Izhaja vsaki četrtek in velja s poštnino vred iz v Mariboru z pošiljanjem na dom na celo leto . 3 fl. „ pol leta . 1 fl. 50 k. * '/, * • — fl. 80 k. Brez pošiljanja na dom za celo leto . 2 fl. 50 k. „ pol leta . 1 fl. 30 k. „ •/, „ . — fl. 62 k. Posamezni listi se dobijo pri knjigaru Novaku na velikem trgu za 5 k. SLOVENSKI Podučiven list za slovensko ljudstvo. ltokopisi se ne vračajo, neplačani listi ne prijemajo. Oznanila se prijemajo, plača za vrstico je 10 k. in za kolek 80 k. „Poduk v gospodarstvu bogati deželo." Štv. 33. V Mariboru 28. novembra 1867. Tečaj I. Društvo sv. Mohorja in DcbeljaKova zapuščina. Kar nam je „Slovenec" tako nenadoma vmrl, povsod se čuje med mlajšo inteligencijo našega naroda, kamorkoli se pride: Velikega politiškega javnega organa nam je treba, kakor vsakdanjega bruha, to je vendar sramota, da v sedanjem tako važnem politiškem času slovenski narod ni v stanu politiškega dnevnika na noge spraviti, med tem ko imajo naši brati Hrvatje 3 dnevnike! Potrebnost takega popolnoma na vse strani neodvisnega organa se dan za dnevom bolj čuti, ako se vidi, kako se naša sedanja glavna politiška reprezentacija, naši poslanci na Dunaju cepajo in politiko brez vsake ideje, brez načela, brez medsobnega sporamzumljenja tcrajo, kakor barka sredi črnega morja brez vsega kormila. Vse to morebiti po-čenši od nesrečnega glasovanja za adreso do zadnjih še bolj nesrečnih Klunovih govorov se ne bi bilo dogodilo, ali^ vsaj ne v tolikej meri, ako bi bili imeli ostro pisan, politiški organ. — Kdo pa nam more pomagati iz te zadnje, iz te prvotne, antidiluvialne krnice, da smo mi Slovenci, kar se pxJitiškega glasila tiče, v današnjem času še zmirooi na tej stopinji skoraj kot pred 48. letom V Za zdaj rečem v kratko: samo in izključivo društvo sv. Mohorja. — Zakaj in kako bodem precej razložil. Že letos mesca julija so zbirali izvrstni štajerski rodo-ljubje glavnico od 10.000 fl. za vtemeljenje narodne tiskarni v Mariboru in podpisalo se je res pri njih precej tisoč, tako da se je manjši del naloge bratom prepustil iz Kranjskega, kjer se pa ni niti — eden krajcer podpisal!! Mislili so si štajerski rodoljubje, ako imamo narodno tiskarno, ktera bi brez dobička delala, odpadejo precej 2 tretjini stroškov za podvzetje lista in časnik je precej na nogah. — Zdržavala bi se narodna tiskarna izvrstno o društvu sv. Mohorja, „slov. Glasniku", „prijatlju" itd., ker iskalo bi se samo toliko dohodka, da bi se tiskarna v redu držala. V Ljubljani so na te predloge odgovorili: To bi bilo lepo, krasno, koristno, rodoljubno, ali — ali glavni politiški organ mora vendar biti v glavi Slovenije v Ljubljani. — Dobro, rečejo podvzetni Štajerci, mi smo tudi že zdavnej tega mnenja, nas bode ne izrekljivo to veselilo, le naredite ga! — pa dozdaj smo zastonj čakali, zarad tega mislimo na vsaki način v Mariboru kaj napraviti. — Spet so se Štajerci kot stari Grki pred Trojo za ladje vsedli, lule nabasali in tobak pili strpljivo čakaje, kaj bodo možje v glavi Slovenije skuhali. V beli Ljubljani se je od neke strani reklo mlajši narodni inteli-geneiji: možje zberite se, posvetujte se zarad programa, osnovanja in vredništva lista, materijalni pripomočki so vam že zagotovljeni, ti vas kar čakajo. — Mladi rodoljubi neleni se zberejo v čitalnici, naredijo za to odbor, izvolijo si predsednika, perovodja in začnejo marljivo seje za to držati. — Naredijo izvrsten program, preknasen načrt za vredjenje dotičnega vredništva in korešpondecijo, pišejo v neko slov. mesto po vrednika, ki tudi pride. Vse je bilo v naj lepšem redu. Prišel sem ravno takrat v Ljubljano popotovaje iz Italije, srce mi je veselja igralo mislečemu, da bom gotovo 1. broj „slovenskega juga" — tako je bilo dete pred porodom krščeno — saboj v Beč odnesel. — Ali gledali so se od početka možje srdito, ko jim predsednik odbora ad hoc naznani, da nima nikjer niti duha niti sluha o materijalnih sredstvih, da so izginbli kot kafra — ali nazadnje so se smejali enaki starorimskim agurom, kadar so-se priprav- ljali s petelini, kokoši in kopuni prerokovati, ker so vedeli, pri čem da so. — Ko sem odrinol spet v Beč, vzel sem namesto 1. broja „slov. juga" stari broj Laibacherice" z vvodnim člankom vzetim iz „Augsb. Allg. Ztg." lciko bi se dali vsi Jugoslovani zatreti in Turki ojačati, — in v vagonu sem v debelo tiskanega Mitat - pašata svojo veroneško salamo zavil. — Tako so spet delali v beli Ljubljani politiški časnik, kakor zidajo naši bratje Srbi v Belemgradu narodno gledišče že od 1836. leta, pa mu še do danes niso temelja položili! Se ve, za početek dobrega politiškega lista ni treba samo primernega naslova, lepega programa in krasnega načrta za organizacijo vredništva in dopisovalstva, nego tudi naj manjše 1000 gold. za začetek, ako je že skrb zarad tiskanja in jamčevine ali kavcije popolnoma na strani. Prvo so napravili vroči mlajši rodoljubje, poslednje pa — nervnm rerum gerendarum — ali po domače denar pa starši možje tiščijo pod palcem, ki bolj hladokrvno mislijo. (Dalje prihodnjič.) A. (Poskus životopisne črtice.) (Dalje.) Okolica sv. Petra pri Radgoni je bila zibel omenjenemu, še živočemu g. Danjku, narodivšemu se 1787 1., Jn Antonu Krempljnu, kteri je 1790 1. beli svet ugledal v Črešnjevcih ravno ob cesti vodeči v Radgono. Nežen mladič kažoči v domači učilnici prebrisano glavo poslan je bil v Maribor, da se ondi posveti naukom, kteri vodijo v bogoslovnico, in odtod v dušno pastirstvo. Za one dobe je malokdo iz prostega ljudstva mislil na drug stan, in roditelji niso poznali med učenejšo vrsto ljudi drugega prijatelja za se, nego duhov-ništvo; posvetnjaci so strastno objemali tujstvo, iz misli pu-stivši narodnost slovenskega očeta in matere. V četrtem razredu je mladi dijak moral srečno reči mariborski gimnaziji zarad neznatne prokšenosti, napravil si je namreč v učilnici papirnato brado, in v spričevalo se mu je zapisalo kakor vzrok, da je odpuščen: papiream sibi barbam fecit (napravil si je papirnato brado). Iz tega se jasno vidi, kako ostro so imeli dijake v oni dobi, jaz bi priložil, nespametno ostro; toda ni se čuditi, vsaj bister um, modro in svobodno vodstvo, skrb za pravi dušni razvoj niso bivali onda v učilnicah, marveč menje razborni strahonje po vojaškem kopitu. Rečena dečinska predrznost zasluži neko primerno kazen ali posvarilo, nikar izključenja, čemur mora pritegnoti vsak razumen, nepristran in le nekoliko olikan človek; toda kocka je padla in Tonček je odrinol v nemški Gradec, da ondi najde milost in sme nauke nadaljevati, kar se je tudi spol-nilo. Od 1811 — 15. nahajamo Krempljna v graškem bogo-slovuem semenišču kot bogoslovca, kjer je marljivo se učil in skrbno spisaval, kaj? Jegov součenec g. Pirkar, še ži-voči župnik pri sv. Bolfanku na Kogu poleg Stridave pravi: Zdi se, da je zlagal same slovenske povedi, pesmi in druge primerne in potrebne sestavke; sredstva je rabil naj več iz akademiške knjižnice in odinod. To očitno kaže, da je treba zgoda početi se pripravljati vsakteremu bodočemu pisalcu, ako hoče dognati le do nektere stopnje potrebne dovršenosti, da je treba v mladosti nabirati si podatke in obilno tvarine, o kteri se v godnejših letih leže modreje razsojuje; v mladosti je treba znanstveni krog širiti, da se pozneje zamore obširnejše in priličnejše gibati. — Moška doba sodi. Navedeni součenee mu je pomagal pisati učno tvarino, za kar je marsikterokrat našel v obednici krožico vina pripravljeno. Kremplj je bil vselej tih, držal se je na tenko prepisanega reda, le včasih dobre volje soči zagrizel se je v kakega Nemca, a pri tem obilno podnoskoval pikeče se smeje, in ravno, ako je kterega prilično presuknol, ovajal je veselost. Vedro znamenje, da je že onokrat čutil, odkoder sever brije na našo narodnost. Na kvar ni hotel nikomur biti, srce mu je bilo vsmilečno; z nikomur ni bil v preprijaznem prijateljstvu, kar se lehko razloži iz tega, ker on je imel vrh rednih naukov še drugo nalogo, za ktero sta jegov um in srce gorela, in ktere naj več jegovih tovaršev ni razumelo. Mimogrede bodi omenjeno, da so součenci našega Oroslava v semenišču po-smehovali videči, da je v svobodnih urah prebiral slovenska dela, vsaj celo na pamet se učil ruski slovar, toda gluho-klascem se je dično odgovorilo: jaz se to učim vrh rednih predmetov, ktere menda bolje znam nego kteri vas šupelja-kov. Na zdravje! kdor išče, najde. Prazne reči brbrati je velika zguba in potrata kratkega pa zlatega časa; boljše je vselej več misliti a menje govoriti, in to kar prebesedi, umno in pametno. Za svojega učilniškega življenja bil je K. ne samo dijak, nego tudi vojak, umel je meč urno sukati in puško uročno rabiti. V tretjem bogoslovskem letu prijel je više redove 1814 1. in 1815 zapustivši vseučilišče nastopil je dušno pastirstvo naj prvlje pri Svetinjah blizu Ljutomera med krasnimi vinskimi goricami; našel je ondi častnega g. župnika M. Jaklina, potlanjega dekana v Ljutomeru; umrvšega 1848 1., čegar spomin se dobro glasi med narodom. Pri Svetinjah sta se vsaki deu uro vadila z gospodom župnikom v slovenščini, ter pri obedu prijazno razgovarjala o uspehu svojega delovanja. Prvi župnik nedopovedljivo deluje na mladega iz semenišča prisedšega duhovnika, bodi si za napredek, pa tudi inači, ako mladeneč nastopivši pastirstvo nima železnega značaja in razložne omike. Vaja v domačem jeziku je bila ne samo v oni dobi silno potrebna, nego • tudi den denešnji, da ne rečem krivo, naj menje pri štireb petinah naše gospode, ki mora vsak teden nastopiti govorišče, ter bi morala narodu vzor biti v besedi, nikakor pa kvaritelj in grdi-telj našemu lepemu jeziku in sebi na sramoto. Prebiranja, učenja in razgovarjanja je silno treba. Naš društveni ježik, dokler smo Slovcnci, mora biti slovenski v menjših in velikih shodih, vsaj konči tega nam ne more in ne sme prepovedati nijen, da si od peklenske hudobe izvirajoči ukaz, ni-jeua crkvena ali posvetna oblast, da si ima vse črne lastnosti ; nijeua nemška ali nemškutarska sila, da si odpira vse Slovence požreti hoteče žrelo na troje stržaje. Kdor sam svojega materinskega jezika ne čisla in v tem samega sebe ne štuje, ni druga vreden, nego da ga zaničuje vsak poštenjak, da ga gazi in tlači sovražnik, ter pogostama naprezuje v žuleči jarem kakor izmet nedostojen človeške časti. S takimi spakami se naj bliže mejaši odpadništvo, ktero mora vsak pošten, umen in olikan človek v isto vrsto staviti z grdim početjem Jude Iškariota. Da tudi tenjo te napake odrinemo, bodimo vselej neprestrašeni korenjaki v slovenski besedi pred crkvenim in posvetnim uradom, kakor v vsakem društvu domačem, ponašajmo se z materinščino po primeru drugih naobraženih narodov; značajnost čisla in se ji čudi tudi divjaštvo, hlinavost pa je pesja lastnost. (Dalje prihodnjič.) Gospodarske stvari, Za sadjorejce. Globoko je mene in gotovo vsakega sadjorejca, v srce razveselil gosp. Dr.Razlag-ov sostavek u 23. listu „Slovenskega Gospodarja." Kdor sebi in svojim sosedom boljših časov poželuje, t. j. manj skrbi za vsakdanji kruh in vsakovrstne davke in pla čila, si mora ne samo od ene, tem več od vsili mogočnih strani pomoči iskati, in drugim priporočati: podučenje iz ust modrih, izučenih in praktično omikanih možev, prebiranje knjig in časopisov, ki so nalašč za to ali ono podučenje pisani; potem pa, kar se je teoretično naučil, naj vsaki tudi praktično delali se vadi, in dovršiti poskuša. Ena teh strani, od kterili poboljšanje slabih časov, zaupljivo pričakovati smemo, je za naše slovenske kraje sad-joreja. O njeni koristi nas lehko prepriča ne samo zgor omenjeni gosp. Dr. Razlagov sostavek, ne samo, kar sem jaz u I. pog!. „Kratki nauki za sadjorejo" str. 3. 4. in 5. povedal, in kar se je gostokrat že o tem v naših „Np-vicah" pisalo in bralo: tem več kdor le slep ni, in nekoliko po svetu pogleda, lehko koristi umne sadjoreje spozna ; toraj ne bom danes o tem vode v morje nosil. Ker pa ravno v jeseni in po zimi kmetje nekoliko več časa imajo, kakor v spomladi, mislim, da ne bo od več, jih spomniti, kaj sadjorejec v jeseni in po zimi storiti mora, da bo za spomladanska opravila vse za sadjorejo potrebnega zdaj že pripravil. | Dobro bi morebiti bilo, ko bi nam hotel „Slovenski ¡Gospodar" od mesca do mesca kratko naznanjati, ktera j opravila kmetje vsaki mesec ne samo v sadjoreji, tem več ¡v vseh posameznih kmetovavsk i h opravilih storiti morajo, j da kmetovanje napreduje. *) Naj bo meni dovoljeno, za zdaj le nekaj samo spomniti. Natura gre v jeseni počivat, ali za sadjorejca se začne že novo leto; on ne sme počivati, komaj si sme nekoliko od dahnati. Kdor je spomladi jame za nove sadeže izkopal, naj po-jžlahnjena drevesca zdaj, dokler še preveč ne zmrzuje, o sol-nčnih dnevih skrbno in ravno zemlji izroči in presadi, kakor je v IV. pogl. moje „sadjoreje" str. 21., 22., 23. in 24. popisano. Kdor pa zdaj hoče te jame za spomladansko pre-sajenje kopati (glej 23. str.) naj se ne mudi, da ga zima s snegom ne prehiti. Če ni deževno ali že premrzlo moreš celo zimo drevesa — posebno orehova — obrezovati, trebiti, suhe veje odžagati — ne sekati—, okoli debla gnojiti (glej 25. str.), zemljo zboljšati itd. Suho ali postarano drevo, ktero se ne da več omladiti, zdaj posekaj in črez zimo pusti jamo odprto, da si zemlja za novo drevo rodovitosti iz zraka napije. Vrine ostrožnice (agraz), malince, ribež, in kar sadja v to vrsto spada, pred zimo presadi, da spomladi precej požene, in tako eno leto pridobiš. Prej ko sneg zapade, zavij posamezne sadeže, če ne stojijo v dobro ograjenem vrtu, z trnjem, ali pobeli jih z apnom, ali z drevesno mažo z lesičjo krvjo ¡ali mastjo, da jih zajec ne ogloda ; odstrgaj mah in razpokano 'skorjo, pojišči gosenična gnezda, zamaži vse rane, drevesnice zdaj pognoji, vsej pečke nabiraj si smole za cepivni vosek, in si ga pripravi, (str. 12. in 13. sadjoreje), uabrusi potrebno orodje za spomladansko cepljenje, in poglej večkrat, kakšno je kaj tvoje poshranjeno sadje. Ketlar je zemlja že dobro zmrznena, se da tudi veliko drevo presaditi, če ga tako iz-koplješ, da mu staro okoli korenin zmrzneno zemljo pustiš, in s celo grudo v novo jamo postaviš ravno s tisto stranjo proti solncu, kakor je na starem mestu stalo. To blizo so dSla sadjorejca v jesenu in po zimi, ktera malo truda potrebujejo, pa v kratkem veliko dobička dajo. Bog sam daj, da bi se spoluile želje slovenskih rodoljubov, da bi skoraj vsaka tara po ljubi domovini svojo drevesno šolo imela, koliko bi lepi izgledi drugo ljudstvo podbudili, kako dobro bi to bilo za našo drago domovino in naše ljube slovenske sorojake! Kar zdaj le malo dela in nekoliko grošev vzame, bo črez 3 ali 4 leta več kakor toliko goldinarjev ti povrnolo, iu potem še vsako leto več, če si že 4 ali 5 let staro požlahnjeno drevesce kupiš in posadiš; naj vbožnjisi lastninar si lehko vsako leto vsaj eno drevesce kupi, in bo v kratkem času svojim otrokom lepo doto pripravil, sam sebi pa na stare dni boljše življenje. Ker je pa stroškov za pošiljanje 10 dreves blizo toliko, kakor za 20 in 30, bi bilo dobro, da bi se kmeti enega kraja pogovorili, drevesce, kolikor jih naročijo, v eni butari vku-paj dobiti, stroške pa in drevesce potem posamezno razdelili. Ne dajte križem rok, dragi rojaki! Časi so zdaj čisto drugi, kakor svoje dni; toraj poskušajte jih zboljšati. Z Bogom. Drag. Ferd. Ripšl. Bralno društvo in jegova knjižnica v zgornji Ložnici na Pohorju. Spisal Lovro Stepišnik. Pravila soseske knjižnice. 1. Udje pristopijo dobrovoljno in plačujejo vsako leto 30 kr. a. v. *) Od prihodnjega novega leta poeenši, bode „SI. Gosp." vsak mesec taka opravila naznanjal. Vred. 2. Za to plačilo si morejo izposoditi po vrsti vse knjigo iz knjižnice, ali vendar samo jedno na enkrat. 3. Izposojeno knjigo morejo doma obdržati 2—3 tedne ne vendar dalje od dveh mescev. 4. Za ta čas, ko knjigo doma imajo, so zanjo odgovorni, morajo zatoraj paziti, da se knjiga ne zamaže, raztrga, ali tako obškodnje, da ne bi bila več za rabo; tako obškodo-vano knjigo, ali celo izgubljeno, mora bralec v denarju nadomestiti. 5. Bralec izposojene knjige ne sme nikomur drugemu izposoditi, temoč prebrano taki nazaj jnirvesti, da jo spet drugi bralec lehko izposodi. 6. Kdor do konca leta ne plača letninc, ne dobi več knjig in neha biri ud knjižnice. 7. Doneski in stroški se po vrsti zapisujejo v zapisnike in po dokončanem letu se soštejejo, da se vidi, koliko premoženja ima knjižnica. Za denar se v primeri dohodkov naročujejo časniki in kupujejo knjige. Te pa se morajo poprej zvezati dati, ko se izposodijo. 8. Račun bi naj vsako leto enkrat pregledali trije udje, ki so od drugih za to izvoljeni. Zapisniki knjižnice. Zapisnik (1.) udov knjižnice.) Broj Ime in zaime, stan, 1 | Stcpišnik Matija posest, in mlinar v Pobrezju. | Ima izposojeno knjigo števil 6. Zapisnik (2.) knjig. Dan in leto prist. 9-24 18G3. Brj.; Napis l ii » r _^_ Ifl.|k.I|fl.j k. :i. ii. ■'!. k-. i 5.60,1 »¡85 I 3 85! 3! 80: 2 80 3 20 1 80 2'60 2 85 3 50 j 2 80 2! 75 2.70: 2!6d 3!--!- 130—'85 1 10" 1 — — 18 — 24 —¡22 — 24 — 24 - 26 — 24 — 26 oaii loj __ 24 880 l 5 95 5 55 3 80 3J86 3i 10 3,20 1 ¡70' 1 70 2.90 3 40 3 40 — 3-' ' -- 30 — 26 — 24 9 — 10 — 6,90 525 _\Z -;80 ¡-«O i. 140 ! 120 ¡-¡80 42 — i —IlO -Q 6i_ SIBOP-I — 140 — 40 —1301 li20i 110 - 80 80 — -1121 —!40 1,30, -60; — 40; 82 — 6 80 — 80 ij— —190 82 L. Cesarski zlat velja 5 fl. 77 kr. a. v. Azijo srebra 119.50. larodno drž. posojilo 66.60. Loterijine srečke. V Trstu 20. novembra 1867: 7 86 58 22 Prihodnje srečkanje je 30. novembra 1867. V Gradcu 23. novembra 1867: 55 57 «3 78 Prihodnje srečkanje je 4. decembra 1867. 4 7