Kamniški (jBCAN št. 10_ Odgovori na pripombe k osnutku UN Terme Snovik Prevladuje dobra ocena načrta Leto XXXV Kamnik, 30. maja 1996 Kot smo zapisali že zadnjič, pripombe v javni obravnavi o osnutku Ureditvenega načrta Term Snovik v glavnem pozitivno ocenjujejo celoten projekt. Zato sprejeta stališča do pripomb ne bodo bistveno vplivala na vsebino tega prostorskega akta. Kljub temu pa želimo bralcem na kratko predstaviti vsebino pripomb in stališče izdelovalca akta (doc. dr. Boris Le-skovec, dia., Fakulteta za arhitekturo, s sodelavci). Na vprašanje, kakšna bo povezava tega projekta s sosednjo vasjo Snovik, snovalci akta odgovarjajo, da prebivalci Snovika že pripravljajo in urejajo bivalne objekte za dodatno turistično ponudbo. V tem smislu je izražena tudi potreba po dodatnem izobraževanju prebivalcev. Predvidene Terme ne predstavljajo objektov za množični turizem, to ni pričakovati negativnih vplivov na življenje in delo domačinov. Na pripombo, da je širitev vasi že sedaj prostorsko omejena, je bilo podano pojasnilo, da mora vas Snovik ohraniti čimveč elementov kulturne dediščine in da zato bistvena širitev vasi ni smiselna. Po- trebno pa je vaščanom omogočiti boljše pogoje za bivanje in sodelovanje pri programu Term. Glede potrebe po večji povezanosti okoliških vasi s Snovi- kom je v pojasnilu rečeno, da so že izdelani programi CRPOV za vas Snovik, podobne projekte pa bi bilo smiselno razširiti tudi na naselja, ki so v ožjem vplivnem območju bodočih Term. V zvezi s predlogom za postavitev tuhinjskih kašč na območju Snovika, projektanti, načrtovalci, med drugim pravijo, da je predvidena postavitev tuhinjskega »toplarja« na pro-stpru za piknik. O pobudi, da je treba preveriti terenske razmere in kapaciteto vrelcev, v pojasnilih lahko preberemo odgovor, da so bile opravljene balneološke analize 16 vrtin v širši okolici, še zlasti podrobnejše pa vrtin V15 in V16. Rezultati strokovnih institucij so ugodni in predstavljajo temelj za smotrno izkoriščanje termomineralne vode. Zaradi etapnosti gradnje prebivalci ob postavitvi rekreacijskega bazena predlagajo postavitev začasne trafopostaje. Ta Razpis stanovanjskih posojil 2. stran S 16. seje občinskega sveta 3. stran Pogovor s pisateljem Ivom Zormanom 4. stran Uspeh Tomaža Humarja v Himalaji 10. stran 1 Moste 88 A Prodajalna obutve in tekstila tel.:841-029 0V * Odprto od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Vabljeni! predlog je v osnutku odloka o ureditvenem načrtu tudi upoštevan. V zvezi s potrebno kritično presojo celotnega projekta (analiza tržišča, ekonomska upravičenost projekta, tveganost naložbe itd.) izdelovalci projekta odgovarjajo, da je ocena projekta PVO predhodni in sestavni dokument osnutka ureditvenega načrta. Kljub temu pa menijo, da so nekateri pomisleki, ki govorijo o ekonomskih vidikih investicije, smiselni in upravičeni ter jih je potrebno selektivno upoštevati pri nadaljnji izdelavi projekta. (fs) Pogled na snoviško dolino, kjer bodo stale Terme, z asfaltirano cesto, ki so jo odprli preteklo nedeljo in z vasjo Snovik v ozadju, (foto F. S)- str. 3. Meščanska korporacija Kamnik Najprej bistriški gozdovi? Ob koncu lanskega leta je Meščanska korporacija Kamnik vložila 7 zahtevkov za vračanje odvzetega premoženja. Od zavezancev, ki naj bi vrnili premoženje, je nedvomno najpomembnejši sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, ki sedaj upravlja z gozdovi na območju Kamniške Bistrice. V juniju pričakujejo prve obravnave in če ne bo kakšnih predvsem pravnoformalnih zadržkov, bi lahko Meščanska korporacija Kamnik že v drugi polovici letošnjega leta dobila prostor- sko največji del po drugi svetovni vojni odvzetega ji premoženja v svoje upravljanje. Priprave tečejo tudi za skupščino, ki bo poleti, verjetno šele po prvi obravnavi zahtevkov za vračanje premoženja. Na tej skupščini bodo sprejeti tudi novi člani. To bodo predvsem tisti, ki bodo izpolnili pogoje, kijih je predpisala drŽava in ki »pokrivajo« posamezne deleže (naslednjih 83). Vsi ostali, ki imajo po zakonu tudi pravico do članstva v agrarni skupnosti, bodo sprejeti na eni od naslednjih Z včerajšnje seje občinskega sveta Razjasniti, čigav bo Kamniški občan Včerajšnja 16. seja občinskega sveta se je začela s predlogoma za umik odloka o komunalnih taksah (Perči-č-LDS), in predloga sklepa o pooblastilu za sklepanje zakonskih zvez (Humarjeva - SKD), vendar so svetniki ostali pri prvotnem predlogu dnevnega reda. Po svoje je k temu verjetno prispevalo tudi posredovanje župana Smolnikarja, ki je dejal, da bi bila občina z zavlačevanjem sprejetja odloka o komunalnih taksah vsaj ob 2 milijona tolarjev, ki jih bo jeseni ob rebalansu proračuna še kako potrebovala. Občinski svetniki so nato najprej po krajši razpravi sprejeli osnutek ureditvenega načrta za Terme Snovik, ki ga je na maketi obrazložil projektant dr. Boris Leskovec. Svetniki so glavne usmeritve akta podprli, ob tem so bili nekateri mnenja, da predlog dokumenta ne bi smel biti prepo-droben in da bi moral pustiti investitorjem bolj proste roke. Hkrati pa je bilo slišati tudi mnenje, da ne bi smel biti pisan na kožo že znane gospodarske družbe in da se s tem projektom ne bi smelo dogoditi to, kar se je s projektom NOVNE o razvoju Tuhinjske doline, ki je ostal le na papirju. Dodatno pa bi bilo treba izdelati še sociološko-socialno analizo njegovega vpliva na okolje. Prevladovalo je tudi mnenje, da naj bi občina sicer pospeševala uresničitev tega programa, ne bi pa si smela z njim nalagati prevelikih novih bremen. Župan Smolnikar je dejal, da je občina že doslej in bo tudi v bodoče podprla in spremljala razvoj na tem območju, ker gre za občinski program. Odlok o komunalnih taksah so svetniki sprejeli brez dopolnitev, čeprav so imeli nekaj pripomb o nesorazmerjih med tar tarifami za uporabo posameznih prostorov in storitev. (Nadaljevanje na 3. strani) skupščin, ko bodo razčiščene zadeve z njihovim zastopanjem in vračanjem premoženja. Člani Meščanske korporacije Kamnik pričakujejo, da bodo najprej vmjem gozdovi v Kamniški Bistrici, ker so se tam stvari najmanj spremenile. Z njihovo vrnitvijo se v bistvu nekaj časa verjetno v upravljanju z gozdovi ne bo nič spremenilo, razen tega, da z vsem denarjem, ki ga daje gospodarsko izkoriščanje gozdov, ne bo več razpolagala država, ampak bodo imeli to možnost tudi domačini. Gozdovi bodo ostali v skupni lasti in se ne bodo delili, ne samo zato, ker je to praktično nemogoče, ampak tudi zaradi tega, ker je ena od osnovnih usmeritev Meščanske korporacije Kamnik varovanje skupnega premoženja. To pomeni, da bodo imeli lastniki v vrnjenem premoženju pravzaprav idealne deleže, s katerimi bodo skupaj gospodarili preko izvoljenih predstavnikov (gospodarskega odbora) - kot je to bilo v času pred nacionalizacijo. Glede na zakon o agrarnih skupnostih bo tako korporacija po- stala nekakšna posebna delniška družba, čeprav v zakonu ni tako poimenovana. Uveljavljajo se tudi težnje, da bi na celotnem področju Kamniških Alp, ki gravitira v Kamnik, prišlo do enotnega dogovora o pametni izrabi in gospodarjenju s tem prostorom. Mogoče bo lahko MKK kot lastnik največjega dela tega prostor? prevzela vodilno vlogo in se skupaj z lovci, pašnimi skupnostmi, planinskimi društvi, Kozorogom, družbo Velika planina, politično skupnostjo, ožjo in širšo in z vsemi drugimi zainteresiranimi laže dogovorila, kaj naj bi ta del narave dajal ljudem in kako naj bi ga najbolje ohranjevali po tistem izreku: »Narave nismo podedovali od naših staršev, ampak smo si jo sposodili od naših vnukov.« B. POLLAK Naslednja, 11. številka Kamniškega občana bo izšla v četrtek, 13. junija. Prispevke sprejemamo do srede, 5. junija; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 11. junija. Kamnik, Samostanska 24 (nad Samčevim predorom) tel.: 817-506 NOVO! NOVO! Za vroče poletne dni otroška konfekcija Mean, Marina, Ellepi in ženska konfekcija Labod, Vezenine Bled... Obiščite nas od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. /O Donosno RENTNO VARČEVANJE pri Novi Ljubljanski banki d.d. Podružnici Kamnik. 30. maja 1996 V ZRCALU DVEH TEDNOV Kamniški OBČAN Na podlagi 9. čl. Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil v občini Kamnik (Ur. list RS, št. 27/94) župan občine Kamnik in SKB banka, d.d., PE Domžale -Kamnik objavljata JAVNI RAZPIS A) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL MLADIM DRUŽINAM 1) Posojila so namenjena mladim družinam za: - nakup ali gradnjo stanovanjske hiše ali stanovanja; - za rekonstrukcijo ali prenovo stanovanjske hiše ali stanovanja; - za pridobitev novih stanovanjskih površin (nadzidava, prizi-dava). Za mlado družino se šteje družina z vsaj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni starejši od 37 let 2) Pri obravnavi vlog prosilcev se bodo upoštevala sledeča merila: - stanovanjske razmere; - socialni položaj; - ekonomski položaj; - zdravstvene razmere. 3) Splošni pogoji, ki jih morajo prosilci izpolnjevati: - da so državljani Republike Slovenije; - da imajo stalno prebivališče v občini Kamnik, da na naslovu tudi resnično prebivajo ter da se tudi objekt, za katerega se bodo sredstva namenila, nahaja na območju občine Kamnik; - da prosilec ali kdo izmed njihovih ožjih družinskih članov ni lastnik stanovanja, katerega je odkupil po določbah Stanovanjskega zakona (Ur. list RS, št. 18/91,21/94 in 23/96); - da so kreditno sposobni. 4) Prosilci morajo oddati vloge na predpisanem obrazcu, ki mora biti točno izpolnjen in ga dobijo v sprejemni pisarni Občine Kamnik (soba št. 1 v pritličju) in vlogi priložiti še: - veljavno gradbeno dovoljenje ali veljavno odločbo o priglasitvi del, zemljiškoknjižni izpisek (ne sme biti starejši od 30 dni); - potrdilo o skupnem gospodinjstvu (izdaja Upravna enota Kamnik); - potrdilo o stalnem bivališču (izdaja Upravna enota Kamnik); - potrdilo o osebnem dohodku oz. potrdilo o drugih prejemkih za leto 1995 za vse družinske člane (pokojnine, honorarno delo) v primeru brezposelnosti mora predložiti potrdilo Zavoda za zaposlovanje; - potrdilo pristojne zdravstvene organizacije, če prosilec navaja, da so v družini težke kronične bolezni ali invalidnosti; - mnenje Centra za socialno delo, če prosilec uveljavlja status samohranilca ali drugo dokazilo o nepopolnosti družine; - overjeno kupoprodajno pogodbo o nakupu stanovanja oz. hiše; - potrdilo o državljanstvu. 5) Višina razpoložljivih sredstev znaša 71.000.000,00 SIT. Doba vračanja odobrenega posojila je 8 let. Obrestna mera za posojilo je sestavljena iz temeljne obrestne mere, ki jo Banka Slovenije mesečno določa s sklepom, objavljenim v Uradnem listu RS in 4% letne realne obrestne mere. Stroški zavarovanja in sklenitev pogodbe bremenijo posojilojemalca. Višina posojila je odvisna od kreditne sposobnosti posojilojemalca in predračunske vrednosti. Najnižji znesek posojila je 1.000.000,00 SIT. Minimalni mesečni neto dohodek za odobritev posojila je 60.000,00 SIT (mesečna anuiteta trenutno znaša 12.642,00 SIT pri odobrenem posojilu v znesku 1.000.000,00 SIT). Posojilo, ki bo dodeljeno občanu, ne sme presegati 50% predračunske vrednosti. Odobreno posojilo banka zavaruje na naslednji način: - poroštvo kreditno sposobnega poroka; - vknjižba hipoteke na nepremičnini. 6) Rok za oddajo vlog in postopek dodeljevanja posojila: Občani, ki želijo pridobiti posojilo in izpolnjujejo pogoje tega razpisa, morajo oddati vlogo z zahtevanimi prilogami na posebnem obrazcu v vložišču Občine Kamnik, najkasneje do vključno 20.6. 1996. Nepopolne vloge in prepozno prispele vloge ne bodo obravnavane. Po zaključku razpisa bo 5-članska komisija, ki jo imenuje župan, obravnavala popolne vloge in pripravila listo upravičencev ter predlagane zneske posojil. Predlog bo posredovala županu občine Kamnik v potrditev najkasneje v roku 60 dni po zaključku razpisnega roka. Po potrditvi liste upravičencev s strani župana, bodo o le-tej obveščeni vsi udeleženci razpisa. B) ZA DODELJEVANJE STANOVANJSKIH POSOJIL ZA OBNOVO STARIH HIŠ V ZAŠČITENEM MESTNEM JEDRU IN OSTALIH SPOMENIŠKO ZAŠČITENIH OBJEKTOV Posojila so namenjena za vzdrževanje, prenovo in revitalizacijo stanovanj in stanovanjskih hiš v lasti občanov v zaščitenem mestnem jedru in ostalih spomeniško zaščitenih objektov, ki so v lasti občanov. Višina razpoložljivih sredstev znaša 63.000.000,00 SIT. Doba vračanja odobrenega posojila je 6 let. Obrestna mera za posojilo je sestavljena iz temeljne obrestne mere, ki jo Banka Slovenije mesečno določa s sklepom, objavljenim v Uradnem listu RS in 4% letne realne obrestne mere. Ostala določila razpisa za dodeljevanje stanovanjskih posojil mladim družinam, se smiselno uporabljajo tudi za dodeljevanje posojil pod to točko. Prosilci morajo dodatno predložiti še: - potrdilo pristojnega Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine, da je objekt spomeniško zaščiten. Pri obravnavi vlog se dodatno vrednotijo dela, ki predstavljajo energetsko zaščito objektov. Obravnavajo se tudi vloge prosilcev, ki nimajo stalnega bivališča v občini Kamnik. Za vse dodatne informacije se lahko obrnete na Oddelek za okolje in prostor občine Kamnik (tel. št. 817-087). ŽUPAN OBČINE KAMNIK in SKB BANKA, d.d., PE Domžale Kamnik Tone Štele: obrtnik, podjetnik, podžupan, športnik.. Svet se začne pri domačem ognjišču Metalka Kamnik, tel.: 811-555 RAZPRODAJA TRGOVINSKE OPREME v soboto, 1. Junija, od 12. do 18. ure In v ponedeljek, 3. junija, od 8. do 15. ure. Kamniški občan - Ustanovitelj Občina Kamnik, izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljana 3/a, direktorica Saša Mejač, oec. Ureja uredniški odbor, glavni in odgovorni urednik Franc Svetelj. Strokovna sodelavka Vera Mejač. Lektorica Breda Podbrežnik-Vukmir. Tehnični urednik Franci vidic. Na podlagi zakona o PD in mnenja Urada vlade za informiranje sodi časopis med proizvode informativne narave za katere se plačuje 5% davek. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 11.200 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tel./fax: 831-311. Žiro račun: Bistrica, d.o.o., 50140-603-53872. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Delo - Tisk časopisov in revij d.d. Ljubljana. »Najprej se moraš naučiti ceniti svoje domače ognjišče, šele potem prideta na vrsto kraj in dežela," je le ena izmed številnih drobnih modrosti, Kamni-čana Toneta Steleta, ki kljub navidezni umirjenosti in skromnosti, v pogovoru ne more prikriti, da v njem vre neizmerna življenjska sila. V njegovo domaČe ognjišče so vtkane številne niti, ki ga nevsiljivo povezujejo z izročilom mnogih predhodnih rodov. Veliko truda in napora je bilo treba za njihovo ohranitev, še zlasti v povojnih časih, ki izročilu niso bili naklonjeni, a mu je uspelo... In tako lahko danes spet z veseljem razkaie svoje ognjišče in dom tudi obiskovalcem, ki jih notranjost tipične stare kamniške meščanske hiše prijetno preseneti in očara. Hkrati lahko s ponosom pove, da je obrtnik in podjetnik pa da ima rad svoje mesto, za katerega razvoj in lepšo podobo se bo po svojih najboljših močeh in kajpak s srcem vedno in povsod postavil. Tone Štele, dedič enajstih rodov kamniških svečarjev in lectarjev, ima svoje ognjišče, dom, delavnico in prodajalno na Glavnem trgu 16. Na zunaj je ljubiti in spoštovati najprej dom, potem bi bilo vse ostalo laije in nekako samoumevno. Sam je imel svoj dom vedno rad in čeprav je bil nanj in na očeta zelo navezan, je marsikdaj zar-deval, ko je moral povedati, da je njegov oče kmet oziroma obrtnik. Bili so namreč časi, ko je bilo oboje pri nas, podobno kot vera, nekako sramotno. Tudi ko je umrl oče in je bilo treba prevzeti obrt, tej časi še niso bili naklonjeni, garjava ovca pa obrtnik le ni bil več. »Spominjam se, kako teika je bila odločitev zapustiti dobro slutbo v Iskri in se lotiti obrti, ki bi sicer propadla. V druiini nas je bilo devet otrok, vsi smo študirali, a ker sem bil med mlajšimi, sem bil nekako najbolj primeren, da jo prevzamem. Kmalu se je izkazalo, kako prav sem razmišljal. Moje delo mi je zelo všeč, je pa v njem marsikaj, kar me moti. Denimo to, da država vse obrtnike in podjemike meče v isti koš in ne spodbuja in nagrajuje ustvarjalnosti. Tako smo vsi sve-čarji povsem enako obdavčeni - pa čeprav svoj posel izmed 300 svečarjev obrtniško obvladamo le kakšni trije. Obvladati pomeni znati narediti vse, od Tone Štele, podjetnik in kamniški podžupan r svoji prodajalni na Glavnem trgu v Kamniku. (Foto V. Mejač) to skromna hiša, ki pokaže delček svoje prijetne duše ie obiskovalcem prodajalne, kjer se na policah stiskata učenost in mojstrstvo svečarske obrti, kjer stene krase pomembna priznanja in kjer se kljub prostorski stiski stara krušna peč ne stiska v kot prav nič sramežljivo. Zakaj bi tudi se, ko pa jo še vedno kurijo iz prave »črne kuhinje«, kakršnih v mestih zagotovo ne more biti več veliko. Tone Štele jo je ohranil, »da se bo vedelo, kako je bilo pri nas nekoč«! To pa še ni vse. V nadstropju približno šest stoletij stare hiše, ki se postavlja s kakšnimi 600 kvadratnimi metri tlorisne površine, a zato toliko manj metri uporabne površine, hrani stare dokumente in različne druge papirje pa slike, pohištvo in še marsikaj. Tudi Plečnik ima tod svoje mesto, saj je bil družinski prijatelj Tonetovega očeta. Hišo z atrijem na sredi si delita brat in sestra, saj je vzdrževanje (po zaščitenih merilih) tudi v današnjih dneh za enega predrago in kot pravi Tone Štele, bi pomoč za demografsko najbolj ogrožen slovenski prostor ■ stara mestna jedra - še kako upravičil svoj namen. A te žal nit Pogovor s Tonetom Steletom se sicer vrti tudi okrog sedanjosti, saj je na področju svoje obrti zares pravi mojster in je vsakodnevno vpleten v utrip in življenje mesta tudi na številnih drugih področjih, med drugim je nedavno postal podžupan in je spet »zadolžen« za kamniško podjetništvo in turizem. Vendar pogovor venomer uhaja nazaj - k ognjišču, kjer se vedno vse začne. Tone Štele pravi, da se danes tega premalo zavedamo in da bi morali otroke naučiti svečke za torto do velike velikonočne sveče in ne le strojno vlivati sveče,« pravi Tone Štele. Pravi, da je še slabše z inova-tivnostjo, saj je sam že patentiral nekaj (odmevnih) patentov, a imel s tem le stroške in pota, drugi pa zdaj z njimi povsem nekaznovano služijo na veliko. Zato ne bo nič več patentiral in raje svoje zamisli bolj »skrival«, da jih ne bodo prehitro kopirali. »Tako je pač«, pristavlja in nadaljuje, da bo on v obrti vztrajal, boji pa se, da se bo le njegov sin ozrl za komercialno uspešnejšimi posli. To je ne nazadnje smisel podjetništva, ki ga tudi sam podpira, a si kljub temu Želi, da bi država »pravi« obrti bolj priskočila na pomoč in jo ločila od »štancanja«. Dela Toneta Steleta, kije do 18. leta skupaj z vsemi ostalimi člani družine ob šoli pridno delal tudi na kmetiji in v delavnici, nikoli ni strah. Še zlasti ne po enoletni izkušnji po končani srednji šoli v nemškem rudniku, ko si je prigaral svoj prvi (in takrat še redek kamniški) avto in spoznanje, da je vsako delo častno in vsako drugo pravzaprav le lažje. Nikoli pa ni le delal, vedno je našel čas (in ga še vedno najde) tudi za vse drugo, kar sodi v polno življenje. Prej je bila to predvsem odbojka, ki je v Kamniku tesno povezana z vso njegovo družino. Tudi drugim športom se ni nikoli izmikal in prav tako ne kulturnemu, turističnemu in političnemu udej-stvovanju. »Po prvih demokratičnih volitvah sem spoznal, da bomo morali za demokratične spremembe poskrbeti tudi tisti, ki se nismo radi vtikali v politiko, saj bo partija še naprej skrbela predvsem zase. Vem, da je bilo kar nekaj primernejših kandidatov, a kaj, ko jih ni veliko, ki bi se bili pripravljeni ukvarjati s politiko. Nasploh veliko ljudi raje stoji ob strani in kritizira... Tisti, ki se izpostavljamo, pa seveda delamo tudi napake. Enkrat sem že odstopil, saj sem se čutil krivega, da nisem vedel za zakulisje ustanavljanja turističnega biroja, ki sem ga želel sam ustanoviti...