nečesa hudega. Odzvonilo je Zdravo Marijo. Na zemljo je legala noč. Tedaj je v trg krenil tih sprevod in se ustavil pred Jernejčevo hišo. Na nosilnici, spleteni iz vej, je ležala Anica, negibna. Potegnili so jo iz vode. Stari Jerneje kleči ob mrtvi hčerki. Telo se mu zdaj pa zdaj v krčevitem ihtenju strese. Ustnice mu šepečejo. V prsih mu divja požar. Z rokami grabi blazino in prosi: «Odpusti!» Ali Anica se ne gane, se ne nasmehne. Prepozno! Daleč v mestu pa vrvi življenje. Okrog Lovra je godba, je pesem, so smejoče se žareče oči. Ničesar se ne spominja. Rudolf Kresa 1. Kako je prišel urag po Kairo Mižurka, s krstnim imenom Katra, je bila vaška branjevka. Imela je svojo kočo. Hodila je od hiše do hiše in pobirala jajca, maslo in drugo drobnarijo, vmes pa z jezikom obrala ves svet. Babnica je imela pri nekaterih gospodinjah mnogo veljave. Prinašala jim je iz mesta reči, kakršnih ni bilo dobiti v domačih trgovinah. Hodila je tudi na božja pota, kamor je nosila sveče, olje in druga darila. Nazaj pa je donašala odpustke. Ponekod pa so Katro črteli. Dolžili so jo raznih hudobnosti zaradi njenega osornega pogleda. Gospodinje so pred njo zapirale svinjake. Ako je ženišče videlo prašiče, potem se živali niso več redile. Tudi mimo hleva ni smela povsod hoditi. Pravili so, da molze krave; v koči na drogu je imela konec vrvi, iz katere je priteklo mleko, čim jo je potegnila. S čarodejno vrvjo smo ji vaški razposajenci večkrat ponagajali. To jo je silno togotilo. Tedaj nas je ozmerjala, da je bilo groza. «Le čakajte, rokovnjači*, nam je zapretila, epekel vas bo požrl b «Po hudobca pošljite!* smo jo dražili. «Niste ljudje, ampak vragi!» Čim grje nas je gledala, tem bolj smo se ji smejali. Z besedami je namreč nismo mogli ugnati. Najbolj je bila huda, ako smo jo vprašali, kako molze čarodejno vrv. «Gadja zalega, sodrga,* je kar besnela, «vrag naj vas pobere!* «Po vrv bo prišel.. .* smo jo jezili. roke in glave pred očmi. Vedno se mi je videlo, da sem slišal lirzati konja, ko ga je jezdec vlačil za vajeti. Moral bi se brž po izročitvi listin vrniti, pa sem se vrnil šele, ko se je zdanilo. Po povratku sem moral takoj k raportu, kjer sem moral polkovniku razložiti vso reč. Pa mi je dejal polkovnik, da sem se bal le lastne sence. Ni verjel v možnost takega strahu. Čez nekaj tednov sem zopet doživel na tisti cesti dogodek, ki bi me kmalu stal glavo. Med tem časom je zapadel po vsem Ogrskem debel sneg. Strašna zima je zavladala po ogrskih pustinjah. Dunav, Tisa in vse druge vode so čisto zamrznile. Takrat so pridrvele iz sedmograških gozdov cele črede volkov. Tu in tam so volkovi pridrli v vasi in neusmiljeno i lorili živino, a tudi ljudi so napadali. Tedaj sem neke noči zopet moral s poveljem po tisti cesti. Bila je polna luna in milijoni zvezdic so blesteli na nebu. Bilo je tako svetlo, da sein lahko videl za celo uro hoda naprej. * Nisem bil še tri četrti ure od naše vasi, sem že zagledal v daljavi pred seboj dve črni piki, ki sta se veulio bolj bližali. Tudi moj konj je piki opazil in se nenadno začel ustavljati. Skoro ga nisem mogel več spraviti naprej. Ko prijaliam bliže zagonetnih točk, sem že spoznal, da sta bili tisti piki dva volka, ki sta razkopavala konjske odpadke po cesti. Eden volkov je skočil na eno, drugi na drugo stran. Oba sta se pripravljala na naskok. Potegnil sem sablo in sem- že obujal kes, češ, zadnja ura se bliža. Nato sem zbral vse svoje moči in izpodbodel konja z ostrogami tako, da se je žival spustila med volkoma s