Stev. 38. V Trsku* w soboto* dni 2«, septembra 1914 Letnik I. Izhaja vsak dan, izvzemšl nedelje in ponedeljka ob 5 popoldne. Uredništvo: Uka Sv. Frančiška Asiškega 5L 20, L nadstr. — Vd dopisi naj sc poflliajo uredni*tvn lista. Nefrankiran« pisma se m sprejemajo in rukopisi se De vračajo. IrdajatHj ra odgovorni urednik Štetan Godina. Lastnik konsordj li>tj JidinostiV — Tisk tiskarne .Edinosti", vpisane zadrage s ctre;canr poroštvom v Trstu, ulica Sv. FranO&a Astfkega £ 20. Telefon i:redsxi£tva in epove štev. 11-57. Naročnina znaša: Za celo leto.......K 24 — za pol leta................. I*— za tri mesece.............. * • • 6*— Za nedeljsko Ud a jo za cek> leto........ 5*29 za pol .........................» 2HŠ VEČERNA Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zasUrcle Številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene koloaa Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....po 10 vin Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm P° 20 via- Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K vsaka nadaijna vrsta............. ** Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev Oglase sprejema inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se poSiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno le upravi .Edinosti". — Plača in t aH se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frasčižka AsiŠkega SL 20. — PoStnobranilnični račun 6L 841.652 DUNAJ, 2*. (K.) Uradno se raoglaša: Po bitki pr) Lvovu uvedeno zbiranje naših vojnih si! na prostoru zapadno reke San, ni dalo le novinstvu trosporazuma povoda za najzlobneje izmišljotine in smešne komentarje, ampak je vzbudilo tudi drugod krivična predstavljanja o položaju naše vojske. Tema nasproti moramo opozoriti, da je bilo omenjeno zbiranje odrejeno povsem prostovoljno, za kar naj bo navedeno v dokaz le to, da ga sovražnik ni mogel ali skušal motiti. Trditve od sovražne strani o vspehih na črti ob Sami so povsem neresnične. Gre le ze posamična, z veliko uporabo čet, težkih topov in municije u-prizorjsua obstreljevanja proti napravi je-ljer.irn in zavarovanim utrdbam in šibko zasedenim prehodom, ki smo jih zapustili,! ko smo izpolnili svoj namen in smo razstrelili mostove. Iz Londona došla vest o padu dveh for-tov pri Przemvslu je seveda popolnoma iz trte izvita. Položaj na balkanskem bojišču je do zadnjega : t-^a komunikeja ostal nei/preBic^. Naaiesuift šela generalnega štaba pl. generalni major. Z nemšMancoskego bojišča. BERLIN 26. (Uradno.) Veliki glavni stan javlja dne 25. IX. zvečer: Napredek operacij je na našem skrai-ne n desnem krilu dovedel do novih bojev, v Katerih pa odločitev še ni padla. V sredini bojne fronte se ni zgodilo! ničesar, razen posamičnih vpadov obeh strank. Kot prva zaporna utrdba južno od Verduna je prvi padel Camp des Ro-mains pri Saint Mihiel. Bavarski polk von der Tann je na utrdbi zasadil nemško zastavo. Naše čete so tam prekoračile Mozo. Sicer nobenih izprememb ne na zapadu, ne na vshodu. Grof Kolike • vzajemnosti germansku plemen. KRISTUANUA 25. (Wolffova pisarna.) V nekem, splošnostl neznanem pismu generalfeldmaršala grofa Moltkeja od dne 24. marca 1887., ki je sedaj prvič objavlja neki tukajšnji tednik, je rečeno: Morda se zavedo kdaj vsa germanska plemena svojega skupnega izvora in ustvarijo potem neprekoračljiv jez proti poplavi od Vshoda in zapada. Se o potopdenja 3 ngležkU krttnt LONDON 25. Preko Berlina). „Dafly Chr< »ničle* javlja iz Harwicha: Ne govori se o ničemer drugem nego o potopljenju on h treh križark. D zni čin nemških podvodnih čolnov sloni brez dvoma na poprej konstruiranem načrtu. Flotilja podvodnih čolnov je čakala na ugodno priliko za napad. Ladje spremljevalke so nosile holandsko zastavo in si niso prizadevale, da bi rešile potapljajoče se vojake. Eksplozija na „Aboukiru« je bila tako silna, da je od 800 vojakov le 48 preživelo katastrofa Govoreč o izgubi teh oklopnih križark, tiaglašajo listi, da sta bile dve križarki za-dt 1 po torpedih mej tem, ko sta bili zaposlena z leševanjem možtva prvo zadete križarke. Listi menijo, da je potrebna revizija sedanjih običajev pri reševanju možtva na ladjah, ki se potapljajo. Listi naglašajo, da bi bila lahko pkoio obali sovražne