« je med drugim povedal Tone Štele. Na vprašanje, ali ni ostalo nič zamer in kakšen je njegov program, ki ga bo kot podžupan - spet zadolžen za turizem in podjemištvo - zagovarjal v novi kamniški oblasti. Tone Štele odgovarja zelo zadržano. Pravi, da ne bi rad rekel kakšne na svojo roko, saj je vendar županova desna roka in se bo poprej o vsem dogovoril z njim. Za zdaj za to še ni bilo dovolj časa, saj je podžupan vsega dva meseca, prepričan pa je, da stvari še vedno tečejo v isto smer kot pred leti. Tako bodo verjetno smernice njegovega nekdanjega programa s področja turizma in podjetništva ostale. To naj bi pomenilo, da bo občina, ki ima enakomerno razvito kmetijstvo, industrijo, trgovino, obrt in podjetništvo, še naprej prednostno razvijala predvsem turizem, ki še ni (čeprav je bilo mesto nekoč Že pojem turizma) ulovil svojih možnosti. Za to kajpak ne bo dovolj le prizadevanje na občinski ravni, v turizem se bodo morali vključiti prav vsi. S podjetništvom je nekoliko drugače, saj je bolj ali manj v republiški pristojnosti in bo občina lahko posegla v igro le na področju prostora. O zamerah pa Tone Štele pravi, da jih morajo znati odrasli odraslo preživeti in ne mešati v posle. Zato tudi ne bo prav nič težko sodeloval z drugim podžupanom, ki je mimogrede direktor komunalnega podjetja - s katerim je Tone Štele v kar precej odmevnem sporu glede dvojnega plačevanja najemnin za grobove. Poudarja, da gre vendar le za spor glede povsem določenega problema in ne med osebama, ki sta se »po svoji dolžnosti« znašli na različnih straneh problema. A. PROSENAK Šmartno: jeseni že v novo šolo Vse kaže, da se bo letošnjo jesen šolarjem iz Tuhinjske doline, ki so morali doslej v višje razrede romati vsak dan na Osnovno šolo Toma Brejca v Kamniku, uresničila želja, po novi osemletki v Šmar-tnem. »Zgrajena bo torej res v rekordnem času, saj je bila gradbena pogodba podpisana jeseni 1994,« je dejal župan Tone Smolnikar na nedavni tiskovni kon-frenci, na kateri sta skupaj z načelnikom oddelka za družbene dejavnosti Antonom Kaminom novinarjem predstavila potek gradnje trenutno največje naložbe v naši občini. Kot smo se lahko prepričali ob obisku v Šmartnem, te dni potekajo zaključna gradbena in obrtniška dela v največji stavbi v Tuhinjski dolini, ki bo lahko sprejela pod streho okrog 400 otrok v 16 oddelkih. Letos bo sicer to šolo začelo obiskovati nekaj manj kot tristo učencev, vendar pravijo, da je bilo treba pri načrtovanju velikosti šole upoštevati tudi bodoči razvoj Tuhinjske doline. Ocenjujejo, da bo celotna vrednost naiožbe okrog 272 milijonov tolarjev, kar je nekoliko več, kot so prvotno predvidevali, vendar še vedno v okvirih veljavnih normativov. Med drugim je treba dodatno zgraditi še čistilno napravo, ki bo zahtevala okrog 25 milijonov SIT. Poleg tega bo treba letos zagotoviti še okrog 50 milijonov za opremo. Ker gradnjo šole sofinancirata občina in republika, vsaka pol, je občina z jamstvom ministrstva za šolstvo najela 30 milijonov SIT blagovnega posojila, ki ga bo treba vrniti prihodnje leto. Zaradi zmanjšanja števila oddelkov v OŠ Toma Brejca, kar bo prispevalo k uvedbi enoiz-menskega pouka na tej šoli, se bo skupaj z učenci preselilo v novo šolo tudi nekaj učiteljev, za ostala mesta pa bodo morali pridobiti dodatne učitelje. Naknadna odločitev, da bodo šolo v Šmartnem namesto s kurilnim oljem ogrevali s plinom, je sicer povzročila nekaj dodatnih stroškov, vendar bo prispevala k ohranitvi čistega okolja v tej zeleni dolini. F. S. Osnovna šola Šmartno - dela pri gradnji se bližajo koncu. V soboto, 1. junija, nas bodo obiskale Karaoke z Dejo Mušič. Snemanje bo ob 20.30 na Glavnem trgu. • Vabljeni! Zaradi javnega snemanja bo ta dan za ves promet zaprt odsek ceste Maistrova in Glavni trg od 18. do 24. ure. Obvoz bo preko Trga prijateljstva in Tomšičeve na Medvedovo. Ta dan bo zaprto tudi parkirišče pred SKB banko. Prosimo za razumevanje. Udeleženci mednarodnega srečanja pisateljev - PEN v Kamniku V petek, 24. maja, so Kamnik kot gostje občine Kamnik obiskali udeleženci 29. mednarodnega srečanja pisateljev iz vseh svetovnih centrov PEN, ki je bilo od 21. do 25. maja na Bledu. Tega srečanja se je udeležilo okrog 60 pisateljev iz 27 držav in več slovenskih avtorjev. Na obisku v Kamniku sta goste spremljala tudi Marko Kravos, predsednik slovenskega centra PEN, in Boris A. Novak, predsednik svoje zunanjosti. Veliko pozornosti med njimi je zbudil tudi obisk prek sto let stare Sadni-karjeve zbirke starin in umetnin, ki jim jo je dr. Niko Sadnikar res temeljito razkazal. Ogled starega mesta in njegovih znamenitosti so gostje zaključili ob spomeniku pesnika Franceta Balantiča v Novem trgu. Popoldne jim je občina kot gostitelj pripravila prijateljsko srečanje v galeriji Repanšek v Rudniku. TU so Prof. Jaro Dolar je gostom razkazal dragocenosti samostanske knjižnice (v sredini predsednik avstrijskega PES A. Giese). jim kamniški zmajarji omogočili, da so si nekateri lahko ogledali Kamnik in planine tudi z višin. Ob obisku smo za nekaj vtisov o letošnjem pisateljskem srečanju, o vlogi PEN in o njihovem delu povprašali nekatere udeležence. Franček Rudolf, slovenski pisatelj: »Lepo je, da slovenski pisatelji sploh pridemo v stik s kolegi iz drugih driav. Menim, da bi morali pisatelji na tem srečanju bolj obiskati več krajev in ne vse dni prebiti na enem mestu. Problem pa je v tem, da si Slovenija ne more privoščiti več takih srečanj. O tim, kaj trenutno počnem, naj povem, da te dve leti pišem daljši roman, postavljen v okolje Slovenj Gradca, o slikarju Ti-snikarju in o pisateljih pretekle Mirovnega komiteja Mednarodnega centra PEN. Na Glavnem trgu v Kamniku je goste pozdravil župan Tone Smolnikar skupaj s predsedstvom občinskega sveta in jim zaželel prijetno bivanje v starem mestu pod kamniškimi planinami. Nato so pisatelji krenili v samostansko knjižnico, kjer jim je bogato zakladnico slovenske pisane besede razkazal prof. Jaro Dolar,nekdanji ravnatelj NUKin neumoren urejevalec samostanske zbirke. Udeleženci srečanja so pokazali veliko zanimanja za dragocenosti te stare knjižnice in se zelo pohvalno izrazili o njeni urejenosti. Zatem so krenili na Mali grad na ogled znamenite kapelice, ki je prav sedaj v temeljitem prenavljanju, zlasti temeljev in Praznik v Snoviku Binkoštna nedelja je pomenila za vasico v Tuhinjski dolini z 11 hišami in 45 prebivalci še prav poseben praznik. Namenu so izročili novo 2 km dolgo asfaltirano cesto med Potokom in Snovikom, ki so jo skupaj z regulacijo potoka Snovišnica urejali od leta 1991. Predsednik KS Srednja vas Jernej Koncilja se je zahvalil vsem krajanom za vzorno sodelovanje pri tej prenovi, saj so vsa potrebna zemljišča odstopili brezplačno, še posebej pa Sreču Burju za njegov trud in Dominiku Poljanski! • Osredkarju iz KS Sela, ki je ves potreben gramoz, približno 6000 m3, prispeval zastonj. Velik del denarja so zbrali krajani s prispevki in izvedbo dveh veselic, ostali del pa je primaknila občina in republiški program CRPOV.TUdi župan Tone Smolnikar, ki je prerezal trak na začetku ceste, je pohvalil sodelovanje krajanov, ki je lahko za vzor mnogim drugim okoljem, kjer se leta ukvarjajo z neurejenimi lastniškimi razmerji. Poudaril je tudi usmeritev občine k enakomernemu razvoju celotnega območja, torej tudi Tuhinjske doline. Ureditev te ceste dobe, denimo o Dominiku Smoletu, o katerem smo te dni veliko govorili, Petru Boiiču, Smiljanu Rozmanu...« Alexander Giese, avstrijski pisatelj in predsednik avstrijskega PEN: »Letos smo zabeležili kar nekaj jubilejev. Naš PEN je star 75 let, pri vas je to že 29. srečanje, vaša država pa bo letos praznovala petletnico samostojnosti. TUdi tema letošnjega srečanja je bila zelo zanimiva, tako z literarnega kot s sociološkega vidika. Zelo primerna za ta čas, ko je na območju nekdanje Jugoslavije ne samo ena, pač pa sto tisoč Antigon. S sociološkega vidika zato, ker smo ocenili tudi pomembno delo Mirovnega komiteja PEN, ki ima pri vas sedež. Napisal sem več romanov, zadnjega o jako-bincih na Dunaju. Žal doslej nobeno moje delo ni bilo prevedeno v slovenščino, čeprav je bila moja stara mati Slovenka, doma s Primorske, ob Soči...« Amit Talič, pisatelj iz Bosne in Hercegovine: »Ker sem se s pisno besedo boril proti nasilju in trpljenju, ki ga je vojna prinesla ljudem, so me Srbi v Banja Luki zaprli. Več kot eno leto sem bil v zaporu. Zelo sem hvaležen slovenskemu PEN in predsedniku Mirovnega komiteja Borisu A. Novaku, ki je v akciji za mojo osvoboditev skupaj s PEN v Londonu odigral pomembno vlogo. V nasprotnem primeru bi lahko izginil brez sledu in me danes ne bi bilo tukaj...« Vladimir Karnikov, ruski pisatelj: »Prvič sem v Sloveniji, moram reči, da je tu zelo lepo. Občudujem lepote vaših planin. Zelo lepo ste nas sprejeli tudi v Kamniku, kjer ste znali ohraniti starodavne znamenitosti. Thdijazsem nastopil na blejskem srečanju, vendar ne na temo Antigone, pač pa na temo Parabelum....« Miloš Mikeln, slovenski pisatelj in ustanovite^' Mirovnega komiteja PEN: »Naše akcije so včasih bolj, drugič manj vidne, vsekakor pa učinkujejo tudi na daljši rok. Ena takih učinkovitih akcij je bila gotovo osvoboditev bosanskega pisatelja Amirja Ta-liča. Računati je treba s tem, da ima PEN 150 centrov po vsem svetu in da je to zagotovo velika moralna moč...« FRANC SVETELJ Trak ob odprtju prenovljene ceste proti Snoviku sta prerezala župan Tone Smolnikar in predsednik KS Srednja vas Jernej Koncilja. Ob odprtju ceste in kapelice sredi Snovika se je zbralo veliko ljudi iz sosednjih vasi. pa ima še poseben pomen za razvoj turizma v okviru bodočih Term Snovik, za katere bo občinski svet v kratkem sprejel ureditveni načrt. Krajani so ob tej priložnosti sredi Snovika postavili tudi lepo Marijino znamenje, ki ga je prav tako kot cesto blagoslovil Franc Baloh, župnik iz Šmartna v Tuhinju. K slovesnemu vzdušju je prispeval s svojimi pesmimi tudi domači pevski zbor Mavrica iz prednje visi pod vodstvom Lojzeta Kolarja. F. S. H lllli žup 11 Ureditev križišča na Lazah Ker se pojavlja vse več govoric o skorajšnjem pričetku del na cesti Kamnik-Motnik (zaradi kasnejše preusmeritve prometa skozi Tuhinjsko dolino), nas, krajane Laz, zanima, kako bo po novem urejeno križišče na Lazah. Pričakujemo ureditev varnega prehoda preko ceste. (Marta Lajmiš, Laze) Ob povsem realnih pričakovanjih povečanja prometa na regionalni cesti R 366 Lo-čica-Kamnik ob gradnji avtoceste skozi Črni graben bodo nujni gradbeni posegi tudi na cesti skozi Tuhinjsko dolino. Pripravlja se izdelava analize povečanja prometnih tokov na tej cesti v zvezi z grad-biščnim prometom na trasi avtoceste. Obseg del je bil prvotno določen na podlagi predhodne ocene stanja, na- tančneje pa v zahtevah Občine Kamnik do Družbe za izgradnjo avtocest v RS. Ukrepi za ureditev obstoječega cestnega omrežja so razdeljeni v tri skupine: preplastitev vozišča, zamenjava zgornjega ustroja in preureditev posameznih kritičnih mest in odsekov. Med ukrepe, ki zahtevajo rekonstrukcijo, spada tudi gradbeni poseg na odseku te ceste skozi Laze v Tuhinju. V ta namen je predvidena ureditev avtobusnega postajališča na zahodnem robu naselja za smer proti Kamniku kot tudi izgradnja hodnika za pešce, delno na severni strani ceste (do odcepa proti Zgornjemu Tuhinju), delno pa na južni strani. Na delu ceste, kjer bo urejen hodnik za pešce na severni strani, bo potrebno za ustrezno širino razširiti cesto na južno stran sedanjega cestnega prostora. Ustre- Župan Tone Smolnikar zno bo urejena tudi prometno tehnična signalizacija oziroma izvedene bodo potrebne talne označbe. Projektantski organizaciji je podana tudi zahteva za preveritev možnosti ureditve križišča za Zgornji Tuhinj. Predvidevamo, da bodo izvajalci, Cestno podjetje Ljubljana in Cestno podjetje Celje (za obvoznico pri Mo-tniku),začeli s preplastitvami ceste v letošnjem poletju. (fs) Priprava zbornika o žrtvah 2. svetovne vojne v občini Kamnik Pred dnevi je komisija občinskega sveta za pripravo zbornika o žrtvah 2. svetovne vojne v občini Kamnik, ki jo vodi Milan Šuštar, pripravila pogovor s predsednikom in člani Preiskovalne komisije Državnega zbora o raziskovanju povojnih množičnih pobojev, pravno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti. Pogovora so se poleg članov občinske komisije in Igorja Podbrežnika, predsednika občinskega sveta, udeležili Jože Pučnik, predsednik, ter Maks Lavrinc in Nace Polajnar, člana komisije Državnega zbora. Kot je poudaril predsednik občinske komisije Milan Šuštar, se naša komisija pri svojem delu srečuje s precejšnjim težavami pri zbiranju podatkov. Ker ni zadosti pisnih virov, je treba v vsakem okolju najti vsaj enega več kot 70 let starega človeka, ki naj bi posredoval vsaj prve podatke, kdo je umrl in kje. Ostale podatke pa potem komisija zbere pri svojcih. Težava pa je v tem, ker je takih ljudi čedalje manj, pa še te je marsikdaj strah povedati o tem, kar vedo. Podobno je menil dr. Pučnik za preiskovance in priče, ki jih zaslišuje njihova komisija. »Več zvemo od navadnih voja- kov kot pa od ljudi, ki so bili takrat na visokih položajih,« je dejal. Težave so tudi v tem, ker je zelo malo ohranjenih arhivov, iz katerih bi lahko dobili potrebne podatke. Namen občinskih komisij je ugotoviti čim več dejstev, ne pa ugotavljanje krivde. Povedal je, da je njihovi pobudi za ustanovitev podobnih komisij sledila dobra tretjina slovenskih občin. Po mnenju nekaterih članov občinske komisije bi morala potrebne podatke zbrati država preko svoje matične službe. Poslanci DZ so priznali, da v zakon o matičnih službah žal niso zapisali, da je država dolžna popisati vse žrtve. Vsekakor pa bi se bilo treba, kot je dejal Nace Polajnar, prizadevati, da s to aktivnostjo ne bi povzročali novih delitev. V razpravi so tudi poudarili, da se zgodovinarji preteklih dogodkov še vedno ne lotevajo dovolj poglobljeno. Nekateri tudi menijo, da je potrebno počakati na določeno zgodovinsko distanco. Po pogovoru so si udeleženci ogledal kraje grobišč povojnih pobojev v dolini Kamniške Bistrice. (fs) Predstavniki komisije Državnega zbora na seji občinske komisije za pripravo zbornika o žrtvah 2. svetovne vojne. Z včerajšnje seje občinskega sveta Razjasniti, čigav bo Kamniški občan Nadaljevanje s 1. strani Živahna razprava pa se je razvila o osnutku odloka o ko-munalno-nadzorstveni službi v občini. Nekateri svetniki so menili, naj bi ta služba nosila ime občinska redarska služba, čeprav zakon vsebuje v osnutku predlagano ime. Bila so tudi mnenja, da bi morala imeti ta služba več pooblastil, drugi pa so ocenili pristojnost, da bi nadzornik lahko legitimiral kršilca, za nezakonito. Ta služba bo namreč morala tesno sodelovati s policijo. Po mnenju občinskega tajnika Pristov-nika bo komunalni nadzornik le opazovalec, ki bo skrbel za red in prijavljal kršitelje občinskih predpisov o prometu, ko- munalni urejenosti ter javnem redu in miru. Precej različna so bila tudi mnenja o osnutku odloka o izdajanju javnega glasila Kamniški občan, ki ga je občinski svet pred dvema mesecema umaknil z dnevnega reda. Kot je pojasnil Anton Kamin, načelnik oddelka za družbene dejavnosti, je predlagatelj upošteval večino pripomb, danih v takratni razpravi in tudi že pripombe, ki jih je dal odbor za družbene dejavnosti na nov osnutek. Ta odbor po navedbah predsednice Marjete Hu-mar podpira tak način izdajanja glasila, ki ne bo finančno obremenjeval občinskega proračuna bolj, kot je v proračunu določeno za ta namen. Pogodbeno je treba zagotoviti obseg vsebinskega dela, reklamni del pa je gibljiv. Odbor je tudi mnenja, naj se podrobnosti razdelajo v programski zasnovi, ki pa jo urednik ne more spreminjati brez soglasja izdajatelja. Največ različnih pogledov je bilo na to, kako naj občina, kot ustanovitelj tega glasila, zadrži vpliv na vsebino glasila in imenovanje urednika ob istočasnih predlogih, da naj bi izdaja-teljstvo z razpisom ali s koncesijo prenesla na drugo pravno osebo. Tireba se bo odločiti, ali obdrži izdajateljstvo ali pa se bo odrekla svojemu vplivu in odločanju o uredniku. To vprašanje bo moral predlagatelj razrešiti v skladu z zakonom o javnih glasilih do predloga odloka. Več o šesturni seji, na kateri so svetniki pretresli vsebino celotnega dnevnega reda, pa v prihodnji številki. FRANC SVETELJ 4 30. maja 1996 LJUDJE IZPOD KAMNIŠKIH PLANIN Kamniški OBČAN Pogovor s pisateljem Ivom Zormanom ob sedemdesetletnici Kamnik - mesto mojega otroštva Je plodovit humanistično realistični pripovednik, ki uporablja sodobno in polpreteklo tematiko v novelah in romanih. Piše tudi mladinska dela. Po njegovem romanu Draga moja Iza je bil posnet tudi Film. Tako na kratko označi pisatelja Iva Zormana Leksikon slovenske književnosti. Našpogovor s pisateljem in kamniškim rojakom, zanj smo se dogovorili na svečanosti ob letošnjem občinskem prazniku, ko je prejel priznanje občine Kamnik za svoje življenjsko delo, je tekel 4. maja, dan potem, ko je praznoval svojo sedemdesetletnico. Rodil se je namreč 3. maja 1926. Z njim smo se srečali na njegovem prijaznem domu sredi majskega cvetja v ljubljanskih Vižmarjah. nekaj anekdot. »Ko sem napisal prve stvari, sem jih pokazal očetu in ga vprašal, če ve, koliko ljudi tole bere. On pa je mene vprašal, če vem, koliko ljudi hodi po njegovih »šten-gah«, celo kralji in cesarji. Oče je bil specialist za stopnice, gradil jih je po raznih gradovih, tudi čez mejo.« Zelo živo se spominja prvih šolskih let v kamniški osnovni šoli, ki je bila v prostorih sedanje pošte. »Mene je v glavnem učil učitelj Benkovič, dobro pa se spominjam tudi učiteljev Goloba, Rusa in Pogačarja. Deška šola je bila v drugem nadstropju, dekliška pa v prvem. Vpritiičju je bila hranilnica.« Brezskrbna šolska leta je kmalu po začetku Zormanove poti na ljubljanski srednji šoli prekinila vojna. Zaposliti se je moral v Remčevi tovarni na Duplici. Še isto leto, leta 1941, so tovarno zažgali partizani. »Vsako otroštvo se enkrat konča. Moje, ki se je začelo z objemom povodnega moža (kot otrok bi namreč skoraj utonil v tolmunu potoka Knez, op. p.), so pretrgali plameni veličastnega požara, ugasnilo je z uničujočim ognjem, kije besnel vso noč. Naslednje jutro smo čistili pogorišče,« je pisatelj zaključil svoje mladostne spomine v knjigi Lectovo srce. Z oficirsko torbico in parom nogavic v partizane Mladega Zormana, živahnega in upornega, kot je bil, ni zaobšlo osvobodilno gibanje. Že zgodaj je sodeloval pri or-ganizizranju mladinske organizacije v tedanjem kamniškem okraju. »Kadar sem iz tovarne Remec moral na sestanek na Sv. Trojico, sem si s čebulo nama- Pisatelj Ivo Zorman... (fotoEZajc) »Moj oče in mama sta živela na Gori pri Komendi,« je začel pripoved o svojem življenju pisatelj, ki s svojim mladostnim videzom in svojo živahnostjo le malo spominja na sedemdesetletnika. »Oče je bil Prinčev, mama pa Orehovčeva. Prinčevi so imeli ne posebno veliko kmetijo, Orehovci so imeli pa bajto.