tako naglico, kakor bi letela mimo ptica. Volka sta skočila naenkrat na svoj plen, pa hvala Bogu, namesto da bi pograbila konja za grlo, sta ga ujela komaj le za kos repa in sta oba padla po cesti. Morala sta biti od lakote že zelo slaba, ker ine nista dohajala. Ko sem potem videl, da sem rešen, sem pogledal nazaj in sem zveri komaj še videl. Srečno sem prijahal v vas, kjer sem oddal listine s povelji. Drugi dan je bila nedelja. Meni se ni bilo treba ves dan vrniti k svojemu oddelku. Ko sem vstal zjutraj, sem se podal k nekemu vaškemu lovcu in mu povedal nočno zgodbo. Lovec je zbral vaščane s puškami in so šli takoj nad volkove. Tudi meni je lovec dal puško, da sem šel z njimi. Nedaleč za vasjo je bilo močvirje, kjer je raslo grlo, sta ga ujela komaj le za kos repa in oba ustrelili, povrhu pa še tri lisice. Enega volka sem ustrelil jaz, drugega pa neki vaščan. Oba sva prejela potem po sto goldinarjev nagrade.« Matija Belec. t V kraljestvu smrti (Sanjska zgodba.) Lužnik je sedel ob brniški postelji svoje soproge. Držal jo je za velo desnico, katere žila je še komaj čutno utripala, z levico pa ji je pokrival čelo, pod katerim so ugašale t.jene mile oči. Ves je trepetal ob misli, da bo zdaj zdaj končano .mlado življenje njegove zveste družice, i «Cirila, ali trpiš?» jo je vprašal sočutno, i «Kinalu bo prestano», je dahnila s trpečim glasom. «Nikar me še ne zapusti!> «V duhu ostanem pri tebi, Ivan. S teboj bom hodila po polju, ko bo zorela pšenica, na travniku bom pri tebi ob košnji, z otroki se bom igrala na dvorišču, z njimi bom vstajala ter jih odpravljala k počitku.» \ «Oh, Cirila, iz večnosti ni vrnitve ...» t cPrišla ti bom povedat, kako se mi bo godilo ...» «Pridi, Ciiila, ako ne boš trpela zaradi tega...» • «Pridem>, mu je segla v roko v potrdilo obljube. Pnti jutru je izdihnila, i Utrujen od žalosti in bedenja se je Lužnik prvi večer po njenem pogrebu zgodaj odpravil k počitku. Zaspai je v mislih na drago pokojnico in na dogovor o vrnitvi iz zagrobnega kraljestva, i Objele sc ga mučne sanje. Odprla so se sobna vrata, rahle stopinje so se bližale njegovi postelji. ^ «Kdo je?* je trepetal pod odejo. ! «Prišla sem iz daljne večnosti*, je govorila piikazen. Pogledal je izpod odeje in zapazil svojo ženo. «Cirila!> je kliknil prestrašen. «Ti si tukaj?» «Prišla sem iz neskončnosti izpolnit obljubo. Ničesar žalega ti ne bom storila,» «.Tam, kjer sem jaz, ni trpljenja ni veselja. Pojdi z menoj, da ti pokažem tajnosti zagrobnega življenja.* Neka čudna moč ga je dvignila iz postelje ter ga postavila pred prikazen. Zavrtelo se mu je pred očmi, gore in doline so plavale mimo njega. Bučalo je morje in pljuskali so valovi; zatem so se pokazale zopet nove ravnine, se odprli silni prepadi in razširile puščave. Nad njimi je žarelo tisoč zlatih solne. Dvigala sta se vedno više in više; globoko pod njima so ostala solnca in zvezde, objela ju je neskončna prostranost. «Kaj je tukaj?* je vprašal Lužnik svojo spremljevalko. «Večnost. Nikjer začetka, nikjer konca, brez dneva in noči.. .* v «Kje je kraljestvo smrti?» cCakaj, skoro se nama bo odprlo.* Kakor blisk sta šinila skozi vesoljstvo, Lužnik je zopet začutil pod seboj tla in zagledal megleno okolico. Srečaval je ljudi z otožnimi obrazi, drevesa in rastline so povešale vrhove. «Tukaj je kraj trpljenja*, ga je opozoril duh njegove žene. «Pazi in poslušaj, kaj boš videl in slišal.