dežele. Poškodovanje kcteSrnike v Reimsu. KOLONJA 25. fKor.) „Kčlnische Zeitung" Javlja: U francozkega \ira došla vest, da je papež pri cesarju Viljemu ali pri nemški vla ti piigovarjal proti poškodovanju kate-dralke v Reimsu, je neresnična. Res pa je, da ie bil papež po poslaniku Prusije pri papežki stolici obveščan o pravem stanju stvari in da se je izjavil zadovoljenega po dobljenem pojasnilu. Razne politične uestL Posredovalna pisarna v Bernu (v Švici). Iz Berna brzojavljajo: Zvezni svet je pooblastil politični departement v ustanovitev pisarne za posredovanje odpošiljanja interniranih civilnih oseb v domovino, namreč oseb, ki so se ob začetku mobilizacije nahajale v kaki ptuji vojujoči državi in so jih šiloma pridržali tamkaj. Mnogo njih je brez vsacih ekzistenčnih sredstev in jim je večinoma odrezana vsaka zveza s svojci, sorodniki in pr jatelji v državi-domovini. Deloma je njihov položaj istotako hud kakor oni vojnih vjetnikov, deloma pa — sosebno, ker gre tudi za otroke in ženske — še Ža-lostneji. Švicarski politični departement si štegrska monarhija v konfliktu: V Srbiji: Združene države severne A-merike (amerikanski poslanik za Srbijo ima svoj sedež v Bukarešti); v novi Srbiji: Italija; v Rusii, Franciji in Angliji:- Združene države severne Amerike; v Crnigori: Grška; v Belgiji: (izvzemši ozemlja« ki so jih zasedli Nemci), na Japonskem in v Maroku: Združene države severne Amerike; v Egiptu: Italija. Protekcijo podanilrov in interesov onih držav, ki so z našo monarhijo v konfliktu, so pa v Avstro-ogrski monarhiji prevzele sledeče države: Za Srbijo: Španska (v Budimpešti, v Karlovih varih, v Pragi in v Trstu so prevzeli protekcijo podanikov in interesovSr-bije in Rusije ameriški konzuli, ki imajo svoj sedež v teh mestih); za Francijo in Anglijo: Združene države severne Amerike; Za Crnogoro: Grška; za Belgijo: Španska in za Japonsko: Združene države severne Amerike. Italija ki vojna. »Information« piše: So-cijalno-demokratična stranka v Italiji je sklenila jako energično izjavo za nadaljevanje sedanje nevtralitetne politike, kar je vladi bržkone zelo prijetno, ker dobiva s tem oporo. Seveda se ne more v naprej napovedovati razvoja stvari. V zadnjih dveh mesecih smo doživeli toliko presenečenj, da se ima vse vzroke k previdnosti v prorokovanju. Vendar se osmeljuje-mo izreči svoje mnenje, da ostane Italija nevtralna do konca. Dunajska informacija meni tu gotovo: do konca operacij! A potem? To je tisto vprašanje, ki bo dajalo nadalje misliti avstrijskim narodom! Kako postopajo Crnogorci z našimi v jetniki? Gospa Ana Rak v Puli, katere sin je bil vkrcan kot pomorščak na pogubljeni vojni ladji »Zenta«, je prejela nastopno pismo: »Ljuba gospa! Cenim se srečnega, da Vam morem sporočiti veselo vest, da je Vaš sin rešen. Culi ste gotovo že, da se je ladja »Zenta« potopila. Med rešenimi je Vaš sin, ki je ranjen na stegnu. Bodite, ljuba gospa, brez skrbi, ni težko ranjen. Rana sicer ni neznatna, ali brez vsake nevarnosti. Pred nekoliko dnevi se je izvršila operacija in izvadili so inu kos granatnega železa. Operacija se je posrečila prav dobro. Smete se v resnici šteti srečno, da je ubežal strašni smrti, kajti bilo je, kakor opisujejo drugi, strašno. Prihajam pogosto v bolnišnico in ga obiskujem. Morete torej biti povsem mirni, kar se njega tiče. Sporoča Vam pozdrave in zaupa Bogu, da Vas bo skoro mogel zopet videti in Vas objeti. Sprejmi- te, ljuba gospa, mnogo odkritosrčnih pozdravov. Mila Perazić. Angleške odredbe proti nemški trgovini. Angleška vlada je. kakor znano, po izbruhu vojne prepovedala trgovino s sovražnikom. Ker so glede smisla in vpora-be teh določil nastali dvomi, se naznanjajo sledeča pojasnila: 1. Da se določi, kaki posli z inozemskimi trgovci so dovoljeni, je važno, da se izve, kje stanuje tuji trgovec in kje ima svojo trgovino, njegovo državljanstvo pri tem ne pride v poštev. 2. Angleške tvrdke smejo sklepati zveze z nemškimi in avstrijskimi tvrdkami, ki se nahajajo v nevtralnem ali pa na angleškem ozemlju. Prepovedane so le zveze s tvrdkami, ki se nahajajo v sovražnih deželah. 3. Če ima kaka tvrdka z glavnim sedežem v sovražni deželi, podružnice v nevtralnih državah ali na angleškem o-zemlju, je promet s temi podružnicami, razven v nekaterih slučajih, dovoljen le toliko časa. dokler ni v nobeni zvezi z glavno trgovino. 