Poitni urad 7021 Celovec — Verlagspostamt 7021 Klagenfurt	Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenlurt
Letnik XXVI.
Štev. 19 (1504)
JUBILEJNI ZBOR ZVEZE KOROŠKIH PARTIZANOV:
ZVESTI TRADICIJAM PROTIFAŠISTIČNEGA BOJA
smo aktivno vključeni v borbo za pravice koroških Slovencev
Na dan obletnice zmage nad nadfašizmom, ob 30-letnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda in v letu, ki so ga Združeni narodi proglasili za »mednarodno leto boja proti rasni in narodnostni diskriminaciji’’, je imela Zveza koroških partizanov minulo nedeljo svoj obilni zbor, na katerem je proslavila tudi svoj srebrni jubHej — 25-letnico obstoja. Svečanosti je dajala primeren pečat tudi okrašena dvorana v celovški delavski zbornici: pročelje je kra-*Ha velika srebrna številka 25 v zlatem lovorjevem vencu, poleg pa sta viseli sliki obeh koroških narodnih herojev Franca Pasterka-Lenar-ta in Matije Verdnika-Tomaža.
Jubilejnega občnega zbora sose udeležili bivši partizanski borci in sodelavci protifašističnega gibanja ** vseh predelov južne Koroške, Pridružili pa so se jim tudi številni Predstavniki sorodnih organizacij iz ostale Avstrije ter iz Italije in Jugoslavije. Posebno številno so bili zastopani nekdanji člani partizanskih odinic, ki so se borili na Koroškem, da oživijo spomin na skupni boj, oa skupno trpljenje, ter manifestirajo zvestobo tradicijam protifašističnega baja, ki jih je združeval rned zadnjo vojno, ko so se narodi Evrope junaško borili za svobodo '•r> mir, za pravične odnose med ljudmi in za bratsko sožitje med narodi.
Na te svetle tradicije in na skup-r*i boj so spomnili tudi predstavni-
Diskriminacije
pri ljudskem štetju
Izvedba letošnjega ljudskega štetja v Avstriji je spet enkrat čisto jasno pokazala, da so avtohtone, ustavno in mednarodno priznane ter zaščitene narodnostne skupine v naši državi v resnici izpostavljene najrazličnejšim
DISKRIMINACIJAM
in to celo z uradne strani. Na tem dejstvu tudi slepomišenje oblasti — od občinskih mimo okrajnih do deželnih — ničesar ne spremeni, marveč njihovo skrivanje za zavitimi paragrafi potrjuje le eno: da poznajo enakopravnost samo v besedah, v dejanjih pa podpirajo
DISKRIMINACIJE!
venije Janko Rudolf, predsednik deželnega vodstva avstrijskih protifašističnih borcev in žrtev fašizma (KZ-Verba-nd) Josef Nischelwitzer, predstavnik pok raj inskega odbora združenja partizanov Italije iz Trsta Vladimir Kenda, predsednik odbora koroških partizanov pri ZZB v Ljubljani inž. Pavle Zaocer-Ma-tjaž ter zastopnik borčevske organizacije za Gorenjsko Vinko Kepic iz Kranja.
Vsi iso naglasili, da je tudi danes treba združiti vse sile in se skupno bojevati proti poskusom oživlje-nlja nacistične miselnosti, proti slehernemu zatiranju in zapostavljanju ljudi ali narodov, za take odnose v svetu in med državami, da bo človek človeku res sosed in dober mejaš. Zastopniki avstrijskih organizacij so spomnili na mnoge paralele in skupno usodo med bojem proti nemškemu fašizmu ter zagotovili slovenskim protifašističnim borcem vso solidarnost -tudi v bodoče. Predstavniki iz Slovenije oz. Jugoslavije so poudarili! skrb matičnega naroda in države za usodo svojih rojakov v zamejstvu, ki se morajo še vedno bojevati za priznanje osnovnih demokratičnih svoboščin. V tem boju bo matični narod tudi še naprej nudil zamejskim Slovencem vso podporo, kajti pošteno reševanje narodnostnih vprašanj krepi tudi demokratični razvoj v Avstriji in prispeva k utrjevanju dobroso-
sedskih odnosov. Tržaški zastopnik pa je posebej naglasil sorodnost boja Slovencev v Avstriji in Italiji proti silam fašizma in šovinizma, boja za narodno enakopravnost ter vsestranski razvoj.
Podobne misli kot v pozdravnih govorih so bile Izražene tudi v pismih, ki so jih občnemu zboru poslali posamezniki in predstavniki raznih organizacij.
Slavnostni govor na občnem zboru je imel predsednik ZKP Karel Prušnik-Gašper, ki je spomnil na leta partizanskega boja, orisal nastanek, razvoj in delo zveze koroških partizanov ter poudarili, da so bivši -partizani tudi danes zvesti tradicijam protifašističnega boja aktivno vključeni v borbo za pravice koroških Slovencev. (Njegova izvajanja objavljamo na 2. -strani današnje številke — op. ured.).
Občni zbor je izvalil nov odbor Zveze koroških partizanov s predsednikom Karlom Prušnikom-Gaš-perjem na čelu, sprejel pa je tudi posebno resolucijo, ki jo ije naslovil na zveznega prezidenta Jonasa, v prepisu pa poslal tudi zveznemu kanclerju dr. Kretskemu. V resoluciji, katere besedilo objavljamo na posebni strani, bivši partizani opozarjajo na množeče se pojave neonacizma in šovinizma, prav tako pa tudi na neizpolnjene obveznosti Avstrije do drugonarodnih skupnosti in poudarjajo, da uresničevanje pravic teh skupnosti pomeni preskusni kamen dosežene stopnje demokracije.
Z zagotovilom, da bo novi odbor nadaljeval revolucionarno delo borčevske organizacije in se še bolj odločno zavzemal za pravice koroških Slovencev, je bil zaključen jubilejni občni zbor Zveze koroških partizanov.
CpozoFz*lo cb obletnici
podpisa avstrijske državne pogodbe
]e.
iz-
koroških partizanov
Sturm. Poudaril je,
Pozdrave občnemu zboru Zveze rekel tudi predsednik Slovenske mladine Marjan da boj, ki so ga med vojno vodili partizani, še ni končan, kajti mladina vidi v akcijah, ki se zdaj pojavljajo na južnem Koroškem, nadaljevanje tega boja.
Hkrati je predsednik naše mladinske organizacije seznanil občni zbor z vsebino pisma, ki sta ga Slovenska mladina in Kladivo naslovila na vodji ameriške in sovjetske delegacije pri dunajski konferenci SALT. Člani obeh delegacij so bili ravno ob koncu minulega tedna na uradnem obisku na Koroškem in to priložnost so predstavniki mladine izkoristili. Ker jim niso dovolili, da bi pismo predali osebno vodjem obeh delegacij, so ga izročili pri vratarju hotela, v katerem so stanovali člani delegacij. Prepise pisma so poslali ameriškemu in sovjetskemu veleposlaništvu na Dunaju, z vsebino pa so seznanili tudi koroški tisk.
V pismu, katerega besedilo v celoti objavljamo na 7. strani današnje številke, opozarjajo ameriško in sovjetsko vlado na neizpolnjena določila člena 7 in s tem na nezadovoljivi položaj slovenske narodnostne skupnosti na Koroškem. Poudarjajo, da bi bilo tudi v interesu Amerike in Sovjetske zveze, ki sta sopodpisnici avstrijske državne pogodbe, da bi od Avstrije zahtevali korektnost v izpolnjevanju mednarodnih obveznosti, s čimer bi bile slovenski manjšini v Avstriji zagotovljene osnovne človekove pravice.
SARAJEVSKI KONGRES SAMOUPRAVLJAVCEV
važna prelomnica v razvoju samoupravne družbe
Več kot 4000 delegatov-samo-upravljavcev se je pretekli teden zbralo v dvorani »Skenderije" v Sarajevu na 2. jugoslovanskem kongresu -samoupravljavcev. Kongres, na katerega so prispele tudi delegacije iz 44 držav iz vseh delov sveta, se je začel v sredo 5. maja -in je trajal do sobote 8. -maja.
Na začetku kongresa je -skupina osmih delavcev v imenu vseh samoupravljavcev Jugoslavije izročila predsedniku Titu listino v znak priznanja za njegove zasluge v razvoju samoupravljanja. V govoru, ki ga je imel Tito ob tej priložnosti, je med drugim orisal naloge kongresa. „Na njem moramo zaokrožiti izkušnje preteklih dveh desetletij, da ugotovimo pomembne rezultate, ki smo jih dosegli, -ter se
TUDI MI SMO PROTI DIKTATU V MANJŠINSKIH VPRAŠANJIH
ki raznih organizacij, ‘ki so občne-zboru izrekli svoj pozdrav: Predsednik koroške zveze sociali-*tičnih borcev za svobodo bivši de-želni glavar Ferdinand Wedenig, Predstavnik dokumentacijskega arhiva avstrijskega odporniškega gibanja na Dunaju dr. Herbert Exen-berger, podpredsednik glavnega °dbora zveze združenj borcev Ju-9oslavije Elisije Popovski iz Beograda, predsednik republiškega °dbora zveze združenj borcev Slo-
Na občnem zboru ZKP je spregovoril tudi -predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Franci Zwitter ter zavzel stališče k raznim aktualnim vprašanjem, tako tudi k izjavam o manjšinskem vprašanju, ki jih je podal deželni glavar Sima na sobotnem kongresu koroške SPO.
Če se je predsednik -koroške SPO Sima — je ugotovil dr. Zwitter — izjasnil za širokogrudno reševanje manjšinskih vprašanj, potem to pripravljenost na širokogrudno reševanje pozdravljamo. Toda naj končno jasno povedo, -kako si jo predstavljajo. Koroški Slovenci smo že neštetokrat točno izpovedali, kako si zamišljamo izvedbo člena 7; zdaj pa vedno samo slišimo, da so te naše zahteve preširoke. Končno naj tudi nasprotna stran pove, kako si zamišlja rešitev, kje so meje te rešitve.
Slišali smo tudi, da so naše zahteve po dvojezičnih napisih na ozemlju, za katero velja dvojezično šolstvo, nesprejemljive. Potem naj pristojni začnejo tozadevno obveznost iz državne pogodbe izpolnjevati vsaj tam, kjer mislijo, da je -to »sprejemljivo1* in potem bomo videli, -kalko si na Koroškem predstavljajo širokogrudno reševanje manjšinskih vprašanj.
Predsednik SPO se je izrekel proti diktatu. Tudi mi smo proti diktatu, je poudaril dr. Zwitter, saj še nikdar ni diktirala manjšina; prav tako pa tudi nočemo, da bi večina diktirala, kako manjšina naj živi. Glede tako imenovane koroške tradicije smo mnenja, da mora iz koroške miselnosti končno izginiti mitologija čudno pojmovane domovinske zvestobe. Z deželnim glavarjem pa smo tudi istega mnenja, da mora miniti čas »Ah-nonpassa**. Ta je iz dobe, ko smo koroški Slovenci dokazali, da se znamo boriti in da hočemo ostati lastniki zemlje, ki smo jo podedovali od naših prednikov.
Potem je predsednik ŽSO spregovoril o ljudskem šte-
tju in poudaril, da kakršnikoli rezultati ljudskega štetja ne morejo biti podlaga za reševanje narodnostnih vprašanj. Dejal je, da bomo na vprašanje po občevalnem jeziku resnici -na ljubo morali zapisati oba deželna jezika, kajti koroški Slovenci smo na žalost obsojeni na dvojezičnost, kar je po eni strani samo znak, da še nismo enakopravni, po drugi strani pa je to dokaz naše pripravljenosti, da hočemo mir v deželi. Vendar pa ta pripravljenost ne sme biti enostranska, marveč jo mora pokazati tudi druga stran.
Ob koncu je predsednik ZSO omenil še protislovensko delovanje nemških šovinistov in nedvoumno poudaril, da partner za nas ne more biti Heimatdienst, marveč samo vlada, ki je prevzela obveznosti v državni pogodbi. Le-te naj izpolni vsaj ta-m, kjer misli, da so kraji nesporni. Če pa se bo izkazalo, da je vse sporno in je torej potreben boj, -potem bomo koroški Slovenci prisiljeni, da sežemo po ostrejših oblikah boja. Da se znamo za naše pravice boriti, smo že dokazali in tudi danes se zavedamo, da smo sami nosilci borbe in sami nosilci naših pravic.
»Smo za mirno sožitje, toda ta mir ne sme biti pokopališki mir. Vsem, ki imajo na ustih lepe besede o mirnem sožitju, moramo jasno povedati, da bo mir tedaj, ko bosta oba naroda enakopravna, ne pa ko eden komandira, drugi pa mora molčati. Koroški Slovenci smo ponovno tudi povedali, da hočemo biti most med sosednima narodoma. Vendar vloga tega mostu očitno n-i bila pravilno razumljena, kajti nočemo, da bi bili podlaga, po kateri bi drugi hodili in nas pohodili. Za nas same ipa velja, da moramo ohraniti živo tradicijo junaškega protifašističnega boja in jo posredovati tistim, ki bodo nadaljevali boj za naše pravice.**
soočimo s pomanjkljivostmi, ki so se pojavljale in občasno povzročale stagnacijo v razvoju .samoupravljanja.” Za Titom -je spregovoril Edvard Kardelj, ki je pripravil za kongres izčrpen referat o ekonomskih in političnih odnosih v samoupravni družbi.
Kongres se je nadaljeval v četrtek in petek z zasedanji štirih komisij: prva komisija je razpravljala o nadaljnji graditvi, razvoju in povečanju učinkovitosti -samoupravljanja, druga o okrepitvi reprodukcije in integraciji na samoupravnih osnovah, tretja o razvoju samoupravne družbe in življenjskem standardu delovnih ljudi, četrta pa o okrepitvi vloge -samoupravljal-cev pri razvoju -samoupravnega družbenega -sistema.
Na začetku zadnjega dne so poročali o delu štirih komisij. Nato je plenarna skupščina sprejela vseh 27 resolucij, ki so jih komisije -predložile. Delegati so poleg tega tudi odobrili predlog odloka o pripravi -in izdaji kodeksa somoupra-vljal-cev. Prva komisija je tudi pripravila predlog, noj Tito ostane dosmrtno predsednik SFRJ in predsedstva republike. Poleg tega so še -sprejeli resolucijo velikega političnega in socialnega pomena, ki pravi med drugim, da se -naj sprejmejo predloženi amandmaji o spremembi u-stave in da dobi njihovo bistvo praktičen izraz v uresničevanju samoupravnih družbenih odnosov.
Po poročilu predstavnikov -komisij je spregovoril predsednik Tito, ki se je v svojem govoru dotaknil vseh -perečih vprašanj jugoslovanske družbe. Bolj odkrito kot 1. maja v Labinu je spregovoril tudi o zadnji seji predsedstva ZKJ, na kateri je -bilo sklenjeno, da se iz Zveze komunistov Jugoslavije odstranijo vsi tisti, ki se bore proti samoupravnemu sistemu, če potrebno tudi z administrativnimi sredstvi. Tito je poudaril tudi potrebo reorganizacije Zveze komunistov in napovedal, da bo v kratkem -sklicana seja predsedstva, na kateri bodo proučiti vprašanja te -reorganizacije.

Svetli vzori protifašističnega boja
naj ostanejo naše vodilo in napotilo za življenje
Iz govora predsednika Karla Prušnika-Gašperja na občnem zboru ZKP
V svojem slavnostnem govoru na jubilejnem občnem zboru Zveze koroških partizanov je predsednik Karel Prušnik-Gašper uvodoma opozoril, da se občni zbor odvija v znamenju zgodovinskih dogodkov in obletnic: Zveza koroških partizanov obhaja letos svoj srebrni jubilej — 25. obletnico ustanovitve. Občni zbor je na dan 9. maja ko je pred 26 leti zavladal v Evropi mir, ko so se zasužnjeni narodi v Evropi otresli Hitlerjevega suženjstva, ko je avstrijsko ljudstvo, ki je kot prvo zgubilo svojo državno samostojnost, spet zadihalo svobodno, ko so jugoslovanski narodi z lastnimi silami osvobodili svojo domovino in ko so slovenski partizani kot zavezniški vojaki slaviti zmago nad nacistično Nemčijo. Občni zbor je v jubilejnem letu OF, kajti pred 30 leti — 27. aprila 1941 —je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda, ki si je v svojem programu zadala jasen cilj — voditi oboroženo vstajo vseh Slovencev brez razlike stanu in svetovnega nazora, ne gledena to, v kateri državi se nahajajo; na ustanovnem sestanku OF je bilo sklenjeno, da bo oboroženi boj proti zavojevalcem trajal do zmagovitega konca, to se je zgodilo, ker je OF znala prebuditi vse sile naroda, ker je znala v najširših ljudskih množicah zbuditi zaupanje v lastne sile in prebuditi v njih ljubezen do svoje zemlje in svoje kulture. Pod vodstvom OF se je slovenski narod odločno in ogorčeno boril, prvič v zgodovini za svoje lastne, domače interese, za svojo socialno in narodno osvoboditev. In končno je občni zbor v letu, ki so ga Združeni narodi proglasili za »leto boja proti rasni in narodnostni diskriminaciji". Načela Združenih narodov obvezujejo vse članice, torej tudi Avstrijo, da odpravijo vse, kar nasprotuje osnovnim načelom deklaracije o človekovih pravicah, da odpravijo sleherno diskriminacijo proti človeku i‘n proti narodu.”
Obljubam morajo slediti dejanja
»Koroški Slovenci," je naglasil predsednik Prašnik, »posebno pa nekdanji partizani kot avstrijski državljani upravičeno pričakujemo in zahtevamo, da Avstrija vsaj v letu boja proti rasni in narodnostni diskriminaciji izpolni svoje mednarodne obveze iz člena 7 državne pogodbe In zagotovi koroškim Slovencem normalne pogoje za lastno narodno življenje in s tem enakopraven položaj z večinskim narodom. Predvolilni obljubi zveznega prezidenta Jonasa, ki je bil izvoljen tudi z našimi glasovi — da namreč .jezikovna manjšina za našo republiko Avstrijo ni obremenitev, ampak dobrodošla priložnost, da pokažemo demokratično strpnost* — naj sledijo primerni ukrepi; obljubam in izjavam morajo slediti dejanja."