« Njegovo skromno rojstno hišico, ki jo je postavil oče na Gori, so pred leti podrli. »Poskusil sem jo slikati, vendar sem ujel le še polovico hiše,« pravi in v albumu mladostnih spominov pokaže sliko dela hiše, v kateri se je rodil. Ko je bil Ivo star tri leta, so se Zormanovi preselili v novo hišo na Zapričah v Kamniku ki jo je zgradil oče, ko je tesaril v Mostah pri Štebetu. »Oče se je takrat s kolesom vozil v Moste, jaz pa sem mu večkrat na pol poti od doma iz Kamnika prinesel kosilo. Sedla sva pod neko lipo v Podgorju, kjer je kosil.« O svojem očetu natrosi kar Iz energetsko svetovalne pisarne Kamnik so nam sporočili, da so bili razpisi ekološko razvojnega sklada RS za kreditiranje zmanjšanja onesnaženosti zraka (daljinsko ogrevanje, zemeljski plin, utekočinjen naftni plin, lahko kurilno olje, toplotne črpalke, solarni sistemi) objavljeni v začetku maja v dnevnem časopisju. Zaradi kratkih razpisnih rokov naj se zainteresirani oglasijo v njihovi Energetsko svetovalni pisarni Kamnik, Glavni trg 23, tel. 831-470, vsak torek od 17. do 20. ure. V. M. Javni razpis za gradnjo vodohrana za vaški vodovod Gozd 1. Investitor: Uporabniki gojškega vodovoda v okviru Krajevne skupnosti Črna. 2. Predmet razpisa: Gradnja vodohrana (zajetje in zbirni jašek) za vaški vodovod Gozd. 3. Lokacija: nad cesto Kališe - Kranjski Rak. 4. Orientacijska vrednost del je 750.000 do 850.000 SIT 5. Predviden pričetek izvajanja del je avgust 1996. 6. Razpisno dokumentacijo lahko ponudniki dvignejo med 1. in 15. junijem pri Štefanu Šuštarju, Gozd 1& 7. Merila za izbiro najboljšega ponudnika so ponudbena cena, rok za izvedbo in usposobljenost za izvedbo razpisanih del (reference). 8. Ponudbe v zapečatenih ovojnicah z oznako »Vodohran Gozd« in pripisom »Ne odpiraj - javni razpis« morajo biti odposlane (oddane) najkasneje do 1. julija 1996, do 14. ure na naslov: Uporabniki gojškega vodovoda zanje Štefan Šuštar, Gozd 15, 1242 Stahovica Odpiranje ponudb bo opravljeno v popoldanskih urah istega dne v prostorih Gasilskega doma Gozd. Ponudniki bodo o izbiri obveščeni do 10. julija 1996. 9. Morebitne dodatne informacije so na voljo pri g. Štefanu Šuštarju, tel. 825-605, popoldan. Vodovodni odbor Gozd zal oči in ker sem delal pri stružnici, sem mojstrom dejal, da moram k zdravniku, ker mi je nekaj padlo v oko. Sedel sem na kolo in se odpeljal proti Domžalam. Nekoč so me opazovali in komaj sem se izgovoril, zakaj nisem šel naravnost k zdravniku v Kamnik. Bili smo mladi in naivni. Sodelovala sva s prijateljem Dragom Blatnikom. Ko je postalo najino delo sumljivo Gestapu, sva se umaknila v partizane. Dragec mi je priskrbel usnjeno oficirsko torbico, vanjo sem spravil zobno ščetko, dva para nogavic in šest robcev. To je bilo moje pojmovanje partizanov«. Njegova partizanska pot ga je v glavnem vodila po okolici Kamnika, prek Rudnika, Oševka, Gozda in Svete Trojice. V Oševku smo imeli dve baraki, tisti pod Kužno smo rekli Monika, ker so Nemci na travniku spodaj, ko so vadili, peli »Lebe wohl Du kleine Monika«, druga nad Nevljico pa je bila Erika. V Monikisem preživel precej časa, dokler me niso premestili na okrožje, kjer sem ... kot dijak Meščanske šole na Prulah 1.1937... vodil mladinsko organizacijo in skrbel za propagando.« V vsem partizanskem času, pravi, je ustrelil samo enkrat in še takrat po nesreči, ko se je v neki hiši na Gozdu igral s puško. »Tekli pa smo velikokrat. Nekoč so Nemci peljali živež v Šmartno, pa so naju z Dragecem opazili in so začeli streljati za nama. Komaj sva ušla. Ko sva pritekla do Bris, je spet začelo pokati, midva pa spet v tek. Pa naju ustavi nekdo in pravi: Kaj tečeta,saj le naš pastir z »gajžlo« poka....« Verjel sem, da je to naša prihodnost... Konec vojne je Zorman dočakal v Palovčah. Pred tem so ga poslali za nekaj mesecev v Belo krajino na višjo skojevsko šolo. »V vasi Gradnik pri Semiču je bila ta šola, vodil pa jo je pisatelj Ferdo Godina. Šele danes vem, zakaj so nas šolali. Ven sem prišel kot prepričan boljševik in sem bil tak tudi še po vojni. Širil sem ideje v dobri veri, da je to naša prihodnost. Upam vsaj, da nisem nikomur škodoval.« Pravi, da je vedno želel postati novinar. Že med vojno je pisal v partizanske časopise. Po vojni pa je začel delati kot novinar, najprej pri Tanjugu, potem pri Primorskem dnevniku v Trstu, nazadnje pa pri Slovenskem poročevalcu. »Po hitrem tečaju sem naredil maturo in se nato vpisal na Višjo pedagoško šolo. Študiral sem slovenščino, ves čas z mislijo, da bom novinar. Še na misel mi ni prišlo, da bom kdaj učitelj. Vendar so kasneje zahtevali, naj odslužim štipendijo.« Pravi, da je ob študiju začel drugače gledati na takratna družbena dogajanja. »Zadnje leto študija, leta 1947, sem na šoli pripravil referat »O duhovni aristokraciji«, kamor sem uvrstil tudi sebe. Zaradi tega so me izključili iz partije. Očitali so mi, da nimam pravega odnosa do bratske Sovjetske zveze, kar je bila sreča. Če bi se to zgodilo leto dni kasneje, bi se gotovo znašel na Golem otoku. Tja so pošiljati vse, ki so ugovarjali partiji.« Vendar je Zorman občutil to na vsej učiteljski poti. Na nobeni šoli ni bil več kot eno do dve leti. Začel je na Osnovni šoli v Semiču, ki pa jo je moral zaradi spora s sekretarjem partije kmalu zapustiti. Ob tem doda: »Moram pa priznati, da sem bil včasih zoprn. Povsod sem se zapletel v spore z napol pismenimi krajevnimi veljaki, ki so mislili, da lahko pometajo z učitelji Nikoli pa se nisem čutil oporečnika, zanimala me je kultura, ne politika.« Iz Semiča so ga prestavili na šolo v Stražišče, nato v Križe, kjer je spoznal svojo ženo, zatem pa v Preddvor, kjer si je nad gasilskim domom (na račun občine) uredil stanovanje s kopalnico. »Takrat kopalnice m imel vsak, veljala je za luksus. Ker nisem privolil, da bi se gasilci po vajah kopali v njej, sem spet prišel navzkriž z oblastjo, frestaviti so me v Železnike.« Prvič se je samostojno odločil, kje bo služboval, šele leta 1960, ko je bil sprejet na razpis za ravnatelja na osnovni šoli v Litiji. »Takrat sem že honorarno delal pri založbi Borec v Ljubljani, kjer so me naredili za urednika Kurirčka, lista za osnovnošolce. Postopno sem prvotno povsem partizansko vsebino razširil tudi na druga področja, kar je bilo za nekatere sporno, vendar se je kasneje pokazalo, da sem naredil prav.« Bogato pisateljsko delo Pretežni del najinega pogovora sva namenila njegovi plodni pisateljski poti. Sam pravi, da je bil v mladih letih prepričan, da bo postal radiotehnik. Še kot otrok je sestavil prvi radijski sprejemnik. Če bi se danes odločal, bi bil to, kar je. »Pravijo, da sem se pisanja lotil pozno. Tega ne vem, priznam pa, da so prva dela napisana zelo naivno«. Ker njegova dela slonijo na dogodkih, ki jih je sam doživljal, nas zanima, če je kdaj pisal dnevnik. »Ne tega nisem počel. Morda je narobe, da nisem ničesar zapisoval.« Spet sva bila z vprašanji pri njegovih prvih delih, o njegovih začetkih. »Moje prvo delo, ki ga je vredno omenjati, je roman Čez dvajset let bo vse drugače. Mislim, da sem ga napisal okrog leta 1960. V njem sem prvič izrazil kritični pogled na svojo generacija Naslov mije ponudil pogovor, ko smo v partizanih praznovali novo leto, pa je nekdo dejal: »Čez dvajset let bo vse drugače.« Res je bilo drugače, samo ne tako, kot so obetali.« Potem je v svojih knjigah sledil tej generaciji in jo počasi razkrival, kot se je ta razkrivala njemu. »Nekaterim se je zdelo čudno, pa vendar sem o povojnih pobojih zvedel izj a vnos ti. Partizani mi takih stvari niso zaupali, ker sem bil zanje smrkavec, nekateri Kamničani, ki so vedeli za poboje v Kamniški Bistrici, pa mi tega najbrž niso povedali, zato, ker sem bil partizan.« O razkrivanju ozadij takratnih dogajanj je pisatelj Zorman napisal več romanov, zadnji med njimi, ki obravnava povojne poboje v kočevskih gozdovih, je Kajnov rod. O tem, katero delo ima danes za najbolj svoje, pravi, da zagotovo roman. Draga moja Iza, ki ga je napisal leta 1973, ponovno pa je izšel še lela 1978. Dogajanje je postavljeno v njegov rojstni Kamnik in okolico. Po njem je Vojko Duletič posnel tudi film, za katerega Zorman pravi, da sicer povzema vsebino, ne pa ideje romana. »Takrat sem dejal, da je Draga moja Iza najdaljše Ijube- ... in med svojimi deli ob sedemdesetletnici (fotoF.S.) žensko pisma Vanj sem prelil občutja iz otroštva, pa tudi iz te moje generacije. Tb je res eno od del, ki se ga ne bi odrekel, marsikaterega pa se bi. Denimo Pedagoška komedija mini všeč. Pravim, da je to roman z napako.« Ivo Zorman je bil res ploden pisatelj, napisal je preko dvajset romanov in povesti, sam pravi, da verjetno preveč. Pa danes še kaj piše? »Ne, sem nehal. Napisal sem sicer roman Vila Ba-gari, ki se dogaja v Kamniku, vendar ne bo nikoli objavljen. Govori pa o neuspelem boju stare gospe za popravo povojnih krivic. Na vzlic pra vni drža vi se stara gospa nazadnje zave, da bo ostala poražena...« Kljub svoji odločitvi, da bo prenehal s pisanjem, pa je vendar zadnji Čas objavil v Kekcu nekaj zgodb za otroke s skupnim naslovom Otroški tele- fon. Kot pravi, je za najmlajše bolj malo napisal. Še najbolj mu je uspela Račka puhačka o kamniškem vlaku. Bolj pa je bil uspešen v pisanju za pu-bertetnike. Omenja zlasti povest V sedemnajstem, ki so jo otroci proglasili za Zlato knjigo. Občudujem stari Kamnik in njegove strehe Ivo Zorman se rad pogovarja o Kamniku in njegovih ljudeh. Rad se spominja mladostnih prijateljev uVVrstnikov. »Zelo me privlači staro mesto. Najraje grem na Žale ali na Mah grad, od koder opazujem lepe kamniške strehe, ki so še take, kot so bile nekoč. Ah' pa p ose dim v kavarni in gledam skozi okno. Morda je to že solzava nostalgija, pa vendar je to mesto mojega otroštva. Tb šele občutim, kako časi minevajo, kako ljudje odhajajo. Tudi jaz bom kmalu. Zadnjič, ko sem bil v Kamniku na svečanosti, sem se spomnil na dr. Čebulja, ki bi zaslužil priznanje. Ob predstavitvi moje knjige Lectovo srce sva se še pogovarjala, danes pa ga ni več.... Ljudje odhajajo, stare kamniške strehe, kijih tako rad gledam, pa ostajajo take kot v času moje mladosti....« Gospod Zorman, hvala za iskren pogovor. Z željo, da bi se še dolgo vračali v svoj Kamnik in še ne odložili svojega peresa, vam v imenu uredništva Kamniškega občana toplo čestitamo k vašemu življenjskemu jubileju! FRANC SVETELJ ISCG-IZOBRAŽEVALNO SVETOVALNI CENTER IN GRAFIČNE DEJAVNOSTI, Domžale, Kolodvorska 6 RAZPISUJE programe * SREDNJE IN STROKOVNE ŠOLE - VERIFICIRANI PROGRAMI: - ekonomsko komercialna šola (V. st.) - poslovodska šola (V. st.) - usposabljanje računovodij (V/l) 400 urni program - trgovska šola (IV. st.) - agroživilska šola: mesar, pek, slaščičar (IV. st.) - gostinska šola: KUHAR, NATAKAR (IV. st.) * PROGRAMI ZA DOPOLNILNO IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE TUJI JEZIKI: - angleščina 100-umi tečaji vseh stopenj - nemščina 100-umi tečaji vseh stopenj RAČUNALNIŠKI TEČAJI: W1ND0WS 95, W0RD WINDOWS, EKSCEL... - EX seminar - protieksplozijska zaščita električnih naprav (osnovni in obnovitveni tečaj) seminar: računovodstvo malih podjetij seminar za vodenje poslovnih knjig s.p. - varstvo pri delu in požarno varstvo - seminar: higienski minimum (osnovni in obnovitveni) - tečaj strojepisja. - tečaj za skladiščno poslovanje - tečaj za voznike viličarjev • tečaj za traktoriste - varno delo s traktorjem in traktorskimi priključki * PROGRAMI ZA PROSTI ČAS - tečaj šivanja in krojenja - kuharski tečaj - tečaj CESTNO PROMETNIH PREDPISOV Prijave sprejemamo rta Izobraževalno svetovalnem centru (prej Delavska univerza) vsak dan od 7. do 15. ure, ob ponedeljkih In sredah od 7. do 16. ure ali na telefonski številki (061)711-082 in (061)712-278. Zahvala Plesne Sole STEP by STEP Za pomoč pri organiziranju Plesno glasbene prireditve za otroke iz Komende in Most se najlepše zahvaljujemo podjetjem: TESARSTVO Štebe, LESCOM, KOMFORT Cibašek, SLAŠČIČARSTVO Lenček, Pekama Hrovat, CEMENTNI IZDELKI Juhant, Avtoličarstvo-kleparstvo SMOLE, ROOEO Club. Robert Smolnikar drugič najboljši Včasih izkazujemo kar premalo pozornosti tistim posameznikom, ki so v Sloveniji dobro poznani in dosegajo vrhunske slovenske rezultate, mimo nas pa stopajo tako rekoč neopazno. Tako bi lahko rekli tudi o glasbenem pedagogu Robertu Smolnikarju, odličnem avtorju skladb za domačo glasbo, hkrati pa izvrstnem harmonikarju enega najboljših slovenskih glasbenih skupin Štajerskih sedem. Robert Smolnikar je naše gore list. Doma je z Zduše pri Kamniku, kjer je ves čas - do lanske poroke - tudi stalno živel, zdaj pa se je preselil k ženi Renati na Šenturško Goro. Na dom in na starše ga vežejo lepi spomini. Pravi, da sta ga prav starša vpeljala v glasbeni svet. V kamniški glasbeni šoli je namreč Robert končal tudi nižjo glasbeno šolo. Pot ga je sicer najprej zanesla na fakulteto za računalništvo, kjer je tudi diplomiral, vendar ga je vse močneje pritegovala glasba, zato računalniškega poklica ni nikdar opravljal. Pač pa je dokončal tudi študij na Srednji glasbeni šoli in se posvetil pedagoškemu poklicu. Že deset let poučuje mlade harmonikarje na Osnovni šoli Šmartno v Tuhinju, kjer je dislociran oddelek Glasbene šole Kamnik. Robert pravi, da je z mladimi učenci zelo zadovoljen, saj je med njimi veliko pravih talentov. Prav stik s harmonikarji mu daje moč za nadaljnje delo na glasbenem področju nasploh. Svojo lastno glasbeno pot je Robert Smolnikar začel že v osnovni šoli v Mekinjah, kjer je igral na harmoniko ob raznih pro- slavah, redno pa je spremljal tudi šolski pevski zbor. Pozneje se je priključil za leto dni ansamblu Marela, zatem je tri leta muzicira! v ansamblu Vita Muženiča, polno pa je kot harmonikar in avtor pre-nekatere uspešnice zaživel z ansamblom Štajerskih sedem. Robert Smolnikar pravi, da mu je odprl pot v virtuozni svet harmonike Marjan Kregar s polko Cenjene stranke obveščamo, da so jim od 3. 6. 1996 na voljo zelene vrečke za odpadke po ceni 150 SIT (v ceni je vračunan odvoz in deponija). Od tega datuma dalje namreč ne bomo več pobirali dodatnih odpadkov v črnih vrečah poleg zabojnikov. Vrečke so vam na voljo v prekladalni postaji v Suhadolah, vsak dan od 6. do 18. ure, ob sobotah pa od 8. do 13. ure in pri vseh voznikih smetarskih vozil. Hvala za razumevanje! PUBLICUS Robert Smolnikar Slalom s harmoniko, veliko mu je o glasbi in nastopih povedala priznana Avsenikova pevka Ema Prodnik, s katero je posnel nekaj skladb, sam sebe kot skladatelja pa je odkril šele pri Štajerskih sedem. Začel je s pesmijo Slovenski kruh, nadaljeval pa s skladbami Prav vsi smo ljudje, Ranjeno srce in s Pesmijo zvonov. Sloven- ski kruh je vzbudil takoj pozornost tako ljubiteljev kot poznavalcev, kajti to ni bila več cenena glasba, ampak domača glasba na višji ravni. Po Robertovih besedah mu je k temu veliko pripomogla brezhibna izvedba Štajerskih sedem tako po instrumentalni kot pevski plati - z Rudijem šantlom, nekdanjim članom mariborske opere na čelu. V zahtevni valček Prav vsi smo ljudje je vpletel tudi del Prešernove Zdravljice. Ko je TV Slovenija pred dvema letoma začela prirejati festival polk in valčkov, je prav Kamničan Robert Smolnikar kot avtor melodij dokazal, da mu ni para. Obakrat sta njegovi melodiji namreč zmagali. Lani Ranjeno srce, letos pa Pesem zvonov. To pomeni, da se je kljub mladosti takoj povzpel med najboljše slovenske avtorje domače glasbe. Ranjeno srce je bilo povrhu tudi nominirano za najboljšo skladbo. Uspeh Roberta Smolnikarja ne uspava. Še naprej opravlja delo glasbenega pedagoga v Šmar-tnem, sicer pa veliko nastopa z ansamblom Štajerskih sedem po vsej zahodni Evropi in seveda po Sloveniji. Odkrito priznava, da svojih glasbenih zamisli brez tako odličnega ansambla, v katerem igra harmoniko, ne bi mogel speljati do konca. Občutek ob dvojni slovenski zmagi pa je vendarle prijeten, saj ve, da se da tudi to zvrst glasbe ob dobrih sodelavcih in izvajalcih dvigniti na dostojen nivo, ki ga potrjujejo tako strokovne komisije kot poslušalci. Izvirne skladbe razen za Štajerskih sedem ustvarja tudi za ansambel Borisa Razpotnika iz Domžal, za ansambel Krim iz Vnanjih Goric in za tržaškega harmonikarja Denisa Novato. Pravi, da čuti, da bo iz njegove glasbene delavnice prišlo še veliko lepih melodij, največ seveda za glas- beno skupino Štajerskih sedem, v kateri nastopajo sami šolani glasbeniki. Ob dvojni zaporedni zmagi verjetno v imenu vseh bralcev Robertu Smolnikarju lahko iskreno čestitamo in mu zaželimo še veliko tako kakovostnih melodij za vse nas tudi vnaprej. LSIVEC REPUBLIKA SLOVENIJA UPRAVNA ENOTA KAMNIK Na podlagi 12. člena Zakona o evidenci volilne pravice (Ur. list Republike Slovenije, št. 16/92). Upravna enota Kamnik, Oddelek za upravne notranje zadeve izdaja RAZGLAS O RAZGRNITVI VOLILNIH IMENIKOV ZA VOLIŠČA V OBČINI KAMNIK ZA VOLITVE V SVET KRAJEVNIH SKUPNOSTI NA OBMOČJU OBČINE KAMNIK. 1. Volilni imeniki so razgrnjeni na sedežu Upravne enote Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve - soba 1 c. do vključno 17.06.1996. 2. Občani imajo pravico pogledati splošne volilne imenike in zahtevati popravke iz naslednjih razlogov: - če sam ali kdo drug ni vpisan v splošni volilni imenik volišča, na katerem ima pravico glasovati; - če je vpisan kdo, ki nima volilne pravice ali nima volilne pravice na območju te občine oziroma tega volišča; - če je vpisana oseba, ki je umrla; - če je nepravilno vpisano osebno ime ali drug podatek, ki se nanaša nanj ali na koga drugega. 3. Popravek volilnega imenika lahko zahteva občan ustno ali pisno na zapisnik pri Upravni enoti Kamnik, Oddelku za upravne notranje zadeve. NAČELNIK UPRAVNE ENOTE KAMNIK Mihael NOVAK, dipl. ek. Na podlagi 41. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 72/95,7/94, 33/94 in 70/95) izdaja Občinska volilna komisija Kamnik ODLOČBO O DOLOČITVI VOLIŠČ IN OBMOČIJ VOLIŠČ Za glasovanje občanov na volitvah v svete krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik, ki bo dne 23.06.1996. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA volišče št. 01 bo v podružnični Osnovni šoli Gozd in zajema volivce volilnih enot 1. volilna enota obsega naselja: Kališe, Podlom in Zavrh pri Črnivcu. 4. volilna enota obsega naselja: Krivčevo, Podstudenec, Smrečje v Črni in Žaga. volišče št 02 bo v Gasilskem domu na Gozdu in zajema volivce volilnih enot: 2. volilna enota obsega naselje: Gozd. volišče št. 03 bo v gostilni Grkman Franc v Črni 9 in zajema volivce volilnih enot: 3. volilna enota obsega naselji: Črna pri Kamniku in Potok v Črni. KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA volišče št. 04 bo v Kulturnem domu Duplica in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega ceste, oziroma dele cest, in ulice: Ljubljanska cesta (hišne št. od 26. do 86, razen hišnih številk 14A do 25,27,29,31,35,37 in 37A), Dobajeva ulica, Domžalska cesta (hišni številki 2 in 4) in Jakopičeva ulica. 2. volilna enota obsega ceste, oziroma dele cest, in ulice: Ljubljanska cesta (hišne številke od 14A do 25,27, 29, 31,35, 37 in 37A), Groharjeva ulica, Jamova ulica in Jelovškova ulica. volišče št. 05 bo v Osnovni šoli Duplica in zajema volivce volilnih enot: 3. volilna enota obsega ulice: Klavčičeva ulica, Bakovniška ulica, Bazoviška ulica, Mengeška ulica, Meninska ulica, Slatnerjeva ulica in Šipkova ulica. 