4. Poslovni zaključki, ki so bili sklenjeni pred izbruhom vojne s tvrdkami v sovražnih deželah, se tekom vojne ne sinejo izvršiti; plačila, ki bi nastala radi tega, se tem tvrdkam ne morejo izplačati. Ce pa gre le za izplačila že dobljenega blaga ali že izvršenih služb, se temu ne nasprotuje. Vlada si pridržuje pravico, da izda v slučaju potrebe strožje odredbe ali še posebne prepovedi v državnem interesu. Uniforma ruske armade v vojni. Tudi ruska armada ima v vojnem času svojo posebno uniformo, koje barva je bila določena na podlagi pridobljenih izkušenj za časa rusko-japonske vojne. Barva ni kakor pri nas svetlo- ali modrosiva, ampak sivozelena. Posamezna moštva se razlikujejo med seboj le po epavletah. Vrh tega ima kavalerija in jahajoča artiljerija modrosive hlače. Epavlete so pripravljene za obračanje in so na strani, določeni za mirovne čase, raznobarvne, na strani, določeni za vojne čase pa so popolnoma sivozelene. Na njih se nahaja številka polka z začetnimi črkami, ki so pri raznih moštvih raznobarvne: pri infanteriji rme-ne, pri strelcih karminasto-rdeče, pri konjenici svitlomodre, pri artiljeriji rdeče, (pri jahajoči artiljeriji in pri kavaleriji pa svitlomodre). Vojna uniforma obstoji iz suknje, kape, hlač, škornjev in plaščev. Kroj uniforme je pri oficirjih in pri moštvu enak. Plašči imajo kapuce in isto barvo, kakor plašči v mirovnem Času. Epavlete so pri oficirjih podložene z zlatimi ali srebrnimi nitmi in sicer tako, da so le robovi epavlet prosti. Oficirska šarža je zaznamovana z zvezdami na epavletah. Praporščak ima eno, podčastnik (odgovarjajoč našemu poročniku) dve, poročnik tri, štabni stotnik štiri zvezde. Mesto v mirnem času običajnega srebrnega pasa in s srebrnimi in zlatimi nitmi obšitega čopa ob sabljah, nosijo oficirji v vojni navaden pas iz naravnega usnja. Tudi ruski generali imajo v splošnem sivozelene uniforme v vojni, vendar pa so hlače modrosive (kakor pri kavaleriji in jahajoči artiljeriji) z rdečimi lampasami. Epavlete so rdeče, s širokimi, zlatimi obšivi. Na teh obšivih se nahajajo tudi šaržna znamenja. Ta obstoje v sledečem: Generalmajor ima dve, generalleuitenant tri zvezde. General infanterije (kavalerije i. t. d.) in feldmar-šali imajo mesto zvezd na epavletah dve zlatovezani. križajoči se palici. Generalni štab ima uniformo, podobno jahajočim četam. Epavlete so srebrnopretkane s črno podlago na rdečem polju. Sličice z volne, Turinska »Štampa« prinaša naslednje poročilo svojega dopisnika iz Strasburga: Prišel sem v Strassburg ponoči. Na postaji se je gnetlo kakih 30 vojaških vlakov. Cela reka vojakov se premika po peronih in po ulicah. Veter se igra z zastavami »Rdečega križa«, ki vise na različnih javnih poslopijh, na gledališčih, na šolah, na gostilnah. Strassburg je sprejel v svoje obzidje desettisoč ranjencev. Tu se živo čuti pulziranje vojne. To mesto, ki je središče ene najmogočnejših trdnjav na svetu, je polno oficirjev in vojakov.Strass-burg daja človeku pojem nemške vojaške sile. Zdi se človeku, da so ženske kar izginile iz mesta. Nikjer ni človeka, ki bi sploh misliti mogle, da pripade Strassburg še kedaj Franciji. Zvečer je polno e-legantnega občinstva po cestah in kavarne so vse polne. Žalosten vtisk napravlja-jo samo ženske v črnih oblekah; te spominjajo na žrtve, ki jih je veljala ta vojna. V središču mesta so pod nacijonalnimi in državnimi zastavami uradiNVolffove agencije, kjer so izložena poročila z bojišča. Nepozaben vtis k napravlja takozvani Ce- sarjev trg. Tu ie okrog spomenika cesarja Viljema I. razpostavljenih v polukrogu 31 francoskih topov, zavojevanih v ljutih bojih pri Lunnevilleu. Postavljeni so bili sem dne 2. septembra v spomin na bitko pri Sedanu. Za spomenikom le cesarjeva palača, na drugi strani je univerza, na levi je palača alzaškega deželnega parlamenta, na desni se vidijo mogočni cerkveni stolpi. Vso noč je Strassburg obsvetljen po velekanskih reflektorjih, tako, da je v mestu jasno kakor ob belem dnevu. Nevaren municljskl transport »Glos Narodu« priobčuje naslednji zanimivi opis municijskega transporta s težkimi avtomobili, ki ga je sovražna artiljerija obstreljevala, a je srečno dospel na svoje mesto. Težki avtomobilni tren je dobil povelje, da pelje municijo dvema v ognju stoječima havbičnima divizijama. 