* Odprl je oči in napel ušesa, da ujame vsako zanimivost iz posmrtnega življenja, i Ustavil se je ob luži, napolnjeni z blatom, po kateri so gazile osebe obojega spola ter ga mešale z rokami. Nekateri so ga kar prelivali s škafi, drugi pa so se škropili z umazano tekočino. f «To so tisti, ki so v življenju razkopavali slabosti svojega bližnjega ter se pohujševali nad njegovimi napakami*, mu je povedala Ciriia. 1 «Aha, Ščurkova Urša je tudi med njimi!* je ■Lužnik spoznal obrekljivko iz svojega kraja. «Vse življenje je prenašala blato od hiše do hiše, od vasi do vasi. Nihče ni bil varen pred njenim jezikom, vsakogar je oglodala do kosti.* «Za kazen bo morala pol večnosti riti po nesnagi v družbi enakih tovarišev in tovarišic. Poglej, s kakšno slastjo se kopljejo v blatu tisti, ki so ga v življenju skupaj nanosili.* Odšla sta naprej proti kraju, odkoder se je čulo glasno regljanje. Dospela sta do naselbine z ogromnim številom hiš, katerih vsaka je bila do zadnjega kotička napolnjena s prebivalci. Stale so v vrstah ob širokih cestah, po katerih so se pomikale gruče starikavih žensk. Ustavile so se ob vsakem oknu in pred vsakimi vrati, kjer so besedičile in gobezdale. «Tukaj se pokorijo opravljivke*, je pojasnila Lužnikova žena. cNekdaj jim je bilo opravljanje v zabavo, tu pa jim je v trpljenje, ker morajo vsak dan obhoditi vso naselbino in obrati njene številne prebivalce.* «No, Čaklja, tukaj imaš dovolj opravila!* se je Lužnik posmehnil znani opravljivki, ki jo je zagledal v gruči. Kakor bi trenil, je babnica prihitela k njemu ter ga obsula s kopico besed. Mož je zamahnil z roko, da bi ji priložil zaušnico, toda roka mu je splavala po zraku, kakor bi bil udaril po senci. «P.usti jo, da ji ne povečaš mukb Žena ga je prijela za roko in odvedla po poti mimo nešteto množice, zaglobljene v svojo opravke. Videl je sosede v prepiru za malenkosti: lakomniki so se prepirali za meje in prestavljali mejnikt, skopuhi so stokali pod težki.ni vrečami denarja, preklinjevalci so preklinjali in pretepači so se suvali, padali so kot snopi in vstajali s krvavečimi ranami. Pijanci so se opotekali ter se zaletavali v drevesa. Iz prostornih korit so žrli požeruhi, da jim je teklo od ust in od brade. Lenuhi so lenarili, polegali okrog in zehali od dolgočasja. Ves je bil zmeden Lužnik od teh prizorov, zakaj ni je bilo pregrehe, za katero bi ne bili opravljali pokore. «Kam so pa tebe pridelili?* je vprašal mrtvo ženo. «Nimam stalnega opravila*, mu je odgovorila. «Pot iz večnosti na zemljo je bilo najhujše, kar sem morala prestati. Zapomni si, da se ne boš z nikomer več kaj takega dogovoril.* Nekega večera so se trije mladeniči vračali vinjeni iz mesta proti vasi. Ko dospejo do kapelice, so videli vijoličast plamenček. Obstali so pred kapelico ter se domenili, da pojdejo kopat zaklad. Že so se radovali, da bodo bogati in da jim ne bo več treba v potu obraza služiti si vsakdanji kruh. Sklenili pa so, da bodo molčali kakor grob, da jim kdo ne prekriža načrtov. Ko se je pojavila jutranja zarja na vzhodu, so bili že na mestu s krampi in lopatami. Pričeli so kopati. Ko je vzhajalo solnce, so že izkopali precej globoko jamo. Znoj jim je v curkih lil raz razgreta lica. Po večurnem kopanju je eden kopačev zadel s krampom ob trd predmet, ki je zažvenketal. Zadeli so na zaklad. Še krepkeje so prijeli za lopate in v kratkem času izkopali veliko leseno skrinjo, ki je bila z železom okovana. Težka je bila skrinja, da niso vedeli, kako bi jo spravili iz jame. «E,» pravi eden, «primimo, pa jo dvignimo!