4. volilna enota obsega ulice: Ulica Matije Blejca, Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Črnivška ulica, Prvomajska ulica in Rudniška ulica. KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ volišče št. 06 bo v prostoru Krajevne skupnosti Godlč in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselje: Godič (hišne številke od 1 do 43A). 2. volilna enota obsega naselje: Godič (hišne številke od 44 do 74). 3. volilna enota obsega naselje: Godič (hišne številke od 75 do 90A). 4. volilna enota obsega naselja: Brezje nad Kamnikom, Kršič in Vodice nad Kamnikom. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK-CENTER volišče št. 07 bo v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega ulice oziroma njihove dele, cesto, poti in trg: Kettejeva ulica, Košiše (hišne št. od 1 do 14 in od 22 do 29), Levstikova ulica, Fužine, Medvedova ulica, Pot na Poljane, Tomšičeva ulica (hišne številke 3, 5,9,11,13A, 15,17,19,21 in 23), Trg talcev, Žebljarska pot, Tunjiška cesta, Žale. 2. volilna enota obsega ulice in trge: Frančiškanski trg, Glavni trg, Gregorčičeva ulica, Japljeva ulica, Maistrova ulica, Parmova ulica (hišne številke 4,6 in 8), Prešernova ulica, Sadnikarjeva ulica (hišni številki 1 in 3), Samostanska ulica, Šlakarjeva pot.Tomšičeva ulica (hišne številke 2,4 in 6) in Trg svobode. 3. volilna enota obsega ulice, cesto, poti in prehod: Kolodvorska ulica, Parmova ulica (hišne številke 1, 1A, 1B, 3, 5, 7, 9, 13, 15, 17, 19 in 21), Sadnikarjeva ulica (hišne številke 2,4 in 6), Petruškova pot, Raspov prehod, Streliška ulica, Usnjarska cesta, Šutna, Šolska ulica, Na produ, Muzejska pot, Ekslerjeva ulica in Zaprice. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA volišče št. 08 bo v prostorih Osnovne šole Stranje in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselja: Bistričica, Klemenčevo, Okroglo in Zakal. 2. volilna enota obsega naselja: Kamniška Bistrica, Velika planina, Županje Njive in Stahovica. 3. volilna enota obsega naselja: Spodnje Stranje, Zgornje Stranje in Stolnik. 4. volilna enota obsega naselji: Kregarjevo in Zagorka nad Kamnikom. KRAJEVNA SKUPNOST KOMENDA volišče št. 09 bo v prostorih Društva upokojencev, Glavarjeva 104, in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselja: Komendska Dobrava, Mlaka in Podboršt pri Komendi. 2. volilna enota obsega naselji: Gora pri Komendi in Gmajnica. 3. volilna enota obsega naselji: Klanec in Nasovče. 4. volilna enota obsega ulice, oziroma njihove dele, cesti in poti: Komenda -Glavarjeva cesta (hišne številke 65,67,69,71,73,75,77,92,94,96, 98,100, 102,104,106,108,110,112,114,116), Kranjska pot (hišne številke 1,2,3,4, 5,7 in 9), Krekova ulica, Urhova ulica, Zajčeva cesta in Potok pri Komendi. 5. volilna enota obsega ulice, ceste in poti oziroma njihove dele in naselje: Komenda - Čebuljeva ulica, Glavarjeva cesta (hišne številke od 1 do 64a, 66, 68,70,74,76,78,80,82,84,86) Jezerškova ulica, Kranjska pot (hišna številka 15), Remicova pot, Sadarjeva ulica, Zadružna ulica in Breg pri Komendi. KRAJEVNA SKUPNOST KRIŽ volišče št 10 bo v Gasilskem domu Križ in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselje: Križ. KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE volišče št 11 bo v domu Partizan Mekinje in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselja: Zduša, Podjelše in Jeranovo. 2. volilna enota obsega poti in ceste oziroma njen del: Molkova pot, Polčeva pot, Kotarjeva pot, Cesta dr. Tineta Zajca, Cesta treh talcev, Cankarjeva cesta (od vključno hišne št. 38 do 59). 3. volilna enota obsega poti in del ceste: Drnovškova pot, Neveljska pot in Cankarjeva cesta (od hišne št. 1 do 37). KRAJEVNA SKUPNOST MOSTE volišče št 12 bo v Osnovni šoli Moste in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselje: Moste (hišne številke 8,8A, 8D, 9,9A, 11,13, 16, od 23 do 33, od 35 do 41,43,43A, 43B, 43C, 43D, 43E, 43F, 43G, 43H, od 45 A do 54,54B, od 56 do 60, 60B, od 61 od 68,78A, 80,80B, 80C, 80D, 80E, 80F, 80H, 801,80J, 80K, 80L, 92,92B, od 93 do 105). 2. volilna enota obsega naselje: Moste (od hišne številke 1 do 7,8B, 8C, 10,10A, 12,14,15,17,17A, od 18 do 22, od 69 do 78,79,79A, 79B, 80A, od 81 do 91 A, od 106 do 121,odl31dol37. 3. volilna enota obsega naselje: Suhadole. 4. volilna enota obsega naselje: Žeje pri Komendi. KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK volišče št 13 bo v Dvorani kulturnega društva Motnik in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega del naselja Motnik (od hišne številke 1 do 33 in hišno številko 56). 2. volilna enota obsega del naselja Motnik (od hišne številke 34 do 55, in 57 do 59). 3. volilna enota obsega naselje: Zgornji Motnik. 4. volilna enota obsega naselje: Bela (hišne številke 10 do 11,13 do 18 in 28 do 31)j. 5. volilna enota obsega naselje: Zajasovnik. KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE volišče št 14 bo v podružnični Osnovni šoli Nevlje in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselje: Vrhpolje pri Kamniku. 2. volilna enota obsega naselje: Nevlje. 3. volilna enota obsega naselje: Oševek.Tučna in Briše. volišče št. 15 bo v gostilni Zlata kaplja v Soteski in zajema volivce volilnih enot: 4. volilna enota obsega naselja: Soteska, Vir pri Nevljah, Hrib pri Kamniku in Poreber. KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG volišče št. 16 bo v prostorih SŠRM-Kamnik in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega ulice: Bevkova ulica, Lobodova ulica, Novi trg in Palovška cesta. 2. volilna enota obsega ulici: Perkova ulica in Perovo. 3. volilna enota obsega ulice in poti: Na bregu, Na jasi, Pot na Dobravo in Pot v Rudnik. KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO volišče št 17 bo v prostorih Gasilskega doma Kamnik in zajema volilce volivnih enot: 1. volilna enota obsega ulica, ceste, oziroma njen del, in poti: Bakovnik (hišni številki 1 in 2), Kajuhova pot, Kovinarska cesta, Livarska ulica, Ljubljanska cesta (hišne številke 2, 3, 11, 12 in 13), Podlimbarskega pot, Pot 27. julija, Steletova cesta, Tkalska pot in Zikova ulica. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE volišče št. 18 bo v prostorih Prosvetnega društva Podgorje in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselje: Podgorje. KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA volišče št 19 bo v prostorih KS, Mali Rakitovec 2, in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselje: Pšajnovica. 2. volilna enota obsega naselji: Laseno in Gabrovnica. 3. volilna enota obsega naselji: Veliki Rakitovec in Mali Rakitovec. KRAJEVNA SKUPNOST SELA volišče št. 20 bo v Kulturnem domu Sela in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselje: Sela pri Kamniku. 2. volilna enota obsega naselje: Markovo. 3. volilna enota obsega naselje: Bela Peč. 4. volilna enota obsega naselje: Poljana. 5. volilna enota obsega naselje: Rožično. 6. volilna enota obsega naselje: Studenca. 7. volilna enota obsega naselje: Znojile. 8. volilna enota obsega naselje: Žubejevo. 9. volilna enota obsega naselji: Sovinja Peč in Trobelno. KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS volišče št 21 bo v Kulturnem domu Srednja vas in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselje: Srednja vas pri Kamniku. 2. volilna enota obsega naselje: Loke v Tuhinju. 3. volilna enota obsega naselja: Snovik, Pirševo in Potok. 4. volilna enota obsega naselji: Podhruška in Vaseno. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA volišče št 22 bo v Kulturnem domu Šmarca in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega ceste in ulice oziroma njene dele: Bistriška cesta (od hišne št. 1 do 11, od 13 do 15,17,19,21,22,24 in 26), Gornji log, Kamniška cesta (hišne številke 12,17,19,21,23,25,27,29,33,35,37 in 39), Koroška cesta, Mlinarska ulica, Radomeljska cesta. 2. volilna enota obsega ulice, ceste oziroma njene dele; Bistriška cesta (hišne številke 25,27,29,31,33 in 37), Grintovška cesta, Habjanova ulica, Jeranova ulica, Kamniška cesta (hišne številke 14,16,18,20,22,24,26,28,30,32,34, 38, od 40 do 45,47 in 51), Poljanska cesta, Stegne, Štajerska ulica in Trata. 3. volilna enota obsega ulica, ceste, oziroma njen del, in poti: Drnovo, Gubčeva ulica, Kamniška cesta (hišne šte vike 46,48,50,52,56,58,59,60,63, 63A, 64 do 66,68,69,75,77,79,81,85,87 in 89), Kolenčeva pot, Livada, Mala pot. Nova pot, Nožiška cesta (hišne številke 1,3,6,6A, 7,8 in 9), Orehova ulica, Pibernikova cesta (hišne št.: 2,8,10,12,16,20,24,26,28 in 30), Pot iz vasi, Sončna ulica in Zelena pot. 4. volilna enota obsega ulice, ceste, oziroma njen del, in poti: Gmajna, Kamniška cesta (hišne številke 53,55 in 57), Nožiška cesta (hišne številke 10, 11,12,14,15,19,20,21,23 in 26), Obrtniška ulica, Pibernikova cesta (hišne številke 1,6, 7, 9,13,17,19,21,23,31 in 33), Primoževa ulica, Spodnji log. Trata in Trg padlih borcev. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO V TUHINJU volišče št. 23 bo v Kulturnem domu Šmartno in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselji: Šmartno v Tuhinju in Stebljevek. 2. volilna enota obsega naselji: Buč in Sidol. 3. volilna enota obsega naselji: Gradišče v Tuhinju in Kostanj. 4. volilna enota obsega naselja: Hruševka, Podbreg, Praproče v Tuhinju in Ravne pri Šmartnem. KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ volišče št 24 bo v dvorani Kulturnega doma ŠpitaUč in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselja: Bela (hišne št. 1 do 9,12 in 19 do 27), Okrog pri Motniku, Špitalič. KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ volišče št 25 bo v Kulturnem domu na Lazah in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselje: Zg. Tuhinj. 2. volilna enota obsega naselje: Laze v Tuhinju. 3. volilna enota obsega naselje: Stara sela. 4. volilna enota obsega naselji: Golice in Črni vrh v Tuhinju. 5. volilna enota obsega naselje: Češnjice v Tuhinju. 6. volilna enota obsega naselji: Liplje in Cirkuse v Tuhinju. 7. volilna enota obsega naselji: Mali Hrib in Veliki Hrib. KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE volišče št 26 bo v podružnični Osnovni šoli Tunjice in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselja: Tunjice, Tunjiška Mlaka, Laniše in Košiše (hišne številke od 15 do 21). KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK volišče št 27 bo v večnamenskem domu Volčji Potok in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselji: Rudnik pri Radomljah in Volčji Potok. KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ volišče št. 28 bo v podružnični Osnovni šoli Vranja Peč in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega naselje: Spodnje Palovče. 2. volilna enota obsega naselji: Trebelno pri Palovčah in Zgornje Palovče. 3. volilna enota obsega naselje: Vranja Peč. t, 4. volilna enota obsega naselje: Velika Lasna. KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE volišče št 29 bo v Osnovni šoli Tonu Brejca Kamnik in zajema volivce volilnih enot: 1. volilna enota obsega ceste, oziroma njene dele, in ulice: Kranjska cesta (hišne številke od 1 do 4D), Ljubljanska cesta (hišne številke 1A, 1B, 1C, 1Č, 3A, 3B, 3C), in Župančičeva ulica. 2. volilna enota obsega ulice, ceste, oziroma njihove dele, in poti: Aškerčeva ulica, Jenkova ulica (hišne številke od 1 do 8,10,12,14 in 16), Kranjska cesta (hišne številke od 5 do 7), Ljubljanska cesta (hišne številke 4,5,6,7 in 7A), Miklavčičeva ulica, Mlakarjeva ulica, Murnova ulica, Rozmanova ulica. Ulica kamniško zasavskega odreda, Vavpotičeva ulica, Vremšakova ulica, Koželjeva ulica, Podgorska pot, Pot Marije Vere, Ulica F. M. Paglavca, Ulica Jakoba Alešovca, Ulica Josipa Ogrinca, Parapatova ulica in Svetčeva pot. 3. volilna enota obsega ulice, cesto, oziroma njihove dele, in poti: Čopova pot, Jenkova ulica (hišne številke 9 in 15), Kebetova ulica, Kersnikova ulica, Ljubljanska cesta (hišna številka 8, 9 in 10), Trdinova ulica. Ulica Frana Albrehta, Ulica Franca Pirca, Jurčičeva ulica, Ulica Andreja Smolnikarja, Ulica Foruma ta Berganta, Ulica Ljudevita Stiasnvja, Ulica Jakoba Zupana, Ulica Toma Brejca, Ulica Vilka Rožiča in Vegova ulica. OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PREDSEDNIK št. 02101 -46/% OBČINSKE VOLILNE KOMISIJE Datum: 30.4.1996 Janez Novak, dipL iur. 30. maja 1996 LJUDJE IN DOGODKI - MED MLADIMI Kamniški OBČAN 70-letna življenjska pot Toneta Osenarja Toneta Osenarja poznamo kot vitalnega, delavnega in razmišljajočega človeka. Srečujemo ga v Kamniku, ko vedno nekam hiti, se spotoma pogovarja s številnimi znanci, sedanjimi in nekdanjimi sodelavci. V pokoju je te več kot 10 let. Kar mirno je dočakal 70. obletnico svojega ti-vljenja. Prav na rojstni dan, t. j. 20. maja smo se z njim pogovarjali. Pripravljen je bil na kramljanje in resen pogovor, saj tako visoka obletnica ni nekaj vsakdanjega. Z njim smo se dobili na »delovnem mestu«, v pisarni Društva invalidov Kamnik. Tu je predsednik od leta 1986 dalje. Rodil se je 20. maja 1926 v Vrhpolju pri Kamniku, kjer je obiskoval tudi osnovno šolo. Svoje mladosti se rad spominja, čeprav mu v številni dru-tini s sedmimi otroci ni bilo vedno najbolje. Zaslutil je samo oče, zato vsega, kar bi si potelelo otroško srce, ni bilo na pretek. Kasneje se je vključil v uk za strojnega ključavničarja in končal z vajeniško dobo 1943. leta. Izpit je zaradi vojne opravil leta 1946. Zaposlil se je v Titanu in tu ostal vse do upokojitve. Kot ključavničar je dodobra spoznal sistem dela in razmere, zato je te leta 1962 postal vodja priprave dela v enoti Vzdrtevanje, kjer je delalo 140 ljudi. Med aktivnim delom je bil prizadeven na mnogih področjih. Srečujemo ga kot sindikalnega delavca, bil je blagajnik in član raznih komisij. Imel je prilotnost tudi sodelovati na sindikalnem kongresu. Zelo opazno je bilo njegovo delo v organih upravljanja, v delavskem svetu in upravnem odboru. Srečujemo ga v raznih strokovnih komisijah. Deloval je tudi v športnih organizacijah v podjetju. V kegljaški sekciji je bil U let predsednik. Ekipa je dosegala zelo lepe uspehe. V podjetju je kot predsednik komisije za invalidske zadeve skrbel za pravilno razmestitev in se seznanjal s problematiko tega področja. Izredno veselje je čutil do dela v gasilski organizaciji. V gasilske vrste se je vključil leta 1946 v Nevljah, nekaj let kasneje pa tudi v Titanu. Kot član je hitro napredoval v desetarja, potem pa vse do poveljnika Industrijskega gasilskega društva. Tekmovalne ekipe, kijih je vodil, so dosegale vidne uspehe. Rad pove, da je njihova ekipa bila kar 17-krat občinski prvak in se je redno uvrščala tudi na republiška tekmovanja, leta 1971 pa tudi na zvezno tekmovanje v Kragujevcu. Tone je še danes z vsem srcem pri gasilstvu. Zaradi svojega uspešnega dela je postal gasilski častnik. I. stopnje in republiški sodnik. V teh dneh slavljenec dotivlja tudi 50-letnico svojega gasilskega udejstvo-vanja. Je nosilec odlikovanja občinske in republiške gasilske zveze. Delo z invalidi mu je postalo te kar nekakšna obveznost. S to tematiko se je srečeval te v delovni organizaciji. Intenzivneje se je vključil po letu 1978, ko je prestal teiko operacijo. V društvo invalidov se je vključil kot član, kmalu zatem je postal podpredsednik in od leta 1986 dalje je predsednik društva. Dalj časa je zastopal invalide Gorenjske v republiškem odboru. Razmišlja, da današnja drutba ne posveča dovolj skrbi invalidom, nerešenih je veliko zadev. Posebno je vprašanje invalidov na vozičkih, ki nimajo dostopa do javnih prostorov zaradi gradbenih ovir. Vprašanje materialne varnosti je tudi zaskrbljujoče. Po njegovem na take in podobne razmere pri nas vplivajo tudi neurejeni politični odnosi Veliko medsebojnega nasprotovanja med strankami prav gotovo temu pridodaja svoj delet. Mnogi se borijo le za svoje stolčke. Preveč je strank. Z zadovoljstvom pravi, da ima urejeno osebno tivljenje. Poročen je te 44 let ter ima poleg sina še dva vnuka. O svoji tivljenjski poti nam je slavljenec povedal še marsikaj zanimivega. Govoril je tudi o problemih, čeprav je optimist. Sedaj največ razmišlja o polotaju invalidov in njihovih problemih, pri čemer tudi sam aktivno sodeluje. Za njegovo 70-letnico so se ga spomnili tudi njegovi sodelavci iz Društva invalidov Kamnik in mu zaieleli vse lepo. V okviru svoje drutine, bratov in sester pa so njegov jubilej proslavili te v soboto, 18. maja. Nazdravili so si s kozarčkom rujnega in mu zaieleli še veliko uspešnih let, trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva. Tem čestitkam se pridrutu-jemo tudi mi in mu krepko stiskamo roko. STANE SIMŠIČ Mladostno obdobje je doba preizkušenj, včasih precej naporna za tiste, ki jo doživljajo, in za njiho ve starše. Zaradi mnogih sprememb, ki v teh letih potekajo v otroku, starših in njihovih medsebojnih odnosih, ne more biti drugačna (John Conger). Tako so zapisali učenci 7. č. razreda OŠ FRANA ALBREHTA v vabilu, s katerim so svoje starše povabili na »roditeljski sestanek,« skupaj s priznano psihologinjo Mario Strojin. A ne zato, da bi razglabljali o ocenah, učnem uspehu in zgodah ter nezgodah v šoli, ampak da bi srečanje izkoristili za prijeten, odkritosrčen klepet o naših medsebojnih odnosih! Natanko tako je 13. maja tudi bilo! V učilnici 7. č. razreda je bilo komaj dovolj prostora za vse. Starše in učence, povabljene in vse, kijih je radovednost prignala med razpoloženo druščino. Glasba, ki so jo prav mojstrsko izvajali učenci, je odpirala »pol-kna« src staršev in otrok. In ko je napočil trenutek pogovora, nikomur ni bilo težko pustiti prosto pot mislim in željam, ki prepletajo mladostno obdobje otrok in njihovih staršev. Ga. Mana Strojin se je zelo razveselila povabila na srečanje. Kajti to je pomenilo voljo in željo, da se otroci, starši in šolski delavci srečajo drugače, ne le na dolgočasnih roditeljskih sestankih. Predsem je izrekla priznanje dekletom in fantom (kajti učenke in učenci so samo v »službi«), pa tudi staršem, saj so s tem srečanjem storili več, kot je njihova dolžnost. Vse to izžareva energijo ljudi, ki ni le seštevek, pač pa zmnožek dobre volje. Po načelu »vihre« možganov so se potem po skupinah izrekale želje mladih in njihovih staršev na vprašanje: Kaj si najbolj želimo od svojih staršev in kaj si najbolj želimo od svojih otrok?! Iz številnih želja (kar triintrideset zapisanih na osmih velikih straneh papirja) staršev ni bilo težko ugotoviti, da so jih izrekali zares v pravem »viharnem« duhu. Predvsem so svoje želje starši usmerili na poštenost, skromnost, pokončnost in odločnost svojih otrok, na uspeh v poklicu, na upanje in vero v bodočnost! Dekleta in fantje so bili pri izrekanju svojih pričakovanj do staršev skromnejši. Zapisali so le osem želja, na prvo mesto pa postavili željo, da bi jih starši razumeli, jim zaupali. Izrekali pa so čisto praktične in vsakdanje želje: da bi smeli večkrat na zabave, da bi lahko hodili kasneje spat, da bi se čas gledanja televizije premaknil za kakšno uro kasneje, da bi jim pustili imeti prijatelja, prijateljico! Časa, da bi pod drobnogledom pogledali vse želje ni bilo dovolj, zato smo si vzeli čas za dve, najbolj goreči: ...Da bi nas starši razumeli! Mladi in njihovi starši so si izpovedati, da imajo drug za drugega premalo časa za pogovor, da starši zaradi preobremenjenosti