35 velikih težkih avtomobilov smo naložili s potrebnim streljivom.Bila je svetla mesečna noč, ko smo zar "H skladišče. Kaki dve uri smo se mirnu .ožili, tedaj so se pa od desne nenadoma oglasili topovi Temu pa nismo pripisovali nobene važnosti, ker je bilo streljanje preoddaljeno. Naenkrat pa se je zasvetil metalec svetlobe, ki je križem razsvetljeval teren.Sovražniki so preiskavah ozemlje naših čet in kmalu je bil tudi naš tren močno razsvetljen. Očividno so nas opazili, kajti kmalu nato se je oglasilo strahovito gromenje topov in daleč proč od trena je padla ena krogla v reka Vozili smo z divjo brzino dalje, neprestano razsvetljevani od metalcev svetlobe. Rusi so neprestano streljali na tren, a zadeli niso niti enega avtomobila. Ena krogla je zadela v neko hišo ob cesti in jo porušila ter zažgala. Krogle so prihajale vedno bliže in nevarnost je postajala večja in večja. Na vozovih je bilo na tisoče krogel, šrapnelov in granat, tisoče kilogramov ekrasita. Ko bi bila zadela avtomobile le ena krogla, bi bila strahovita katastrofa neizogibna. Kljub temu smo vozili dalje; krogle so vedno pogosteje padale v našo bližino, vedno so nas razsvetljevali sovražnikovi metalci svetlobe. Tren je divjal dalje s tretjo stopnjo brzine. Tedaj smo zavili krog gorskega pobočja in gromenje sovražnih topov je utihnilo. Nenadoma se je z leve prikazal metalec luči in topovi so zagrmeli. Bili srno rešeni; naše baterije so začele sovražnika uspešno obstreljevati od strani in ga kmalu prisilile k molkuJCo smo dospeli na cilj, smo opazili, da je bil na zadnjem avtomobilu odstreljen zaboj za kuhanje. Drugače je bil tren nedotaknjen. Vračali smo se podnevi, ne da bi bili kaj nadlegovani in na poti smo še tudi našli odstreljeni zadnji voz z zabojem za kuhanje. Pobrali smo tudi to svojo lastnino in odpeljali seboj. Ta vožnja pa ostane pač vsakemu udeležniku v spominu za vse življenje. Imena potopljenih uttleiklh Križark. »Aboukir«, »Hogue« in »Cressy«, so imena treh bitk, v katerih so Angleži zmagali Francoze. Bitka pri Aboukirju se je vršila dne 1. avgusta I. 1798., za časa ekspedicije v E-gipt. Angleži so imeli 13 ladij, in ravno toliko so jih imeli Francozi. Angleški admiral se je s šestimi ladijami pogumno vrinil med črto francoskih vojnih ladij in o-b rež je. Prva teh šest ladij e sicer obtičala na sipini, a ostalim petim se je posrečilo,da so prišle na določeno mesto: prišle so za ladijo Tomant, ki je bila 8. v francoski bojni črti in tako dale posla francoskemu levemu krilu in centrumu. Ostale angleške vojne ladie so se pa postavile pred sovražne ladije na odprtem tnorju ter so jih tako spravile v navskrižni ogenj. Bitka je bila grozna in več angleških ladij, med temi tudi »Bellerophon« — ena najglav-nejših Nelsonovih ladij — , so bile zelo po-škodovane.ln vzlic temu popolnoma vspe-Iemu Nelsonovemu manevru, je imel francoski poveljnik admiral Bruneys, še nade, da zmaga. Če bi se bila izvršila povelja, ki jih je bil dal on v odločilnem trenotku svojemu desnemu krilu; a kontreadmiral Vil-leneuve, ki je poveljeval desnemu krilu, ni videl signalov ter je ostal na svojem mestu, namesto, da bi se bil vrgel od zunanje strani na one angleške ladije, ki so napadale francosko brodovje s strani širokega morja, vsled Česar bi bili Angleži sami prišli med dva ognja. In Nelson sam se je bal tega, a kontreadmiral Villeneuve, ki je bil potem premagan pri Tralalgarju, ni imel nobene lastne inicijative: manjkalo mu je one instiktivne odločnosti, ki v takih slučajih sili podrejenega generala, da sam iz lastne inicijative pohiti na pomoč svojemu vrhovnemu poveljniku. Francozi so bili v tej pomorski bitki popolnoma po- Stran IL EDINOST« it 38 V Trstu, dne 26. septembra 1914. ra/eni- v^e niih voine ladije — 13 na šte-j računa z dejstvom, da padejo vsi olicirji vlh" so bile razde iane.TudiNelsonovo bro- kake stotnije m da mora v tem trenotku d vie ie bilo jako poškodovano. Posledice prevzeti poveljstvo nad četami eventual-te pomorske buke so bile za Francoze na- do kak mfantenst. .