« Že so dvignili skrinjo, ki jim pa zdajci pade iz rok, se razbije in po zemlji se razsujejo sami rumeni cekini ter v trenotku spet izginejo. Mladeniči so se osuplo spogledali. Kopali so dalje, a našli niso ničesar več. Potrti so se vračali domov. Kakor blisk se je ta dogodek razširil po vasi in ljudje so majali z glavami. Nekateri so dejali, da so bili mladeniči premalo verni in da jih je Bog kaznoval- zaradi požrešnosti. Drugi so dejali, da bi se morali, ko so odkopali zaklad, prekrižati ali kak blagoslovljen predmet položiti na skrinjo, da ne bi vrag imel moči do cekinov. Druga zgodba se pa nanaša na neposrednjo bližino omenjene kapelice na Grašičevi njivi. Grašička, lastnica njive, je z dvema kravama orala praho. Zraven nje je bil tudi hlapec. Ko je «Oh, kako je vse to čudno!* je vzdihnil iz glo- ZQra,a neka]- brazd je zade!a z lemežem na trd 111 A H1TA1A /"I 11. A // 1/ rti.« .1. rti« X.-.— « 1 ., .. « 1_ ---- bine svoje duše. «Kako malo časa človek živi, mrtev je pa tako dolgo!* Stresel se je in kihnil v potrdilo resnice. «Na zdravje!* mu je želela mrtva soproga. «Bog plačaj!* se je zahvalil po stari navadi. «Zdaj si me rešil*, se mu je nasmehnila. «Samo tega dobrega dela mi je še manjkalo za zveličanje.* Nenadno je zasijalo njeno trpeče lice v neskončni blaženosti, izpremenila se je v veličastno ženo in izginila v višavi. Kakor vkopan je stal Lužnik nad globokim prepadom, z dlanjo si je zasenčil oči in zrl za odrešeno dušo. Izprevidel je, da je ne doseže, zato se mu je zahotelo po zemlji, po ljubem domu. Toda nikjer ni mogel najti poti, po kateri hodijo duhovi iz večnosti na zemljo. Hvaležen bi bil za najožjo stezico, ki bi ga povedla v njegovo domačijo. Videl je, kako se mu iz daljave bliža nekaj svetlega — mladenič z angelskim sijajem. Levico je položil na prsi, z desnico pa mu je pokazal v prepad. cA ko se spustim navzdol, se bom razbil'*, je Lužnik osupnil. «Moraš!» je vztrajal angel pri svojem naročilu. «Tam doli je tvoja domovina.* Lužnik se je Obrnil in zdrknil v globino. Prebudil se je na tleh, v sanjah je namreč padel s postelje. Soteščan. Ddc pripoDedki o zakladu Med našim narodom živi vera, da so na gotovih mestih zakopani zakladi, ki jih hudič drži v svojih krempljih, da jih ni mogoče dvigniti. Naj napišem dve taki zgodbi, ki mi jih je pripovedovala babica. V Radvanju je ob cesti, ki drži iz- Maribora proti Zgornjemu Radvanju, ob križpoti tako zvana Sagerjeva kapela, pri kateri stoji tudi velika lipa. Ljudje so v prejšnjih časih trdili, da je pod to kapelico velik zaklad. Baje se je včasih vsak večer pojavil nad kapelico vijoličast plamenček, ki je potrdil domneve starih Radvanj-čanov. predmet in naenkrat je izorala malo skrinjo, ki jo je položila na voz, da bi jo vzela s seboj domov. Ni se več brigala za skrinjo. Ko pa je zorala in zapregla kravi v voz, ni bilo o skrinji ne duha ne sluha. Ko je pripovedovala radovednim Radvanj-čanom ta dogodek, so ji dejali, da je ravnala napačno. Ker je izorala zaklad, bi morala narediti križ in zaklad bi ji bil ostal, tako ga je pa hudič potegnil v zemljo. Nekateri so trdili, da je nesrečen, kdor najde zaklad, in da tisto leto umre. In res sta umrla še tisto leto lastnica njive in hlapec. Tudi obe kravi sta poginili. Tako govore pripovedke. Gotovo so ponekod zakopani zakladi, in sicer največ ob križpotih, zakaj ljudje so v dobi turških napadov zakopavali denar najrajši na križpotih, da so potem do-tična mesta laže našli. Cesto je lastnik zaklada prej umrl, preden je izkopal svoj denar, a ker drugi niso vedeli za zaklad, je denar ostal v zemlji. Pri omenjeni kapelici še danes vidiš hribček, ki baje izvira iz dobe, ko so mladeniči kopali zaklad. K. V. Suha roba Završan je bil sam zase človek in ni z nikomer rad čez-potrebo govoril. Da, da in ne, ne, pa je bilo opravljeno. Pred božičem je dobro prodal dvoje ščenet, nekaj si je bil čez leto nabral, pa se je odpravil po svečnici na sejem. «Kam greš, Tine?