Z zadovoljstvom je pozdravil navzočnost zastopnikov protifašističnih organizacij z Dunaja, iz Gradca, Celovca, Trsta, Ljublja-in in Beograda ter naglasil: Kakor nas je nekdaj združevala skupna borba in nam je bilo usojeno skupno trpljenje, tako naj nas tudi danes navdihuje in združuje skupno delo za mir, za sodelovanje med svobodoljubnimi narodi In demokratičnimi državami ter skupen boj proti vsem ostankom nacizma in fašizma. Svetli vzori protifašističnega oboroženega boja naj ostanejo naše skupno vodilo in trajno napotilo za bodoče življenje. S skupnimi napori si prizadevajmo, da bodo ta izročila postala last naše mlade generacije.
»Koroški partizani in tisti, ki so sodelovali in doprinašali žrtve v boju proti Hitlerjevemu režimu in njegovi nečloveški politiki, smo se vsa povojna leta zavedali, da bi rpočivanje na zasluženih lovorikah' ne pomenilo nič drugega kot nevarnost, da se utegnejo povrniti časi, ko so Izseljevali, obglavljali in streljali, ko je nacistična policija pobijala celo nedolžne otroke in onemogle starce, kot se je to zgodilo na primer pri Hojniku v Lepeni, pri Karlutu v Svinjškl planini in pri Peršmanu v Podpeci. Zavedali smo se, da bi pomenilo biti danes neorganiziran in neaktiven nič drugega kot pustiti zločinski nacistični ideologiji na Koroškem prosto pot razvoja, ko vemo, da plevel in trnje bolje in hitreje uspeva kot plemeniti sadovi. Zato je Zveza koroških partizanov, zavedajoč se svoje zgodovinske dolžnosti, v vseh letih svojega obstoja budno spremljala potek dogajanj na Koroškem in z velikimi napori utrjevala enotnost protifašističnih borcev in njihovih organizacij. Zavedamo se, da samo idejno enotni, naslanjajoč se najtesneje na zgodovino in tradicijo protifašističnega boja, lahko učinkovito posežemo v proces dogajanja na Koroškem.”
Tovariš Gašper ije potem ugotovil, da za Zvezo koroških partizanov ni bilo vedno •lahko; napadali so jo z leve in z desne — ne le domači nacisti in šovinisti skupaj s tistimi, ki so po razsulu nacističnega rajha našli na Koroškem novo domovino, marveč so jo napadali in rUšilii enotnost protifašističnih sil »udi tisti, od katerih bi to najmanj pričakovali. Pri tem je spomnil na inform-birojevsko kampanjo in dejal, da je takratna stalinistična politika nočela tudi enotnost protifašističnih borcev na Koroškem, vendar je ni zrušila; pač pa je občutno prizadela
delavsko gibanje v Avstriji in so posledice vidne še danes.
»Zavedeni in zmedeni so takrat tudi nekateri avstrijski soborci — protifašisti začeli gledati koroške partizane in z njimi vse koroške Slovence kat ,iredentiste'. Toda če smo želeli priključitev k Titovi Jugoslaviji, potem je bila naša zahteva naravna in — kakor kaže razvoj — tudi upravičena. Kajti danes, 26 let po vzpostavitvi miru in 16 let po podpisu državne pogodbe, še vedno nimamo najosnovnejših narodnih svoboščin. Zakaj nam ne dajo dvojezičnih napisov!
\
Pisatelj Tone Svetina
pozdravlja občni zbor ZKP
Med tistimi, ki so na občnem zboru Zveze koroških partizanov poslali pismene pozdrave, je bil tudi pisatelj „Ukane“ Tone Svetina.
V svojem pismu je sporočil, da se zaradi nepokretnosti tik po operaciji zbora ne more udeležiti. Potem je pisal: Vsem vam koroškim partizanom želim ob vašem jubilejnem zboru, da bi še v naprej uspešno delovali za obstanek slovenskega naroda na njegovih skrajnih zgodovinskih mejah. Da bi bili steber odpora nasilju in most dobre volje, sodelovanja med narodi Evrope.
Da bi z nadaljevanjem svojega boja dosegli mir in blagostanje za vse, kot si ga vsi želimo in za kar smo skupno prelivali kri med vojno.
Tovariški in borbeni pozdrav!
Tone Svetina
Komu bi škodovalo, če bi Imeli na južnem Koroškem dvojezične napise in kažipote! Noben avstrijski državljan ne bi bil prikrajšan ne v narodnem, ne v kulturnem ali socialnem pogledu, niti za zrno soli, niti za drobtinico kruha, če bi avstrijska vlada izpolnila pravice koroškim Slovencem, ki so jim zajamčene v členu 7 državne pogodbe!"
Govornik je potem menili, zakaj avstrijske oblasti tako pozorno upoštevajo zahteve
Heimafdiensfa, v katerem so zastopani in ki ga vodijo nekdanji odličnjaki Hitlerjevega političnega in vojaškega aparata, ki je uničil Avstrijo? Zakaj jih poslušajo in upoštevajo, zakaj jim nasedajo celo vidni socialisti in na tako šovinističen način proslavljajo 50-Jetnico plebiscita? Zakaj nasedajo ljudem, ki so vseh 50 let izdajali Avstrijo in jo leta 1938 pahnili v krvavo vojno, hkrati pa pripravljati in izvajati iztrebitev koroških Slovencev? Začudeni sprašujemo, kakšne zasluge za avstrijsko republiko je imel na primer pokojni dr. Steinacher, ko pa je vse svoje življenje — kakor je sam nedvoumno izpovedal v svoji knjigi »Sieg in deutscher Nacht” (iz katere je predsednik Prusnik navedel vrsto citatov) — delal za veliko Nemčijo in nacistični Reich ter je zelo razločno povedal s tiskano besedo, da Avstrije kot samostojne države nikoli ni priznal.
»Na stara leta pa je bif dr. Steinacher, nasprotnik avstrijske suverenosti od novo rojene avstrijske republike, ki je nastala •iz krvi protifašističnih borcev, odlikovan in počaščen z najvišjimi častmi, medtem ko noben protifašistični borec ne za časa življenja ne po smrti ni prejel ne odlikovanja ne drugega priznanja za svoje žrtvovanje, za svoj boj proti Hitlerjevi Nemčiji za zopetno vzpostavitev suverenosti avstrijske države."
•Kako naj avstrijski demokrat ali socialist spravi v sklad s svojo vestjo in prepričanjem •poveličevanje in čaščenje zaslug vojnih zločincev Maier-Kaibitschevega kova, je nadalje vprašal predsednik ZKP. Komu ni znana njegova nacistična preteklost in vsa zločinska dejavnost? Ali je prav, da takega zločinca nekateri celo častijo zato, ker je vse svoje življenje bil na čelu šovinističnih protislovenskih organizacij, ker je osebno vodil izseljevanje koroških Slovencev in je kriv smrti neštetih slovenskih ljudi?
»Maier-Kaibitsch ni začel s svojim zločinskim delom šele v nacističnem času, temveč je z Maier-Kaibitschem povezana od leta 1920 naprej vsa protislovenska politika na Koroškem. Vprašam avstrijske novinarje In publiciste: Če vam je za objektivno zgodovino koroške dežele, če ljubite resnico, če spoštujete avstr, republiko, če ji želite dobro in če želite ustvarjati progresivno vzdušje v deželi — zakaj ne napišete v vaših listih, da je z Maier-Kaibitschem od nekdaj povezana umazana, nehumana in zločinska gonja proti slovenskemu šolstvu, proti slovenskem jeziku, proti slovenski kulturi! Že večkrat smo na naših zborih in zborovanjih glasno in odločno opozarjati in izraziti upanje, da bo z Maier-Kaibitschevo obsodbo obsojena tudi njegova politika. Danes pa vidimo, da ni bil te en sam Moier-'Koibitsoh, temveč da jih je še mnogo po naši zemlji, ki bi prav tako morali biti postavljeni pred sodišče. Vsa današnja gonja proti slovenskemu pouku v šalah in proti dvojezičnim napisom, vse hujskanje proti našemu ljudstvu, našim organizacijam in ustanovam, sploh proti vsemu, kar je slovenskega ali partizanskega, je dokaz, da so se potuhnili te začasno, danes pa mislijo, da je spet prišel njihov čas."
Ogorčeni in zaskrbljeni smo ob pojavih novega šovinizma
»Koroški partizani kot najvidnejši protifašistični borci smo ogorčeni in zaskrbljeni ob teh pojavih novega šovinizma. Ogorčeni smo, ker je plačilo za našo v oboroženem boju proti najhujšemu sovražniku avstrijske suverenosti prelito kri negiranje obveznosti, ki jih ima avstrijska država na-pram koroškim Slovencem. Odločno zahtevamo, da se prepove dejavnost, ki je v nasprotju z mednarodnimi obveznostmi in demokratičnimi načeli, da se prepove delo Heimatdiensta, ki je v nasprotju s 5. točko člena 7 državne pogodbe, ki predpisuje, da se mora prepovedati dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvat-•skemu ali slovenskemu prebivalstvu njegov značaj in pravice kot manjšine'."
Vsa povojna dejavnost Heimatdiensta — je poudaril govornik — je le nadaljevanje šovinistične dejavnosti Heimatbunda med
obema vojnama in genocidne dejavnosti nacistov proti Slovencem v času okupacije Avstrije. Ta dejavnost Heimatdiensta je tudi danes usmerjena proti slovenski narodni skupnosti na Koroškem. Ali poziv Heimatdiensta v njegovem glasilu »Ruf der Hei-mcrt" za likvidacijo Slovencev na Koroškem ni dovolj jasen izraz in dokaz take dejavnosti, ki je v nasprotju z državno pogodbo? Ali javni poziv njegovega predsednika Jordana na zavestno kršenje mednarodnih obveznosti Avstrije ne spominja na čase in na delo Hitlerja, ki je ob pripravah na drugo svetovno vojno in na zločinski pohod po Evropi prav tako kršil vse mednarodne dogovore in obveze?
V drugem delu svojega referata je predsednik Prusnik govoril' o dejavnosti Zveze koroških partizanov. Njegova tozadevna izvajanja bomo objavili v prihodnji številki našega lista.
posiROKecDSvecu
BEOGRAD — V soboto je v 58. letu starosti nenadoma umrl predsednik zvezne skupščine SFR Jugoslavije ter član raznih vodilnih forumov Milentije Popovič, eden najvidnejših jugoslovanskih politikov. Mi' lentije Popovič je bil neumoren borec za ideale delavskega razreda in za narodno enakopravnost. Veljal je za človeka izred' nih kvalitet, širokega znanja in kulture. Bil je neutrudljiv pri utiranju novih poti J graditvi humane, samoupravne sociali' stične družbe. Ob smrti Milentija Popoviča je zvezni izvršni svet dan pogreba v ponedeljek tega tedna odredil za dan žalovanja po vsej državi. Pogrebnih svečanosti v Beogradu so se udeležili najvišji predstavnik' iz vse Jugoslavije in mnogi tuji državniki.
DUNAJ — Tudi Avstrija je morala ob koncu prejšnjega tedna sprejeti ustrezne ukrepe zaradi razvoja na mednarodnem monetarnem področju. Med drugim je bilo sklenjeno povišanje vrednosti šilinga za dobrih 5 odstotkov. Povod je dala spet Zahodna Nemčija, ki se je zaradi prevelikega dotakanja dolarjev odločila za posredno zvišanje vrednosti marke. To je prisililo tudi vrsto drugih držav, da so sprejele u-krepe za zaščito svojih valut. V resnici P® je — kakor že lani ob podobnem razvoju — tudi tokrat na »zatožni klopi" ameriški dolar, ki je, čeprav že močno bolan, za zahodni svet še vedno merodajna valuta.
MOSKVA — Na razstavi letalske industrije v Parizu se bo Sovjetska zveza predstavila z največjim helikopterjem na svetu. To je »V 12", s katerim so leta 1969 dosegli svetovni rekord: s 40 tonami bremena se je dvignil 2 km visoko. Helikopter im® štiri motorje po 6500 konjskih moči, je 12.5 metra visok in 28 metrov dolg, natovorjen pa doseže hitrost 200 km na uro.
CAPE KENNEE)Y — Prvi ameriški po-iskus izstreliti proti Marsu vesoljsko ladjo brez posadke, se je izjalovil. Poizkus so izvedli prejšnji teden z vesoljsko ladjo »Ma-riner 8“, vendar so nastale okvare v nosilni raketi »Atlas". Predstavniki kontrolnega centra v Cape Kennedyju trdijo, da je polet propadel, ker je »Mariner 8“ strmoglavil v Atlantski ocean.
MOSKVA — V Sovjetski zvezi so prejšnji teden že drugič z eno samo raketo izstrelili na krožno pot okoli Zemlje oseffl umetnih satelitov tipa »Kozmos". Tak poizkus je uspel že lani aprila.
MONCHEN — Desničarski ekstremisti v Zahodni Nemčiji so si izmislili spet novo obliko neonacističnega delovanja: v Miin-chenu in nekaterih drugih mestih Bavarske so v nočnih urah »poimenovali" ceste p° nekdanjem Hitlerjevem »namestniku" R-Hessu. Na plakatih pa so opozorili: »Hotel je mir, pa umira v zaporu Spandau 1971“-Rudolf Hess je namreč zadnji jetnik v kaznilnici Spandau, kjer so bili zaprti vodilni nacistični zločinci, obsojeni na procesu v Niirnbergu.
SAIGON — Generalni štab ameriških vojaški sil v Vietnamu je sporočil, da so obtožili osem pilotov in članov posadk ameriških helikopterjev v Južnem Vietnamu, da so zagrešili umore in poskuse umorov med južnovietnamskim prebivalstvom. Obtoženci sto stari od 20 do 23 let, obtoženi pa so, da so 19. septembra lani streljali z mitraljezom na skupino civili' stov, ko so z dvema helikopterjema leteli nizko nad ustjem reke Mekong. Za take zločine predvideva zakon ostre kazni, jn sicer obsodbo na smrt ali na dosmrtno ječo zaradi umora ter 20 let prisilnega dela zaradi poskusa umora.
BRUSELJ — Ministrski svet EGS je imel zadnje dni dolge in živahne razprave v zvezi z monetarnimi vprašanji. Po živčnih debatah so dosegli kompromisne rešitve, s katerimi pa pravzaprav ničesar niso rešili. Posebno težaven je slej ko prej položaj na kmetijskem področju in so sklenili, d® se bodo o tem problemu posvetovali še posebej. Za zdaj so Zahodni Nemčiji »dovolili", da lahko začasno zamenja trdm tečaj marke s »polzečim", kar pomeni, o® se vrednost prosto oblikuje na deviznem trgu. Enostranska rešitev pa je znova spravila v nevarnost celotno skupnost, saj je Francija spet enkrat zapustila EGS oz. trenutno noče sodelovati v njenih komisi' jah.
NEW YORK — OVP-jevski kandidat pri letošnjih predsedniških volitvah dr-Waldheim se je spet vnnil na svoje službeno mesto pri Združenih narodih v New Yor-ku, kjer vodi avstrijsko predstavništvo. ’ zvezi z njegovim povratkom pa je spet po' stalo aktualno vprašanje, ali se bo dr-Waldheim potegoval za funkcijo glavneg® tajnika OZN, če bi U Tant res odstop1' konec tega leta.
SAIGON — V južnovietnamskem mesto Hue sta se neki budistični menih in nek® mlada ženska zažgala in tako protestiral® proti vojni v Vietnamu. Od leta 1963 n®' orei si ie na ta način vzelo živlienie že 3»
n-
ljudi.
y l4 W a sl ii a !& U
V-exyCV1\AsR
»IZGUBLJENI SIN“ IZ MARIBORA
NAVDUŠIL TUDI DRABOSNJAKOVE ROJAKE
Pičlo leto je od tega, ko je na tem mestu Janko Messner poročaj o premieri Drabosnjakove igre o izgubljenem sinu na odru Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru. Takrat je zapisal, da smo zdaj koroški Slovenci na vrsti, da povabimo »mariborskega Dra-bosnjaka". Vabilo je bilo izrečeno in zadnjo nedeljo so mariborski gledališčniki prišli z igro o izgubljenem sinu med Drabosnjakove rojake — med koroške Slovence: kot gostje obeh osrednjih kulturno-prosvetnih organizacij Slovenske prosvetne zveze in Krščanske kulturne zveze so gostovali v celovškem Mestnem gledališču, kjer je udeležba spet enkrat zelo zgovorno pričala o velikem zanimanju našega človeka za kulturno-umetniške stvaritve.
^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiK
| Objava Dijaškega doma |
SLOVENSKEGA ŠOLSKEGA DRUŠTVA V CELOVCU
Vse starše, katerih otroci so že doslej stanovali v Dijaškem domu Slovenskega šolskega društva v Celovcu, kakor tudi nove interesente, ki želijo, da bi bili njihovi otroci za prihodnje šolsko leto sprejeti v dom, opozarjamo, naj prijavijo gojence za prihodnje šolsko leto upravi Dijaškega doma SŠD v Celovcu, Tarviser Strafje 16.	jjj
Ker je razpoložljiv prostor v domu omejen, opozarjamo | vse interesente, da bomo mogli upoštevati samo pravo-
časne prijave.
Uprava Dijaškega doma Slovenskega šolskega društva v Celovcu
■iiiiiiimiimmmmiMiiiiiiiiiiiiiiiiim&iimiiMimiiMimiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmimiimiiiiiiiiič
Uspela družabna prireditev
v Ločah ob Baškem jezeru
Res, celovško gledališče je bilo v nedeljo popoldne vsaj za nekaj ur hrom slovenske kulture, in to še v posebnem pomenu, saj so nam °drski umetniki 'iz Slovenije predstavili delo našega domačega koroškega bukovnika 'in začetnika 'ljudske prosvete Andreja Šusterja Drabosnjaka. In ko se je Drabos-njak tako vrnil med nas, smo mu koroški Slovenci pripravili tudi prisrčen sprejem. Čeprav so marsikoga zadržale krajevne (ali družinske) proslave materinskega dneva, je Polna gledališka dvorana navdušeno ploskala umetnikom in preko njih tudi avtorju.