^o^imlne: niso se raotfli več u-| v krvavih bojih V krvavih bojih pri Mali Nadrevici se Je faktično zgodilo, da so padli vsi oficirji ae~ ke stotnije in to ravno ▼ trenotku, ko se le pripravljal na napad bataljon, katerega rezerva je bila hnenovaoa stotnija. Neki podčastnik |e takoj sponal neugodno si-tnacijo in je iz lastne inicijative prevzel poveljstvo nad imenovano stotnijo. Bil le to Štabni narednik Alojzij Klenner, ki |e dobil zato tadi srebrno hrabrostno kolajno. —> Dnevnik nEiDnosf1 v Trstn ravnost usodcpolnei ___ _ .. mak niti iz Egipta; a ob enem je Francki izgubila ves prestiž, ki ga je dotlej vzi-vala na Vziiodu, in ta prestiž je pridobila Anglija. Pole* tega je izid te bitke val na duhove vojne mornarice in porodu v nje mornarjih oni čut ialerijornosti, ki |e bil glavni vzrok, da je angleški admiral Nelsou potem pri Trafalgarjo zopet zmagal. H ž tka pri La Hogue ( v rokavskem prelivu) blizu Saint Waasta, se je vršila letaj -- JG92 in je končala z groznim porazom za francosko brodovje in zmago združenih brodovij angleškega in nizozemskega. Ko |e francoski kralj Ladovik XIV. videl, da je ekspedicija, Id Jo Jc bi poslal na Irsko ca restavracijo Jakoba IL, ognblicaa, le skicaii pripraviti hud udarec na Anglijo kt le pripravil mnogoštevilno in zelo do-^ro oboroženo brodovje, ki naj bi podpiralo izkrcanje na angleško obal Tekom te vojne, v kateri so se Nizozemci pridružili Angležem, je francoski admiral Tourville dne maja t 1692. naletel pri La Hogue na j^rafeno sovražnikovo brodovje. ki je bilo najmočneje* kar jih je do tedaj pluk) po morjo. Združeno angleško in nizozemsko fcrodovje Je štelo 100 ladij, od katerih je 86 imelo več kot po 50 topov: Angleži so i-meli 63 Ipdij s 4000 topovi, a Nizozemci 56 ladij z ?614 topovi. Posadke vseh teh ladij <*> Štele skupno 42.000 mož. Temu ogromnemu efektivu nasproti, je imel francoski admiral Tourville le 44 ladij, in nekaj manje, nego 20.000 mož posadk. Združenemu angleškemu in nizozemske-1, mu brodovju je poveljeval admiral Rus-sel. V rej veliki bitki so imeli Francozi 2000 mrtvih in 3000 ranjenih. Bitka pri Cressyju je pa še iz XIV stoletja in sicer o izkrcanju angleškega, kra-, d proti frailcoZom. Nočnih bojev so se lja iLdvarda III. v NormanJuo Dne 26. av- ,užcvaH vedno v Vojnah, toda kot ne-gusta L 1346. je imel kralj Edvard pod' »Noe ni prijateljica človeka,« tako se govori običajno, toda ta izrek Je le pogojno pravilen, za voiaštvo pa sploh ne. Ce sovražne krogUe preobvUdnJejo sprednji teren in pokosijo vsakega, ki se pokaže ia giblje v tem ozemlju, potem ostane vsekakor samo ie noč, ki nai pripomore, da se pride bližje do sovražnika in prodre skozi fronta ki Jo obvladujejo njegove krogtje. Ta Je nočna tmina, ki zakriva napadalca, prava dobrota. Zlasti na odprtem bojišču, kjer branitelj nniči vse, kar bi zamoglo koristiti sovražniku kot zaščita, kjer branitelj iz varnih pozicij varuje ozemlje z neprestanim streljanjem, pri čemer sodelujejo topovi, strojne puške in tudi infanterija, na takih krajih je mogoče priti naprej sploh samo ponoči, dokler ne dokonča domača artiljerija svojega dela in dokler ni zlomljena odporna sila branitelja. Tako je prišlo tndi v sedanjih velikih bojih, ki se vrše med rekama Oise in Marne na Francoskem, že ponovno do ponoćnih bojev. Francozi so skušali na ta način napasti nemške pozicije za reko Aisne in enakih sredstev se poslužujejo tudi Nemci proti Francozom. Nočnih bojev Edvard Cressyjem kakih 25 do 30.000 lepo vre-jenih in dobro rejenih mož. Proti tem je Filip Voloaški vodil tolpo 70.000 mož, ki so pa bili vsi v največjem neredu, a so se naliajaii med njimi mnogi ponosni in hrabri baroni. Francozi so bili poraženi, našlo je smrt v tei bitki 11 prineov, 80 baronov, 1200 vitezov in 30.000 vojakov. — Kakor trdi Froissart, je število mrtvih v francoski armadi skoraj presegalo število vsega moštva zmagovite angleške armade. — Zanimivo je. da je bila v tei bitki artiljerija prvikrat vporubljena v boju na odprtem polju, dočim je prej služila le za napadanje in obrambo trdnjav. Iz Dojev Auffenmroe ormode. Vojni dopisnik »Zeita« poroča z dne 20. t. m. sledeče epizode o krvavih N>jih. ki jih je imet? prebiti Auffenbergova armada: »Velike težave, katere je morala premagati Anflenbergo/a armada v bojih o-koii Zainošča. so še vsem v svežem spo-m nu. Toda še veliko večje težave, kakor «-vri±nik sam, nam je napravljal globoki pesek, ki je silno oviral prodiranje naših Čet, potem velika gozdovja in močvirja, skozi 'iatere so morali posamezni oddelki in treni, če so hoteli dospeti pravočasno na določeni kraj. Le velika odločnost in samostojno postopanje višjih kakor tudi nižjih poveljnikov, potem osebni pogum in zdrava inicijativa, so pripomogli k ve- Na dano znamenie se dvigne brez vsake-hkim uspehom armade ger.erala Auffen- * . h* • Vsakc berga. Sledi na, par prizorov: J govorjenje je prepovedano v takem mo- mentu. Nobena povelja ne motijo tihe noči. Vse, kar zamore na opremi povzroče- obhoUno potrebni so se izkazali šele p( zadnji rusko-japonski vojni. Armade se \ tem oziru sistematično vežbajo, da se odpravijo neugodnosti, ki so neločljivo spojeni z nočnimi boji: posamezni vojaki za-morejo namreč v temi videti le malo. zgu-be smer in pri spopadih ni mogoče razločevati prijatelja od sovražnika. 2ivci sc razburjeni in vojaki vidijo v fantaziji strahove in nevarnosti celo tam, kier jih ni. Vsi predmeti se vidijo večji in vplivajo vznemirjajoče. Žitne kopice se smatra za sovražne kolone, snope za artiljerijo. Vsak šum se sliši daieč in je jako težko ( dognati, odkod prihaja. V vojni 1. hS66 je bil alarmiran veiik bivak in postavljen v bojne pozicije, ker je bilo slišati v bližini streljanje s puškami in topovi. Kakor sc je izkazalo pozneje, je neki konjeniški polk izpraševal svoje obleke. Neko mirno se pasečo četo jagnjet se je smatralo kot zbiranje sovražnih rezerv in je bila zato obstreljevana. Takih pomot sploh nikdar nI mogoče odpraviti, toda dobro izvežbanjt v mirovnem času jih zamore zmanjšati, kajti oko in uho človeško se lahko privadita na temo. Če morajo pri napadu na kako utrjeno pozicijo prodirati sprednje infanterijske čete ponoči, je treba dotično ozemlje poprej natančno preiskati s patruljami in dognati linijo, do katere naj se prodira. Važno je tudi, da se vrši prodiranje le \ ravni smeri, kajti vsa stranska gibanja s< nevarna in napravljajo tudi zmešnjave. J« iafelto nktffl mmUdafa knjige : 1. »VOHUN«. Spisal l F. Cooper. — Cena K 1.60. 2. »TRI POVESTI OROrA LEVA TOLSTEGA«. — Cena 80 vk. 3. »KAZAKk. Spisal L. N. Tolstoj. Poslovni! Mp Knallič. — Cena K 1-60. 4. »PRVA UUBEZEN«. Spisal L Sierde-vič Turgjenjev. Poslovenil dr. Gustav Gregorin. — Cena 1 K. 5. »POLJUB«. Povest izgorskega življenja češkega Ijadstva. Spisala Karolina Svetla. Poslovenil F. P. — Cena 80 vin. 6. »BESEDA O SLOVANSKEM OBREDNEM JEZIKU PRI KATOL. JUGOSLOVANIH«. (Malo odgovora na škofa Nagla poslovno pastirsko pismo v pouk slov. ljudstvu.) — Cena 80 vin. 7. »IGRALEC«. Roman iz spominov mladeniča. Ruski spisal F. M. Dostojevski!. Poslovenil R. K. — Cena K 1.60. 8. »JURK1CA AGiCEVA«. Spisal Ksa-ver šandor-Gjalski. Prevel P. OreL Cena K 2.—. 9. »UDOVICA«. Povest iz 18. stoletja. Napisal L E. Tornić Poslovenil Štefan Klavš. Cena K 1.60. 10. JUG«. Historičen roman. Spisal Prokop Chocholoušek. Poslovenil H. V. Cena K 3.—. SI. »VITEZ IZ RDEČE HlSE«. (Le Che-valier de Mais'm ronge.) Roman iz časov francoske revolucije. Spisal Aleks. Dumas star. Prevel Ferdo Perhavec. — Cena K 2.50. tmm* 1 nirodllnlca Mario roma G. BUCHER Trst avatt Cono ft 35 Bogati »bor alataaaM, mtniie, dragoce-' i* |MHh ttr. Enpnjc Im menja itoo ia UMU mWo % novtai predmeti. — im ftepne m%. 4-GIULIO BEDBERSEN + Trst, ulica Gflocot Cardocd itev. 23 Teftcfos itev. 823. Kkvrgttno orodje, ortopedičai aparati, noderd, i—rfrr fofee fti Boge, berglje; kilni pasu elastični pasi In nogovice, elektroterapevtične priprave, aparati za iafcaMfe. SkkUHUe pairaMga n 1 Iz fiM^ Ob IIIII Trst, Sv. Marija M. zgornja 2 (BMo) PODRUŽNICE: (lika S«ti< Fontane 215 In tarbola zgornja 586 (stara smotfišnica). Velika izbera kraracnij, barv, šip, žebijev, petroleja l t d. lUdUni pniek u pit*nj« »vinj, krmrt ko«j, itd. Ud. lekarnarja dr Ti NKOCZT ▼ Ljab^Mi. Prod«|a m drobao la dtMo O] © <0 jO r 3 J 3 a 3 H6RHM1GILD TROCCil Trst, ul. Barriera vecchia 8 ima \i£lIKo zal 033 mrivsšR iS pradECiov \7ont*i iz por;elane lo biserov, vezanih z V CUtl medeno iiro, Iz umetnih cvetic s trakovi in napisi. Siike na porcelanastih plo-Mah 7a grobne spoitieolhe. MfeiftTIj-a hs^ufanPna cena. t Josip Gmr gii9 Trst Rocol - Hellno a vento štev- 40 Prodajalna čevile¥ vseh vrst zo moike, ženske fii otroke in zaloga usnla. Sprejema naročilo pt meri in popravila. Cene zmerne. Priporoma se za obilen obisk lil I ! JOSIP STRUCKEL | I- Trst, vogal uL Nuova-S. Cateriaa = Nov prihod volnenega blaga za mo&ke, — m ženske, zn1rv batist in perljiva svila ■ za jopice. - Svilenina in okraski zadnje | novosti, velik Izbor izgotovljenega pe- ■ rila m na metre, spodnje srajce moderci. S Vezenine in drobnarije, preproge, za- Lvese, trliž po izjemno nizkih cenah. ■HHIIMU—H c. pr,„ V dobroznanl mesnici I j)|||Q|2&2 Hđflutlta d! SItllllfl U TfStfl ustanovljena let» 1338. iavaroTauj» proti ftkođi, Dnv^roćoai po cgnja stredi 'n ekFj iozijsJb ^avarov&ajA rtoklenih plodč proti n^abi^tt ^avarovnnja proti tatrini i Homoe«. 'araroTanja poaiijatev na morju ia na suhom, življenjska zavarovtsja v basnfcl- naeijak. »^elu^Isa sla nica 1« rezerve <1 h© U det uibra 101^ K 1?5.«40.1h7^8 i tanje BararoTalne glavnice na življenje (81. 12 U12) K 634.593.4'J» 80 ~>dkar obstoja dioiba, je bilo v vs«h brsi^r.h is- plaćano na Akodah B 758.460 8&. EasUpsiva v vssh dti^slk fi^vv^ib bi *a*ma]2& Trst Piazza Barriera vecchia 9. TeI.26-5S Vse prodaja vedno prvovrstno ■ goveje, telečje In koštrunovo | t jančje in tud) kokošje meso. • OBRT: Kuhanje govejih vamp, zaloga su-sih in ogoljenih črev ter sličnih izdelkov, PttStreSba na dom« - Zmerne cen«, i l>ne avgusta. Ko so se bili najbolj ljuti boji, je biia na mestu, kjer je poveljeval nadvojvoda Peter Ferdinand svoji diviziji, situacija že iako kritična. Sosednja divizija, ki je tvorila levo krilo naše tamkajšnje pozicije, je bila že močno ogrožena ml Rusov, ker so Rusi ravno tamkaj postavili svoj glavni artiljerijski park. Skoro bi sc Ru>om posrečil njih boj; počasi. a sigurno jc pričela prodirati ruska pehota pod zaščito močne artiljerije. Naša divizija se jc borila hrabro, dokler je bilo to pač mogoče, toda končno je prišel moment, ko brez pomoči ne bi bilo mogoče več vzdržati ruskega navala. Ze so se pričele naie vrste, ki so bile vsied velikih izgub močno razredčene, umikati. \ tem obupnem trenotku se je nenadoma pojavil na bojišču polkovnik Heller in le njegovi treznosti in pravemu spoznanju kritičnega položaja se je zahvaliti, da nismo doživeli na tem mestu poraza. I a e-pizoda je tem pomembnejša, ker pri tej diviziji, kjer je Heller tako energično posegel vmes s svojimi četami, Heller ni imel čisto nič opraviti in sploh ni imel ta nobenega poveljstva. To je ravno vojna! — Brez odlašanja, brez povelja je zbral že umikajoče se oddelke in havbično baterijo, prevzel poveljstvo tega malega in kombiniranega oddelka in posegel nev-strašeno v boj. Ta veliki pogum imenovani: diviziji nepoznanega oficirja in njegove] navdušene besede, so ohrabrile tudi so-i sc-Jnje oddelke, ki so napeli vse sile, da se vzdrže v pozicijah, ki so se smatrale že za izgubljene. Rtiski napad je vsied tega pričel poneliavati. Ko so naše čete to zapazile. so priredile v tem trenotku med kliei »Živelo Veličanstvo! in Slava!« ba-jonetni naskok in s tem je bila rešena kritična situacija. Heller je bil vsied tega svo-jt a junaškega in samostojnega čina odlikovan 7. železnim križcem HI. razreda z vojno dekoracijo. Da m ra ulic r posurpati tudi samostojno in to tudi znati i/.vesti, ni samo na sebi nič Čudnega, ker stremi vse delo v miru po dosegi teg - namena. Tem slavnejša pa je dejanska inicijativa pri ose) \h moštva, ki so bolj navezane na pokor^ino kakor na povelja. V mirovnem času se tupatam vati šum, kakor jedilne posode, pokrovi in drugo, se že poprej odstrani in varno pritrdi. Nove pozicije določijo kolikor mogoče že patrulje, ki se nahajajo tamkaj s svetiljkami, ki so na strani, obrnjeni proti sovražniku, pokrite. Kakor hitro je to doseženo, odhiti vse tja. Potem lopate v roke in prične se pridno kopanje strelnih jarkov, kjer se potem vsi poskrijejo. Tu nenaden blisk! Sovražnik je menda pričel postajati nemiren in preiskuje ozemlje z reflektorji. Vse ustavi svoje delo in se vrže na tla. Nikdo se ne gane, nikdo ne premakne. Svetlobni žarki se blišče nad ležečimi postavami, ki jih pa ni več mogoče razločevati od zemlje. Reflektorji posvetijo drugam in delo se prične vnovič. Pri vsakem možu leži puška. In če bi sovražnik zapazil delo in pričel prodirati. potem se takoj zamenja lopata s puško. Ko nastopi jutranji svit, se nahaja napadalec že zavarovan v novi poziciji, par sto metrov bližje sovražniku. In skoro brez vsakih izgub se izvrši nočno premikanje čet, dočim bi slična operacija podnevi zahtevala stotine, morda celo na tisoče žrtev. In pri vsem tem naj bi noč ne bila prijateljica človeštva? Rdfttavracija FINDING Trot, vteCrtiiMff PLES Vttap 50 itoM, p« • Izreka pnllRs; tfeiiRžei35u cr. verižic zltrtlk in src&K&i d:1-ues&v. Mim ccse. BIZJAK Or: t? v hiši „Delavskega i konsumn. društva" M, [3ffip8 IMm * ICNDC NAZNANILO. Čast mi je naznaniti slav. občinstvu, da sem odprl popolnoma novo pekarno v ulic! Caserma št 11, katera je preskrbljena z vsakovrstnim blagom. Kruh vedno svež. Najfnejše vrsti moke. Prepečene!, slaščice, mrzle pijače, kakor tuei vino in likerji. Uljudno se priporoča Alojzij Gulj, prej na trgu Caserma.) Kuhaine priprave iz aluminija, planinske ste-kienice, noži in vilice, planinske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamaše, čepice iz čiste volne, rokavice. Steklenice Helios, več dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, srajce, ovratnice, zapestnice in nogovice. Za člane športnih in planinskih društev POSEBNE CENE. Športna trpina StruKel ulica S. Aatanio 12) nasproti Kreti, uosleaia) v'stanovfj4M»« fiete 13£4. — CSfčTRALA: Zagreb, v lastni hč>i, vogal Marovsk« In uirce. — Q5J£VMO Z^TCPSTVO: LJublJasts, Hovisad, Osjch, Reka, Sarajevo. Domete vesti. Vojne razglednice. Izšla je drusa serija, 4—7, teh po vojni pomožni pisarni ministrstva za notran e stvari izdanih razglednic. Nova serija vsebuje zanimive slike s nevernega bojišča, in sicer obtičanje ar-Herijc v globokem pesku pri Krasniku, polom kazaškega napada po ognju naše infanterije in strojnih pu'k pri Lvovu, znano junaško rešitev avtomobilskega trena pri Bursztynu, in posnetek inspekcijske vožnje, ki je dovela vrhnega poveljnika nadvojvodo Friderika, nadvojvodo-prestolonasled-nika Karla Frana Josipa in šefa generalnega štaba Conrada pl. Hetzendorfa do strelne hnije v bitki pri Grodeku. Naročbe je po-"ijati: Kriegshiitsbureau, Wien, I. Bez., Hoher Maikt št 5. Cena razglednice 20 vinarjev. Podružnica Trsta, Telefon st. 24-54. Ta zadruga prevzema pod ugodn mi pogoji sledeča zavarovanja: 1. Na življenje. 1. Zavarovanje glavnic za slučaj doživljenja in smrti. 2. Zavarovanje dote. 3. Zavarovanje Življenske rente. 2. Prosi škodi po požaru. 1. Za van vanje zgradb, (hiš, gospodarskih zgradb in tovaren. 2. Zavarovanje premičnin, (pohištva, prodajalniškega blag i, gospodarskih strojev, blaga itd. 3. Zaarovanie stefide^ih šip. Zadružno imetje v vseh delih znaša.........K 3,013.332-66 Letni dohodek premije s pristojbinami........K 1,436.297*56 Izplačane škode.................K 5.2 34.162-36 Sposobni posredcvakl in akvizsterjl se sprejmejo pod ugodnimi pogoji. Natančneje informacije daje Podruinica „Croatiae", Trst, ul. Lavatoio 1,11, in glavno zastopstvo „Croalte" v Ljubljeni uvrdka Kmet in Slivar). Zastopnik za Goriiko g. Franc Perko, Gorica, Trgovski dem ravnil 2 i • - ta HillUII PriporoCa si. občinstvu svojo trgovino icstvfn in RoIonOalnega ftm Trst, u8»ca dežS' istria aS. 4 s podrušnico na Greti Stcvflks 275. Vsakovrstna vina in likerji v steklenicah. — Blago vedno sveže. — Postrežba točna na dom. — Prodaja na ' ----* "ohplfv Mm pstaia io Mmm HIKUSCH Trst Piazza San Frascesca Hm 1 P odaja moke I v rste :i dtice ie jrift-čonec bižkut«) n:ij-h ljših vrst. veliku izb» ra bomSionoA*, «vcf. krtih r i k r a t na dan izde sn * električnim st rojem Bntelke, fina desertna vina, dalmatinska in ist-ska v na z razproda anjem, pivo v — Postrežba točna. : : Vio Bnnen oecthia M Z9, l. n. Vem Izbor moikib U MIh oblek h Hlaji Pro-Ha]i proti plifila hi m obroke. M: zvnpop. Via Sflrrien vecchia M. 29, i. n. Trst, Sv- Mar- Magd. zgornja 79 Priporoča slavnemu občinstvu na novo urejeno trgovino Jetfuln In Kolonilalnesa blaga. Postrežba točna. Cene zmerne. Svoji k svojim! ■ii iisBmasssiii n^