včasih prehitro reagirajo, včasih celo panično, pa tudi nestrpno. Oboji so se strinjati, da bo treba poiskatipra ve priložnosti za pogovor. Sprehod je prav primeren, če pa je vanj vključen še obisk slaščičarne, pizerije, pa se bodo pri pogovarjanju zgodili čudežni uspehi. Skratka, pogovarjanju je treba dati priložnost, ena takšnih pa je prav gotovo tudi praznovanje majhnih, včasih nepomembnih dogodkov! Naprimer: naš nadebudni učenjak je pomagal stari ženici čez cesto -nagradimo ga s kepico sladoleda. Vendar tako, da mu pri tem delamo družbo! ...Da bi otroci uspeli v življenju! Le kdo od staršev si ne želi, da bi njihovi otroci uspeli! Zato pa včasih uporabljajo »metode«, ki mladim niso najbolj povšeči. Priganjanje k učenju včasih prehaja že v »teženje«, tečnarjenje. Vendar pa so mladi tudi priznati, da je to največkrat kar potrebno, še posebej, če jim usahne volja za učenje in druge izvenšolske dejavnosti. Po drugi strani pa starši tudi ugotavljajo, da bi bilo šolsko vzgojo otrok treba bolj usmeriti k samostojnemu delu učencev, ki vzpodbujanju učenja zaradi pridobivanja znanja in ne le ocen, nujno pa bi odrasti morali storiti več za privzgajanje občutka dolžnosti do dela (kar učenje je). Več bo potrebno storiti za na v-dušenje otrok nad delom, šolskim za radovednost! Želje mladih, da bi se zaba vati večkrat na mesec, so razumljive in pričakovane. To velja tudi za gledanje televizije v poznejših večernih urah. Žal se njihove želje ne ujemajo s pričakovanji in željami staršev, kar je seveda tudi razumljivo. Mavrica želja in potreb torej! Prepletajo se in dopolnjujejo, včasih pa zadenejo tudi ob čeri. Kadar se to zgodi, sije treba vzeti čas in se pogovoriti. Ne zato, da bi se le pogovarjati in vztrajali vsak pri svojem, ampak da bi se poskušali razumeti in si pomagati. Kajti če si bomo zares znali prisluhniti in si pomagati, bomo srečna družina. Za Klub staršev IVANA SKAMEN Revija otroških in mladinskih pevskih zborov Občudovali smo svet otroških sanj Osnovna šola Stranje in ZKO Kamnik sta v soboto, 11. maja, v SŠRM Kamnik pripravila tradicionalno revijo osmih otroških, enega mlajšega mladinskega in dveh mladinskih pevskih zborov telja, župnika in ljubitelja pesmi in petja. Med drugim je dejal, da ima pesem dvojno vlogo: posreduje nam svet z njegovo podobo in nas povezuje. Izbrana pesem, ki ji znamo pri- Pesem iz otroških grlje vsem segla do srca. Na sliki otroški pevski zbor iz OŠ Komenda-Moste, ki ga vodi zborovodkinja Alenka Drčar. naše občine. Žal se zborovska pesem sredi modernega trušča kar nekam izgublja. Zmeraj manj jo je slišati, vedno bolj jo utesnjuje moderni svet, glasba'tlanašnjega časa. Daje to res, je pokazala tudi letošnja revija. Predstavilo se je manj zborov kot prejšnja leta. Predsednik Zveze kulturnih organizacij občine Kamnik Božo Matičič je še posebej toplo pozdravil pevce in zborovodje ter organizatorja in se jim zahvalil za ves vloženi trud. Janez Andreja-šič, ravnatelj OŠ Stranje, ki je bila pokrovitelj in organizator letošnje revije, je na začetku slavnostnega govora toplo pozdravil starše, ki utrjujejo ljubezen do pesmi, zborovodje, ki ohranjajo tradicijo zborovskega petja, učence pevce in jim zaželel, da bi še radi prepevali, ravnatelje in ravnateljice ter vse poslušalce lepe otroške pesmi. »Za Slovenca ni lepšega darila, ne dražjega spomina, ne večjega veselja, kot je lepa domača pesem,« je ravnatelj citiral besede Antona Martina Slomška - pesnika, pisa- sluhniti, nas vodi do pravega razumevanja, do pogovora, do medsebojnega združevanja. Skozi vse čase se je na perutih pesmi človeštvo združevalo in zbliževalo. V pesmi se zgrinja in kopiči vse to, kar imenujemo ustvarjalnost, kul- tura, dediščina preteklosti. Simpatična napovedovalca Špela Verovšek in Tomaž Gorjup sta prisrčno podajala vezno besedilo. Radostni smo spoznavali skrivnostno moč otroške pesmi. Vsaka pesem se je odstirala pred nami kot lotos s tisočerimi cvetnimi listi. Vsak cvetni list je kanček otroške duše. Samodejno so se odprla naša srca in prepustili smo se pesmi. Pod vodstvom Karle Urh sta prepevala otroška zbora OŠ Stranje - podružnica Gozd in OŠ Stranje ter mladinski zbor OŠ Stranje. Najmlajše pevce iz Glasbene šole Kamnik je vodila Darka Skalar, otroški pevski zbor iz OŠ Frana Albrehta Maja Benkovič, mlajšega mladinskega pa Marina Aparnik. Iz OŠ Toma Brejca sta se otroški in mladinski zbor predstavila pod vodstvom Jelke Pod-gorelec - Srebrič. Otroški pevski zbor iz OŠ Komenda - Moste je vodila Alenka Drčar, iz OŠ Frana Albrehta - podružnica Tunjice Ana Štele in iz OŠ Marije Vere Duplica Uroš Košir. Otroško petje je v natrpan prireditveni prostor, saj je bila prireditev zelo množično obiskana, prineslo pomlad in pravo veselje. Zato je bilo vodilo POJEMO VE- SELO čisto pravšnje. VT" ERA MEJAČ 3. letne igre specialne olimpiade za Gorenjsko Osnovna šola 27. julij Kamnik je bila ob pomoči društva Sožitje Mengeš letos organizator 3. letnih iger specialne olimpiade za Gorenjsko. Športne igre so potekale v soboto, 11. maja. Na štadionu v Mekinjah smo spremljali tek na 50, 100 in 200 m, met žogice in skok v daljavo. V športni dvorani pa so potekali elementi košarke in namiznega cem pa je zaželela veliko športne sreče. Specialna olimpiada je program športnega treninga in športnih tekmovanj, ki so namenjeni osebam z motnjami v duševnem razvoju. Ustanovljena je na osnovi načela, da so tudi osebe z motnjami v duševnem razvoju z ustreznim vodenjem in vzpodbujanjem sposobne učenja, veselja in uživa- Slovesna otvoritev iger vimenu pokrovitelja Občine Kamnik je 3. letne igre specialne olimpiade za Gorenjsko odprl župan Tone Smolnikar. tenisa. Nastopili so otroci, mladi in odrasli z motnjami v duševnem razvoju. 166 športnikov je spremljalo 50 mentorjev in sodniki Atletskega kluba iz Domžal. Ekipe so sestavljali športniki iz OŠ Poldeta Stražišarja Jesenice, Radovljico so zastopali učenci iz OŠ Antona Janše in Doma Matevža Langusa, iz Škofje Loke in Mengša društvi Sožitje, iz Kranja OS Helene Puhar in iz Kamnika učenci OŠ 27. ju-lij. Tekmovalci so z mentorji ob zvokih Mestne godbe Kamnik v spremstvu kamniških mažo-retk izvedli častni mimohod. Program je povezovala Helena Sterle. Ravnateljica OŠ 27. julij Majda Žlebnik se je v slavnostnem programu pred pričet-kom tekmovanj zahvalila vsem, ki so pomagali pri izvedbi 3. iger specialne olimpiade za gorenjsko regijo. Vsem tekmoval- nja v športnih disciplinah, če so te prilagojene njihovim zmogljivostim. Specialna olimpiada razvija športni duh in ponos, da pripadamo temu svetovnemu športnemu gibanju. Namen letošnjega.tekmovanja je bilo, da tekmovalci občutijo veselje in srečo, da med seboj tekmujejo in se spoznavajo. Vsak tekmovalec je bil zmagovalec ne glede na vrsto medalje, ki jo je prejel. Uradna predstavnica olimpijskega komiteja Tea Beton je pozdravila vse tekmovalce, obiskovalce in spremljevalce, še posebej pa se je zahvalila prireditelju za prijazen sprejem. Izrazila je veselje, da je vsako leto več tekmovalcev, da vedno hitreje tečejo, da vedno dlje skočijo. Zahvalila se je tudi trenerjem in staršem, ki otroke vzpodbujajo k športnemu udejstvovanju. Po nastopu mladinskega pevskega zborčka iz OŠ 27. julij so športniki ob zvokih olimpijske himne slavnostno izobesili olimpijsko zastavo. Po tradiciji je eden izmed športnikov svečano zaprisegel. Župan Tone Smolnikar je v imenu pokrovitelja te prireditve Občine Kamnik izrekel dobrodošlico vsem tekmovalcem in mentorjem z želje, da v Kamniku preživijo lep dan in dosežejo lepe športne uspehe. Poudaril je, da taka srečanja v duhu slogana VSI ENAKI, VSI ENAKOPRAVNI združujejo in povezujejo prav vse ljudi. Izrazil je ponos, da je Občina Kamnik prevzela pokroviteljstvo te prireditve, ki ima plemenit in globok pomen. Odprl je olimpiado in tekmovanja so se pričela. Po končanih tekmovanjih so vsi tekmovalci prejeli medalje, ki so jih podeljevali župan Tone Smolnikar, Majda Žlebnik in Tea Beton. Prijetno srečanje se je nadaljevalo v restavraciji Stol. VERA MEJAČ V tako športnem duhu so se pognali tekmovalci - tekači po atletski stezi točno po sodnikovem pisku. Roditeljski sestanek - malo drugače Predstavil se je tudi otroški pevski zbor iz podružnične šole v Tunjicah z zborovodkinjo Ano Štele. trn hultnmjetihu »Na svojo kulturo ste res lahko ponosni!« S temi besedami je nagovoril predstavnike znanstvenih, kulturnih in umetniških ustanov papež Janez Pavel II. na srečanju v mariborski stolnici. Te besede so bile hkrati odgovor na pozdravni nagovor predsednika Slovenske akademije znanosti in umetnosti dr. Franceta Bernika, ki je v izbranih besedah predstavil slovensko kulturo najimenitnejšemu gostu, kar jih je kdaj sprejela Slovenija. Papežev obisk smo pričakovali z različnimi čustvi: nekateri z navdušenjem, drugi s sovraštvom in strahom, kar je razumljivo glede na petdesetletno omejenost oziroma nesprejemljivost javnega izražanja vere. Politiki so si obetali politične točke, ki bi jim bile v letošnjem volilnem letu še kako potrebne. Prav zaradi tega so drugi, sicer papežu naklonjeni ljudje, nasprotovali obisku Janeza Pavla II. prav letos. Papež pa je presegel vsa pričakovanja in prekvasil srečanja s politiki, znanstveniki, duhovniki, redovniki, invalidi in mladino s svojo enkratno osebnostjo, katere osnovne in prevladujoče lastnosti so spoštovanje soljudi, domoljubje, tako značilno za Poljake in veliko večje kot pri Slovencih, neverjetna inteligenca in obvladanost, visoka diplomacija in globoka vera. Janez Pavel II. ni samo duhovnik in najvišji cerkveni dostojanstvenik, je pisec meditacij, dramskih besedil, več dokumentov o kulturi. Zanimivo je, da se vsako leto sreča z različnimi osebnostmi iz kulturnega sveta. Na teh srečanjih razpravljajo o duhovnosti in kulturi. Pred obiskom jc bilo neštetokrat poudarjeno, da je papež dobrodošel gost tudi zaradi tega, ker je Vatikan med prvimi priznal samostojno državo Slovenijo. Papežev obisk v Sloveniji je dokazal, da to nikakor ni bilo samo politično dejanje, ampak je bil odraz resničnosti papeževega prizadevanja za mir in potrditev pravice vsakega naroda do njegove kulture, jezika in svobode. Papež Janez Pavel II. je s svojimi izjemnimi lastnostmi popolnoma preprečil kakršnokoli ma-nipualcijo s te ali one strani. Ves obisk je izzvenel v visoko spoštovanje slovenske zgodovine, kulture, kot priznanje upravičenosti do samostojnosti, katere temelj in glavni znak je jezik. Opozoril je tudi na dejstvo, da je svet vedno bolj izpostavljen izenačevanju in poenotenju, kar je zlasti nevarno za majhne jezike in kulture. Da je to nespre-jemljivoje dokazal s svojim ravnanjem v Sloveniji. Navadno se obiskovalci, ki želijo nekoliko polaskati gostiteljem, naučijo nekaj besed. Ko jih izrečejo, doživijo burno odobravanje. Papež Janez Pavel II. je vseskozi govoril slovensko, in to vsebinsko zahtevna besedila, ne le pozdravne nagovore. Sem in tja je bilo slišati od slovenskega drugačen naglas, sklanja-tvene končnice, pa še te napake je papež pogosto sproti popravil. Včasih je kakšen glas za-zvenel poljsko, vendarle so papeža vseskozi lahko v polnosti razumeli izobraženi in preprosti ljudje. Med papežem, najvišjim dostojanstvenikom kato-lišlce cerkve in diplomatom vatikanske države, ter med tisoči slovenskih ljudi je bil s slovenskim jezikom takoj, ob prvi pozdravni besedi, ob slovenskem maševanju in drugih nagovorih, vzpostavljen neposreden stik -brez prevajalcev, razlagalcev. Ta slovenska govorica je resnično odražala spoštovanje do gostiteljev. Z njo je papež Slovenijo še enkrat priznal kot spoštovanja vredno in samostojno državo, jezikovno in kulturno enoto. Zanimivo je bilo tudi petje. Večkrat so bile načrtovane latinske pesmi, tako so jih tudi napovedali po televiziji, radiju, na papeževo željo so bile ob ljudskem petju zapete po slovensko tudi sicer pogosto latinsko izvajane pesmi. Po protokolu naj bi npr. Oče naš peli po latinsko, papež ga je začel slovensko. Celo več: Janez Pavel II. je mladino na srečanju v Postojni posebej opozoril, da smo v Sloveniji, kar pomeni: pe- sem in govorica naj bosta slovenski. Svojo odločitev za slovenski govor je v Stožicah zelo zanimivo utemeljil: »Na bin-koštni dan so ljudje z raznih koncev sveta naenkrat začutili v sebi posledice izlitja Svetega duha na apostole. Knjiga Apostolskih del našteva narode, ki so bili tistega dne prisotni v Jeruzalemu. Koliko časa je preteklo od tedaj! Evangelijsko oznanilo je stopilo na vse ceste sveta. Danes bi bil lahko seznam iz Apostolskih del precej daljši, vseboval bi tudi ljudstva slovanskih jezikov in med njimi posebej slovensko ljudstvo. V teku stoletij so namreč misijonarji evangelija prišli vse do vaše dežele, da bi vašemu ljudstvu v vašem jeziku oznanili bla-govest odrešenja. Znova se je odprla jeruzalemska dvorana zadnje večerje in začudila se niso le ljudstva iz Mezopotamije in Judeje, iz Egipta in Azije, iz Grčije in Rima, ampak tudi slovanska in druga ljudstva, ki prebivajo v tem delu Evrope.« Osrednje besede tega nagovora so bile: »sprava, mir in sloga med vsemi člani naroda; slovensko krščansko ljudstvo; vaš narod; danes sem tukaj med slovenskim ljudstvom v Ljubljani, v »beli Ljubljani«, kot romar in glasnik evangelija; rad bi vam tudi izrazil svoje veselje, da sem v neodvisni Sloveniji ob zori novega in obetavnega obdobja njene zgodovine;prestopite tudi vi(...) prag upanja«. Papež se je na srečanje s Slovenci pripravil. En mesec pred obiskom se je učil slovensko, študiral našo zgodovino in kulturo. Plod njegovega truda je bilo prisrčno in duhovno bogato srečanje s Slovenci iz domovine, zamejstva, z izseljenci. Med papežem in Slovenci se je ustvaril stik, ki ga nekdanji naši politični funkcionarji, četudi so bili slovenskega rodu, s svojo srbohrvaščino niso mogli (ali hoteli?) vzpostaviti. Nam Kamničanom pa je lahko še posebej v čast, da je bil na mariborskem srečanju papeža s kulturniki in znanstveniki med pomembnimi pesniki ob Francetu Prešernu omenjen tudi France Balantič. MARJETA HUMAR Dve knjigi o slikarju Dušanu Lipovcu O slovenskem slikarju Dušanu Lipovcu in njegovem slikarstvu sta v obdobju enega leta izšli kar dve predstavitvi v knjižni obliki. Če knjiga »D. L. - slikarski pesnik narave« (Ljubljana, 1994) prikazuje nekakšen prerez njegovega dela od prvih slik po opravljeni Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani (1. 1971) do včerajšnjega videnja sveta, pa je druga knjiga z naslovom »Impresije slovenske pokrajine« (Ljubljana, 1995) uglašena v orkester, ki opeva deželo od Triglava do istrskih gričev in od kraško-pri-rnorske barvitosti do otožno lepih Slovenskih goric. 4 O slikarju Dušanu Lipovcu, predvsem seveda o njegovem deluje bilo že veliko napisanega - in vendar ne bo odveč, če tudi tu rečemo, da je eden redkih akademsko izobraženih slikarjev, ki se požvižgajo na razne »modne trende« in veliko svojih ustvarjalnih ur preživi kje ob potoku ali sredi prelestne tišine svojega dolenjskega raja, razkošni barvitosti opečnatih streh ali pa se spoji s starodanim zvokom zidov in hiš... In »reče kakšno po domače«, tako kot čuti globoko v svoji pesniški duši. Takrat najde stik s pratokom življenja, ki ga v vsakdanjem tempu Že dolgo več ne zaznavamo; s tisto energijo sveta, ki izven vseh vrednostnih ocen »dobrega in slabega« vzdržuje vesoljni red in se ne vprašuje zakaj in za koliko... Doba, ki prihaja, nam bo na splošno prinesla to spoznanje - in takrat bo umetnost končno postala to, kar v svojem bistvu je: pogled na svet brez materialno koristnih okvirjev, komunikacija na dufiovnem nivoju. Dušan Lipovec to spoznava že zdaj, koje človeška vrsta na višku materialnega zaznavanja sveta. Ko pomoči čopič v marmeladni ali kumarični kozarec vode in se nato mojstrsko odloči, katere barve so »tukaj in sedaj« resnične, se prepusti slikarju v sebi, da na papirju razodene svojo vizijo sveta. Ne moti ga, če za njegovim hrbtom laja pes z bližnje domačije (živali ima od malega rad...) ali če krave na pašniku mulijo travo in rože, ki so pravkar predmet slikarjeve »pesniške obdelave«. Veselje je gledati njegove akvarele, gvaše in tempere v čudovitem sozvočju barv. V tem je tako »resničen«, da bi lahko vzeli kakšno od njegovih slik vaškega ali mestnega pejsaža in na »materialnem prizorišču« svetovali kakšno barvno spremembo, recimo strehe... Ko pa ga narava ne inspirira dovolj, se zapre v svoj kamniški atelje in slika z oljem ali akrilom, obdan s spomini na potepanja, z listi papirja pod pazduho in zarjavelo plehnato škatlo barvic v torbi, z oguljenimi čopiči vred. Veliko tega je zdaj v njegovih dveh knjigah. Ko jih listaš, te potegne nazaj v otroško spoznavanje sveta s prvimi preprostimi potezami in prvimi obarvanimi svetlobami: še več: prime te, da bi pustil vse skupaj in kot slikar Dušan Lipovec šel čez polja in hribe s pesmijo v srcu... FRANCE ŠTELE Dušan Lipovec v galeriji No vi graniti V ponedeljek, 10. junija 1996, bo ob 20. uri v galerijsko-pro-dajnem prostoru Novi graniti d. o. o. v Spodnjih Stranjah odprtje slikarske razstave akademskega slikarja Dušana Lipovca »Kamnik v tridesetih slikah«. V kulturnem programu bosta nastopala Silvo Teršek in glasbenik Lado Jakša. 1 i Matična knjižnica Kamnik Knjige pripeljemo tudi v vašo vas... UNICEF in svetovna knjižničarska federacija IFLA v svojih priporočilih predlagata, da se mora knjižnica s svojim kulturnim in izobraževalnim poslanstvom približati vsem ijudem enakopravno, ne glede na starostne, verske, rasne, nacionalne in druge razlike. S tem se izenačijo možnosti samoizobraževanja in kulturnega razvoja. Prav tako mora knjižnica približati knjigo tudi ljudem, ki živijo v bolj oddaljenih krajih, od koder so z mestom slabše prometne povezave. Za prebivalce, zlasti za otroke in mladino, je zato tudi kulturna ponudba težje dosegljiva, zlasti seveda knjiga. Prav zato smo se v kamniški in domžalski knjižnici skupaj ogreli za možnost potujoče knjižnice. Zdaj obstaja realna možnost da bo po Tuhinjski dolini, dolini Črne, v Palovče in v TUnjice vsak drugi teden velik, udoben in sodobno opremljen kombi razvažal knjige za izposojo. Kombi bo predelan v majhno knjižnico, v kateri bo možno med knjižnimi policami izbirati knjige in tudi avdio ter video kasete. Knjižno gradivo bo zbrano v kolekcijo, ki jo bomo dopolnjevali glede na potrebe bralcev. Potujoča knjižnica bo pokrivala tudi potrebe lukoviške občine, ki bo sofinancer tega projekta, strokovno-vsebinski del projekta pa bo zanjo vodila domžalska knjižnica. Projekt je bolj ekonomsko upravičen kot lokalna izpo-sojevališča, ki zaradi prostorske stiske mnogokrat niso primerna za delovanje. Poleg tega pokrijemo širok prostor le z enim knjižničnim fondom, ki bi lahko vseboval večje število izvodov istega naslova, knjige pa bi večkrat krožile med bralci. V Matični knjižnici Kamnik smo pripravili že osnutek mrežnega plana - torej kje bodo mesta, kjer se bo potujoča knjižnica ustavljala. Določili smo jih glede na število prebivalcev, zlasti deleža mladine, vendar pa bo treba to zadevo še natančno proučiti glede na možnost pristopa in ustavljanja potujoče knjižnice. Najboljše bi bilo, da bi se o tem dogovorili z odgovornimi ljudmi iz krajevnih skupnosti, ki dobro poznajo vse krajevne posebnosti in možnosti. Projekt bo financiralo Ministrstvo za kulturo, ki sredstva namenja iz postavke za razvoj demografsko ogroženih področij, občina Kamnik in občina Lukovica. Težko je natančno predvideti, kdaj bo projekt končan. Želimo si, da bi potujoča knjižnica že letos pripeljala v Tuhinj ali Motnik ali Palovče... Želimo si tudi, da bi zaživela polno kulturno in knjižno poslanstvo. Glede na to, da se že pripravljamo na realizacijo, so naše želje vpete v resničnost. To bi bila najlepša in dobra obeležitev 90-Ietnice javnega knjižničarstva na Kamniškem. S tistimi, ki bodo veseli knjig skoraj pred domačim pragom, bomo delili veselje tudi kamniški knjižničarji. BREDA PODBREŽNIK VUKMIR Rudolf Maister - Vojanov kot pesnik (2) Po izdaji Poezij je Vojanov za osem let skoraj popolnoma utihnil. V tem časovnem presledku je njegov pesniški izraz dobil bistveno druge, resnejše poteze. Ko se je leta 1912 oglasil ponovno, to ni bila več nekdanja anakreontika, ampak nova pesem, poglobljena v čustvu in tehtnejša po vse- Med vojno se narodna budnica predvojnih let začasno umakne vojaški pesmi, ki je v svojem osnovnem razpoloženju obtožba zaradi prelivanja krvi (Bojno znamenje, Slovan, 1916), v času deklaracije pa z novo silo plane na dan, saj hoče pesnik vsaj z besedo, dokler za dejanja še ni prišel pravi čas, dati duška napetosti, s katero čaka na usodni in odločilni trenutek. Bratje,v sedlo, vajeti v dlan: Drava nas zove, Jadran rjove, vranci naj skrešejo trde podkve, bratje - naprej. Tako se končuje njegova politična poslanica, ki jo je sebi in nam napisal spomladi 1918 in jo je kot jugoslovansko himno objavil v mariborski Straži. V novembru istega leta je besede pretvoril v dejanje. Da Drava ni zvala zastonj, kakor je zastonj klical Jadranje njegova zasluga. Vlogo osvoboditelja, v katero je leta 1912 budil kralja Matjaža, je sedaj prevzel sam. Takrat za pesmi ni bilo časa. OBLAK! SLI SO CEZNEBO. TAKO TEŽKO, TAKO TEtTtiU, bini, pesem o domovini. Domovina, borba za njeno svobodo, ljubezen do njene kulture in lepote postanejo in ostanejo odslej vodilni motivi Maistrove poezije. Predvsem borba za svobodo. V Matjaževem sonetu, ki je izšel v Ljubljanskem zvonu 1. oktobra 1912, torej tik pred začetkom osvobodilnih balkanskih vojn, pesnik preroško poziva spečega narodnega junaka, naj vstane. V sonetu Mi (Lj. zvon 1913) poznejši odločen borec in mož dejanj s trpkostjo ugotavlja, da Slovenec še vedno samo čaka na Mesijo, namesto da bi sam dvignil glavo in si pomagal. Obenem, ko mu je tako po- • gled iz sedanjosti uprt v bodočnost, pa se pesnik poglablja tudi v našo preteklost in iz njegove ljubezni do stare slovenske knjige se mu oblikujejo romance z motivi iz Trubarjevih časov (Dobra letina, Lj. zvon, 1912, Pri belem medvedu in Dve maši, Slovan 1914) . Rožmarin. Cvete dekletu rožmarin, oi, rožmarin zelen. Ne našel bi v deželah treh fant goršega noben. Oi, cveti, cveti, rožmarin, in dehti skozi vas. Pod okno pride fantič zal: „Zdaj moram v boj krvav. Daj rožmarina lepega še šopek mi v pozdrav. Ko puške bodo pokale, nate mi bo spomin. In dekle v oknu skloni se, vršič utrga mlad, pa solzna vsa ga fantiču pripne za gumbic zlat. „Na rožmarinček, fantič moj, ker ljubim te srčno ..." Pa slanca mrzla pala je na širno, širno plan in v jutru bil je rožmarin na oknu ves požgan. Oj, plakaj, plakaj, dekle, tli Oj, z Bogom, rožmarin! Ko bil je rožmarin požgan, zadele krogle tri v srce so fanta, in vršič mu pal je v črno kri. Oi, sijaj, zlato solnce ti, na mrtvi rožmarini Rudolf Maister Razglednica iz leta 1916. Avtor te dopisnice je Anton Koželj. Na hrbtni strani je natisnjena pesem Rudolfa Maistra »Rožmarin«, ki s svojo vsebino slika krutost vojne. (prihodnjič dalje) zbral A. Sarnavsky Z dobrimi željami za ureditev športnih igrišč... Vabljeni na Eko pohod 8. junija! Oče, potrdi nas v veri ZELENI KAMNIKA smo že pred dvema letoma pripravili športno-rekreacijsko aktivnost, ki smo jo poimenovali po naši osnovni dejavnosti - EKOLOGIJI - »EKO POHOD«. Pohod je namenjen tako mladim kot starejšim. V času tehnološkega ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ KAMNIK VABIMO VAS... Petek, 31. maja, ob 20. uri Razstavišče Veronika, Kamnik SOZVOČJA: LETNI KONCERT MOPZ DKD SOLIDARNOST Z GOSTI MOPZ PAPIRNICAH JAGNJENICA Zborovodkinji: Ivica Ropaš, Rosana Jakšič Vstopnina: 300 SIT Sobota, 1. Junija, ob 20. uri Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik SOZVOČJA: REVIJA ODRASLIH PEVSKIH ZBOROV GORENJSKE 1996 Nastopa sedem pevskih zborov iz gorenjskih občin Vstopnina: 300 SIT . Sreda, 5. Junija, ob 20. uri Razstavišče Veronika, Kamnik KONCERT: Anja SKALAR, violina Maja NAVERŠNIK, violina Mojca PUCELJ, klavir Mentorica: Monika Skalar Vstop prost! Petek, 7. Junija, ob 20. uri Razstavišče Veronika, Kamnik ODPRTJE RAZSTAVE: LIKOVNO DRUŠTVO PETRA LOBODE DOMŽALE V programu bo nastopil Stobljanski oktet. Razstava bo odprta do 23. junija 1996 Sobota, 8. junija, ob 10. uri Glavni trg, Kamnik USTVARJALNO SREČANJE DOMŽALSKIH IN KAMNIŠKIH LIKOVNIKOV Petek, 14. Junija, ob 20.15 Frančiškanska cerkev, Kamnik FESTIVAL MUŠICA AETERNA: KONCERT SIMFONIČNEGA ORKESTRA DOMŽALE-KAMNIK Solista: Boštjan Lipovšek, rog Zoran Mitev, fagot Dirigent: Aleksander SPASIĆ Vstop s prostovoljnimi prispevki! Sobota, 15. junija, ob 20. uri Srednja šola Rudolfa Maistra, Kamnik SOZVOČJA: JUBILEJNI KONCERT MEŠANEGA PEVSKEGA ZBORA TITAN KAMNIK ob 15-letnici Zborovodkinja: Ana Štele Vstopnina: 300 SIT VABLJENI! napredka postaja naše življenje kar nekako prehitro. Zato je pohod prava priložnost, da si vzamemo čas tudi zase in ga namenimo naši rekreaciji. Namenimo ga našim prijateljem, namenimo ga našim najbližjim. Letošnji EKO POHOD bomo organizirali v soboto, 8. junija! Start bo od 8. do 9. ure na parkirnem prostoru ob športni hali OŠ FRANA ALBREHTA, cilj pa na Starem gradu, kjer vas pričakujemo okoli 12. ure. Ponujamo vam tri različno dolge in seveda tudi različno naporne variante: START vseh poti je na parkirnem prostoru za športno dvorano v Kamniku (vsak udeleženec dobi tekmovalni karton). Kraj starta ni naključno izbran, saj bi vas prav pri OŠ FRANA ALBREHTA radi opozorili na nerešen problem zunanjih športnih površin pri večini osnovnih šol v naši občini. Na pot se bomo odpravili za šolo mimo glasbene šole, po Kaj uho vi poti (mimo tovarne Eta) in Kovinarski cesti (mimo tovarne Svilanit) proti tovarni Titan. Pri gostilni Vovk zavijemo levo in ko prečkamo še Kamniško Bistrico, se naše poti razcepijo: 1. Najlažja pot nas pelje naravnost preko ceste v hrib in že smo na asfaltni cesti proti Staremu gradu. 2. Pot nadaljujemo ob obvoznici in za veterinarsko postajo zavijemo levo skozi kar veliko in zanimivo novo naselje. Od tu dalje se napotimo v gozd. Označena pot (bel krep papir) nas popelje na cesto, omenjeno v prvi varianti in nadaljujemo pot do Starega gradu. 3. Ce gremo od veterinarskega zavoda naprej še kakih 300 metrov in zavijemo levo, si bomo izbrali najdaljšo pot. Označena pot (rumen krep papir) nas bo najprej pripe-ijaia do prijetne vasice Rudnik, kjer zavijemo levo. Ko pridemo do asfaltne poti Kamnik-Vranja Peč, zavijemo najprej levo nazaj proti Kamniku in nato desno proti Staremu gradu. In že smo vsi na cilju ob gostišču na Starem gradu. Vsak udeleženec bo prejel lično kolajno, pa tudi za dobro voljo bo poskrbljeno s športnimi aktivnostmi, ki bodo prijetno doživetje za vsakega, tudi manj spretnega. Poti niso prenaporne in so primerna oblika rekreacije za celo družino. Priporočamo vam, da si izberete primerno obleko in predvsem obutev! 8. junija ste vabljeni na en lep EKO POHOD! Zeler¥' Pazljivo spremljanje priprav na prihod Svetega očeta, ki so ga na obisk v državo Slovenijo povabili predsednik države, predsednik vlade, slovenska škofovska konferenca in še kdo, je zbujalo občutek, da je Sveti oče pravzaprav nezaželen. Tudi sam sem s tesnobo v srcu pričakoval ta veliki zaželeni obisk in se bal zaradi neprijaznega odziva v tisku in drugih medijih, da se bomo Svetemu očetu na prevelikem prireditvenem prostoru poklonili le maloštevilni. Spomnimo se samo neumestnega pisma borcev, ki so Svetemu očetu svetovali, naj se opraviči za krivice iz druge svetovne vojne! Protestov gospe Žive Vidmar, ki je hotela od Svetega očeta dobiti odgovor, zakaj ženske ne morejo biti duhovniki in čemu je potreben celibat?! Še mnogo drugih neprimernih pripomb je bilo, vključno s pripombo, koliko bo vse to stalo, ko pa imamo toliko drugih potreb. Zato bi se morali vprašati: 1. Ali je predsednik države, gospod Milan Kučan, povabil Svetega očeta s figo v žepu, da se je šele dva dni pred njegovim obiskom pojavil v medijih in tako odprl prijaznejši ton medijev? 2. Alije predsednik vlade, dr. Janez Drnovšek, ravnal enako, ko je žongliral z grožnjami, da ne bo dal denarja za priprave in izvedbo obiska in zahteval od škofovske konference pretežni delež? Je mar pozabil, da bo to v vsakem primeru naš denar -denar slovenskih kristjanov in slovenskih davkoplačevalcev? Obisk se je začel v popoldanskih urah dne 17.05.1996 ob 16. uri in štirideset minut s pristankom na letališču Brnik. Svetega očeta, prvega državljana sveta, so pričakali najvišji državni in cerkveni predstavniki ob zvokih godbe na temo Cinca Ma-rinca! Zgrozil sem se ob pomisleku, če je ta uvodni akord napoved dogodkov ob tridnevnem visokem obisku. Srečanje s Svetim očetom na prireditvenem prostoru v Stožicah je bilo veličastno. Prvič v življenju in drugič v zgodovini slovenskega ljudstva smo se neposredno srečali s prvakom katoliške cerkve, ki je med svojim obiskom odlikoval slovenski jezik kot svetovni liturgični jezik, saj je dogodek spremljala Evrovi-zija in ga prenašala v vse dele sveta. Veličastno doživetje je zaključila Beethovnova Oda radosti, stotisočglava množica pa je srečna zapustila prireditveni ' prostor ter s seboj ponesla nepozabno doživetje. Sveti oče se je s »papamobi-lom« odpeljal v Zavod sv. Stanislava, kjer je imel delovno kosilo s predsednikom vlade Re- publike Slovenije. V ljubeznivem pogovoru predsedniku ni omeni pozdravnih akordov z letališča na temo »Snoč je bil, dav je šel, drev bo spet prišev« ter s tem pokazal vso veličino državniške modrosti. Pravo slavje, prešerno veselje in prisrčnost ob 76. rojstnem dnevu so Svetemu očetu pripravili mladi Slovenije, zbrani v Postojni. Več kot 60 tisoč mladih je s svojim programom, prisrčnostjo in igrivostjo tako očaralo slavljenca, da je povsem izven programa v lepi slovenščini vzkliknil: »Rad vas imam, rad imam Slovenijo«, kar je izredno priznanje in odlikovanje. Zahvala za to čudovito srečanje gre tudi koprskemu škofu gospod Metodu Pirihu. Sveti oče ga je pred zbrano množico ljubeznivo odlikoval. Tretji dan obiska in posebno veljavo slovenskega jezika je Sveti oče namenil kraju delovanja našega svetniškega kandidata škofa Antona Martina Slomška, našega dolgo zamolčeva-nega narodnjaka, ki je s svojim delom odločilno vplival na narodnostno in versko zavest Slovencev v deželi in mestu ob Dravi. Po številu obiskovalcev je Maribor prekosil srečanji v Ljubljani in Postojni Štajerci so s svojim temperamentom in organizacijsko sposobnostjo pripravili srečanje in slavje, ki bo preko stotisoč obiskovalcem, Svetemu očetu in vsem, ki smo srečanje spremljali prek televizijskih ekranov, še dolgo ostalo v lepem spominu. Poln lepih vtisov je Sveti oče naro- čil: »Varujte čudovito deželo, ki vam jo je Bog zaupal. Blagoslovil je deželo in njene prebivalce ter jih izročil v Božje varstvo, kar je izredna počastitev Slovenije in Slovencev. Na srečanju s kulturniki in umetniki Slovenije je poudaril, da so dolini spoštovati in ohranjati tradicijo in se napajati iz zgodovinskega spomina, saj naše korenine segajo v tisočletno zgodovino. Smo povsem enakovreden oblikovalec zgodovine v srednji Evropi. Vez Z našim zgodovinskim spominom in samobitnostjo bo porok za nadaljnji obstoj in kulturno tvornost slovenskega ljudstva. Toplo je priporočil, naj skrbimo za lepoto svoje dežele, naj bomo ponosni gospodar, ki ljubeznivo sprejme tujca, a ne dovoli, da mu kdo krati pravico! Med razumniki, kulturniki in umetniki je bilo prepoznati tudi precej politikov; upajmo, da so slišali in doumeli pomen pouka, kajti Slovenija je dežela Kanaan slovenskega, ljudstva, je obljubljena dežela (Dr. Franci Bučar jo imenuje navitat naroda, pesnik Simon Gregorčič pa jo v pesmi ljubeče poimenuje: »Vdova toina, zapuščena, Ti mati toliko sirot!«) Poln vtisov o tej lepi deželi in izrednih ljudeh je Sveti oče v pozni popoldanski uri ganjen zapustil slovensko deželo in se vrnil v večno mesto opravljat Petrovo poslanstvo. Sveti oče! Bog Vas živi, hvala Vam za iskrene želje in prelepa srečanja! PAVEL OCEPEK SDS Ob uspešnem zaključku akcije za neposredne in poštene volitve se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste dali svoj podpis za bolj pošteno Slovenijo in s tem pomagali ustvarjati našo prihodnost. Občinski Odbor SDS Kamnik Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja Ostal bom slovenski kmet! Da, prav ta stavek sem slišal te dni in sem se zamislil. Te besede so bile izrečene na srečanju mladih kmetov v Slovenj Gradcu. Kako pomembne so! Zavedati se moramo, da se je kultura slovenskega naroda ohranila ravno na podeželju, na vasi, od koder izvirajo znani ljudje, ki so prinašali tudi v mesto slovensko besedo, kulturo in omiko in ohranjali našo deželo tako, kot jo poznamo še danes. Marsikdo je lahko vesel, da je v Sloveniji še človek, ki se mu reče kmet, ki s svojimi žulji in znojem ohranja to deželo. Pa naj bo dovolj tega uvoda. Rad bi vam povedal, kar me teži kot kmeta in sedaj tudi kot občinskega svetnika. Zato sem dolžan povedati ljudem, kaj se dogaja s kmetijstvom v občini Kamnik, ki si je v 12. členu statuta zapisala: »Občina opravlja tudi zadeve, ki se nanašajo na pospeševanje razvoja kmetijstva in ohranjanje naravne krajine.« Teh besed sem se še posebej s svojimi kolegi svetniki zavedel letos ob sprejemanju občinskega proračuna. Nič niso pomagale naše pripombe pri sprejemanju osnutka, ne naši amandmaji. Pripravljala so trdo vztrajali pri svojem. Za kmetijstvo se je namenilo manj denarja kot lani in konec. Nič niso pomagale naše pisne pripombe. Predsednik odbora za kmetijstvo g. Tone Hočevar je podal najbolj oskubljen in okleščen predlog, ki bi zagotavljal minimalni razvoj te strateško pomembne panoge. Nič, župan s svojo službo je pri svojem predlogu trdno vztrajal. Po njegovih trditvah so za razvoj kmetijstva ravno tako pomembne ceste, vodovodi in kanalizacija preko vasi, saj se ve,do kam. Ja, do konca vasi, kjer so vikendi raznih veljakov. Ko je g. Hočevar videl, da se ne da nič storiti, da ga tisti, ki bi ga morali Vsaj nekoliko poslušati, niso poslušali, je izjavil, da odstopa s funkcije predsednika odbora za kmetijstvo, saj pravi, da si ne upa nositi bremena razvoja kmetijstva ravno v nasprotno stran, torej ne v napredek, ampak v nazadovanje. Res težko razumem, da je družba Velika planina vredna veliko več pozornosti v občinskem proračunu kot vse kmetijstvo naše, ne tako majhne občine in je ena od največjih požeruhov občinskega in s tem tudi našega denarja. Še bomo sami sebe spraševali: »Polje, kdo bo tebe ljubil?« Morda ti in jaz, ko sva si trdo rekla: »Ostal bom slovenski kmet«. Istočasno pa se sprašujem do kdaj?! Kako in zakaj!? Morda zato, ker sem trmast, ker sem zabit in zaostal, zato sem pač kmet ostal. Upam, da bo tudi nam posijalo sonce, sonce sreče in še kakšen tolar več za nas v občinskem proračunu. Še vedno v upanju na sonce, v srečo upajoč vaš kmet in občinski svetnik JOŽEROMŠAK Nedisciplinirana družba je mlin brez vode Po dolgem zimskem spanju se prebuja narava, ki s toplimi sončnimi žarki privablja iz podzemlja, skrivališč in stanovanj vsa živa bitja. Snežna odeja se je stopila in nam razkrila rane našega bivalnega okolja, ki jih je zakrivil človek. Kamor koli se ozremo, vidimo preveč raznih odpadkov, ki jih zaradi objestnosti ali malomarnosti odvržejo posamezniki. Odveč je naštevati vse predmete, ki so v živih mejah, v obcestnih jarkih na obrežju Bistrice in ob prometnih cestah. Česar pa niso onesnažili ljudje so to storili psi. Skoraj ni kandelabra, krtine ali cestnega robnika brez pasjega iztrebka. Kdor si bo bolj pozorno ogledal drog ulične svetilke, bo ugotovil, da jih je večina do višine 30 cm močno zarjavela, ker jih oblivajo psi z dvignjeno nogo. Kdor ne more verjeti temu sestavku, naj si na sprehodu ogleda obe strani podgorske ceste, stanovanjsko naselje Bakovnik, svet ob obvoznici itd. Vemo, da je v današnje življenje vpleteno nasilje nad človekom in naravo pa vendar bi moral biti nekdo (saj imamo oblast), ki bi rekel: »Dost nam je!« Tako si namreč kopljemo jamo, ker narava vrača udarce. Učinkovita oblast bi lahko nezakonite primere preprečila in kaznovala tiste, ki so za tako stanje odgovorni, zlasti onesnaževanje naravnega okolja z nekaterimi težko razgradljivimi predmeti, kot so pločevinke, tetrapak embalaže, vrečke čipsa in staniol. Dobro se ve, kdo so potrošniki Coca Cole, ledenih čajev in drugih pijač. Isti potrošniki jih tudi odvržejo v okolje. Ta pojav je razširjen po vsej Sloveniji, še posebej pa v vi-čjih, strnjenih naseljih in na to nihče uradno ne reagira. Vzročno zvezo s to problematiko pa imajo proizvajalci piva in drugi, ki polnijo razne pijače v pločevinke. Skoraj na vsakem metru, najdemo odvrženo pločevinko, ki je okolju neprijazna. Ta pojav onesnaževanja se je pričel pred dobrimi šestimi leti, v zadnjih treh letih pa še narašča. Vsi vemo, da to ni lepo in prav, pa smo do takih negativnih pojavov preveč pasivni. Deželo bomo posejali s cvetočo plastiko, pločevinkami in drugo nesnago, namesto, da bi uresničevali slogan »Moja dežela - čista in urejena.« Razmišljati in pisati o negativnih pojavih in nedisciplini v družbi ni kaj prida produktivno. Za rešitev tega Praznik občine Mengeš na rojstni dan Janeza Trdine Ob prvem praznovanju občanov Mengša Dan pred pričetkom prireditev v počastitev prvega praznika novoustanovljene občine Mengeš, 29. maja, je župan Mengša Janez Per v četrtek, 23. maja, sklical novinarsko konferenco. Zbranim je predstavil novo občino Mengeš, ki jo sestavljajo naselja Mengeš, Topole, Dobeno In Loka pri Mengšu. Občina Mengeš, v kateri živi 6500 prebivalcev, je zaokrožena enota, naslednica krajevne skupnosti Mengeš, ki je bila že prej celovita. Krajevna skupnost Mengeš je z ustanovitvijo nove občine Mengeš ukinjena. Župan občine Mengeš Janez Per in predsednik občinskega sveta Alojzij Janežič sta z veseljem predstavila bogat štirinajstdnevni program prireditev ob prvem praznovanju občine Mengeš. V Mengšu sta razviti industrija luč sveta 29. maja leta 1830. V in obrt. Prostrana mengeška polja so še pretežno v družbeni lasti. Trudijo se pospešiti turizem, zlasti na Dobenem in v Topolah. Speljali so prijetne sprehajalne poti, uredili športna igrišča, teniško halo, imajo bogato kulturno in športno življenje, glasbeno šolo, godbo. Letos jeseni bodo praznovali 200 let šolstva. Življenje jim greni zgoščen promet skozi mesto, razmere pa bo poslabšala še gradnja ceste od Šentjakoba do Vranskega. Župan Janez Per je pohvalil vsa društva v njihovi občini, ki so s posluhom pristopila k sodelovanju praznične obeležitve rojstnega dne pisatelja Janeza Trdine, ki je ugledal svojem rojstnem kraju je preživel otroška leta. Pred smrtjo je živel v Novem mestu, kjer je tudi pokopan. Mengeški svetniki so sprejeli sklep, da z občino Novo mesto sklenejo prijateljstvo in sodelovanje. Na slavnostni seji Občinskega sveta Občine Mengeš v sredo, 29. maja, bosta župana mestne občine Novo mesto Franci Koncilija in župan občine Mengeš Janez Per podpisala listino o prijateljstvu. Na tiskovni konferenci sta sodelovala tudi predsednik občinskega sveta Alojzij Janežič in vodja referata za družbene in društvene dejavnosti Rika Bin-ter. Opozorila sta zlasti na 29. maj, ko bodo na slavnostni seji sprejeli ugotovitveni sklep o ifeuiiiJiiiiinHn OBJAVLJA PROSTO DELOVNO MESTO KV STROJNIKA V BETONARNI Kandidati morajo poleg splošnih, zakonsko določenih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. IV. stopnja strokovne izobrazbe - elektrikar 2. eno leto delovnih izkušenj 3. starost do 35 let 4. poskusno delo 60 dni Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za določen čas In sicer 6 mesecev. Prijave z življenjepisom in dokazili o Izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi na naslov: SGP Graditelj, Kamnik, Maistrova ulica 7. Nepopolne vloge bomo zavrnili. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zbiranju prijav. prvem praznovanju občinskega praznika v novoustanovljeni občini Mengeš in v samostojni Sloveniji. V okviru praznovanja prvega občinskega praznika že od 24. maja v Mengšu potekajo kulturne in športne prireditve, predstavitve posameznih dejavnosti organizacij in zavodov - odprti dnevi osnovne šole, Leka, VVZ do športnih prireditev v čast rojaku in pisatelju Janezu Trdini. Na slavnostno zasedanje 29. maja bodo poleg mengeških svetnikov, županov in predstavnikov sosednjih občin Gorenjske in Novega mesta povabili tudi predsednike vseh kulturnih in športnih društev občine Mengeš, znane Mengšane in vse duhovnike, ki izvirajo iz Mengša, pa delujejo po drugi krajih. Na prireditvah ob občinskem prazniku bodo gostje iz Novega mesta sodelovali tudi v četrtek, 30. maja, ko se bodo otroci iz novomeškega vrtca pridružili veselemu živžavu ob 17. uri. V petek ob 16. uri se bodo občinski možje obeh občin pomerili v prijateljskih igrah. Občinskih priznanj letos v Mengšu zaradi časovne stiske ne bodo podelili. Pravilnik o občinskih priznanjih je svet sprejel, ni pa še uspel izdelati kriterijev. Na večer občinskega praznika se bodo na Trdinovem vrhu pri Novem mestu srečali mengeški in novomeški planinci. Vse od 24. maja do 8. junija bodo potekale številne prireditve, navajamo le nekatere. V soboto, 1. junija, bo ob 9. uri občinski turnir v balinanju, ob 15. uri pa kolesarska dirka na Dobeno. V nedeljo ob 9. uri bo občinski turnir v badmintonu, ob 10. uri pa akcija »Vsi na trim«. V ponedeljek bo ob 18. uri šahovski turnir, ob 20. uri bo osnovna šola Mengeš pripravila program Kdor vesele pesmi poje. V četrtek bo ob 20. uri koncert New swing kvarteta. Praznovanje bodo zaključili v soboto, 8. junija, z dopoldanskim odbojkarskim turnirjem v Mengšu in s prireditvijo Mengeš se predstavi v Kamniku. Na tej dveurni zaključni prireditvi, ki se bo pričela ob 10. uri na Glavnem trgu v Kamniku, bodo sodelovali mengeški godbeniki, ansambel Stopar, folklorna skupina Svoboda Mengeš, harmonikarice Zupan in Turistično društvo Mengeš. Meng-šani se na ta način želijo predstaviti svojim najbližjim sosedom -Kamničanom. S to prireditvijo pa se v Kamniku pričenja letošnja turistična sezona. Zbrane bo pozdravil tudi naš župan Tone Smolnikar. Dragi Kamničani! Mengšani vas vabijo na prireditve v Mengeš in na zaključno prireditev v Kamnik, kjer bo pestro in zabavno. Uredništvo Kamniškega občana čestita Mengšanom ob njihovem občinskem prazniku. VERA MEJAČ Leta 1945. (13) Po spominih zapisal Milan Windschnurer Začasna oblast se poslavlja? Kot v mnogih drugih drla-vah je tudi naša takratna začasna oblast razpisala volitve v krajevne (mestne) in okrajne narodnoosvobodilne odbore (KNOO / MNOO / in ONOO). Volitve so otekale 18. in 19. avgusta 1945. Razpis je temeljil na odloku o razpisu volitev v KNOO in ONOO, kije bil izdan med vojno 1. 3. 1944. Tega je podpisal ko-munističnov odeni Slovenski narodno osvobodilni svet (SNOS). Po njem je takratno slvoensko vodstvo določilo okroine volilne komisije, te pa potem okrajne in te krajevne volilne komisije. Slednje so nato imenovale volilne odbore, ki so nadzorovali potek volitev na samih voliščih. Po 9. členu SNOS-ovega odloka so smele postavljati volilne liste ali pa posamezne kandidate le tiste organizacije, ki so sodelovale v osvobodilnem giva-nju (kot glavne: KPJ, slovenski sokoli, Kocbekovi krščanski socialisti), medtem ko je posamezne kandidate smel predlagati vsak volilni upravičenec, vendar pod pogojem, da he svoj predlog vezal na eno izmed predloženih list. Tako je bilo motno na posamezni listi kandidirati tudi po več kandidatov, kot jih je bilo potrebno izvoliti (obkroliti). Po tem odloku se je volilo v posamezni KNOO posrednika in tajnika in 5 do 9 članov (v mestih 9-15 članov). V vsakem kraju z do 500 prebivalci so volili tudi po enega odposlanca v Okrajni NOO, na 500 do 1500prebivalcev 2 odposlanca itd. Bralce gotovo zanima, kakšna je bila pri nas organiziranost raznih političnih strank pred temi volitvami. Stranke v glavnem, zaradi še nedavne okupacije in seveda tudi zaradi še nedavne državljanske vojne, sploh niso več delovale. Edina, ki je na našem slovenskem (pa tudi jugoslovanskem) prostoru med vojno in takoj po njej razmeroma neokrnjeno delovala oz. se je njeno delovanje v tem času še celo okrepilo, je bila komunistična stranka. Še več, kolikor je bilo le mogoče, je ta vse od 9. maja naprej ovirala ustavitev ali obnovo kakršnekoli druge stranke. Vsak tak poizkus je začasna oblast takoj ožigosala kotpoizskus restavracije predvojnega izkoriščevalsko-kapitalistič-nega režima. Tudi posamezniki, ki so morda poizkušali kaj takega organizirati, so bili običajno javno ocrnjeni, označeni bodisi kot sovražniki delovnega ljudstva bodisi kot kulaki, kapitalisti oz. somišljeniki imperialistov bodisi kot medvojni somišljeniki okupatorja in podobno. Vse to so nemalokrat dopolnjevale razne fizične sankcije, odvzem državljanskih in s tem tudi političnih pravic, torej pravic biti voljen oz. smeti voliti. V tem smislu lahko presojamo tudi dobršen del v prejšnjih poglavjih opisanih sojenj in pobojev v prvih treh mesecih po koncu vojne. Tako je tudi mogoče ocenjevati ne nazadnje te omenjani uboj predvojnega lupana oz. še leta 1941 do vdora Nemcev takratnega podlupana g. Antona Str-garja. Pravno gledano, je bil Str-gar takoj po vojni pravzaprav zakoniti podtupan kamniške občine in bi, kot tak, ob odsotnosti zadnjega predvojnega lupana Novaka moral legalno voditi občino in to vse do prvih demokratičnih volitev. Teh namreč vse od decembra 1938 pa do avgusta 1945 ni bilo. Vsa morebitna opozicija komunistom, predvsem njen vodilni oz. najsposobnejši del, naj bi bila torej nekje do prve polovice avgusta leta 1945 skoraj zdesetkana (bodisi fizično likvidirana bodisi zaprta ali brez drlavljanskih pravic) oz. zaradi nasilja in napadalnosti ustrahovana. Če se je kljub vsemu pri kandidiranju članov KNOO prikradlo na te spiske kakšno ime, ki pri tedanji komunistični oblasti ni bilo zateleno, so ga običajno javno otigosali kot nevrednega tega imenovanja (največkrat kot sovralnika, nasprotnika delovnega ljudstva). To se je dogajalo predvsem na zborih volivcev, kjer so bili komunisti, kot posestniki oblasti, seveda kar se da glasni. Jasno, da so tudi javni mediji (tisk, radio - vsi izključno v oblastvenih rokah) odigrali pomembno vlogo. V Kamniku so bila predvolilna zborovanja najprej po posameznih četrtih oz. kvartih, kot so jih takrat imenovali, npr. na Grabnu, v mestu, v Novem trgu. Tam so potrjevali kandidate za MNOO, predvsem s svojega področja. 31. julija pa je bil v telovadnici šole (sedaj OS T. Brejca) osrednji mnolični zbor volivcev. Da bi bilo udeletencev čimveč, je bil obisk tudi organiziran (npr. ude-lelili so se ga vsi delavci tovarne Titan). Tako je bila udeletba velika in kar nekaj jih je moralo stati zunaj na deljo. Glavna govornika sta bila minister dr. Zoran Polič in pisatelj Tone Seliškar. Zaradi opisanih kandidacijskih postopkov je bilo seveda praktično nemogoča na edino volilno listo, pravzaprav listo OF (druge ni bilo nobene, niti liste pred vojno najmočnejše krščansko demokratske Slovenske ljudske stranke, ki je bila takrat prepovedana), spraviti nekoga, ki bi aktivno oz. javno nasprotoval KP. Zlasti je to veljalo za kandidata za predsednika in tajnika KNOO, ki sta bila po nepisanem pravilu skoraj povsod člana KP. Kljub vsemu, pa se je na marsikateri edini volilni listi (listi OF, saj ej bil takrat skoraj sleherni občan, prenekateri je tudi »prostovoljno moral" biti, član te organizacije) znašel kakšen v javnosti zelo spoštovan kandidat iz predvojnih sokolskih (torej politično sredinskih) vrst in predvsem na deteti tudi iz krščansko demokratsko opredeljenih vrst. Teh primerov je bilo več, zlasti tam, kjer primernih komunističnih kandidatov ni bilo dovolj. Tako se je marsikje zgodilo, da so bili v krajevne narodnoosvobodilne odbore izvoljeni pretelno neko-munisti (tudi v Kamniku). se nadaljuje Novice Rdečega križa Od 1. do 7. junija - teden solidarnosti Teden solidarnosti bo Območna organizacija RK Kamnik obeležila s številnimi akcijami in dejavnostmi. Priznanja krvodajalcem bo RK izročil v soboto, 1. junija, ob 10. uri v dvorani nad Kavarno v Kamniku. Priznanja bodo prejeli krvodajalci, ki so darovali kri 15, 20, 25, 30, 40, 50, 60-krat in večkrat, pa priznanj še niso prejeli. Prireditev bo združena s kulturnim programom. Priznanja ob 130-letnid RK - V okviru praznovanja 130-le-tnice RK bo hkrati s podelitvijo priznanj krvodajalcem podeljenih več priznanj sodelavcem in aktivistom RK za dolgoletno delo in podporo humanitarnemu poslanstvu. Publikacija Rdečega križa - V tednu solidarnosti bodo vsa gospodinjstva prejela posebno publikacijo z opisom dejavnosti RK in njegove vloge. Publikaciji bo priložena tudi posebna položnica za prostovoljne prispevke. Na ta način zbrana sredstva bo RK uporabljal za vse vrste humanitarne pomoči. Izredna krvodajalska akcija v Izoli -13. maja 1.1. se je izredne krvodajalske akcije v Izoli udeležilo 14. Kamničanov, poleg njih so v akciji sodelovali še krvodajalci iz Kranja, Kopra in Doberdoba. Vseh skupaj je bilo 50. Letovanje otrok na Debelem rtiču - Otroci iz kamniške občine bodo letovali na Debelem rtiču od 6. 8. do 16. 8., ne pa v juliju, kot je bilo prvotno določeno. Izobraževanje - Območna organizacija RK Kamnik je v mesecu aprilu v skladu s programom obrambe in zaščite organizirala 6 dopolnilnih tečajev ekip za prvo medicinsko pomoč. Tečajev se je udeležilo 16 ekip s 102 udeležencema. Vsi so sodelovali na generalni vaji in bili prisotni pri aktivnostih RK ob papeževem obisku. Tečaji za nego bolnikov na domu - V lastni organizaciji je Območna organizacija RK Kamnik pripravila dva tečaja, prvega v Zg. Tuhinju, ki se ga je udeležilo 10 tečajnikov, in drugega v Šmartnem, ki se ga je udeležilo 9 tečajnikov. STANE SIMŠIČ Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja, odmevi - Pisma, mnenja problema bi se morali zavzeti Zeleni in inšpekcijske službe. Polnilnice pločevink bi moraliobre-meniti z ekološkim prispevkom. Organizirati bi morali zbiranje in odkup pločevink in zanje iz ekološkega davka plačati tako ceno, da bi pločevinko pobral tudi »gospod«. V primeru učinkovitega nadzora pri prodaji in zbiranju praznih pločevink bi očistili naše okolje, si povrnili ekološko osveščenost in turizmu krepili dobro ime. A. KONDA Strpnost in nestrpnost na pohodih Sedmo leto sem podporni član PD Kamnik, pohodov pa sem se začela udeleževati šele v letošnjem letu. Zadnji pohod me je napeljal k sledečemu pisanju. Najprej naj pohvalim vodiča g. Simšiča in g. Mar-kuša, ki z občutkom odgovornosti s potrpežljivostjo, pa tudi s humorjem vsekakor dobro delujeta na skupino. Tudi name sta naredila tak vtis, kar pa ne morem trditi za ostala dva vodiča. Namenoma ju ne bom imenovala, nad njunim ravnanjem pa sem razočarana. Ko smo po prijetni, umirjeni hoji prispeli na vrh Tošč, smo se po krajšem postanku odpravili nazaj. Manjša skupina (8 -10 pohodnikov) se je odpravila v drugo smer, na Govejek, kar je naju z znanko pritegnilo, da sva se tudi sami na hitro odločili, da se tej skupini pridruživa še posebej, ker sta bila poleg tudi dva vodiča. To je tudi takoj opazil eden od vodičev in naju opozoril, da ta smer zahteva dobro kondicijo. Pripomba naju je presenetila, posebno še, ker sva bili na zimskem pohodu na Snežnik, pa sva naporen pohod brez problemov zmogli. Nisva se ozirali na njegove besede in nadaljevali pot. Kmalu pa seje začela dirka in sva prav kmalu zaostali. Sicer pot ni bila naporna, bila je zelo lepa, vendar časa za uživanje ni bilo, če nisva želeli zaradi lastne neizkušenosti in nepoznavanja terena izgubiti skupine. Srečevali sva pohodnike iz obratne smeri in se po tem orientirali, da sva na pravi poti. Ti so nama povedali, da skupina pred nama zelo hiti, kot bi nesli telegram. Že med potjo sva se spraševali, kakšni pohodniki oz. planinci so to, saj ob divjanju ni možno občudovati prelepe narave. Ko se na razpotju nisva vedeli odločiti, katera pot vodi v dom na Govejku, so naju dohiteli še trije zaostali pohodniki (dve ženski in en moški). Skupno smo našli pot do doma. Tam pa smo doživeli hladen sprejem skupine z vodičema. Sama sem jim brez slabe volje povedala, kaj so rekli pohodniki ki smo jih srečali. Zamolčala sem, da so me razočarali, posebno vodiča. Ob tem me je zelo presenetila reakcija enega od vodičev in njegove sosede (ki je ne poznam osebno), da se stalno pritožujem in kompliciram itd. Utihnila sem, razočarana nad odnosom vodiča, tudi pohodnice. Kasneje, ko smo kar nekaj časa čakali na glavnino, ki se je vračala proti Sv. Katarini, je bilo kar nekajkrat slišati, da bi bilo zelo primerno in prav, da bi prav vsi pohodniki opravili ta pohod na Govejek. Taki izjemni skupini v negativnem smislu se z znanko ne bova nikoli več pridružili, saj sva mnenja, sedaj še bolj, da ni dobro, da se skupina sploh deli, posebno z vidika varnosti in odgovornosti vseh vodičev. Ob tem in z ozirom na vse neljube dogodke mi ni razumljiva nestrpnost med pohodniki. Pričakovala sem soiidarnost, posebno še od obeh vodičev. Planinski pozdrav! D.R. Hitra pomoč je pomoč Pred nedavnim mi je pri avtomobilu ponaga-jala elektrika. Sam si nisem znal nič pomagati. Telefonično sem moje težave zaupal lastniku av-toelektričarskega servisa gospodu Ivanu Cvirnu iz Podgorja. Nič ni »jamral«, kako ne more takoj pomagati. Samo vprašal me je, kje stanujem in rekel: »Čez pol ure bom tam«. In je res bil. Odpravil je napako in povedal, da je potrebno večje popravilo in da naj avto drugi dan pripeljem na popravilo v delavnico. To sem tudi storil. Gospod Cvirn pa mi je še ljubeznivo ponudil, da me s svojim avtom zapelje domov, da se mi ne bo treba vračati s kolesom, ki sem ga za ta slučaj naložil v avto. Za to gesto dobre volje in uslužnosti sem se mu zahvalil, da pa mu ne bi jemal časa, potrebnega za njegovo delo, sem se vseeno domov zapeljal, kar s kolesom. Moj avto pa je bil še isti dan in v dogovorjenem času popravljen. Avtoelektričarski servis gospoda Ivana Cvirna v Podgorju naj bo uslužnostnim obrtnikom za vzgled. Pomoč je največ vredna, če je hitra, kadar jo potrebuješ. MIHA KOZOLE Tomaž Humar spet doma -preplezana SZ stena Ama Dablama V četrtek, 16. maja, se je vrnil domov Tomaž Humar, član slovenske »žepne« odprave na Ama Dablam. V njej so bili samo trije člani: Vanja FURLAN (30 let) iz Novega mesta, Tomaž HUMAR (27 let) iz Kamnika in Zvonko POŽGAJ (27 let) iz Ljubljane. Spremstvu zdravnika so se morali zaradi pomanjkanja denarja odpovedati - na srečo je vse potekalo brez poškodb. Ostala dva člana in oprema prideta domov šele konec maja. Tomažu Humarju in Vanji Fur-lanu je uspelo kot prvima na svetu preplezati grozljivo SZ steno Ama Dablama (6828 m) v direktni smeri, ki se je dolga leta uspešno upirala takšnim naskokom, saj jo je poskusilo preplezati že 14 Tomaž Humar po vrnitvi iz Himalaje 19. maja 1996 odprav z različnih krajev sveta. Po mnenju gospe Elizabeth Hawley, ki v Katmanduju že več kot 25 let zbira vse podatke o alpinističnem dogajanju v Himalaji in ima tako nedvomno najboljši pregled tudi nad rezultati, je uspeh slovenskih alpinistov na Ama Dablamu nedvomno eden največjih dosežkov letošnje sezone v Himalaji. V Nepal so odpotovali 29. marca. V Katmanduju so porabili le tri dni za urejanje formalnosti. Do Lukle so leteli z letalom in nato šli peš do Namče Bazarja, kjer so morali počakati dva dni na jake, ki so jim nesli 25 tovorov do baznega tabora. Tega so postavili ob ledeniškem jezeru pod severozahodno steno Ama Dablama 4688 m visoko šele 11. aprila. 13. aprila so šli na aklimatizacijsko turo na Imdža Tse (6150 m), ki je trajala tri dni. Nato se je začelo kvariti vreme, tako da so morali počakati nekaj dni. { Prvi poskus 21. aprila sta Furlan in Humar prvič vstopila. Prvi dan sta uspela priplezati na serak (5.700 m). Nadaljevanje je postalo zaradi izredno slabih razmer praktično nemogoče. Tri dni sta čakala na izboljšanje vremena. Snežilo je, pihal je tako močan veter, da je nosilo sneg in koščke ledu navzgor, prožili so se plazovi. In tudi del seraka, nad katerim sta imela šotor, se je podrl. Kljub temu sta poskusila plezati naprej in tako sta prišla približno 5850 m visoko, vendar so bile razmere take, da jima ni preostalo drugega, kot da sta se obrnila. Vračanje je bilo prava pustolovščina, saj se je serak počasi podiral, zato so ju sem in tja zadevali kosci padajočega ledu, ki pa ju na srečo niso huje poškodovali. Med vračanjem sta se spuščala po vrvi in pobrala vso opremo. 25. aprila ponoči sta bila spet v baznem taboru. Drugi poskus - uspeh V naslednji dveh dneh so zašili šotor, posušili in popravili opremo, jo spet pripravili in čakali na izboljšanje. To je prišlo postopoma. 