Povsem pravilno je Bruno Hartman, ki je igro po rokopisnem prepisu iz Čezpolja priredij za mariborsko gledališče, odgovoril na
»Kmečka ohcet66
od 26. do 30. maja v Ljubljani
V	Ljubljani za dneve od 26. do 30. maja spet pripravljajo tradicionalno »Kmečko ohcet", ki se je bo tokrat udeležilo kar 16 parov: šest parov iz Jugoslavije — iz vsake republike en par, po en par pa ipride ‘z Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Italije, Norveške, Švedske, Švice, Tunizije, Velike Britanije in Zahodne Nemčije.
V	svatovski povorki, ki bo 29. maja spremljala 16 nevest in ženinov do ljubljanskega magistrata, kjer bo jdavnostna poroka, in potem v halo Tivoli na svatovanje, bo skoraj tri tisoč narodnih noš iz Slovenije, zamejstva in Jugoslavije.
Doslej se je na šestih kmečkih oh-cetih v Ljubljani poročilo že 44 pa-£pv iz 11 držav Evrope in Afrike. Prireditev je bila v začetku skromna, *aj sta se prvikrat poročila le dva Ljubljančana, naslednje leto se je slovanskemu paru pridružil še švedski Par, kasneje pa se je število ženinov m nevest stalno večalo, tako da bo *etos že 16 parov.
Vse prireditve v zvezi s kmečko °hcetjo bo posnela ljubljanska televizija v barvah, oddaja pa bo 5. julija ob 20.30 in jo bosta prevzeli tudi Inter- in Evrovdzija.
vprašanje, čemu sploh uprizarjati D ra bo« njok o vo igro o izgubljenem sinu: »Predvsem zalo, da bi se gledališče zvezalo z gledovoi v gledališki neposrednosti. Da bi se zvezalo z domačim besedilom. Da bi spoznallli pozabljeno dragotino u-stvarjavnosli našega kmeta. Da bi to dragotino pokazali s takšno gledališko umetnijo, 'ki bi bila zvesta preteklosti in ki bi spregovorila današnjim Slovencem. In da bi se spomnili koroških bukovnikov, njihovega deleža v slovenski kulturi in lepe koroške dežele, v kateri je ta delež nastal."
Temu namenu je služila uprizoritev v Mariboru in — kakor je pokazala nedeljska prireditev — je v posebni meri služila predstava za naše ljudi. Skoraj bi lahko rekli, da je bil v gotovem smislu tudi Drabasnjak »izgubljeni sin", ki se je — v obliki svoje igre — vrnil domov, kjer je bil sprejet z vso ljubeznijo, domačnostjo, toplino.
Neposredno pa je ta sprejem seveda veljal mariborskemu ansamblu, vsem njegovim članom na odru in tudi za kulisami, ki so nam posredovali res lep in bogat kulturni užitek. Ne bomo navajali Imen, ne govorili o 'posameznih vlogah; predstava nas je navdušila v celoti in zato je tudii hvaležnost, ki se je manifestirala v večkratnem dolgotrajnem aplavzu, veljala prav vsem za občinstvo vidnim ra nevidnim
sodelavcem mariborskega gledališča, ki so kakorkoli prispevali k uspehu predstave. Vsem skupaj velja naša iskrena zahvala, kajti po njihovi zaslugi smo se spet srečali z našim D rabos njokom, ki so ga nam predstavili na visoki kulturno-umetnPškj ravni.
Naj ob koncu še zabeležimo, da je bila prireditev tudi pomemben družaben dogodek, kajti med častnimi gosti so bili poleg zastopnikov naših narodnih organizacij tudi mnogi visoki predstavniki iz Slovenije, kot član izvršnega sveta SR Slovenije inž. Franc Razdevšek, podpredsednik občinske skupščine Maribor Stojan Požar, predsednik Zveze kulturno prosvetnih organizacij Slovenije Ivo Tavčar, ravnatelj SNG Maribor Branko Gombač in upravnik Ivan Kranjčič, ravnatelj Študijske knjižnice v Mariboru Bruno Hartman, ravnatelj Študijske knjižnice na Ravnah prof. Franc Sušnik in drugi. Prireditve pa se je udeležil tudi jugoslovanski generalni konzul v Celovcu dipl. inž. Karmelo Budihna s soprogo in ostalimi člani generalnega konzulata.
LJUBLJANSKA OPERA
BO GOSTOVALA V CELOVCU
V nedeljo 23. maja ob 19.30 uri bo v okviru kulturne Izmenjave med Koroško in Slovenijo gostovala v celovškem	Mestnem	gledališču
Opera SNG iz Ljubljane.
Ljubljanski operni ansambel bo koroškemu	občinstvu	predstavil
opero »Katarina Izmajlova" ruskega skladatelja Dimitrija Šoštako-viča.
Gostovanje ljubljanske Opere bo za ljubitelje operne umetnosti spet pravo doživetje, saj so slovenski umetniki že dobro znani in priznani tudi pri nas na Koroškem.
Zadnjo soboto zvečer je bila dvorana v gostilni Wrolich (Pušnik) v Ločah zasedena do zadnjega mesta. Kulturno društvo »Jepa — Baško jezero" je vabilo na družabni večer v počastitev materinskega dne.
Kulturno društvo je pred kratkim imelo občni zbor, kjer so si prosve-taši zastavili cilj, s prireditvami zajeti kar se da široke kroge slovenskega prebivalstva in delovati v smislu mirnega sožitja z nemškogovorečim prebivalstvom. Da cilj ne bi ostal samo cilj, ampak da bi postal tudi resničnost, so proslavo materinskega dne priredili dvojezično. To se je odražalo tudi na vabilih, ki so bila pisana v obeh deželnih jezikih. Napovedane so bile narodne in umetne pesmi, otroške pesmi, pesmi posvečene materam, s spremljavo kitare, solospevi ob spremljavi klavirja ter vmes še godba domačih mladih godcev.
Na začetku je podpredsednik društva Janez Miki otvoril prireditev s pozdravom. Po treh pesmih loškega zbora, ki ga vodi S. Trielšnik, je Katica Weiss-Triefinik zaigrala na klavir in zapela staro koroško narodno »Čej so tiste stezice". Svoje znanje je lahko dokazala pozneje še enkrat, ko je ob spremljavi klavirja zapela še tri pesmi. Posebno všeč je bil publiki trio treh deklet, dve sta peli in ena je spremljala s kitaro, trio Uršičevih hčerk, ki je zapel nekaj popevk, med drugim tudi dve nemški pesmi. Med odmorom je zaigral domači harmonikaš Galobič vesele viže. Za nadaljnje prijetno vzdušje je poskrbel loški zbor, ki je zapel nekaj narodnih in umetnih slovenskih pesmi, kot nameček pa je podal še „2abe“. Na sporedu je bil se nastop Katice Weiss-Triefinik in tria Uršič, ki ga je občinstvo honoriralo z dolgim aplavzom. Za konec pa je še enkrat zaigral harmonikaš Galobič.
Lahko rečemo, da je bila prireditev izreden uspeh, ne nazadnje zaradi dobre organizacije, za katero je društvo poskrbelo, člani društva pa so si nedvomno nabrali tudi poguma, da bodo v bodoče pogosteje organizirali take in podobne prireditve. Odziv pri publiki je njihovo prizadevanje samo potrdil, tako da se ne bo treba bati neuspeha. Torej — naprej tako!
KULTURNE DROBTINE * •
•	Da	bi	lahko tudi večje	in	denarno
bolj iibke	družine obiskale	deželni mu-
iej, je vodstvo muzeja za take družine uvedlo	ob	nedeljah od 10.	do	12. ure
brezplačen ogled razstav in zbirk. Ta ureditev velja v iolskih mesecih maj in junij ter september in oktober t. I.
•	Minimundus, mali svet ob Vrbskem
jezeru, Je začel letoinjo sezono S. maja. Letos pričakujejo dvamilijontega gosta, saj so	jih	do lani naiteli	že	1,905.774.
Videti je tudi precej novosti, tako model Kipa svobode v New Torku, model gradu Porcia v Spittalu in nov model gradu Bel-vedere na Dunaju. Cisti dobiček iz vstopnine uporabijo za potrebne mladoletnike.
•	Umetniiko druitvo za Koroiko prireja od 10. do M. maja v Domu umetnikov (KUnstlerhaus) svojo letno razstavo ‘71. Razstava je odprta dnevno od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure.
•	Avstrijska družba dravskih elektrarn (UDK) je povabila koroike umetnike, da sodelujejo pri razstavi na temo »Otrok in njegov svet". 57 umetnikov se je povabilu odzvalo in prispevalo 205 eksponatov, ki so razstavljeni skupaj z deli otrok pri dravskih elektrarnah zaposlenih delavcev in nameščencev. 570 slik je prispevalo 55 teh otrok. Med razstavo vsako sredo od K. do 18. ure lahko vsak otrok modelira in riše pod strokovnim vodstvom. Razstava v upravnom poslopju UDK v Celovcu traja do 15. Junija in je odprta od petka do sobote od 8. do 10. in od 14. do 20. ure, ob nedeljah pa od 8. do 20. ure neprekinjeno.
Mednarodno srečanje pisateljev
Mednarodni PEN je edina mednarodna organizacija, 'ki obsega takorekoč ves svet in ima poleg pisateljskih centrov v Evropi in ZDA svoja središča tudi v Latinski Ameriki, Aziji, Afriki in AvstriUji, skupaj 67 združenj pisateljev.
Ta organizacija je priredila v dneh od 7. do 12. maja v Portorožu veliko pisateljsko srečanje za okroglo mizo. Sodelovalo je 150 zastopnikov iz 27 tujih držav, iz Jugoslavije pa je prišlo iz vsake republike po 15 članov tamkajšnjih PEN-klubov.
Glavna tema 'letošnjega posvetovanja pisateljev se je glasila »Zakaj pišemo?’ Navzoči pisatelji so na svojem posvetovanju skušali najti veljaven odgovor na vprašanje o smislu pisateljevega dela.
Na letošnjem srečanju je prvič sodelovalo tudi pet pisateljev iz Sovjetske zveze, kjer nimajo PEN-kluba.


toNE SVETINA
lil
lir a
16
Sredi noči je Pajk sklical sestanek partijske celice. Se-so okoli majhnega ognja v kolibi in obravnavali primer. Skušoli so se pomeniti, kaj bi ukrenili po tem ^ovem položaju, ki ni bil enostaven. Po presoji vseh mož-r'°sti so se odločili za Vojkov predlog. Ta je z izvidniki °bše| sotesko in grapo vse do ceste. Zato je predlagal, bi Nemce počakdli pri vhodu v sotesko, kjer je na str-skalah dobro mesto za zasedo, ki bi koloni zadala r**°čne izgube in se umaknilo. Če pa bi Nemce pričakali 00 sedlu, na položajih, ki so jim približno znani, ne bi do-pomembnega uspeha. Nemška enota bo šila za pred-^nico, ki bi opozorila glavnino, naj ne gre v past. V ^e^ki pa ponoči z bočnimi patruljami ne morejo iskati lQsede. Zasedo bi morali postaviti še to noč, kjer bi ostala Vcvs dan prikrita zoradi nemških izvidnikov, ki bodo predali pot kolone.
Ko so se zmenili o vojaških stvareh, Ije Pajk pričel f^provo o Ani z namenom, da bi našli skupna stališča in ji” Posredovali višjemu vodstvu. Od tega je bila odvisna ®kletova usoda. Orlov se je priglosil prvi k besedi. Vsi so ozrli v njegov resni obraz, poln odločnih senc.
»To, kar se je zgodilo, je sramota za četo in iznena-denje za nas. Sicer sem že nekaj časa sumil, da ni nekaj v redu z njo. Odgovorni ljudje so me opozorili in opazoval sem njeno obnašanje. Vendar moram priznati, da je bilo njeno vedenje v redu. To ji lahko štejemo v dobro, če hočete. Povem vam pa, da bi jo v začetku gibanja In še kasneje, takoj odstranili. Za ugled čete bi bilo najbolje, da bi šla v patruljo, s katero se ne bi vrnila. Toda sedaj smo redna vojska in za take stvari imamo sodišča. Zamerim ji, zakaj ni takoj stopila na našo stran. Naše gibanje je vsem jasno in vsakomur na široko odprto. Sedaj je povedala, ko ji je tekla voda v grlo. Nemški poraz je na vidiku. Ko je dan za dnem poslušala (Pajkove politične ure, se je zbala, kaj bo po svobodi, in se je preusmerila. Jasna zodeva. Ljudje s plaščem po vetru. Še več bo takih. Težko krivdo si je nakopala nase. To 'je vse, kar mislim, in tako bom povedal tudi višjim, če me bodo vprašali. Predlagam, da jo areti-romo in pošljemo v brigodni štob. Umijem sii roke nad vso zadevo."
Nekaj časa Ije bilo vse tika, 'le ogenj je drobno prasketal in obsvetljeval obraze, ki so 'kazali, da bi bilo treba še kaj reči. Primož ije sedel v kotu, vztrajno molčal in z zaničljivim pogledom motril Orlova.
»No, fantje, kako mislite drugi?" jih je spodbudil Pajk. Oglasil se je Vojko:
»To, kar je povedal komandir Orlov, se mi zdi malo preveč preprosto, spričo tega, da je imel od vseh največ možnosti dekle spoznati. Vsi poslušamo politične ure, tudi Blaj jih je poslušal, pa je takoj klonili. Repnik pa se je dal ubiti. Da se bliža nemški poraz, so vedeli tudi nekateri, ki so od nas pobegnili k belim. Najbrž bodo globlji premiki v ljudeh. Ne bom igral advokata, toda mislim, da je bila od prvego dne, ko je prišla med nas, v veliki stiski in da ije njen korak vodila vest in ne strah. Nič dobrega
se ji ne obeta, tudi če jo naši puste pri miru, jo bo iskal gestapo."
Za Vojkom se je oglasil Nande:
»Ce bi temu dekliču šlo za lastno kožo, bi vom jutri popoldne lepo zmešala prašek za rane med mineštro, da bi ga dobil vsak svoj del, ki mu pripada. Jaz sem zanjo, če nima kaj drugega na vesti. Dobra 'je bila, povedala pa je zato, ker nas ima rada, ne pa zavoljo vetra, ki se kar počasi obrača, posebno v teh hribih," se je kuhar zvito nasmehnit.
Travnikarjev 'jo je vnelo zagovarjal:
»Naše je rešila pogina. Prav gotovo bi ata obesili. Spomnite ise, kako je skrbela za ranjene na Mohorju, v Železnikih, da ne govorim, kaj bi bilo z nami v Idriji, če nas ne bi prišla iskat. Ne vem, po kakšnem vetru se je obrnila," je dejal pomenljivo in pogledal komandirja, ki se je jezno našobil.
»Pustimo Idrijo," se je vmešal Pojk, »o tem se bomo menili enkrat kasneje." Čutil je, da mora v boleči točki sam povzeti besedo. Vedel je, da se je Orlov nekoliko prenaglil kot ponavadi. Njegova razlaga bi bila dobra za štab ali za višje. Ne pa za ljudi, ki so poznali vsak njegov dih, v dobro in slabo stran. Zato je sključen nad ognjem, zamišljen vase, povzel:
»Fontje, meni ta primer daje misliti in bom še razmišljal." Vsi 'so z zauponjem čakali, kako se bo Pajk, ki je veljal za najbolj pravičnega, opredelil. Ko se je od-kašljol, je nadaljeval preudarno, bliskajoč z očmi: »Ali veste, kaj ije to, da je dekle pustila Švabe na cedilu? In to celo gestapo? To je nekaj drugega kakor strah pred našo zmago. Ali navdušenje nad katerim izmed nas. To je nekaj, kar nam daje vero v pravičen baj, kor nas dviga in nam vžiga ogenj v prsih. Dekle je spoznala soma, ko je videla in doživela vse, da je naš boj pravičen, da je to
Cb robu dogodkov
Ko smo v našem listu komentirali izid letošnjih volitev zveznega pre-zidenta in pri oceni odločitve slovenskih volivcev kratko ter stvarno omenili tudi zadržanje NskS, nismo pričakovali, da bo reakcija tako živčna. Toda kar je Paty „ob robu povedal" v zadnjem Tedniku, samo potrjuje, da so bile naše ugotovitve pravilne, da so „zadele v črno".
Ne bomo se spuščali v prerekanje in na napade ne bomo odgovarjali s protinapadi (sicer pa si je šele pred nedavnim tudi v nekem drugem primeru pisec „kritike“ na račun našega lista že kar sam dal odgovor!). Povemo naj samo toliko, da ljudje po vaseh znajo res zelo dobro presojati — tudi „nevtralno" zadrževanje NskS pri letošnjih volitvah. Pravijo, da je bila ta „nevtralnost“ samo v tem, da so se pustili plačati od obeh strani, sicer pa so v vsem svojem pisanju pred volitvami zelo jasno pokazali, kam „pes taco moli"; njihovo pisanje po volitvah pa da je najboljši dokaz, da pri njih „desnica ne ve, kaj dela levica".
Za majhen, vendar toliko bolj značilen primer „nevtralnosti“ je poskrbel tudi krajevni odbor NskS v Selah, ki je skupaj s tamkajšnjo Krščansko demokratsko stranko izdal za volitve zveznega prezidenta poseben proglas, v katerem je brez vsakega ovinkarjenja pozval na glasovanje za OVP-jevskega kandidata. To verjetno v „zahvalo" za to, da je OVP decembra lani v občinskem odboru glasovala proti dvojezičnim napisom na gasilskih domovih v Selah in na Šajdi, ki jih je sklenila socialistična večina.
Ob koncu le še besedo zaskrbljenemu piscu v Tedniku: Naše „teža-ve" lahko brez skrbi prepustite nam, kajti pri Vestniku nismo tako »pijani" in pri ZSO ne tako domišljavi" , da ne bi znali prisluhniti našemu ljudstvu ter se s čutom odgovornosti vključiti v njihovo upravičeno borbo za obstoj in razvoj. Da ljudje pri tem cenijo jasna stališča, je ponovno pokazal izid volitev.
Zgornja vesca
Dne 10. 5. t. 1. zvečer se je 13-let-na Šolarka Monika Einspieler iz Zgornje vesce pripeljala s poštnim avtobusom iz Celovca domov. Pred domačo hišo, ki stoji tik ob cesti, je izstopila in hotela prečkati cesto. V tistem trenutku pa se je pripeljal Janez Sprachowitz iz Kovič S svojim avtomobilom in je dekle tako hudo podrl, da je nesrečnica umrla zaradi poškodb še na poti v celovško bolnišnico.
Einspielerjevi družini izrekamo ob hudi nesreči in izgubi mlade hčerke naše iskreno sožalje.
Slep alarm v Selah
Dne 4. maja je bit v Selah pogreb umrle gospodinje gospoda župnika. Na pogreb so se pripeljale tudi tri sestre iz Podjune, sorodnice pokojne kuharice. Svoj avto so pustile v bližini cerkve.
V Selah pa imajo nekega orožnika, ki v svolji službeni vnemi misli da mora vse in vsakogar pregledati. Tako je pogledal tudi v omenjeno vozilo iz Podjune. In kaj je videl? Dva ali tri letake, ki so jih
Slovensko prosvetno društvo „ Danica"
v Št. Vidu v Podjuni
Vabilo na
PROSLAVO MATERINSKEGA DNE
ki bo v nedeljo 16. maja 1971 ob 15. uri popoldne pri Voglu v Št. Primožu.
Na sporedu bo nastop domačih pevcev in druge kulturne točke.
K številni udeležbi vabi društveni odbor
bili neznani storilci prejšnjo noč trosili v Dobrli vasi. Ker so jih bili v obilici natrosili tudi pred trgovino lastnice avta, je le-ta nekaj izvodov pobrala in jih dala v avto, da bi jih pozneje prebrala.
Te letake je orožnik torej odkril. V avtu pa je videl še nekaj drugega, žensko ruto, ki pa ni bila navadna ženska ruto, saj je bila sumljivih barv — bila je rdeča, temno modra in bela. Za orožnika je bilo vse jasno: neznani storilci nočnih akcij so v Selah!
Dal je alarm in ko so se sestre po pogrebu vrnile k avtu, so morale namesto k sedmini na orožniško postajo. Tam so jih dobri dve uri zasliševali in seveda temeljito pregledali njihovo vozilo. Prišli so tudi „izvedenci" iz Celovca in se vključili v preiskavo. Ko so zasli-ševane sestre izrazile svoje začudenje in orgorčenje, je eden izmed gospodov menil, da se je tudi v nacističnem času godila ljudem pri zasliševanju krivica (pa tako primerjavo menda ni misli kot opravičilo?).
Končno so se morali preiskovalci sprijazniti z dejstvom, da Podjun-čanke nimajo ničesar „na vesti", da so torej nasedli slepemu alarmu. Očitno jim je brlo neprijetno, saj so domnevali, da bodo zaradi tega prišli v slovenski tisk. Tudi to željo jim radevolje izpolnimo.
Bilčovs
Odkar se je svet pred nekaj leti spomnil, da je potreba in dolžnost vsakega naroda, da določi dan v letu, ko se v hvaležnosti, ljubezni in spoštovanju spomnimo tistega človeka v družbi in v človeštvu, ki je izvor trpeče ljubezni v službi ohranitve življenja, moči in razvoja vsakega naroda, tako tudi našega — namreč matere, prireja naše prosvetno društvo „Bilka“ na ta dan vsako leto tradicionalno proslavo materinskega dne. Ta dan se zberejo naše matere in se jim njihovi veliki in majhni otrooi poklonijo, jim čestitajo in se jim zahvalijo za ves njihov trud in njihove skrbi.
V nedeljo 9. maja smo se torej zbrali na proslavi letošnjega materinskega dne. Začelo se je že zjutraj pri maši. Popoldne in zvečer pa so se zbrale naše mame v dvorani pri Miklavžu, kjer so jim naše pevke in naši pevci zapeli v pozdrav nekaj lepih pesmi. Nato je dijak slovenske gimnazije Štefan Šelander pozdravil vse zbrane in jim želel, da vsaj za nekaj časa pozabijo skrbi in težave
in se veselijo nad mnogimi željami in voščili svojih najmlajših.
Vsi nastopi šolske in tudi predšolske mladine so bili v pesmi in deklamaciji lepo in skrbno pripravljeni, za kar gre zahvala našima učiteljicama gospem Buch in Kropivnik, ki sta otroke naučili. Predvajani igri
—	eno je napisal in režiral naš neumorni prosvetaš Janko Ogris st.
—	so otroci zelo lepo podali. Prvo igro so uprizorili najmlajši sami, drugo pa skupaj s starejšimi. Vsa pohvala gre malim igralcem in režiserju.
Na tej prireditvi je prvič nastopil naš mladi moški zbor, ki je pod vodstvom mladega dirigenta Franca Kapusa zelo ubrano zapel. Pa tudi naši godbeniki, pod istim vodstvom kakor zbor, so imeli svoj prvi nastop in so s svojimi novima instrumenti prireditev zelo popestrili.
Zahvala gre tudi našemu župniku Kasslu za globoko zamišljen nagovor tako v cerkvi kakor tudi pri Miklavžu. Na koncu se je vsem sodelavcem predsednik Peter Sitter prisrčno zahvalil za požrtvovalno delo.
f	7	“
Letovanje naših otrok na Jadranu
Tudi letos bo letovala ena skupina naših otrok na morju, in sicer v Savudriji od 21. julija do 10. avgusta t. I.
Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo pismeno prošnjo, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že bil na letovanju in kolikokrat. Tej prošnji je treba priložiti:
—	zadnje šolsko spričevalo,
—	priporočilo krajevne prosvetne ali zadružne organizacije,
—	osebno izkaznico s sliko In
—	režijski prispevek za dokazano socialno potrebne otroke šil. 500.— (za ostale je treba plačati šil. 1000.—j.
in vse skupaj poslati do najkasneje 30. junija 1971 na naslov: Počitniška kolonija, Casometergasse 10, 9020 Celovec-Klagen-furt.
Vožnjo do Ljubljane in nazaj plača vsak udeleženec sam.
Posebno opozarjamo, da posameznih dokumentov ne sprejemamo. Za prijavljenega velja šele otrok, za katerega so bili hkrati oddani vsi dokumenti. Po 30. juniju ne sprejemamo več prijav.
Za vsakega otroka je treba poleg navedenih dokumentov oddati tudi zdravniško spričevalo, ki pa ne sme biti izstavljeno prej kot 10 dni pred odhodom skupine na letovanje.
Iz zdravniškega spričevala mora biti razvidno, da je za otroka letovanje na morju priporočljivo. Šele ko prejmemo to spričevalo, velja otrok za dokončno prijavljenega.
Otroci uživajo na letovanju zdravstveno zaščito, ki obsega:
—	primerno sanitarno oskrbo pod vodstvom zdravnika,
—	prvo pomoč in zdravstveno nego za lažja obolenja,
—	v težkih primerih takojšnji prevoz v najbližnji zdravstveni zavod.
Otroci pri zavodu niso zdravstveno niti nezgodno zavarovani. Zato morajo starši v primeru bolezni povrniti stroške bolnice, v kolikor jim jih ne nadoknadi zavarovalnica, pri kateri so zavarovani.
Za osebno izkaznico otroka velja izkaznica (Personalaus-weis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. Otroci, ki so bili že tri in večkrat na letovanju, bodo upoštevani samo v primeru, da bo še kakšno mesto prosto. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku in po predložitvi zdravniškega spričevala dobili pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila.
Opozarjamo, da je število otrok, ki jih lahko sprejmemo, omejeno in da bodo otroci sprejeti po vrstnem redu prijav in po zdravstveni ter socialni potrebi.
Št. Jakob v Rožu
Požarna hramba v Št. Jakobu v Rožu 'je zadnjo soboto organizirala veliko gasilsko prireditev, ki je bila hkrati vaja za primer katastrofe. Pri vaji so razen gasilcev iz Št. Jakoba, Rožeka in Suhe sodelovali tudi Rdeči križ, žandarmerija in civilna zaščita, Oarntc in helikopter notranjega ministrstva, kat gostje pa gasilsko društvo Sora iz Medvod v Sloveniji.
Prireditev si je ogledalo več kot
1500 gledalcev. Začela je mladinska skupina slovenskih gostov, ki so izredno dobro odrezali. Po raznih vajah ostalih bromb so si gledalci lahko ogledali vse stroje in aparate, kakor motorni čoln, zasilni agregat za tok, radijsko napravo idr.
Bila je do sedaj največja vaja vseh pomožnih organizacij na tem področju.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKJ
boj na smrt obsojenega ljudstva. Ker je v bistvu poštena, se ji je uprlo, da bi služila tuji, nečloveški »iti. To je spoznala, čeprav se ne zanima za politiko. To je tisto, kar je več od nje, več od tega, da bomo Švabe jutri presenetili, namesto oni nas. Človek, ki je v srcu čist, ne more biti proti nam, ker so njegovi cilji naši cilji. Zato je treba nam, ki ta boj vodimo, samo prižgati iskre v srcrh, in imeli bomo plamen. In imamo ga. Mi nismo osamljeni na tem izgubljenem sedlu. Povsod okrog nas so ljudje, ki so z nami. Daleč okoli po vsetu so ljudje, ki mislijo tako kot mi, in to je velika stvar. Švabom in vsem nasilnežem pa služijo lahko samo izprijenci. Taki ljudje, kot so oni sami. Zato jih bo z njimi vred vzel hudič. Revolucija pa je v tem, da se slabo podira v ljudeh in da postajajo boljši. Ne, da oblast preide iz enih rok v druge roke,’ je porabil Pajk, kar se je naučil v šoli, in nadaljeval: .Predlagam, da dekle ne pošljemo nikamor. Poslali bomo poročilo, kdor jo hoče, naj jo pride sam iskat."
Vsi so prikimali in osvojili Pajkovo stališče.
Pajk, ki ga je odobravanje spodbudilo, je hotel še nekaj povedati, pa je njegove besede prekinil oster pok m za njim še eden. .To je pri kuhinji! je vzkliknil Nande. Vsi so planili pokonci, zgrabili za orožje in stekli ven. Iz gozda se je razlegel krik in obupno stokanje."
.Kaj je? Orkamadonal Kdo je streljal?" je zavpil Orlov.
„ V gozdu se je oglasil stražar, ki je stražil zvezanega BI a j a. Napotili so se v strelcih v gozd proti človeku, ki je že hropel in se zvijal v bolečinah. Pobrali so ga in odnesli v kolibo k ognju. Blaj je bil z zobmi odvezal jermen in se pognal v gozd. Stražar pa ga je zadel v hrbet. Razpeli so mu bluzo. Iz rane na prsih mu je vrela kri. Poklicali so Ano, da bi ga odvezala. Ranjenec je bil bled in ustnice so mu drhtele. Nenadoma so se mu zasvetile oči. Skušal se je
dvigniti in k njim molel desnico z drgetajočimi prsti. Tiho je rlogoval: .Bog naj mi odpusti! Prisilili so me, da sem ubil Repnika s tole roko."
Ana se je sklanjala nadenj in mu zavezovala rano. Pogledal jo je z belimi očmi. ,U, ta ženskal Tebe bo gesta-po obesil za noge, pekli te bodo," je izcedil s krvjo zadnji žolč in sovraštvo. Ko je bil že prevezan, mu je udarila kri skozi usta in se pocedila po bradi. Samo vzdihnil je, kot bi hotel zakašljati in omahnil mrtev. Ana se je vsa tresla in tudi drugi so bili vznemirjeni.
.Odnesite ga In zagrebite ga malo vstran v kotanjo," je dejal Orlov.
Ob treh ponoči je prišla četa h kuhinji, kjer je Nande delil kosilo, zajtrk in večerjo za naslednji dan. Dobili so juho z mesom, krompirjem in zakuhano moko. Za čez dan pa je vsakdo dobil po tri kuhane krompirje. Posedli so pod smrekami in jedli v svitu mesečine. Tišino je motilo le ropotanje žlic ob porcije. Ko so pojedli, je Orlov sklical zbor in jim pojasnil, da bo treba ves dan ležati v škrapljah in grmovju in čakati noči. Da bi ga vzeli še bolj resno, jim je zagrozil z nemško artilerijo in minometi, ki jih bodo razcefrali, če jih čez dan zagleda kakšna nemška izvidnica.
Dve uri pred svitom so odšli v koloni. S seboj so imeli štiri strojnice in vse bombe. Na sedlu so ostali le kuhar, pomočnik in zakopani Blaj.
17
Mesto je zagrinjal zelenkasti mrak in prve luči so trepetale v oknih, ko je enota gorskih lovcev zapustila področje betonskih utrdb in se znašla na poti, ki je vodila proti hribom na zahodu. Mesec še ni vzšel, zato je bila svetloba v kotlini motna in brez senc med drevjem. Šli so
ob reki, ki je narastla ob pomladanskem deževju in je jezno hrumela, ujeta v globoko strugo. Njen šum je vpijal korake. Kolona, ki je bila podobna sencam, se je izgubljala v mrak.
Major Walf in stotnik Kniecke sta šla na začelju glavne kolone. V bojnem redu so šli že iz mesta. Zavarovali so se s predhodnico in zaščitnico. Stotnik se je večkrat hvalil oficirskemu zboru, da njega in njegovih ne bodo nikdar iznenadfi, tudi če bi jih pričakali takoj za mestnimi utrdbami. Ta previdnost je bila večkrat na mestu, čeprav so ga klevetali, da se boj! partizanov.
Wolf je zaostajal nekaj korakov za njim, znak, da ne želi razgovora. To je bilo tudi stotniku všeč, ker mu ta akcija ni preveč dišala. Dovolj mu je bilo, da je major omenil generalovo naročilo, naj se ne gleda na žrtve. Teh pa so imeli v zadnjem čosu več kot preveč. Zalo ni bil nič kaj navdušen za zahrbten napad in za pobijanje štabov, ker nič ne veš, če sam ne boš iznenaden. 'Po eni strani mu je bilo všeč, da ga je spremlja! major, ker bo v slučaju neuspeha delil odgovornost z njim. Po drugi strani pa se mu je zdelo to neumno. Če bo uspeh, si bo prilastil levji delež slave in časti. Sodil je, da so vojne zamisli, čeprav genialne, igrača, proti težavam izvedbe.
Wolf se je pogreznil vase in premišljal. Padalski šmaj-ser MP-43 je držal za cev, na drugi strani pa za kopito V vodoravni legi čez hrbet in z očmi sledil hitremu toku reke. Razmišljal je o sebi, svetu in dogodkih zadnjih mesecev ter o ljudeh, ki jih je videl umirati in tudi o tistih, ki so umrli po njegovi zaslugi in po svoji neumnosti. To je znal opravičiti. „2ivimo v času, ko je nasilna smrt naravna zadeva, ko je naravna smrt izjemni slučaj in ko je človeško življenje vredno manj kot okupacijska marka."
Mesec se je dvignil izza oblakov in svet, kjer so hodili, je oživel v sencah. V mesečini so se zalesketali valo-

Einige Bemerkungen zum Minderheitsschulwesen in Karaten I
IIII«llll||||mM|||l|m,MM||..............Illllllllllllllllt.tl II.lIMItlllllllllllll..................1 ilMTlIllllllllllllllll
4. Fortsetzung
2. Absatz des Abschnittes A wider-^ncht auch dem 1. Absatz, wenn er bestimmt, ‘ja“ „der Gesamtunterricht zur Halfte in fleutscher und slowenischer Sprache erteilt yifd.“ Der Ausdruck »Gesamtunterricht" ist alseb gebraucht; Gesamtunterricht ist ein di-“aktischer Grundsatz und bedeutet das Ge-Senteil des gefacherten Unterrichtes. Schon au$ dieser Oberlegung heraus hatte der 2. Ab-latz> wenn schon nicht abgeandert, so doch im trlafiwege im Zusammenhang mit dem 1. Ab-satz in dessen Sinne zufriedenstellend kommen-!ett werden miissen, da unter »Gesamtunter-richt“ offensichtlich »der gesamte Unterricht" Zu verstehen ist und sich der Gebrauch bei-. Sprachen je zur Halfte nur auf Klassen be-2>ehen konnte, in denen die (= alle) Schiiler chon von Haus aus zweisprachig waren. Das ®)ag fiir viele Schulen zugetroffen haben, nicht aper fiir alle. Und das war mit ein Grund fiir ,.le Unzufriedenheit. Hier haben ©ffensicht-]c“ alle Beteiligten versagt. Die im Abschnitt angeordnete „Losung“ ist nicht gefunden ^°rden.
S° wurde fiir die deutschsprachigen Kinder ‘e Verordnung zur „Zwangsverordnung“. Die tatistik erlaubt es, annahernd festzustellen, teviel deutschsprachige Schiiler dem „Zwang er Erlernung der slowenischen Sprache" aus-?esetzt waren.
Das Verordnungsblatt fiir das Schulwesen in ^arnten, Seite 61/1946 weist mit dem „Stand °m Ende April 1946“ fiir Karnten, nach phulbezirken geordnet (ohne dem Schulbe-'f*1 Lienz — Anm.) aus: „Zahl der Volks-^hulen 3 77, Klassenzahl 1.171, Schuler-gesamtzahl 53.021, Lehrkrafte 1.111.
Zahl der Hauptschulen 26, Klassenzahl 197, ^nulergesairitzahl 7.914, Lehrkrafte 231.“ j_-E>ie Gesamtschulerzahl an den Volks- und *‘auptschulen betrug somit 60.935.
• Im Verordnungsblatt fiir das Schulwesen "Karnten, Seite 155/1946, sind die Schuler-ahlen mit dem „Stand vom Marž 1946“ aus-ge^iesen (Volks- und Hauptschulen): 33.146 ^■"aben, 32.848 Madchen, zusammen 65.994 j. iiler. Da auch hier noch der Schulbezirk
mitgezahlt ist, der etwas iiber 5000 Lchcschiiler zahlte, kommt man fiir Karnten die oben schon genannte Schiilerzahl von j ‘^55; auf Seite 156/1946 des genannten , "hulverordnungsblattes ist die »Standeserhe-Ul?£ vom Oktober 1946“ ausgewiesen; sie /Jgjbt nach Abzug des Schulbezifkes Lienz 1-495 Volks- und 470 Hauptschiiler) fiir . arnten 55.161 Volks- und 4.410 Hauptschii-j^r> Zusammen also 59.571 Pflichtschiiler. Man 6rw'!mt a^so zu c™6111 Schiilerstand von rund •000 an den Karntner Pflichtschulen.
J* genannte Statistik fiir Marž 1946 weist ' 156/1946) nach der Staatsangehorigkeit
1-850
aus: Osterreich 62.884, Deutsches Reich
Jugoslawien 502. Slowenische Fliicht-^ gskinder (nicht alle jugoslawische Staats-QUrger waren Slowenen) fallen also kaum ins e^icht und gingen auch nicht iiberwiegend
im Geltungsbereich der Regierungsschulver-ordnung zur Schule, uberdies wurden sie durch die reichsdeutschen Staatsbiirger unter der Schuljugend, deren es in Karnten fast viermal mehr gab, prozentmafiig mehr als svettge-macht.
Der Schiilerstand an den Pflichtschulen in Karnten ist in den beiden Schuljahren 1945/46 und 1946/47 um rund 7.000 niedriger als er es im Schuljahr 1937/38 war, in dem 16 % der Schiiler (konkret 10.292) slosvenischer Muttersprache waren.
Der Prozentsatz 16 fiir die Schiiler slowe-nischer Muttersprache soli bei einem zeitlichen Abstand von 9 Jahren objektiverweise noch — allerdings schon mit Einschrankungen wegen der aufierst starken Germanisierung in der NS-Zeit — bei-behalten sverden und ergibt (ausgehend von insgesamt 60.000 Schiilem) 9.600 Schiiler slowenischer Muttersprache.
Im oben angefiihrten Karntner Schulver-ordnungsblatt, betreffend den Schiilerstand vom Marž 1946, ist zu lesen (S. 155, 156):
„Als in ,slowenischer Unterrichtssprache' unterrichtet sind 3.222 Knaben, 3.193 Madchen, zusammen 6.415 gezahlt worden, wozu bemerkt wird, daB es sich hiebei um die ersten 3 Schuljahre handelt, denn die 100 ztveispra-chigen Schulen des Landes weisen in 302 Klassen 13.902 Schiiler(-innen) auf.“
Da die Regierungsschulverordnu-ng mehr Schulen erfafite als die seinerzeitige utraquistische Schule, kann unter Beachtung oben erwahnter Einschrankung geschlossen werden, dafi etwa 4.300 bis 4.500 Schiiler deutscher Muttersprache im Schuljahr 1945/46 die alle ver-pflichtende zweisprachige Schule besuchten.
Das Verodnungsblatt Nr. 3—4/49 weist mit dem Stand vom 1. Oktober 1948 an den zwei-sprachigen Schulen 14.468 Volksschiiler und 1.474 Hauptschiiler, insgesamt 15.942 Pflichtschiiler aus und veroffentlicht in der Nummer 9—10/1949 die Zahlergebnisse vom Herbst 1948 hinsichtlich der Muttersprache: demnach waren 61.771 Pflichtschiiler deutscher und 6.733 Pflichtschiiler (6.247 Volksschiiler, 486 Hauptschiiler) slosvenischer Muttersprache, daB heifit, dafi der Prozentsatz der Schiiler slowenischer Muttersprache auf 10 Prozent zuriiokgegangen ist (konkret rund 4.000 Schiiler weniger); nach dieser Aufstellung (14.468 Volksschiiler, davon 6.247 slosvenischer Muttersprache) war nur mehr knapp jeder zweite Schiiler an den zweisprachigen Volksschulen slowenischer Muttersprache. Dieser Riickgang ist zu stark, um objektiv zu sein, zeigt allerdings mit zunehmendem zeitlichen Abstand zu den Ergebnissen aus 1936/37 und 1937/38 die Austvirkungen der in der NS-Zeit stark eingeleiteten und nun fortwirkenden Germanisierung auch im Wechsel der Muttersprache.
Es gilt auch nach 1958:
Die Zweisprachigkeit kann nur von Vorteil sein
Piir die anerzogene Geringschatzung der eigenen slowenischen Sprache ist es bezeich-nend, dafi von slosvenischen Eltern oft ar-gumentiert wurde und wird „Mein Kind soli es besser haben als ich es haibe“ und „Mit Slo-svenisch kommt man nicht weit“, wobei die Vertreter dieser Meinung, die mit ihren Kin-dern zumeist nur deutsch sprechen (nach VEI-TER „assimilierungswillige Sprachslowenen“) iibersehen, dafi in der zweisprachigen Schule die Erlernung und Bildung auch der deutschen Sprache voli gewahrleistet ist, weshalb einer-seits die zweisprachige Schule schon in rein sprachlicher Hinsicht ihre offenkundigen Vor-teile aufweist und andererseits heute wirt-schaftliche Nachteile deswegen, weil man auch Slowenisch gelernt hat, im allgemeinen (es durfte allerdings Ausnahmen geben) wohl nicht zu erwarten sind und sich im Gegenteil als Vorteil erweisen; im Zeitalter des Tourismus und weltweiter wirtschaftlicher Kontakte als Vorteil auch fiir Menschen, die sich national nicht zur slowenischen Volksgruppe bekennen, sondern die Sprache als Verstandigungsmittel werten und gebrauchen.
Dafi zur oben aufgezeigten Geringschatzung der slowen. Sprache (die also gesellschafts-
politischen Ursprungs ist) noch die unter-schwellige Unterstellung der Unterstutzung einer gegen den Staat gerichteten Irredenta kam, wird von VEITER (S. 706, 707) in be-zug auf die Abmeldungen vom Slosvenisch-unterricht im Jahre 1958 anschaulich darge-stellt. Die Schulstreiks im Jahre 1958 tverden von VEITER leider nur nach deutschnatio-nalen Quellen in ubertriebener Weise darge-stellt, wenn von ihrer „revolteartigen Form vom 29. September bis 1. Oktober 1958“ (S. 706) gesprochen wird (der sogenannte WEDE-NIG-Erlafi erschien am 22. September 1958 — da gab es keinen Anlafi mehr fiir Schulstreiks revolteartiger Form).
Zu den Schulstreiks sei auf den im »Memorandum der Karntner Slosvenen zur Schul-frage“ (S. 18) dargestellten Sachverhalt und auf die ebenfalls im genannten Memorandum gebrachte »Erklarung der Vertreter der Karntner Slowenen auf der Pressekonferenz am 19. Juli 1958 in Klagenfurt" hingesviesen.
Daraus geht eindeutig hervor (und ist dem Verfasser damals auch andertveitig bekannt-geworden), dafi es sich um organisierte Aktio-nen gehandelt hat, deren Initiatoren und Ak-teure das genannte Memorandum (S. 3) na-
mentlich nennt: der Karntner Heimatdienst und seime Mitarbeiter.
Die Schulstreiks haben bei der Bevolkerung geringeren Widerhall gefunden als erwartet worden war. Auch der Schulbetrieb ist durch die „Warnstreiks“ nicht erheblich beeintrach-tigt worden. Trotzdem sah sich der Vorsitzen-de des Landesschulrates fiir Karnten, Landes-hauptmann Ferdinand WEDENIG, veranlafit, auf die Drohung mit der 3. Welle der Warn-streiks mit einem Erlafi zu reagieren, der auf die Schulverordnung aus 1945 nur mehr die-jenigen Schiiler verpflichtete, deren Eltern den zsveisprachigen Unterricht in der bisheri-gen Form wiinschten. Die Bezugnahme im Erlafi vom 22. September 1958 auf § 27 SchUO aus 1905 und den Unbegabtenerlafi des BMfU, Zl. 32.000-IV/12/1947, geht sach-llich vollkommen daneben und ist eine Be-griindung, die keine Begriindung ist.
Jedenfalls fiel mit diesem Erlafi die alle Schiiler verpflichtende ztveisprachige Schule. Die Abmeldungen ubemiegen weit das Aus-mafi, das etwa auf der Grundlage der Muttersprache hatte erwartet werden konnen. Sie zeigten die Miderwertigkeitskomplekse, das geringe Selbstbewufitsein, die Gleichgiiltigkeit, aber auch den Opportunismus der Menschen auf, die nicht in der Lage sind, iiber ihren eigenen Schatten zu springen, da von offiziel-ler Seite nie nachdriickllch in diesem Schul-kampf die Empfehlung und Ervvartung aus-gesprochen wurde, doch auch Slowenisch zu lernen, weil es ja keine Schande sein kann, wenn man in Karnten auch das Slowenische verwendet, pflegt und beherrscht.
Auf Seite 706 schreibt VEITER, dafi Dr. PFEIFER (Freiheitlicher — Anm.) ebenfalls die Verfassungsgemafiheiit des Erlafies vom 22. September 1958 bezweifelt, allerdings deshalb, weil die zustandige Behorde nicht die ganze Verordnung aufgehoben hat. In diesem Zusammenhang interessant ist die Darstellung der Antwort des Unterrichtsministers Dr. F. HURDES an die Abgeordneten des VdU auf deren pari amen tar ische Anfrage beziiglich der zweisprachigen Schule in Karnten.
Die Darstellung ist im bereits genannten Memorandum (S. 8) enthalten und bringt folgen-de Ausfuhrungen des Unterrichtsministers:
»Der Verfassungsgerichtshof hat mit seinem Erkenntnis vom 8. November 1948 in der Sa-che der zweisprachigen Schule der Verordnung Gesetzeskraft zuerkannt. Weil somit die Schulverordnung Gesetzeskraft hat, ist ihre Anderung nur mit einem osterreichischen Ge-setz moglich, nicht aber durch eine Verordnung."
Weiters sagte nach dieser Darstellung Minister HURDES, dafi der Verfassungsgerichtshof festgestellt habe, dafi es sich im Falle der Verordnung um eine Verordnung der Besat-zungsmacht handle und der Verfassungsgerichtshof nur zustandig ist, iiber Gesetze zu entscheiden, die von ostereichischen Behorden erlassen wurden.
(Wird fortgesetzt)
"e Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKi
Vj •
lr> zbudili v Wo'lfu zanimivo misel: »Svet struji skozi ^ne kakor ta reka skozi pokrajino. Čist sem, če je čista, če ije kalna in umazana. In žalostno je, da sam ne A1! kam me nosi in kje me bo odložila." Ta misel se mu je "UzHa z mislijo Zarathustre: »človek je velika, umazana . a’" »Morda je bila še najbolj čista pri izviru, v sivih dav-flc>n časa. In vse bolj umazana je v civilizaciji strojev in _ 0 'bolj nesmiselna v svojem toku. S seboj nosi bedno ar-rJt ° P'ava!j°čih ljudi iz vojne v vojno. Ali se bo kdaj ta očistila? Res je le to, da živimo v zelo neumnem času, 9o lahko preziramo. Od žeblje po svobodnem življenju Postajam vsak dan večji suženj avtomatiziranega sveta, ima za vijak, čeprav se temu vsak dan sproti upiram." . V zadnjem času je prihajal v 'krizo, ko si je zastavljal ^ašanja na smisel svojega osnovnega življenjskega na-b a: »Šel sem prek vseh, ki so zaostajali! -in oklevali. Moj v ®b°d je bil njihova propast. Brez milosti. Ali ni to sled 'kega zakona v malem posamezniku. -Bedna analogija Ozanih zakonov. Boj za prostor na soncu. Tekma velikih . Ozancev, kii so napravili še iz nas idealistov navadne T^bake in nas potegnili v blato, k/i nas bo požrlo slej ko 6h če dobimo vojno ali če jo izgubimo. Včasih sem se . 6lzkusa1, ali bi merit svoje oči, sedaj pa -izvršujem naro-generala, tega trgovca s položaji in odlikovanji, in kaj |j za to? Če postajam čaščen pri množici, ki ji je pove-^ zveličavni boj poleg natlačenega trebuha, ugotovim, sem nič, navaden izdajalec.
,. poslužil sem se strupa samo zato, da bi se obdržal
Vo>čju lega sivooka, pobesnelega generala. V totalni iTLJn' res ni izbire sredstev, in je vseeno, če posegamo po
starega ali srednjega veka, ker bo vsaka pri-^ ^ja vojna prinesla še strašnejša sredstva. Saj masovni ^'zvodnji ne more slediti drugega kot masovna stan-^'zira-na smrt, ki je prekleto dolgočasna in nezanimiva.’
Iz premišljanja so ga zmotili koraki vojakov, -ki so zavili čez leseni most. Zapustili so reko in se izgubili v gozdu.
»Moralni predsodki so smrt za vsako akcijo," me je večkrat učil general. In celo to je pravil, da je razmišljanje strup za ljudi, ki se hočejo povzpeti. Za uspeh sta potrebna samo fanatična vera in cilj. Četudi je bedast. Nejevoljen nad svojimi mislimi se ni čudil, da ga je general označil za nevarnega individualista. -Prepričan je bil, če bi njegovi šefi imeli aparat za spoznavanje misli, bi že davno visel. Tolažil se je edino s tem, da ne bi visel sam, da je mnogo takih, ki z njim vred mislijo po svoje, pa zvesto izpolnjujejo povelja. »To se pravi," je razmišljal, »da je naš pogum na splošno relativna stvar, ker se -bolj bojimo krogle od svojih kot od sovražnika. Zato pa je ta vojna klavrna zadeva. Zadolžuje me pa z neprijetno obvezo, ki je tudi nevarna, da vojna mojih misli ne pozna uniforme," je zaključil Wolf.
Gozd se je redčil in mesečina je ra-s-fta. Šli so počasi in od časa do časa postali, da je predhodnica preiskala teren. Svojevrstne oblike skalovja in oblaki na -nebu so zaposlili majorja, da ni več razglabljal. Bližina nevarnosti ga je usmerila navzven, stran od lastnih problemov, o katerih ni nikdar premišljal na glas, kot bi se bal, da ga bodo zalotili kot otroka pri igri z nedovoljenimi stvarmi.
Iz gozda jih je kolovoz pripeljal h gorskemu potoku, ki je igrivo pljuskal prek skal in se penil. Zavili so po stezi ob potoku navzgor. Svet se je enakomerno in strmo dvigal.
Na ovinku, kjer je -potok zavil med razmetano skalovje, je stotnik postal, naveličal se je samote divjega sveta in počakal majorja.
»Kako, Erich? Ali vam je morda kaj posebnega padlo v glavo?" ga je že malo zasopel ogovoril major.
»Prav nič posebnega. Bližamo se coni resnične ne-vornasti, v takih prilikah pa me duhovitost zapušča.’
»In kakšne občutke imate?"
»Takšne, kot bi šel vasovat 'k devici, ki jo straži tolpa ljubosumnih vaških malopridnežev, ali še bolje povedano, kot bi po-mofoma stopil v homoseksualni bordeli."
»To, kar ste najprej rekli, bi lahko veljalo tudi zame, ker upom -na prijetno svidenje v -sedlu," se je nasmehnil major.
»Še sedaj vam jo zavidam. Lepše nisem videl. To je moj tip, ta vaša ženska."
»Saj ni moja. Ona je vendar last nemške države. Tako kot jaz ali vi. Kdo pa je danes samostojen, bodite pametni, saj ste v letih. Vse, kar lahko imaš, je sposojeno in sam si sposojen."
Stotnik se mu je zarežal: »Vse imajo v rokah predstavniki države, -stranke, to je papir in geslo. Mrtva stvar. Ljudje pa so živo dejanje. Sila, ki vse vodi, giblje in odloča.’
»Mislite reči, ki se podreja papirju in geslom,’ se je nasmehnil Wo!f in dodal: »Tako, dragi Erich, pa smo v začaranem krogu. Da bi proučila medsebojne odnose interakcijskih faktorjev tega začaranega kroga, nimava časa, še manj pa poguma."
»Priznam vam, da imate prav, gospod major. Glavno je, da vas na tem svinjskem sedlu čaka dekle, ki vam jo zavidam."
»Ne zavidajte, Erich. Zavist je početje zla. Zlo med dvema pa vedno prinaša korist tretjemu. Kdo bi bil med nama tretji, pa midva ne veva. Jasno je samo to, da prisklednikov nikoli ne zmanjka."
Kolona je šla naprej, drevje se 'je redčilo in prispeli so že v bližino soteske, v kateri se je potok izgubil. Stotnik je v primerni oddaljenosti ustavil kolono in poslal pred-
0<X><X>0<X><X><><>0<><XX><XK><><Xk><XX><X><>
Škratki
Iz dežne meglice na nožne stezice so škratki stopili;
v zaspane domove čez mokre plotove so vsi se zgrnili —
Stara gostoljubnost je pozabljena
Zgrabila je volka žeilezna past, a nekako se je izkopal kz -nje in začel prodirati v gosto hosto. Lovci pa ga zapazijo in začno neusmiljeno preganjati. Volk je moral bežati preko ceste, a tisti čas gre po cesti kmet s polja z vrečo In s cepcem. Volk mu reče:
»Stori mi dobroto, človek, skrij me v vrečo, zakaj 'lovci me preganjajo."
Kmet ga zares skrije v vrečo, jo zaveže in vrže na rome. Gre naprej pa sreča lovce.
»Človeče, Oli nisi srečal volka?" ga vprašajo.
»Ne, nisem ga videl," odgovori kmet.
Lovci Kite naprej ter izginejo izpred oči.
»Ali so moji sovragi odšli?’ vpraša vOlk v vreči.
»Sol’
»No, potem me pa te izpusti na prosto!"
Kmet razveže vrečo in izpusti volka na beli dan. Volk reče:
»Kaj boš pa zdaj, človeče, jaz te krom požrl."
»Aj, volčič, volčiči Iz kakšne nesreče sem te rešil, a ti me hočeš zato pojesti!"
»Stara gostoljubnost je pozabljena," odgovori volk.
Kmet vidi, da ni drugače, in reče:
»Če je temu tako, pojdiva dalje, in oko prvi, ki ga srečava, reče po tvojem, da je stara gostoljubnost pozabljena, e, potem ni drugače, kot da me poješ.’
Gresta naprej po srečata staro kobilo.
Kmet stopi k njej in jo vpraša:
»Stori nama dobroto, kobilica-momica, razsodi med nama! Jaz sem volka rešil iz velike nevarnosti in on me hoče zato pojesti." In ji pove vse, koko je bilo.
Kobila premišljuje, premišljuje in reče:
»Jaz sem živela pri gospodarju dvanajst tet, dola sem mu dvanajst lepih žrebičkov; delala sem zanj z vsemi svojimi močmi, ko sem se pa 'postarala in nisem več mogla delati, me on zgrabi in Vleče pod strmo obalo. Jaz sem se vzpenjala, vzpenjala, dokler se mi zares ne posreči, in zdaj blodim, kamor me oči vodijo. Da, stara gostoljubnost je pozabljena."
»Vidiš, da imam prav," reče volk.