* je bila radovedna žena, ko je videla, da se mož oblači v lepšo obleko in odpravlja. «Po suho robo*, se je odrezal Završan, nagajivo požvižgal in šel. Krme je dosti, je razpletal grede, če se mi posreči kupiti brejo junico, priredim nekaj, in če mi pojde vse, kakor mislim, kupim prej ali slej kos travnika ali kak gozdičekrTa in omi že s težavo plava in.bo rad prodal. Na sejmu je bilo živahno, repov nič koliko, kupcev pa malo in marsikdo je ponujali prav Čedno žival globoko pod ceno. *Bo kaj kupčije, oče?* se oprime Završana zgovoren mešetar, ki ga možakova molčečnost čisto nič ne moti. «Kar poglejva čez in čez! Kar na slepo res ne kaže kupovati, ko je dosti izbire*, leze možic za njim, čeprav se Završan niti ne ozre. Ko prideta naposled do izredno lepega goveda, Završan kakor začaran obstoji, mešetar pa se mu postavi za hrbet in na videz gleda čisto nekam drugam. ■rje breja?* se odvozlja Završan. Kmet pokima in pove čas. Tine Završan stopi bliže, gleda roge, zobe in meri čez križ, medtem ko kmet vneto hvali svojo žival. Naposled se počasi oglasi Tine: «Jo drago cenite?* «Pod nič*, skomizgne kmet in pove ceno, a Završan se zavzame: «Toliko? Kam pa mislite!* Kmet utemeljuje, a mešetar potrese Završana za ramo: ■ «Nikar se ne menite s tem! Na onem koncu sejmišča je od te lepša krava za pol cenejša.* Od nekod se je oglasil gospod pokrovitelj, ki je pozabil, da je odsoten. «Cokljo je prinesla*, mu je pojasnila. «Po-nošeno copato!* Lenča ni imela časa, da bi se bila opravičila. Gospa jo je porinila na cesto in zaprla vrata. Dijak: «Jež, gospod profesor...* poklic za dame in gospode z opremo pletilstva v hiši. Zajamčen mesečni zaslužek 1500 Din, ker odkupimo izgotovljeno pleteno blago, plačamo mezdo za pletenje in dobavljamo prejo za podelavo. Pišite še danes po gratis prospekte pod naslovom: Domača pletarska industrija št. 8 — Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica št. 2. mali oglasi Pred sodiščem. A: cTorej, gospod, toženec je trdil, da ste kamela. Ali je to res?> B: «Da!* A: «No, zakaj pa potem tožite?» Kriza. A: «Kaj ste dali letos hčerki za god?» B: «Odprli smo njen šparovček, pa smo ji kupili čevlje ...» Na vlaku. A: «Kaj, ti se v svojih obupnih denarnih razmerah .še vedno voziš v drugem razredu?* B: «Kaj pa naj storim? V tretjem naletim vselej na kakega svojega upnika.> Nomadi. Učitelj: <;Torej ljudje, ki se selijo iz kraja v kraj in ki nimajo nikjer obstanka, se imenujejo nomadi. Ali mi lahko kdo pove kakšen primer?» Mihec: «Naša služkinja, gospod učitelj.* V šoli. Učitelj: «Kje se jabolka bolje hranijo, na suhem ali na mokrem kraju?* Učenec: «To je odvisno od števila otrok, ki so pri hiši.* Zlobna pripomnja. Sosed: cTorej sod viha so vam ponoči ukradli?* Vinski trgovec: «Da! Pa sem že razglasil po časopisih, da svarim ljudi pred nakupom.* Sosed: «Kaj, hudimana, ali je tisto vino tako slabo?* Stara umetnost. Učitelj razlaga učencem lepote starorimske kiparske umetnosti in pokaže kip boginje Ve- nere: ^Koštrunovec, kaj je lepega na tem kipu?»; Koštrunovec se smeje: «Gole noge...* Učitelj jezen zakriči: «Takoj ven, grdoba!*: [; Koštrunovec odide. Učitelj: