Konečnik Ciril: Jugoslovansko učiteljstvo za kulturno-glasbeni napredek med svojim narodom (Glasbeni učiteljski tečaj v Beogradu.) V minulih počitnicah se je vršil v Beogradu »Muzički učiteljski itečaj«. Razpisal ga je oblastni odbor Rdečega križa v Beogradu na osnovi odobrenja g. ministra prosvete O. N. br. 23825 z dne 15. maja 1934. Tečaj je predstavljal novost v delovanju društva Rdečega križa. Cilj tečaja je bil usposobiti učitelje in učiteljice narodnih šol, ki že imajo izvesno glasbeno znanje, v dobre zborovodje in dirigente, ki bi naj z namenom, da dvignejo bogati zaklad naše narodne muzikalne kulture, ustanovili širom domovine pevske zbore in to predvsem mladinske pevske zbore, iz katerih nai zrastejo pozneje pravi narodni pevski zbori. Potreba po sličnem glasbenem tečaju se je mcd jugoslovanskim učiteljstvom že čutila leta in leta. Saj smo pa tudi od osvobojenja do danes imeli še le en večji glasbeni tečaj, ki je imel slične cilje in naloge. Bil je to enoletni pcvski tečaj, ki se je vršil leta 1927. istotako v Beogradu. Kolikor mi je znano, se njega udeleženci prav s pridom udejstvujejo na glasbenem polju. Mnogi iteh tovarišev bo že do danes širom domovine ustanovili odlične pevske zborc, zavedajoč se pri tem, da je Ijudsko petje važna panoga vseobče narodne in narodove vzgoje. Saj bomo pa tiidi le v službi lepc pesmi ustvarjali in dosezali one vzgojne čudeže. ki so narodu in posebej še mladini v današnjih materialističnih časih tako zelo potrebni. V vsej vzgoji ne bomo u&peli, če bomo iz vidika puščali njene osnovne elemente. Petje in pesem. V pesmi je skrita vzgo.jna moč. Vsi vcliki Ijudje so nam znali >to povedati. Tudi vsakdanje življenjc nam je zgovorna priča o neodoljivem vplivu pesmi na naše irazpoložcnje. Vesela pesem, poskočndca, koračnica, kako nas vzhiči, kako nas podžge in kako nas zna navdušiti za vse lepo in dobro. V hipu so težave vsakdanjega življenja pozabljene in še tako hladno človeško srce se raztaja ob sladkih zvokih mile pesmi. In pesem žalostinka ali ne bo ona — tovariš, tovarišica — naju zadnji pozdrav in sdlza ... Da, res so najvišja čtivstva ona čuvstva. ki jih zna pričarati v nas lepa pesem. Ona je ljožji dar. In če bomo znali z razumevanjem gojiti med narodom našo peeem, mnogo smo dodali nedograjeni istavbi. Za vsak kamen nam bo narod hvaležen. Pa da tu niti ne govorim o razredu im o učencih, ki v hipu zažive novo življenje, zažive v svoj svet, ko jih pozovemo in jim je dovoljeno, da se s pesmijo v najvišjem pomenu besede »vsi izgovcre«. Slovenci že od narave radi pojemo in je našemu ušesu v tem raznolikem slovenskem svetu naidostopnejša naša slovenska narodna pcsem. Res ie pa tudi. da se od te pesmi nalodnega mišljenja in tradicionalnega duha vedno bolj odtujujemo. Ni fcriv temu, kakor se zatrjuje vedno, tui radio in hreščeče gramofonskc plošče, krivi 6mo temu sami, ki smo dopuščali, da so naše narodno uho prenapolniii 'tuji šlagerji, mesto da bi zlasti z najintenzivnejšim mladinskim petjem v mlada do.jemljiva otroška srca vcepljali mnoge naše narodne popevke. ki bi naj tej mladini postale edinstvena last — kot naši narodni šlagerji. — Tuja primes tudi po izstopu učencev iz šole v tem primeru v njih ne bi in ne bo našla svoje mešto. Naj nam zato ne Ibo dovolj. ko nam je tudi zakonodajalec predpisal v novih učnih načrtih tako za osnovno kakor za višjo narodno šolo našo narodno pesem, temveč nam to tudi narekuje še naš najgloblji vzgojiteljski čut, da posplošimo zopet le našo narodno pesem, to naše pristno narodno blago. Mislim, da leži na vsem jugoslovanskcm učiteljstvu odgovornost, našemu čuvstvenemu narodu pred tem sodobnim svetovnim hrupom očuvati njegovo svetinjo, njegovo narodno umetnost. In kako visoko zna naš preprost človck ceniti ta nebeški dar prave umetnosti; Dajmo zato narodu s pomočjo naše pesmi pravo narodno vzgojo za njegov blagor! S pesmijo pa ne bomo le zbujali in krepili v mladini patriotskih in estetičnih čuvstev, nego ji bomo že s pesmijo samo dajali lnniogo od vseobče umstvene izobrazbe in srčne omike. Naj bo vsebina pesmi še tako preprosta. otroku jo je treba pojasniti. Težje pesmi, posebno one, ki so prepojene z narodnimi motivi, z bogato vsebino narodne duše. pa so potrebne temeliitejše razlage. Ker izbiramo pesmi iz celokupne vzgoje in pouka, predvsem iz skupine itako zvanih nacionalnih predmetov. ne upofabljajmo za razlago pesmi le odmerjene pevske ure, ali celo čas, ko je deca razpoložena za petje, nego tudi čas drusih prcdmetov. V času teh predmetov pa inaj učenci zapojo tudi že znane pesmi, ki so v zvezi 6 snovjo teh predmetov. Na ta način doprinesemo tudi s pcvskim poukom močan člen k strnitvi verige koncentracijskega pouka. Vsc to pa poudarjam za to, da ponov.no podčrtam izredno močan vpliv pesmi in petja na oplemenitenje človeškega srca, pa tudi za vzpodbujo narodne zavesti, kar je treba pri vsej vzgoji dece in mladine izkoristiti. Bodi nam zato žal vsakega šolskega dne, ako vsaj ene pesmi nismo zapeli. Petje pa ima tudi iz zdravstvenih razlogov svoj velik pomen. Danes je dokazano, kako se z rednim petjem razširi prsni koš, sie ž njim izboljša celoten dihalni sistem, predvsem pa jačijo pljuča, ki postanejo pri petju s pravilnim vdihavanjem in izdihavanjem odpornejša zoper težke pljučne bolezni. Pospeši pa se pri mladini & pevskim poukom tudi ostali razvoj telesa. Poglejmo pa tudi pevca pri petju samem, kako ie rožnatih lic in bolezen od njega kar beži. če svojega prirodnega daru ne zlorablja. Tako vidimo, da nam je tudi s petjem dana možnost vzgaiati naiširše plasti našega naroda. Dvisjnimo in ohranimo narodii s pomočjo pesmi njegove že skoraj pokopane ideale in jih preko te zloglasne prehodne dobe krepko ponesimo v novo nastajajočo — bodimo uverjeni — svetlejšo dobo. To nam ie neizogibno potrebno, če nočemo, da nam kulturne vrednote usahnejo. Njih iedro nam je bilo gibalo k narodnemu osvobojenju. V pesmi pa je skrito tudi solnce miru med narodi in morda najvažnejši postulat na poti k človečanstvu — k l.jubezni do bližnjega. — Navajeni smo slovenski učitelji govoriti in pisati o enotni jugoslovanski narodni šoli, o enotni jugoslovanski vzgoji, pri tem pa puščamo -ob strani sredstva, ki vodijo k temu cilju. Slovenska, pa tudi hrvatska in srbska pesem — da ne rečem jugoslovan-ska pesem — nam bo mnogo doprinesla, če ne največ, naj'ti najpravilnejšo pot, .po kateri cdini nam bo iti k rešitvi tega vprašanja. Neprijetno me ie zato dirnilo. ko se je na tečaju samem toliko proslavljala slovenska pesem, pa poudarjalo, da je vsak Slovenec pevec (četiri Slovenaca — kvartakord) in se najdeva na pevskem tečaju v Beogradu iz vse dravske banovine le dva učitelja, tovariš Godec Radovan iz Griž in moja malenkost. Res se je vršil v letošnjih počitnlcah tudi v Ljubljani tridnevni pevski tečaj, kair pa ne •dpravičuje, da se je vsaj nekaj tovarišev odn. tovarišic udeležilo odlično organiziranega pevskega tečaja v Beogradu. Nai mi bo tu dovoljeno in naj mi prireditelji ljubljanskeaa pevskega tečaja prav nič ne zamerijo, če iim iz dobljenih izkušenj povem. da so trije dnevi za pevski 'tečaj pač premalo. Beograjski muzički tečaj. ki je trajal z všteto ekskurzijo v Turnu Severin nad mesec dni, je komaj izčrpal skrčen program iz glasbene teorije in prakse. Tečai sam se je vršil v Muzički skoli »Stankovič« v Beogiradu od 2. iulija do 2. avgusta t. 1. za učitelje in učiteljice narodnih šol iz V6e države. V tečaj je moglo biti sprejetih le 60 kandidatov. Glavni prcdmet tečaja je bil priprava m dirigiranje kora. K temu sporedni pr&dmeti pa glasbena teorija v zvezi z ritmičnimi in melodiiskimi vajami. elementi harmonijc in kontrapunkta. predavanja o dikciji narodnega jezika. o zgodovini <?!asbe ter filozofsko pedaaoška predavanja. Udeleženci so se seznanili tudi z jugoslovansko mladinsko in splošno korsko literaturo tcr dobili vsestranskih smeirnic in pobud za udejstvovanje na glasbenem polju med narodom. Tečaj je bil v rokah priznanih glasbenih pedagogov in dirigentov, med njimi g. Vukdragoviča, dirigenta Glasbenega društva »Stankovič«, Milana Bajšanskega, dirigcnta Učiteljskega pevskega društva »Marinkovič«. Milenka Živkoviča, diriženita zbora študentov Beogiraiske teološke fakultete. Stalno pa nam je bilo na razpolago brezplačno poslušanje znamenitih beograjskih korov, solo-nastopov ter prisostvovanje pri koncertih kraljeve garde, bodisi iavnih ali onih za iradio. Tudi sami smo dne 30. avgusta t. 1. ob 13. uri peli izbrane pesrni za radio. Ne samo to, da je tečaj v polni meri dosegel zadani si cili in se bodo njega udeleženci marljivo ude>stvovali za natrredek in dvig glasbene kulture med vsem jugoslovanskim narodom, nego smo mogli videti tako med starejšimi in mlajšimi tovariši iz vseh krajev naše zemlje, da obstoja med jugoslovanskim učiteljstvom bratska vez, ki nas je v pesmi še tesneje družila in nas navezala — »Iz bratskog zagrljaja« v vse jačje in jačje združenje, ki mora edino obstojati med vsem iu^oslovanskim učitelisivom. Za naše slovensko učiteljstvo in slovenski narod pa bodi to še posebno razveseljivo dejstvo, ki se bo sedai mnogokje tam. kjer se do sedaj še ni slišala, razlegala naša pristna slovenska pesem. Na tečaju sem mogel ugotoviti, d'a se je mnogo itovarišev najbolj zanimalo ravno za našo slovensko pesem in so si mnogi tovariši iz naše slovenskc glasbene literature mnogokaj prepisali, odn. si jo naročili in jo še naročujejo. Ob koncu pa naj še omenim, da je večina tcčajnikov ofciskovala v večernih urah še Samaritanski tečaj, ki ga ie vodil praktični zdravnik in predsednik Bcograiskega oblastnega odbora Rdečega kriza g. dr. Milutin Kopša. Prirediteljem glasbeneea, kakor tudi samaritanskega tečaja pa bodi na tem mestu izrečena najlepša zahvala za ves njihov trud, napor in požrtvovalnost. Vaše kleno zrnie bo rodilo obilen sad. Tovarišem širom domovine, ki so se udeicžili tečaja pa pošiliam v njihove daljnje postojanke pravi tovariški pozdrav s srčno željo, da širite našo milo in lepo slovensko pesem.