Kmet se razžalosti in začne prositi volka, naj počaka, dokler ne srečata drugega. Volk je zadovoljen. Srečata starega psa. Kmet stopi k njemu z istim vprašanjem. Pes premišljuje in reče:
»Služil sem gospodarju dvajset let, čuval sem mu hišo in živino, ko >sem se pa posta-
ral in nisem več mogel lajati, me je spodil od hiše, in zdaj se vlačim, kamor me oči vodijo. Da, stara gostoljubnost je pozabljena.”
»No, vidiš, da imam prav," reče volk.
Kmet se še bolj razžalosti in poprosi volka, naj počaka še v tretje, a potem naj stori, kakor ve in zna, ako mu ni mar gostoljubnosti.
V tretje srečata lisico. Kmet ji ponovi vprašanje. Lisica pa se začne prepirati:
»Ali kako je mogoče, da se je volk, takšen trebuhar, mogel skriti v tako malo vrečico."
Volk in kmet sta se zaklinjala, da je to živa resnica, ali lisica še vseeno ni hotela verjeti in reče:
»No, ti moži-ček, pokaži, kako si ga spr0” vil v vrečo!"
Kmet raztvari vrečo, a volk dene v nj° glavo. Lisica pa zavpije:
»I, kaj si samo glavo skril v vrečo?"
Volk zleze popolnoma vanjo.
»Zdaj pa, možiček," nadaljuje lisica, »P°* kaži, kako si zavezal vrečo."
Kmet jo zaveže.
»No, možiček, kako pa mlatiš žito?"
Kmet začne s cepcem mlatiti po vreči.
»No, možiček, kako pa obračaš?"
Kmet obrača In udari lisico po glavi jo ubije do smrti, rekoč:
»Stara gostoljubnost je pozabljena."
(Ruska pravljica)
Kdo mi posodi nož?
Če te kdo poprosi za nož, žlico ali vilice in mu jih ne znaš izročiti po pravilih lepega vedenja, potem tvoje lepo vedenje ni dosti vredno. Jaz se ne morem pohvaliti s tem, da odlično poznam pravila lepega vedenja. Vendar bi znal ponuditi nož, žlico in vilice po vseh pravilih celo kralju Matjažu, če bi se ta kdaj zbudil iz spanja. Naučil sem se izročati jedilno orodje pri učitelju Peternelu. Kadar je ta videl, da naše vedenje šepa, nam je nehal vtepati v glavo računstvo, zemljepis in zgodovino.
„Za danes dovolj!” nam je rekel. „Lepo vedenje človek prav tako potrebuje.”
Pri urah lepega vedenja nismo imeli časa razgrajati, metati papirčke po razredu ali se brcati pod klopmi. Učitelju Peternelu smo namreč morali mi pokazati, kako se je treba lepo obnašati. Seveda, to je bilo za nas težko. Učitelj je lepo vedenje lahko dobro poznal
NISEM DAZCjOSPA, [vaše mačke so!
NE LAZI,MUKI SAMO PO^LE?
saj je v svojem življenju prehodil že polovic® sveta.
Nekoč je spet rekel, da je dovolj račuO' stva in da bomo začeli z lepim vedenj61®' Knjige in tablice smo pospravili. Učitelj r stopil na sredo razreda. Vprašal je:
»Kdo mi posodi nož?“
Vsi, ki smo imeli nože, smo planili pokon<®' Iskali smo jih po žepih. Nismo pa slutili* nam je učitelj s tem vprašanjem postavil P®5!’ v katero smo se vsi do zadnjega ujeli. Vs®s je hotel prvi napraviti učitelju Peternelu usl®' go, zato je z nožem pohitel.
Kozlarjev Izidor je bil učitelju najbliže Zato nas je tudi prehitel. Nož je odprl, prijel za rezilo in ga ponudil učitelju.	.
Učitelj Peternel ni segel za nožem, čak*1 je nekaj časa, da je ves razred videl, kako je Izidor ponudil nož. Potem je rekel:	.
»Glej, Izidor! Nož si prijel za rezilo. M®*® prej pa si s prstom v nosu vrtal.”
Razred je osupnil. Takoj smo pomislili ®J to, če smo tudi mi malo prej vrtali s prstni® v nosu. Nože smo kar hitro začeli spravlj®® nazaj v žepe. Kdo bi naj vedel, kako je tre®® po pravilih lepega vedenja ponuditi nož, & te zanj kdo prosi?	:
Od Izidorja je učitelj ponudeni nož le v**1. Prijel ga je potem tam, kjer se neha držaj >® kjer se začne rezilo. Pred celim razredom 8* je po pravilih lepega vedenja vrnil Izidorj®' »Vidiš, tako se ponudijo nož, žlica ali vi' lice!”
To pravilo lepega vedenja smo si seveda zmeraj zapomnili. Jaz se po njem vedno rav' nam.
Ferdo Godina
Tone Svetino: UKANA
Tone Svetino: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA
Tone Svetina: UKANA
— Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: ^
hodnico, da preišče sotesko in gre še dalje do podnožja praga, ki je vodil na sedlo. Skalnati prag v ozadju ostenja soteske je že kazal sedlo, ki se jim je zdelo v mesečini neprehodna brana. Ker je stotnik naznanil, da bodo zaradi varnosti precej časa čakali, se je kolona porazgubila med drevjem in vojaki so posedli in se spojili z ozadjem.
Tudi WoM in Kmečke sta zavila daleč stran od steze in sedla pod drevo, kjer bi se lahko nemoteno pogovarjala.
»Svet, po katerem smo hodili sedaj, je bilo ozemlje nikogar. Od soteske naprej pa smo na ozemlju banditskega korpusa. Zato moramo spoštljivo vstopiti in čakati kot zvodnik, ki pride k poročeni ženi, pozvoni in čaka na znak, da ugotovi, če leva ni' v brlogu," je dejal stotnik.
»Vidim, da ste se naučili mnogih dostojnosti. To človeku nikdar ne škoduje, le koristi mu lahko."
Stotnik se je zastrmel med drevje In zaskrbljeno vprašal: »Zanima me, kako je vaša agentka opravila nalogo. Kaj bo, če je prišlo kaj vmes?"
»Skoraj prepričan sem, da je igroje opravila."
»Če je tako in če so kaj prida zavijali, ko so se jim medla čreva, vam zna priti nasproti. Nekoč sem s strihninom zastrupil mačka, ki je hodil k nam v klet po meso. Sredi noči 'je imel strahoten koncert. Vsa hiša je bila pokonci, preden je stegnil tace in potegnil rep med noge. Radoveden sem, kako je tem zgoraj potegnilo repe med noge."
»Ne bojte se, stotniki Nemčija nosi zastavo v izdelavi strupov vseh vrst. Nimam skrbi. Učinek bo človekoljuben. Dal sem ji dozo za brigado."
»Če je tako, potem ne bo vzdržala. Ko smo se vozili v Idrijo, vas je požirala z očmi od občudovanja. Slišal sem, gospod major, da imate magični vpliv na ženske."
Walf se je nasmehnil In zleknil k drevesu.
»Tega ravno ne, Erich. Bojijo pa se me vse po vrsti, ki sem jim že položil taco na trebuh in tudi tiste, ki sem jih slačil z očmi. Strah in rešpekt obvladujeta ženske."
»To mi je znano. Lavra je dejala, da ste jo slačili z očmi.”
»Nič hudega, Erich. Z očmi je mnogim precej dovoljeno. Verjetno ji je bilo všeč, ni pa povedala, če je obžalovala, da je nisem v resnici. Vredna je greha, pa vam ne maram delati konkurence."
»Zelo sem vam hvaležen."
Nekoliko više nad njimi se je strkljalo kamenje in med drevjem sta opazila sence. Stotniku je prišel poročat vodja izvidnice, da so prodrli do podsedla in da jih nihče ni zmotil.
Vstala sta, stotnik pa 'je dal povelje za pohod. Bila sta dobre volje, prepričana, da bo na sedlu vse v redu, ker bi patrulja morala zadeti na predstražo. Kolona je lezla v sotesko kot tena in sita kača v svoje zavetje.
Ko so bili v bližini vhoda v sotesko in so spret nekoliko postali, je dejal major:
»Ta divji svet mi je všeč. Luknja, kjer izgineva potok med skalovje, mi vzbuja vizijo vstopa v Dantejev pekel," je dejal in se brezskrbno razgledoval po molčečih skalah."
»Fantazija vam imenitno deluje," je pripomnil stotnik in nekam cinično nadaljeval:
»Zame pa je to vizija kosmate zadnjice. Nimam rad takšnih lukenj, čeprav sem bili vedno navdušen za luknje vseh vrst. Končno ije to za majo stroko razumljivo. Saj je luknja prva črka v abecedi armade. V tem kotlu sem si v nekaj mesecih zgradil filozofijo luknje in postala mi je
simbol eksistence. Kar poglejte major: luknja ti da življ0' nje in te spet vzame. Vse življenje se trudimo za luknjo01 'in se potikamo po luknjah. Pojem fronte 'je ničev brez 1^' nje. Zdaj ko so bogovi padli in so za vojake ideje Pr0j zamotane, bi jaz ustvaril kult luknje ali še bolje, spremen' bi ga v mit in o tem bi redno poučevali naše vojake."
»Erich, ta primerjava se vam je posrečila. Zaporni®^ si jo bom in jo nekoliko izpopolnil."
»Pa ne da bi zaslužil cigaro za tako Imenitno misel*
»O, sevedaI Tu v žepu imam dišečo, prav za vas. ^rl' žgati pa jo smete šele na sedlu."
KnieCke je vzel cigaro in jo vtaknil kot dragoceno tr°" fejo v žep na bluzi.
Dobre volje sta stopila v kolono in šla naprej. Prvi s0 že zavili v sotesko. Vrh skal, le streljaj daleč od njihr J otožno kriknila ptica. Više v gozdu pa se ji je oglu s' druga. Zategli klici tožeče pesmi so napolnili gozd in 50 zlili s šumenjem potoka, ki je peneč se preskakoval sk0 nate pragove. Wolf je prisluhnil pticam. Všeč so mu v kriki, ker so mu zbujali upanje, da ni ljudi in nevarno5 okoli njih.
Zavili so v sotesko. Zdeld se je dolga, temačna In tih*5' Na levi strani se je strmo skalovje vzpenjalo v nebo, ® drugi strani pa se je svet dvigal v mizastih kradah, P°*C' ščenih z drevjem. Ob potoku se je vila slabo shojena st®*, počasi navzgor. Mesečina je osvetlila sotesko z ene stronj z druge strani pa je bila vklenjena v težke sence. Svetlo0' je bila razkosana med skalovjem in je zbudila grozljiv00 Na nekaterih mestih so skale visele nod glavami. Svet ^ pa ije ustvarjal tesnobo in spoštovanje, zato so skozi 5° lesko šli hitreje in molče.
(Nadaljevanje sledi)
\h^ytrrw^
r
Bivši borci proti nacističnemu nasilju
opozarjajo na nevarnosti neonacizma in nacionalizma
Spoštovani gospod predsednik!
Minilo je že več kot četrt stoletja, odkar 50 tudi na ozemlju republike Avstrije uničili ^cistično strahovlado, in šestnajst let, odkar !e bila upostavljena avstrijska republika kot samostojna demokratična država. In ker £yeza koroških partizanov združuje ljudi, .! so si dejavno prizadevali za osvoboditev človeka izpod nacistične strahovlade in hkrati *** za upostavitev nove demokratične avstrijske republike — se zbrani na današnjem Jubilejnem občnem zboru obračamo na Vas izvoljenega najvišjega predstavnika repub-
Izhajamo iz omenjenih dveh časovnih raz-a"l, pa tudi z upoštevanjem usodnega leta J938, ki mu je sledilo obdobje genocidnega Tavnanja s koroškimi Slovenci — ko presojajo doseženo stopnjo našega demokratičnega 7azvoja. Prepričani smo, da je ta stopnja od-jsna tako od spoštovanja demokratičnih pridobitev v preteklosti in tudi od novejših so-Casnjh izpopolnitev. Prav zato naj tudi črpa Sv°je moči iz nekdanjega protinacističnega uporništva in njegovega duha. Predvsem pa na! temelji na splošnem in posebnem spošto-Vanju človekovih pravic.
Kot nekdanji branilci omenjenih pravic smo Pr*v zaradi tega kot legitimni posredovalci *r°tinacističnega duha dolžni in upravičeni uvzemati se zanje še današnje dni.
J svojem opozorilu seveda ne moremo ob-ec‘ v zadovoljivi meri celote, le-to bi lahko t metjiteje opravile ustrezne vede, posebej tudi *mu bistvenemu vprašanju posvečene druž-Jne ustanove, medtem ko lahko zagotovi za-°voljivi razvoj medčloveških odnosov le u-jfrjenost celotne družbene politike.
Kato naj na prvem mestu opozorimo, da je ;Zlti se v novejšem času v naši družbi, kako e uveljavljajo posebni tokovi, tudi določena jtcelna navzkrižja, ki so hudo v nasprotju s označenimi stebri demokratičnega raz-■ °Ja- In to v nasprotju v toliki meri, da zbu-'V° našo zaskrbljenost, obenem pa terjajo tudi *uP»o večjo zavzetost celote ter posameznika, se pozornost in odgovornost tistih 1‘b državljanov, ki jim je usoda naložila Ptosno javno družbeno odgovornost, tokovi, ki smo jih označili kot posebne, so našem mnenju vsa tista mišljenja in rav-n)a ljudi, ki so v preteklem zgodovinskem alv°ju ogrozila človekovo svobodnost, med-l bojne odnose in budila nestrpnost ter ga ,ueva^a od temeljnih pravic posameznika in KuPine.
Med navzkrižji, ki jih izpričuje še sedanji Za°Za- v deželi in državi, je najbolj očitno ^ vstajanje družbene zavesti, predvsem zato, določeni družbeni dejavniki v načelu telo Za tem, da bi v nekem pomenu izenačili v či ete*letosti zakrivljena dejanja nasilja nad t°Vekovimi pravicami z dejanji odpora zoper i nasilje. Še več, v posameznih primerih se d-ujejo ekscesi, ki ne budijo samo skrbi pri . odporniških borcih-partizanih ter dru-pb žrtvah nacističnega nasilja, temveč hudo Nadevajo celotno demokratično občestvo. n-T° našo trditev izrazito pojasnjuje nasled-fiif.ritner. Leto po osvoboditvi avstrijske re-n, nke je izšla na Dunaju tako imenovana n- ece-belo-rdeča (Rot-Weiss-Rot-Buch). V Jel avtorji posebej poudarjajo po opisu oku-raCl!e države še odporništvo. Med pomemb-kTl * * * * dokazi omenjajo tudi žrtve in dejanja st r.0skega osvobodilnega boja, tudi boj av-'» ih bataljonov in ustvarjanje bratstva ter *>« e<°Var}!a s slovenskimi borci in to ne glede današnjo državno razporeditev. j^Mnogo let kasneje je dunajski župan Bruno ob priložnosti državnega obiska pred-4>-n.a SFR Jugoslavije Josipa Broza Tita ojyVi}> da je maršal Tito z narodno-^ °bodilnim gibanjem pomenil „prvo veliko *>e a”0 rn°C Pro11 fašizmu" in „da nikakor dn . pozabil tistega trenutka, ko je nekega jen, lZvedel, da so jugoslovanske čete na svo-ti ..Pohodu dosegle avstrijsko mejo." To je t^rat pomenilo, „da se je začela osvobodi-vine«ase (avstrijske), tako dolgo trpeče domo-
^enjenim simbolnim označitvam so sle-dru V Preteklik letih tudi dejanja, s katerimi „ 8a republika izpričuje svoj pozitiven od-tistih tvojih državljanov, ki se ji niso d)ili v času njene popolne negacije. na es je, da je avstrijska državna skupnost c'««« posebno skrb protinacističnim bor-n0 5 priznanjem in posebnim določilom, ime-an‘m „Bescheinigung nach § OFG"; res je, neJe ,uredila povrnitev škode žrtvam nacistič-Ces, izseljevanja in da tudi pri vzgojnem pro-namenjenemu najmlajšemu rodu, pred-ilojvf vzgojo v duhu spoštovanja temeljnih ekovih pravic.
tp^ncno se je naša nova republika obvezala Zak °Vati tudi notranje in zunanje s posebno n^odajo človekove pravice drugih narod-'> živečih v naši državni skupnosti — slo-
venske in hrvatske narodnostne manjšine na Koroškem in Gradiščanskem.
Vendar prav ob gornjih, za našo družbo in državo ugodnih ugotovitvah, moramo dodati druga, mnogo manj spodbudna dejstva in pričevanja, ki še dandanes, po tolikih letih grozijo preobtežiti tehtnico našega državljanskega sožitja v toliki meri, da dostikrat ne bremenijo samo duha, temveč pritiskajo na posameznika, na vso skupnost in posebej še na drugi narodni skupnosti, ter tako resno ogrožajo sožitje znotraj in zunaj države, posebej še v državni soseščini.
Pravo nasprotje trditvam, dejstvom in utemeljitvam v že omenjeni Rdeče-belo-rdeči knjigi, pa tudi v citirani izjavi so razne zgodovinske ponaredbe, kakor jih preberemo v nedavno izišlem, celo uradnem delu. Naj navedemo za primer razlago, kako „je naposled koroški nacistični gauleiter pravočasno abdiciral" in kako so zatem 8. 5.1945 zasedle Koroško britanske čete brez boja: „Nekaj ur kasneje so pridrli semkaj (na Koroško) Titovi partizani. Partizani so morali sicer deželo po dvanajstih dneh zapustiti, vendar so zapustili Koroški hud povojni problem. Jugoslavija je ponovno terjala koroško ozemlje. Psihološka situacija v obmejni deželi, ki je leta bila razpeta med partizani in SS, se je kazala bolj ■huda kakor kdaj prej." In tako dalje v istem duhu in sicer v publikaciji: Das ist Karnten.
Vznemirjanja vrednih indikatorjev podobnega duha, kakor ga izpričuje omenjeni primer, pa je mnogo več in se zato pridružujemo opozorilom, ki so jih poslali zveznemu kanclerju Kretskemu člani socialistične stranke, bivši borci in politični preganjanci.
Pri tem je bila omenjena publikacija financirana iz javnih sredstev in naj bi posredovala celo zunanjemu svetu podobo in duha dežele.
V nekaj razsežnostih je vsekakor še hujši primer s „ Knjigo mrtvih", ki so jo izdali v preteklem letu v Gradcu. Ne le da gre za popačenje zgodovinske resnice, temveč tudi za očiten primer, s katerim žele avtorji rehabilitirati nacistično ravnanje v sosedni deželi, ki ni samo pretrpela genocidno ravnanje, temveč je v odporu dala pomoč in pobude avstrijskim
protifašističnim borcem, saj so se osnovali v njenem okrilju vsi trije avstrijski odporniški bataljoni.
Končno moramo opozoriti na nezadostno pripravljenost uradnih krogov, da bi se zadovoljivo razločili od tovrstne publicitete, jo zavrnili, če je že niso preprečili in odločno obsodili.
Ko opozarjamo na primere oživljanja sami človekovi biti, sožitju med ljudmi, človekovim pravicam nasprotnega duha, kakor ga je najbolj brezobzirno uveljavljala nacistična strahovlada, moramo omeniti, da je še pred nepolnimi petimi leti koroški publicist v svojem delu o novejši zgodovini Koroške zapisal, kako „še dolgo po letu 1945 sodi k osebnemu pogumu na Koroškem, če se človek izjavlja za Hitlerjevega nasprotnika".
Med drugimi incidenti naj naštejemo:
= da so na graškem pokopališču julija 1969 dva spomenika žrtev druge svetovne vojne neznanci premazali s črno barvo in kljukastimi križi ter znamenjem SS;
— da so v silvestrski noči neznanci narisali z rdečo barvo na Schubertov spomenik ob celovškem gledališču kljukasta križa, prav tako na steklena vhodna vrata tamkajšnje deželne galerije;
= da je ob polaganju vencev na Ulrichs-bergu na vsakoletni proslavi položila venec tudi zveza vojaške (Waffen) SS iz nemške zvezne dežele Nordrhein-ŠP estfalen.
Medtem so na seji velikovškega občinskega sveta decembra 1970 predlagali, da bi postavili v mestu spominsko obeležje vojnemu zločincu Aloisu Maier-Kaibitschu — za njegove zasluge v plebiscitnem času.
Med v nebo vpijoče primere sodi klic v organizacijskem glasilu koroškega Heimatdien-sta, Ruf der Heimat, ki je v preteklem letu spet pozval k boju — ta čas duhovnemu — vse do iztrebljenja enega izmed obeh narodov, nemškega ali slovenskega avstrijskega državljanstva.
Podobna je letošnja agitacija v koroškem glasilu FPO, ki pred splošnim popisom prebivalstva takole nagovarja in s tem izvaja pritisk na slovensko prebivalstvo na Koroškem,
L/
Resolucija Zveze koroških partizanov zveznemu predsedniku Jonasu
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiinmiiiimiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiii
Pismo koroške slovenske mladine
podpisnicam avstrijske državne pogodbe
Predstavniki Slovenske mladine in Kladiva so ob priložnosti obiska ameriške in sovjetske delegacije pri konferenci S ALT na Koroškem naslovili na vodji obeh delegacij in preko njih na ameriško in sovjetsko vlado pismo, v katerem je reieno:
Da Sie sich gerade in Karnten aufhalten und unter anderem auch durch slowenisch-deutschsprachiges Gebiet fahren bzw. fahren werden, mochten wir Sie auf folgendes auf-merksam machen:
Am 8. Mai 1945 ist Karnten unter entschiedener Mithilfe slowenischer Partisanen von der verhassten faschistischen Herrschaft befreit worden. Die grofien Verdienste der slowenischen W>iderstandskampfer am Zustandekommen der 2. Republik sind in Osterreich nie gewiirdigt worden, im Gegenceil, die Volksgruppe, der sie angehorten (und die unter der Hitlerherrschaft in Osterreich die meisten Opfer gebracht hat), geniefit heute, 26 Jahre nach dem Ende des II. Weltkrieges, nicht einmal jene Rechte, die ihr im oster-raichischen Staatsvertrag — der am 15. Mai 1955 auch von ihrer Regierung unterzeichnet wurde — zugesichert sind.
Die Politik der Karntner Landesregierung und der osterreichischen Bundesregierung der slowenischen Volksgruppe gegenviber spricht den im Staatsvertrag eingegangenen Verpflich-tungen hohn. Das Nichteinschreiten gegen so eklatant antislowenische Organisationen, wie den Karntner Heimatdienst, der in Karnten bis zu den hochsten Spitzen des Landes hoch-ste Achtung und Beachtung genielk, stellt eine flagrante Verletzung des Staatsvertrages dar, die nun schon 15 Jahre andauert. Der Heimatdienst vertritt praktisch latente bis offene nazistische Politik und Ideologie, die bis zur offenjtlichen Aufforderung zur Liqui-dierung der slowenischen Volksgruppe in Karnten reicht.
Dali die Liquidierung auch ohne die Aufforderung des Heimatdienstes sicher vonstat-ten geht, dafiir sorgt die wirtschaftliche Struktur jenes Landesteiles, in dem die Slowenen ldjen.
Dieses Gebiet wird schon seit Jahrzehnten systematisch unterentwickelt gehalten, sodafi eine grofic versteckte Arbeitslosigkeit besteht und andererseits die Menschen in wirtschaft-lich hoher entsvickelte Gebiete auswandern miissen. Dies aber bedeutet den Verlust der nationalen Identitat.
Man kann diese wirtschaftliche Emigration von 1971 gleichsetzen mit der politisch und national motivierten Verschleppung von hunderten slowenischer Familien in den Jahren 1941 bis 1945. Sie hat das selbe Resultat, namlich die Germanisierung und Assimilierung der slowenischen Volksgruppe in Karnten.
Wenn nun die Karntner Landesregierung diesen Besuch fiir die SALT-Delegation in Karnten veranstaltet, um ihre „Weltoffenheit“ (LH Sima TV. 8. 5. 1971) zu besveisen, dann dient dieses Zurschautragen einer angeblichen demokratischen Gesinnung nur der Verschlei-erung von ungelosten Problemen im Lande. Denn wenn die Frage der slowenischen Volksgruppe wirklich so vorbildlich gelost ware, wie man vorgibt, sviirde man nicht zur sel-ben Zeit, da man von Weltoffenheit spricht, deren elementare Forderungen nach Erfiillung des Art. 7 des Staatsvertrages in den Massenmedien als Extremismus diffamieren miissen.
Eine vom osterreichischen Staat erklarte Neutralitat kann sich doch nur dann als glaub-sviirdig besveisen, wenn derselbe Staat auch jene Verpflichtungen, die er im Staatsvertrag auf sich genommen hat, ohne Einschrankungen erfullt.
Die UdSSR und die USA sind Mitunterzeichner des osterreichischen Staatsvertrages und Garanten der osterreichischen Neutralitat. Wir glauben, dafi es auch in Ihrem Interesse liegt, vom osterreichischen Staat Korrektheit in der Durchfiihrung internationaler Verpflich-tungen zu fordern.
Der slosvenischen Minderheit in Osterreich waren dadurch die elementarsten Men-schenrechte gesichert.
Klagenfurt/Celovec, am 26. Jahrestag des Sieges iiber den Faschismus.
Slovenska mladina	Kladivo
da bi se le-to ne izjavljalo niti glede znanja svoje materinščine: „Če se vpišem za Slovenca — bom v nevarnosti, da me bodo šteli za Jugoslovana", in to komunističnega.
V	letu, ki so ga namenili Združeni narodi
—	in naša država si šteje v čast, da je članica te mednarodne skupnosti — boju zoper nacizem in rasizem, ugotavljamo tukaj samo z nekaj najizrazitejšimi primeri za našo skupnost neugledne in škodljive pojave.
Razpon oživljene dejavnosti je nadvse širok, obsega uradne tiske, uradno toleriranje opisane dejavnosti — celo visoke uradnike, ministre v vladi s kompromitirano preteklostjo, mimo dejavnosti bodisi raznih organizacij za rodove bivše nacistične soldateske, raznih tako imenovanih „nacionalnih“ organizacij, neposredne agitacije k narodnostni nestrpnosti — vse do skrunilnih dejanj neznancev.
Našo javnost še danes prizadeva dejstvo, da sodne oblasti v vseh povojnih letih izpričujejo presenetljivo popustljivost do oseb, ki so se v minuli vojni hudo pregrešile zoper človekove pravice. Predvsem pa ne deluje zanesljivo ves varnostni mehanizem za obvarovanje demokracije, saj ni bilo primerov, ko bi razkrili tudi anonimne krivce zločinskih dejanj, prav tako pa ni bilo postopkov proti tako imenovanim „nacionalnim“ organizacijam — celo ob primerih očitnega oživljanja narodne nestrpnosti.
V	imenu demokracije je tako diskriminirana demokratična večina prebivalstva in to v toliki meri, da je s tem prizadeta rast demokratične zavesti, mednarodno pa trpi tudi ugled celotne skupnosti; posredno je tako eno kot drugo v škodo veliki večini naših ljudi.
Ne more nas torej zadovoljiti, če kot država samo obveščamo generalnega sekretarja ZN, da imamo v naši republiki kopico zakonov, namenjenih zatiranju nacizma ali pa celo poseben varstveni člen, kakor to lahko preberemo v njegovem poročilu — varstveni člen 7, odstavek 5, s katerim je posebej prepovedana „dejavnost organizacij, ki merijo na to, da odvzamejo hrvatskemu ali slovenskemu prebivalstvu njun značaj in pravice kot manjšinam.". Že najmanjša primerjava med omenjenimi ustavnimi in zakonskimi določili ter njihovim neuresničevanjem razkriva nezadostnosti na tej točki uravnavanja našega družbenega življenja. Ne bo naključno, da doživljamo tudi očitne škandale, kakor se je to zgodilo ob priložnosti obiska naše parlamentarne delegacije na Holandskem.
Skratka — vsi ti primeri opozarjajo na večstransko obnovljeno pojavnost, dejavnost tistih sil, ki so v preteklosti pripeljale h koncu prve avstrijske republike in docela ogrozile človekove pravice tako posameznika, nacionalne celote in posebej še drugonarodnih narodnostnih skupin.
Kar zadeva zapleteno množico pojavov, izhajajočih iz krogov tistih sil, ki nasprotujejo demokratičnemu razvoju, najbolj svetlim tradicijam avstrijske družbe, bivši partizani ne opozarjamo le nanje, na dejstva, ki diskvalificirajo vso našo družbo, temveč terjamo, da se pojavom naša družba sproti dejavno upira.
V	tem duhu pozdravljamo tudi pomen Vaših zagotovil, gospod zvezni predsednik, ki ste jih izrekli še nedavno ob obisku obmejnega o-zemlja, in sicer, da boste pospeševali koristno in dobro sodelovanje v soseščini, predvsem, da ne bo prišlo tudi do povezav političnih struktur, ki bi bile nasprotne duhu demokratizma.
Prav tako pa se bivši partizanski borci še posebej zavzemamo tudi za dosledno uresničevanje pravic drugonarodnih skupnosti — tako tudi kot članska organizacija ene izmed zvez slovenske narodnosti, kakor tudi kot slovenski ljudje, ki podpiramo skupne zahteve obeh predstavniških organizacij koroških Slovencev — zahteve NskS in ZSO, ki sta jih izrazili v svoji nedavni spomenici.
Uresničevanje pravic drugonarodnih skupnosti nam pomeni v načelnem pomenu mnogo
—	predvsem pa je kazalec, preskusni kamen dosežene razvojne stopnje naše demokracije.
Prepričani smo, da boste kot vrhovni predstavnik naše države poskrbeli, da vse odgovorne institucionalne strukture zavarujejo v večji meri našo skupnost pred tistimi težnjami, ki bi hotele oškodovati njen demokratični razvoj in s tem temeljno gonilno silo naše domovine.
Športni vestnik
UBLEIS PRED OSVOJITVIJO SVETOVNEGA ŠAMPIONATA
Po sedemnajstih konjskih dirkah (izmed 30) v dirjanju, ki štejejo za svetovno prvenstvo, vodi v vmesni uvrstitvi senzacionalno Avstrijec Adolf Obleis, ki se je ipred kratkim dobro uvrstil tudi v evropskem prvenstvu. Avstrijec vodi po teh dirkah, ki so bile večinoma v Ameriki in Kanadi, s 526 točkami pred drugouvrščenim Američanom Haughtonom, ki je zbral doslej 263 točk. Teoretično je sicer še možno, da Avstrijec ne bo osvojil svetovnega prvenstva, toda z dvakrat toliko točkami kot drugouvrščeni ga že zdaj smatrajo za novega šampiona. Zadnji štirje dnevi mamutskega tekmovanja v bližini Montreala v Kanadi so vsebovali ostala dirjenja, od katerih pa še ni podatkov. Podelitev naziva svetovnega prvaka bo jutri (v soboto) v Nev Yorku, kjer bo prevzel zmagovalec svetovnega prvenstva premijo v znesku 5000 dolarjev. Po izvrstnih nastopih je Obleis prejel mnogo ponudb iz inozemstva, tako da je treba pričakovati, da nekaj let ne bo nastopil za Avstrijo.
Svetovno prvenstvo v dirjanju se je rodilo šele pred tremi leti. Doslej najboljšo uvrstitev Avstrijcev je dosegel Ernst Fischer z drugim mestom na evropskem prvenstvu leta 1970.
PREMIERA SP NA SALZBURGRINGU
Na avstrijskem „Salzburgringu“ je minulo nedeljo bila premiera svetovnega prvenstva 1971 v dirkah z motornimi kolesi. Prvič v zgodovini tega dirkališča je Salzburg doživel nastop najboljših motociklistov, ki so se potegovali za točke svetovnega prvenstva. Kakor pričakovano, je imel največ uspeha sedanji svetovni prvak v skupinah do 500 ccm in 250 ccm Italijan Giacomo Agostini, Iki je v obeh dirkah (500 in 250 kubičnih centrimetrov) stavil zmagovalca. Izvrstno so se odrezali tudi Avstrijci, ki pa so imeli hkrati veliko smole. V skupini do 250 ccm je zasedel po defektu Karl Auer 17. mesto, v skupini do 500 ccm pa je pokopal vse upe na dobro mesto že v drugem krogu s padcem. V skupini do 50 ccm sta zasedla Avstrijca Hummel in Bertol 8. oziroma 9. mesto. V dramatični vožnji skupine 125 ccm je zmagal z minimalno prednostjo pred tremi motociklisti svetovni prvak leta 1970 Španec Nieto.
PORSCHE NENEHOMA ZMAGUJE
Svetovno prvenstvo tovarniških znamk za prototipe in športne avtomobile se je minuli teden nadaljevalo v Spa-Francorchampsu na Nizozemskem. V 1000 km dolgi dirki sta pričakovano zmagali posadki porscheja Rodriquez/Oliver pred posadko Siffert/ Bell. Tretje mesto je osvojila tovarna Alfa Romeo s posadko De Adamich/Pescarolo. Ponovno smolo so imeli avtomobili znamke Ferrari, ko je po karambolu izpadla posadka Ickx/Regazzoni, ki je bila na tretjem mestu. Po izvrstnih treninških časih pa je izpadel tudi Avstrijec dr. Helmut Marko, ki je skupaj z Nizozemcem van Lennepom vozil avtomobil znamke Mar-tini-Porsche 917. Najhitrejši krog je vozil Grand-Prix-dirkač Rodriguez iz Mehike, ko je prevozil krog s povprečno hitrostjo 259,65 km/h.
BOKSANJE
TREH SOSEDNJIH POKRAJIN
V Gorici je bila 9. maja boksarska prireditev, katere so se udeležili boksarji Fur-lanije-Julijslke krajine, Slovenije in Koroške. Boksarsko prireditev bodo organizirali tudi v bodoče, vendar se bodo prireditelji treh držav menjali. Vsakokrat bo nastopila reprezentanca prireditelja proti ekipi, ki bo sestavljena iz ostalih dveh dežel. Prvo tako tekmovanje je bilo 9. maja, ko sta si stali nasproti reprezentanca Frula-nije-Julijske krajine ter izbrana ekipa Slovenije in Koroške. Boksarski dvoboj med tema reprezentancama se je končal z visoko zmago italijanskih zastopnikov 17:7. Izmed sedem točk, ki jih je osvojila sestavljena reprezentanca Slovenije in Koroške, se Slovenci osvojili z dvema zmagama štiri točke, ostale tri pa so Korošci doprinesli z zmago in remijem.
SVETOVNA PRVENSTVA NA OSTERREICHRINGU
Minuli teden je družba „Osterreichringa“ v okviru tiskovne konference uradno naznanila termine avtomobilskih dirk svetovnega prvenstva tovarniških znamk za prototipe in športne avtomobile in svetovnega prvenstva formule-1 na novem dirkališču blizu Zeltwega na Štajerskem. Svetovno prvenstvo avtomobilskih znamk bo 27. junija, dočim bo tretja dirka za svetovno prvenstvo formule-1 na avstrijskih tleh na programu 15. avgusta letos. Ta druga dirka bo štela med dirke za »Veliko nagrado Avstrije” in je deveta po vrsti.
RADIO CELOVEC
Poročila: 5.00 — S.30 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
Dnevne oddaje: (razen ob sobotah, nedeljah !n praznikih): 5.05 Ljudske viže — 5.30 Kmetijska oddaja
—	5.33 Ljudske viže — 5.40 Jutranja opažanja — 5.43 Pisane jutranje melodije — 6.00 Jutranja gimnastika
—	6.35 Glasba In dobri nasveti — 6.45 Deželni razgled — 7.00 Glasbeni mozaik — 7.45 Lokalna poročila
—	8.05 Godba na pihala — 8.15 Oddaja za ženo —
9.00	Za prijatelje stare glasbe — 10.05 Operetni koncert — 11.25 Oddaja za podeželje — 11.45 Za avtomobiliste — 13.05 Deželni razgledi — 13.30 Glasba po kosilu — 13.45 Slovenska oddaja — 15.30 še vedno priljubljeno — 16.15 Ženska oddaja — 18.10 Odmev časa — 18.40 šport — 18.45 Note in beležke — 18.55 Lahko noč otrokom — 19.03 Pregled sporeda — 19.05 Zabeležite si — 19.35 Melodija in ritem — 20.05 Deželna poročila — 22.10 šport iz vsega sveta.
Sobota, 15.5. 5.05 Ljudske viže — 7.55 Naš hišni vrt — 10.00 Iz Verdijeve opere „Falstaff" — 11.00 Naša lepa domovina — 13.50 Za zbiralce znamk —14.20 Kjer prepevajo, tam ostanemo — 15.30 Voščila —
17.10	Vesela vožnja v Gradec — 18.00 Za delovno ženo — 18.40 Umetnostna in kulturna kritika — 19.40 Melodija in ritem — 20.10 Operetni koncert — 22.20 Plesna glasba.
Nedelja, 16.5.: 6.10 Igra na orgle — 7.35 Veselo nedeljsko jutro — 8.05 Kmetijska oddaja — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Veliki nedeljski zabavni koncert
—	10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Ogledalo Mestnega gledališča — 13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 16.00 Trije narodi v ogledalu svojih pripovedk in pravljic — 16.30 To je moj Dunaj — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Majhen večerni koncert —
18.30	Koroški portret — 18.45 Zborovsko petje —
19.00	Nedeljski šport — 19.30 Govori deželni glavar Sima — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska rally — 21.15 Zveneča Avstrija.
Ponedeljek, 17.5.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Pravljice iz vsega sveta — 10.00 Mirovne pogodbe brez miru — 10.45 Nobelovi nagrajenci odkrijejo atom —
11.00	Ljudska glasba — 14.30 Knjižni kotiček — 14.45 Iz deželnega prosvetnega programa — 15.00 Iz štajerskega glasbenega življenja — 16.15 Za ženo —
16.30	Otroška oddaja — 18.00 Oddaja kmetijske zbornice — 19.35 Melodija in ritem — 20.10 Avstrijske radijske igre po letu 1945 — 21.30 Robert Stolz dirigira.
Torek, 18. 5.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Krst in birma
—	9.30 Vesele note — 10.00 Promet in tujski promet
jj VABILO
| Hranilnica in posojilnica Železna Kap-; la, registrirana zadruga z neomeje-
<; nim jamstvom, vabi vse člane na •;
< , ‘ >
redni občni zbor
< ► % * ►
ki bo v nedeljo 16.5.1971 ob 11.30 II | uri predpoldne v gostilni Boštej-Ritter- ;
; burg v Železni Kapli.
Upravni in nadzorni odbor
Gospod, 33/184, športnik, živeč v Stockholmu, premožen, bi želel spoznati čedno dekle (23-31) za dopust (ev. poroka).
Zanimam se za avtomobilska potovanja na morje, izlete v planine in drugo.
(Pršite prosim slovensko, hrvatško ali nemško na naslov:
Zo Milu c/o Matkovič, Selmedal-svagen 16/6, 12655 Hagersten Stockholm — Schvveden.
—	10.20 Mojstri glasbe v ogledalu svojih del — 10.45 Dobrotniki človeštva — 11.00 Ljudska glasba —
14.30	Pro Austria — 14.45 Uran gorivo bodočnosti?
—	15.00 Parada pihalcev — 16.15 Za ženo — 16.30 Lovska latovščina — 16.45 Otroška telovadba — 17.10 Avstrijci o Avstriji — 18.00 Oddaja sindikalne zveze
—	19.15 Na obisku pri koroških pihalnih godbah — Sreda, 19.5.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 šolska oddaja — 9.30 Vesele note — 10.00 Gledališče in koncert — 11.00 Ljudska glasba — 14.45 Koroška pesem
—	15.00 štajerske orgle — 16.15 Za ženo — 16.30 Operetni koncert — 17.10 V dunajski kavarni — 18.00 Oddaja industrije — 19.15 Jezik domovine — 20.10 Pro Austria: Nevarnosti časa — čas nevarnosti.
četrtek, 20.5.: 6.10 Igra na orgle — 6.35 Ljudska glasba — 7.35 Pisani zvoki — 8.15 Z glasbo na pot
—	9.15 Modre planine, zelene doline — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Maj najlepši čas — 13.45 Lovska ura — 14.30 Zabavni koncert — 16.00 Za otroke — 16.30 Dunajska glasba — 17.05 Plesna glasba — 18.00 ..Modra roža Koroške" — 19.30 Deželni razgledi — 20.10 Rad sem zarezal v skorjo — 21.00 Operetni koncert.
Petek, 21.5.: 5.05 Ljudske viže — 9.00 Znane violinske sonate — 9.30 Vesele note — 10.20 Varstvo narave kot življenjsko vprašanje — 11.00 Ljudska glasba — 14.30 Nove knjige koroških založb — 14.45 Literatura iz Štajerske — 15.00 Zborovski koncert —
16.15	žena v kmetijstvu — 16.45 Otroški zbori —
17.10	Glasba za konec tedna — 18.00 Oddaja delavske zbornice — 19.15 Zabavno iz umetniške postilje
—	19.35 Melodija In ritem — 20.10 Kar rad poslušam
—	21.10 S sekiro skozi gozd listov — 22.20 Preko meja.
Slovenske oddaje
Sobota, 15.5.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca — 14.00 Po lovčevih stezah.
Nedelja, 16. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.	S
Ponedeljek, 17.5.: 13.45 Informacije — Portret občine: Dobrla vas.
Torek, 18.5.: 13.45 Informacije — športni mozaik
—	Našim mladim poslušalcem — Cerkev in svet. Sreda, 19. 5.: 13.45 Informacije — Žena, družina,
dom.
četrtek, 20. 5.: 7.00 Duhovni nagovor — Koncert Marijinih pesmi.
Petek, 21.5.: 13.45 informacije — Koroški kulturni pregled — Pesem povezuje.
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 4.30 — 5.00 — 7.00 — 8.00 — 9.00 — 11.00 —
12.00	— 13.00 — 14.00 — 17.00 — 18.00 — 22.00 — 23.00
—	24.00.
Dnevne oddaje (razen ob nedeljah In praznikih):
4.30	Dobro jutro — 5.30 Danes za vas — 5.45 Informativna oddaja — 6.00 Jutranja kronika — 6.30 Informativna oddaja — 7.25 Pregled sporeda — 7.45 Informativna oddaja — 10.00 Danes popoldne — 10.15 Pri vas doma — 11.00 Turistični napotki za tuje goste —
12.00	Na današnji dan — 12.30 Kmetijski nasveti —
15.15	Obvestila in zabavna glasba — 13.30 Priporočajo vam — 15.00 Dogodki In odmevi — 16.00 Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma In v svetu —
19.00	Lahko noč otroci — 19.10 Obvestila — 19.30 Radijski dnevnik — 23.05 Literarni nokturno.
Sobota, 15.5.: 6.50 Beseda na današnji dan —
8.10	Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.35 Z orkestrom Domenico Savino — 12.10 Iz opere ..Miklavž Breugnon" — 12.40 Poje baritonist France Langus — 14.10 Glasbena pravljica — 14.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli — 15.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov — 16.40 Dobimo se ob isti uri — 17.10 Gremo v kino — 17.50 Kitara v ritmu —
18.15	Igra Simfonični orkester RTV Ljubljana — 18.45 S knjižnega trga — 19.15 Z ansamblom Borisa Franka
—	20.00 Mladinski radijski klub — 21.30 Parada zabavne glasbe — 22.20 Oddaja za naše izseljence
—	23.05 S pesmijo In plesom v novi teden.
Nedelja, 16. 5.: 6.00 Dobro Jutro — 6.50 Danes za
vas — 7.30 Za kmetijske proizvajalce — 8.05 Radijska igra za otroke — 8.45 Orkestralne glasbe za mladino — 9.05 Srečanja v studiu 14 — 10.05 še pomnite, tovariši — 10.25 Pesmi borbe In dela — 10.45 Voščila
—	11.50 Pogovor s poslušalci — 13.30 Nedeljska reportaža — 13.50 Z domačimi ansambli — 14.05 Igrajo pihalne godbe — 14.30 Humoreska tedna — 14.50 Orgle v ritmu — 15.05 Iz opernega sveta — 15.30 Radijska
TOMBOLA V CELOVCU
Nedelja, 16. maj, bo za marsikoga srečen dan. „Volkshilfe" vabi na senzacionalno tombolo, na kateri lahko dobite pet avtomobilov in prvič ne samo deset, ampak dvajset glavnih zadetkov. Razen barvnega televizorja, mopeda, magnetofonskega aparata, gramofona, šivalnega stroja in radia čakajo še hladilnik, kolo in dragocene preproge na srečne dobitnike. Zadetki imajo skupno vrednost 380 tisoč šilingov, ker so tudi manjši zadetki dragoceni. Cena za srečko znaša 15 šil., čisti dobiček pa bodo up«' rabili v dobrodelne namene. Tombo-la bo v nedeljo na sejemskem razstavišču (Messegeldnde), prične pa & ob dveh popoldne.
„Volkshilfe" je dobrodelna organizacija, ki pomaga potrebnim ljudem ne samo finančno, ampak tudi moralno, in to ne glede na politično pre-prečanje, rasno pripadnost ati veroizpoved. Tako je v zadnjem letu predvsem za stare ljudi, ki so bolj osamljeni, organizirala nekaj prireditev, kakor vožnjo po Vrbskem jezeru, že tradicionalno prireditev na pustni ponedeljek, obisk Mestnega gledališča za 700 otrok itn. Razen tega je 200 ljudem finančno pomagala, ob velikem požaru lani septembra v Terndorfo pa je organizirala zbiralno akcijo za žrtve.
igra — 16.13 Lahka glasba — 16.45 Nedeljsko no popoldne — 19.15 Glasbene razglednice — * * * * v Zabavno glasbena oddaja — 22.20 Zaplešite 7 n mi — 23.15 Jazz za vse.	, .
Ponedeljek, 17. 5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glosh®^ matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Cicibanov svet — 9.40 Popevke s sloveh* festivalov — 12.10 Orkester RTV Ljubljana — ^ j, Z melodijami Hansa Freivogla — 14.10 Iz del •* strov lahke glasbe — 14.35 Voščila — 15.40 Ljub1! ski zbori pojo — 16.40 Operetna glasba — 17-1“
'ld'>
nedeljkovo glasbeno popoldne — 18.35 MladiP’^ oddaja — 19.15 Z ansamblom Maksa Kumra Charles Gounod: Faust, opera — 21.45 Zabavna 9 ba — 22.15 Za ljubitelje jazza — 23.15 Od pop0V do popevke.	jjj|
Torek, 18. 5.: 6.50 Beseda na današnji dan —' Glasbena matineja — 9.05 Radijska šola —’	„
Vaški kvintet z Božom in Miškom ter Reziko Ih S®
•— 12.10 Iz opere ..Nikola šubič Zrinski" — 12.40 te melodije — 14.10 Moj svet je glasba — 14.30 0°	1
v ritmu — 14.40 Mladinska oddaja — 15.40 t^9 sopranistka Eva Novšak-Houškova — 16.00 ,.H® j kop" — 16.40 Rad imam glasbo — 17.10 Popold®n^ simfonični koncert — 18.15 V torek nasvidenje 18.45 Zaščita naravnih bogastev Slovenije .j, Z ansamblom Toneta Kmetca — 20.00 Prodajalno lodij — 20.30 Smoletova ..Antigona" v Slovens gledališču v Trstu — 21.30 Lahka glasba — 22.15 čer skladatelja Bele Bartoka — 23.15 S popevkam svetu.	jJ
Sredo, 19.5.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Operna ^ neja — 9.05 Nenavadni pogovori — 9.25 Iz šol — 9.40 Pojeta Krunoslav Slabinac In Gabi vak — 12.10 Kitarist Narciso Yepes igra skladbe Francisa Tarrege — 12.40 Po domače Majhen koncert lahke glasbe — 14.35 Voščilo ,
1K ifl It liinnolnurmelro nlnohono lltornttirO —“
vofl I
15.40 Iz jugoslovanske glasbene literature Na obisku v studiu 14 — 17.10 Jezikovni pogovo 17.25 Ob 10-letnicl festivala Slovenska popevk® , 18.15 Iz Dvorakove opere ..Rusalka" — 18.40 razgovor — 19.15 Glasbene razglednice — 20.00	^
fonični orkester RTV Ljubljana — 21.40 Melodij9^, ritmu — 22.15 S festivalov jazza — 23.05 Mala P° ^ rama belgijske lirike — 23.15 Popevke jugoslo? skih avtorjev.
Avstrija 1
Sobota, 15. 5.: 16.40 Za otroke — 17.05 Pes in mačka
—	17.15 Jadranje na valovih In med oblaki — 17.35 Za družino — 18.00 Tedenski obzornik — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Dober večer v sobto želi Heinz Conrads — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Bilanca sezone — 21.30 šport — 22.00 Čas v sliki
—	22.15 žareča zvezda.
Nedelja, 16.5.: 15.00 Evropsko prvenstvo v telovadbi — 16.30 Pošasti morja — 16.55 Kontakt — 17.25 Oknar: Gradovi na Gradiščanskem — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Kdo ve več? — 19.00 čas v sliki in vprašanje tedna — 19.30 šport — 20.15 Owen Wlngrawe, TV-opera — 22.05 Čas v sliki
—	22.20 Iz moje knjižnice.
Ponedeljek, 17.5.: 18.00 Reforma obrtnega reda — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike iz Avstrije in Južne Tirolske — 18.50 Silents please — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Omer paša — 21.05 Poštni predal 7000 — 21.20 Telešport — 22.20 Čas v sliki.
Torek, 18. 5.: 18.00 Angleščina — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Kultura aktualno — 18.50 Yancy Derrlnger — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15 Kaj sem? — 21.00 Gledališče in diskusija.
Sreda, 19. 5.: 10.00 Kaj morem postati — 10.30 Britanska literatura — 11.00 Don Camillo In Peppone —-12.45 Telešport — 16.30 Za otroke — 17.10 Kdo roko-delčl z nami? — 17.30 Za družino — 18.00 Francoščina
—	18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.50 Televizijska kuhinja — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.06 šport — 20.15
Obzorja — 21.25 Nogomet — 22.15 Čas v sliki, četrtek, 20. 5.: 16.30 Za otroke — 16.35 Za mladino
—	18.00 Družina In nove življenjske oblike — 18.30 Otrokom za lahko noč — 18.35 Skrivnosti morja — 19.25 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki — 20.00 šport — 20.15 Vstajenje Štefana Štefanova — 21.25 Svet knjige — 22.25 čas v sliki.
Petek. 21. 5.: 10.00 Brazilija — 10.30 Električna energija — 11.00 Vampir — 18.00 Zeleni svet — 18.20 Otrokom za lahko noč — 18.25 Slike Iz Avstrije — 18.41 Oddaja kmetijske zbornice — 18.50 Bunny in njegovi tovariši — 19.16 Pregled sporeda — 19.30 Čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 Kadar oče s svojim sinom — 21.15 Mestni pogovori: Pro Austria — 22.25 Čas v sliki
—	22.40 Ob koncu tedna na poti.
Jugoslavija
Sobota, 15.5.: 9.35 šolska oddaja — 17.45 Obzornik — 18.00 Po domače — 18.25 Klepetavi polž, češka mladinska opera — 19.15 Mozaik — 19.20 S kamero po svetu — 20.00 Dnevnik — 20.35 Glasbena križanka — 21.35 Nepremagljivi — 22.25 Kažipot — 22.45 Poročila — 22.50 Evropsko prvenstvo v gimnastiki.
Nedelja, 16. 5.: 8.55 Madžarski pregled — 9.30 Po domače — 10.00 Kmetijska oddaja — 10.45 Mozaik — 10.50 Otroška matineja — 11.45 Mestece Peyton — 12.35 Kažipot — 18.05 Dečki Iz Pavlove ulice, madžarski film — 20.00 Dnevnik — 20.35 Zabavno glasbena oddaja — 21.35 Videofon — 21.50 športni pregled — 22.20 Poročila.
Ponedeljek, 17. 5.: 9.05 Odprta univerza — 9.35 šolska oddaja — 11.00 Osnove splošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — 16.45 Madžarski pregled — 17.30 Tobija — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik —
70’
18.30 Ljudje v soseski — 19.00 Mozaik — 1?® ^
bavno glasbena oddaja — 20.00 Dnevnik — 20.5
ir o’
špektor, film Iz serije VOS — 21.25 Ustavna razpf — 21.45 Pariške razglednice — 22.25 Poročila. ^ Torek, 18.5.: 9.35 šolska oddaja — 11.00 ®s8jjS splošne Izobrazbe — 14.45 šolska oddaja — j; Vrtec — 16.45 Madžarski pregled — 17.45 Ela P*^ y Nina In Ivo — 18.00 Risanka — 18.15 Obzornik^
18.30 Slovenski top pops — 19.00 Mozaik — ,r Roboti — 19.30 Starši in otrok — 19.40 Za bolj*1'U
zik — 20.00 Dnevnik — 20.35 Mladi Tdrless, v film — 22.15 Poročila — 22.20 Balkansko prvenslv
odbojki: Jugoslavija—Romunija.
Sreda, 19. 5.: 8.15 šolska oddaja — 17.05 M®^(,
skl pregled — 17.45 Pika Nogavička — 18.15	,
nik — 18.30 Glasbena oddaja — 19.00 Moz® -ji 19.05 Naš ekran — 19.25 Nogometni finale io P , evropskih prvakov — 21.20 Prebrisana vdoV® 22.25 Poročila.	.,*«
četrtek, 20. 5.: 9.35 šolska oddaja — 14.45 oddaja — 16.10 Osnove splošne Izobrazbe —	,|l
Veseli tobogan — 18.15 Obzornik — 18.30 Skrl? živali — 19.00 Mozaik — 19.05 Enkrat v tednu —
Vse življenje v letu dni — 20.00 Dnevnik —' Četrtkovi razgledi — 21.35 Moj svet.	,t\f>
Petek, 21.5.: 9.30 šolska oddaja — 14.45 * oddaja — 16.10 Osnove splošne izobrazbe "	✓
Madžarski pregled — 17.30 Vljavaja ringara' 18.15 Obzornik — 18.30 Glasbena oddaja — Mestece Peyton — 20.00 Dnevnik — 20.35 Gosp® rle, ameriški film — 22.35 Liga pevcev.
Izdajatelj, založnik In lastnik: Zveza slovenskih 0 ^
nlzaclj na Koroškem; glavni urednik: Rado ^°nup(<1' odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo I® (6 va: 9021 Klagenfurt — Celovec, Gasometerg®'*^ tel. 85-6-24. — Tiska: Založniška in tiskarska ® i o. J. Drava, Celovec - Borovlje.