30. aprila ob 6.00 uri zjutraj sta ponovno krenila v steno. Vsak je imel nahrbtnik težak več kot 30 kg. Spodnji del naklonine okoli 50 sta presolirala, nato sta varovala samo nekatere razte-žaje. Pri tem sta plezala bolj levo kot v prvem poskusu, kar se je izkazalo kot izjemna sreča, saj se je, ko sta bila že nekaj raztežajev nad krajno počjo, pripeta na ledne kline, podrl del seraka, ki bi ju povsem pokopal pod seboj, če bi plezala tam, kjer sta pred nekaj dnevi. Nekaj raztežajev nad serakom sta nato postavila šotor in nekako prespala samo del noči, saj sta naslednji dan začela plezati že okoli 3. ure zjutraj. Ta dan je bil najhujši. Strmina je bila med 80° in 90 in to v skali in ledu. Občasno sta vlekla nahrbtnike za seboj. Plezanje je bilo na meji padca. In Vanja je enkrat tudi padel, ker se Po planinskih poteh Člani Planinske sekcije Komenda smo bili aktivni tudi v aprilu in maju. V soboto, 20.4.1996, se je 10 mladih članov naše sekcije pod vodstvom dveh mentoric podalo na tradicionalni pohod RAŠICA '96. Proti vasi Rašica smo krenili s savskega mostu. Ker smo še mladi, smo jo do koče ubrali kar po mladinski poti čez Reber. Po dveh urah hoje smo bili pri kontrolni točki pod stolpom na Rašici. Letošnja pot je bila nekoliko spremenjena, zato smo se obrnili proti Dobenu, kjer nam je prijazen planinec pokazal prijetno gozdno pot do našega cilja - do lovske koče v Mengšu. Tam smo potrdili naš pohod in čakala nas je še pot do mengeške avtobusne postaje. Ob poldvanajstih smo se vsi zadovoljni že peljali proti domu. Naš sklep: drugo leto gremo spet! Naslednji dan, v nedeljo so se nam pridružili še ostali člani in z avtobusom smo se odpeljali v Zasavje. Tokrat smo si zadali cilj, da prehodimo grebensko pot VELIKO KOZJE -SV. LOVRENC - LISCA. Naš pohod se je začel v Zidanem Mostu. Po nezahtevni poti smo hitro prišlo do Gašperjeve koče pod Velikim Kozjem, kjer smo se okrepčali s čajem. Pot se je počasi vzpenjala in kmalu smo bili na prvem vrhu. Postali smo tudi na Sv. Lovrencu, od tu pa smo šli do cilja - do Lisce. To smo že od daleč zagledali. Sonce nas je močno grelo v hrbet in zadnji hrib nam je vzel kar precej moči. Na Lisci (947m) so nas vsi čudno gledali, saj smo bili med redkimi izjemami, ki se do Tončkovega doma nismo pripeljali. Vendar pa nas je tu že čakal naš avtobus. Za zaključek prvomajskih počitnic smo obiskali še 1654 m visoki VIRNIKOV GRINTOVEC. Na nedeljskem zbornem mestu smo se porazdelili po osebnih a vtomobilih in se odpeljali proti Zgornjemu Jezerskemu. Od Kazine mimo cerkve Sv. Ožbolta, nekdanje Murnove domačije in do Virnikove planine smo potrebovali uro hoje po gozdni poti. Na vrh smo šli v dveh skupinah, nekaj se nas je odločilo za mejni greben. To smo bili tisti, ki namera varno poleti na M t. Blanc. Ostali so za nami prišli nekoliko pozneje. Vsi skupaj smo uživali v razgledu na vasi onkraj meje, na Obirsko in okoliške vrhove. Na poti v dolino nas je spremljalo sonce, čeprav so se za nami že nabirali oblaki. Zadovoljni, ker smo izkoristili lepo nedeljsko dopoldne za potepanje po hribih, smo se vračali proti domu. Vsi že nestrpni čakamo na naslednji izlet. TARA mu je odtrgal oprimek. Pri tem se mu je ob granitu vrv tako ob-drgnila, da je pravi čudež, da se ni pretrgala. Stojišča so bila večinoma viseča. Noč v steni sta preživela viseč, pribita na kline. Naslednji dan se jima je zgodila še ena nesreča. Izgubila sta večino tehnične opreme (svedrovcev, klinov), kar bi bilo lahko usodno. Sledila je prečnica in nato razočaranje. Iz doline se je videlo pobočje nad prečnico strmo samo okoli 45 , v resnici je pa imelo več kot 70°, tudi 80°, poprhana skala, trd led. Naslednji bivak je bil sedeč, na polički skopani v led. Ponoči jima je padla dol šotorska palica, ki se je na srečo zaustavila za lusko 20 metrov nižje. Četrti dan je šlo zelo počasi. V senci je bil povsem nepredelan, luknjast sneg, prava sipa. Skala je bila navpična in je zahtevala tehnično plezanje. Nadaljevanje je bilo spet v trdem ledu naklonine okoli 80°. Zato pa je bil bivak primeren: široka polica pod serakom, kjer sta lahko spet postavila šotor in se kolikor toliko spočila in naspala. Tega dne je tudi prenehala delovati radijska zveza z bazo. Naslednji dan je bilo nadaljevanje orientacijsko malo nejasno, vendar sta našla prehode na greben in po njem na glavni vrh, kamor sta priplezala ob 16.45. Na njem sta ostala dobro uro. Sestopila sta po JZ grebenu dobrih 300 m do ledenika, kjer sta spet bivakirala. Noč je bila vetrovna in zelo mrzla in tudi vreme se je začelo spet slabšati. S sestopom sta nadaljevala dopoldne, tako da sta bila šele ob 19.00 na prostoru tabora I v smeri JZ greben. Tam je stalo nekaj šotorov odprav, ki so poskušale priti na vrh (vendar nobena ni bila uspešna) in v enem od njih sta bila dva Američana. Sestop sta nadaljevala že v temi in megli in po daljšem iskanju prišla v dolino. Na ravnici sta še enkrat bivakirala in naslednji dan prišla nazaj v bazni tabor. Dosežek Preplezanje te stene je izjemen dosežek v svetovnem merilu. S tem se je do sedaj uradno spoprijelo 7 odprav, neuradno pa 14. V direktni smeri je do letos ni uspelo preplezati še nikomur, edino Japonci so leta 1980 v klasičnem slogu preplezali ozebnik med SZ steno in SZ grebenom in nato zgornji del stene. Glede na objektivne nevarnosti in konfiguracijo stene jo je verjetno zelo težko ali celo nemogoče preplezati v klasičnem himalajskem stilu (to je s postavljanjem fiksnih vmesnih taborov, pritrjenih vrvi in vračanjem v bazo) in je stena v bistvu morala počakati na novo dobo hima-laizma - plezanje v alpskem stilu. Ama Dablam je na področju, kamor so obrnjene oči celotnega alpinističnega sveta: Mount Eve-rest, Lhotse in drugi. Samo na Sa-garmato (Mount Everest) je letos spomladi namenjenih z nepalske strani 11 odprav in Ama Dablam je gora, ki jo srečajo in občudujejo vsi, ki se podajajo na najvišjo goro sveta ali pa samo do baznega tabora. Zato je ta uspeh toliko bolj pomemben in odmeven. Tudi sama smer, visoka 1950 m, ocenjena s V, A2-A3, 60°-90° (70°), je spoštovanja vredna že sama na sebi, čeprav ne poteka v ekstremnih nadmorskih višinah: začne se 70 m višje kot je visok Mont Blanc in konča 6828 m nad morjem. Preplezanje take smeri zahteva vrhunsko telesno, psihično in tehnično pripravljenost. Smer sta prva plezalca poimenovala po Stanetu Belaku - Šraufu, ki je ob koncu lanskega leta izginil na območju.Vršiča. Tomaž Tomaž Humar je 27 let star kamniški alpinist, član kamniškega alpinističnega odseka. Kljub temu, da je že nekaj časa brezposeln in se težko prebija skozi življenje, je optimist. V družini so štirje: poleg njega še žena Sergeja in dva otroka - 4 leta stara Urška in Tomaž, ki se je rodil letos 26. aprila, prav v času, ko se je bil očka vrnil s prvega poskusa v SZ steni Ama Dablama. Zato je Tomaž tudi prišel domov takoj, ko je mogel. Z alpinizmom se je začel ukvarjati jeseni leta 1987, ko se je vpisal v alpinistično šolo v Kamniku, ki sta jo takrat vodila France Malešič in Boris Štupar. Leta 1990 je bil sprejet med alpiniste. V svoji alpinistični karieri je preplezal veliko ekstremno težkih smeri tako v domačih, Kamniških Alpah, kakor tudi v Julijcih in Paklenici, precej tudi pozimi. Veliko smeri je preplezal tudi v solo vzponih. Na Ama Dablam se je odpra^, vljal že prej, vendar do odprave m prišlo. Zato se je prijavil za lansko odpravo na Anapurno, kjer je nameraval skupaj s soplezalcem iz AO Impol preplezati novo smer, vendar je soplezalec zbolel, tako da je Tomaž nato sam splezal tudi na vrh po normalni smeri. Za letošnjo jesen je izbran tudi v odpravo na Api, Nampo in Bo-baje v zahodnem Nepalu, ki jo organizira Komisija za alpinizem PZS. V prihodnjem letu pa ob 60. obletnici ustanovitve kamniškega alpinističnega odseka načrtuje samostojno odpravo kamniških alpinistov. Cilj še ni določen, bo pa to verjetno kak zahteven šest ali sedem tisočak v Himalaji. Alpinizem mu ogromno pomeni in to pravi, klasični alpinizem, čeprav se jc veliko ukvarjal tudi s športnim plezanjem. Kljub velikim uspehom je ostal preprost, pošten, do vseh odprt človek. Finance Celotna odprava je stala dobrih 30.000 DEM, ki so jih morali člani odprave zbrati sami. Pri tem jim je sicer pomagala tudi KOTG in PZS, vendar ta še za osrednjo slovensko odpravo, ki se je namenila smučati z vrha Mount Everesta, ni imela dovolj sredstev. Slabo vreme je preprečilo izpeljati ta podvig do konca. Tako je bilo potrebno zbrati denar, kakor je kdo vedel in znal na vseh mogočih koncih. Pri tem je Tomažu posebej pomagal njegov generalni sponzor, SERVIS DE-BEVC iz Mengša, ki je prispeval 2.000 DEM. Vsi ostali so dali manj, vendar se tudi njim Tomaž najlepše zahvaljuje, saj je tako njegov uspeh tudi uspeh vseh tistih, ki so ga podprli. V istem času kot odprava na Ama Dablam je bila tam tudi 17-članska črnogorska odprava, ki je poskusila po normalni smeri čez Zahodno globel priplezati na glavni vrh Everesta, a so obrnili pod Hillaryjevo stopnjo, samo dobrih 50 višinskih metrov pod glavnim vrhom, potem ko so že prišli na južni vrh (8760 m). Tej odpravi je v Črni gori, za katero so veljale sankcije in za katero imajo naši ljudje marsikatero pikro pripombo, uspelo zbrati kar 600.000 DEM! Večino tega je sicer prispevala država, ki se očitno precej bolj kot naša zaveda pomembnosti in odmevnosti takšnih akcij, vendar so tudi njihova »obubožana« podjetja prispevala velik delež. V naslednjih številkah Kamniškega občana lahko pričakujemo Tomaževo podrobnejšo pripoved o njegovem izjemnem dejanju. BOJČ Bazni tabor 4688 m - severozahodna stena Ama Dablama z vrisano prvenstveno smerjo (s trikotniki in številkami od 1 do S so označena mesta bivakov. Poslovni prostor -trgovina in pisarna, 42 m2, z opremo, dve telefonski liniji, alarm, oddam v poslovno-tr-govskem centru Pe-rovo. Tel.: (061) 59-733. Kamniški alpinisti vzaledenelih slapovih (II.) Prejšnjič smo pogledali slapove, po katerih smo plezali v Logarski dolini. Ta dolina je res pravi raj za plezanje. Nič manj lepa je tudi dolina, ki se pod vznožje Kamniških Alp vije od zahoda - to je Jezersko. TU je bil preplezan slap Čedca, ki je najtežji v Sloveniji. Razdeljen na več slapov: na centralni ali glavni slap, ki je najtežji (7-) in še nima ponovitve (torej je bil preplezan samo enkrat); in na desne krake. Dva desna kraka smo Kamničani preplezali prvenstveno, enega pa ponovili. Skrajni desni krak smo plezali Tomaž Humar - Damjan Kočar in Klemen Mali - Luke Evans. Temu slapu smo dali ime Solza za Pubija (spominska smer za Janka Plevela), ocenjen pa je s šesto stopnjo. Tomaž H. in Damjan K. sta se še enkrat vrnila v dolino. Ponovila sta Desni krak, 6/6+ in še nekaj metrov v levo preplezala prvenstveni slap z imenom Zavesa 6. Na Jezerskem je plezal tudi Marko Pre-zelj. S soplezalcem Andrejem Š. je preplezal Ledinski slap, ki velja že za zelo dobro zimsko turo. Pa pojdimo še malo v domači konec, v Kamniško Bistrico. Dolina ima kar nekaj slapov, ki so zanimivi za plezalce. Veliko slapov je kot prvi splezal Janko Plevel, ki je bil takrat res pravi mojster lednega plezanja pri nas. Vsi slapovi so iz doline odmaknjeni največ uro do dve počasne hoje. Zelo lep slap zamrzne v Repo-vem kotu, ki je dobil ime čisto preprosto po dolini, ki pa se vije navzgor proti Srebrnemu sedlu. Slap so splezali: Matej Mošnik in Aleš Holc, Tomaž Humar (slap je tudi soli-ral) in Klemen Mali. Zelo zanimiv (kratek in jedrnat) je slap nad Žagano potjo. Tu je izgubil življenje naš zelo dober alpinist Danilo Golob. Slap so preplezali: Klemen Mali in Tomaž Humar sta slap solirala gor in dol, Mošnik Matej pa je slap preplezal s prijateljem. Ob cesti v Kamniško Bistrico, kakšen kilometer od Dedkovega pruga naprej, se na levi strani ob reki naredi zelo majhen slap z imenom Kobilica. Tega je preplezalo kar nekaj plezalcev. Bolj zanimivo področje pa je začel odkrivati Tomaž Humar in sicer v Konjski dolini, kjer je preplezal prvenstveni slap z imenom Bukov Slap. Malo manj znano področje pod Kamniškim vrhom sta odkrivala tudi Primož Brišnik in Bojan Pollak. Primož in Bojč, sta preplezala kar en prvenstveni ledeni slap. Tako, Kamniške Alpe smo preleteli, naslednjič pa si bomo pogledali katere ledene slapove smo preplezali v Julijskih Alpah. (nadaljevanje prihodnjič) KLEMEN MALI Damjan Kočar v slapu SULICA S/6 (loto: Tomaž Humar J V Kamniku nudimo po ugodni ceni nakup različnih stanovanj in poslovnih prostorov za mirno dejavnost. Vseljivo 15. 11. 1996. SKG, d. d. Kamnik, tel.: 811-067. VLOŽITE CERTIFIKAT! Nagrade: kavni mlinček, likalnik, radio kasetofon Philips, možnost kredita. Tel: (062) 836-904. Triatlonec Miro Kregar uspešen v Novi Zelandiji Kamniški triatlonec Miro Kregar se je marca letos udeležil svetovne triatlonske tekme v Auck-landu v Novi Zelandiji za uvrstitev na tekmovanje Ironman na Havajih, ki bo na sporedu v oktobru. Kljub hudi preizkušnji, tekmovalci so morali preplavati 3,8 km, prekolesariti 180 km in preteči 42,2 km, ter slabšim pogojem za trening v zimskem času, je Miru uspelo doseči zastavljeni cilj. S časom 9:54:18, toliko je potreboval za vse tri panoge, si je priboril vstopnico na Havaje. V skupni razvrstitvi je med 675 jeklenimi možmi in 50 jeklenimi ženskami zasedel 35. mesto, v svoji starostni kategoriji (od 30 do 40 let) pa 9. mesto. Od slovenskih predstavnikov se je tekmovanja udeležil še Igor Kogoj, ki je v skupni razvrstitvi zasedel 12. mesto, v svoji kategoriji pa celo zmagal. Sicer pa je bilo največ tekmovalcev iz Nove Zelandije, Japonske in Nemčije, veliko pa jih je prišlo tudi iz Južne Amerike in Evrope. Čeprav ga je pred odhodom v Novo Zelandijo skrbel predvsem kolesarski del triatlona, zaradi snega v zimskem času so bili treningi kolesarjenja precej omejeni, se je na tekmi dobro znašel prav v vseh disciplinah. Na prizorišču tekmovanja je zadnjo noč divjala prava nevihta, ki je lomila drevje in močno razburkala morje, v katerem so kasneje tekmovalci premagovali prvi del preizkušnje. Voda je imela zato zjutraj komaj 21 stopinj, zaradi česar so morali tekmovalci plavati v neoprenskih oblekah. Za 3,8 km plavanja je Miro potreboval 57 minut. Kolesarska preizkušnja je bila precej zahtevna, tudi zaradi 1500 m višinske razlike. Dodatno je tekmovalce 'ponekod ovirala zaradi nočnega deževja mokra cesta. Marsikateri triatlonec je bil deležen tudi kakšnega padca. Miru se to na srečo ni pripetilo in v cilj je pripeljal s časom 5 ur in 35 minut. Po končanih dveh preizkušnjah so morali tekmovalci zbrati Miro Kregar Občinsko prvenstvo v šolski odbojki Po dolgem času je osnovnošolsko občinsko prvenstvo v odbojki zopet organiziral Odbojkarski klub Kamnik. TUdi v letošnji sezoni smo se odločili za dvokrožno ligo, tako da o zmagovalcu ni odločala le ena tekma, ampak je zares zmagal najboljši. V obeh kategorijah je zmagala OŠ Marije Vere. Obe ekipi sta prvenstvo končali brez poraza in bosta tako zastopali Kamnik v nadaljevanju tekmovanja, ki pa ga bo organizirala Športna zveza občine Kamnik. Tekme so potekale v prijetnih vzdušjih, na slabšem pa je bila mogoče le OŠ Komenda Moste, kije morala zaradi premajhne dvorane biti gost OK Kamnik. Kot smo že povedali, so pri fantih zmagali učenci OŠ Marije Vere, ki so le na začetku igrali slabo, nato pa so zlahka opravili z ostalimi. Pri dekletih pa so še bolj prevladovale igralke OS Marije Vere, ki so jim bile še najtežje nasprotnice učenke OŠ Toma Brejca. Pri fantih je bil vrstni red naslednji: 1. OŠ Marije Vere, 2. OŠ Komenda-Moste, 3. OŠ Frana Albrehta, 4. OŠ Toma Brejca in peti OŠ Stranje. Pri dekletih pa je bil vrstni red naslednji: 1. OŠ Marije Vere, 2. OŠ Komenda-Moste, 3. OŠ Toma Brejca, 4. OŠ Stranje in 5. OŠ Frana Albrehta. Organizatorji so na koncu razglasili še najboljše igralce in igralke. Fantje: Bruno Brun, Rok Jeglič, Aljoša Jemec, Grega Kosirnik, Kemal Ličina in Davor Golob. Dekleta: Petra Holc, Brigita Berlec, Marija Kavčič, Polona Vrtačnik, Urša Vavpetič in Alenka Farazin. Povejmo še, da sta trenerja zmagovalnih ekip Drago Bičanič in Matevž Stanovnik. Cico 1. Pred redno letno skupščino Športne zveze Zadnja seja predsedstva Športne zveze Kamnik 14. maja je bila namenjena pripravam na letno skupščino Športne-zveze, ki bo sklicana 27. maja. Pomembno vprašanje za Športno zvezo predstavlja vzdrfevanje športnih objektov in delo pristojnega odbora, ki zaradi neaktivnosti posameznih članov le dobro leto ne deluje. Skupščini bodo zaradi tega na predlog predsedstva predlagali konkretne kadrovske spremembe. Vodstvo Športne zveze nima ustreznih predlogov, zato to izredno pomembno področje zaostaja. Poseben problem je obnova atletske steze na nogometnem igrišču. Strokovna slulba bo pripravila potrebne predloge, ki bi jih bilo mogoče uresničiti v daljšem časovnem obdobju. Trenutno razpololljiva finančna sredstva ne dajejo molnosti takojšnjega reševanja. Skupščini Športne zveze bo predlolen finančni načrt za leto 1996. Po do sedaj zbranih podatkih bo imela športna zveza za vse dejavnosti na voljo 39 milijonov sit, od tega naj bi jih občinski proračun zagotavljal 30 mio, 9 mio pa bi bila lastna sredstva. Po tem izračunu je v finančnem načrtu predviden porast za 6% v primerjavi z lanskim letom. To dejansko pomeni, da bo realna vrednost finančnih sredstev v tem letu manjša od sredstev preteklega leta. Za dejavnost društev in klubov, članic Športne zveze, bo od teh sredstev namenjenih 15,5 mio, kar je po oceni predsedstva odločno premalo, saj to predstavlja le dobrih 20% dejanskih potreb. Športna zveza oziroma njeno predsedstvo je predlog delitve finančnih sredstev oblikovalo na podlagi kriterijev, ki so v veljavi. Vsako odstopanje od tega načela bi porušilo dosedanji način izračunavanja upravičenih sredstev. Skupščina Športne zveze Kamnik bo razpravljala in odločala še o celi vrsti drugih pomembnih vprašanj. Med ostalim je predsedstvo oblikovalo predlog članarine društev, ki bi znašala 12.000 sit letno. Vsaka članica Športne zveze si bo s tem prispevkom oziroma članarino zagotavljala pravico sodelovanja pri odločanju, vključno s pravico finančnih sredstev, ki jih ima Športna zveza. Poleg tega obstaja predlog, da bi Športna zveza pričela izdajati lastno glasilo, ki bi izhajalo vsak mesec. Vse članice Športne zveze bi to glasilo prejemale brezplačno. V njem bodo članice objavljale športne novice in pomembne uspehe, ki zanimajo tudi širšo športno javnost. Skupščina bo razpravljala in odločala o spremembah in dopolnitvah statuta Zveze zaradi uskladitve z Zakonom o društvu. 'Letna skupščina Športne zveze bo tudiprilotnost za razpravljanje tudi o drugih vprašanjih, povezanih s športnim livljenjem v kamniški občini. Dnevni red je dokaj obselen in zanimiv. STANE SIMŠIČ moči še za tek. Prvih 15 km so ceste vodile po ravnini, naslednjih 13 po klancih, nato pa ponovno po ravnini ob morju. Ta del je Miro opravil v 3 urah in 13 minutah. V nekaj manj kot desetih urah je Miro popil 15 litrov energetskih napitkov, na koncu pa je tehtnica pokazala 4 kg manj telesne teže kot na začetku, vendar pa jih je že v naslednjih dneh nadomestil. Uspeh, ki ga je Miro Kregar dosegel v Novi Zelandiji, pa mu je hkrati naložil novo »delo«. Poleg ostalih tekmovanj, ki se jih bo v letošnji sezoni še udeležil, je glavni cilj gotovo nastop na Ironman triatlonu na Havajih. Priprave na to največjo triatlonsko preizkušnjo, ki bo sicer šele v oktobru, že potekajo. Pot v Novo Zelandijo in tudi udeležbo na ostalih tekmovanjih Miru omogočajo generalni sponzor Telekom Slovenije ter AFP Adidas in VTZ. NATAŠA JAZBINŠEK Tek, gorski tek, kolesarstvo, MTB V čem je skrivnost uspeha? Odvečni strah Po nesrečnem porazu Kamni-čanov v Ljubljani z Ilirijo je bilo pričakovati začetek vsakoletne črne pomladanske serije. Toda strah je bil neutemeljen. Z odličnima igrama in zmagama proti vedno neugodnemu Ihanu (4:0) in prvouvrščeni ekipi Belinke, v gosteh, z izidom 6:2, Kamničani držijo dobro pozicijo pod vrhom razpredelnice. Zasluge pripadajo mnogim, največ pa drugi pomladi »Smajca« Bekriča in strelskemu razpoloženju Staneta Novaka. Stari in mladi Predsednik NK Kamnik Mila-din Lalovič je najavil novo usmeritev: podporo mladim igralcem pri vključitvi v člansko ekipo. Takoj, ko so dolgoletni prvokate-gorniki zaslutili nevarnost, so vključili vse motorje in prišli so dobri rezultati. Bodo vzdržali? Andrejev sejem Mladinska vrsta, varovanci trenerja Andreja Vavpetiča, je na igrišču in ob njem najglasnejša in najživahnejša klubska skupina. Razstavo igralskih sposobnosti pa so pripravili na tekmi z vrstniki iz Ihana. Vsakemu so podarili svoj zadetek. 11:0. Ni bilo sejemskega popusta. Kraljestvo za - golmana .... je vzdih skrbnikov ekipe starejših dečkov. Jure Grilje je zadnja izdaja (dobrih) kamniških vratarjev. Za njim ni nikogar. NK Kamnik vabi fante, ki bi želeli obleči dres s številko 1, da se oglasijo popoldan na stadionu v Mekinjah. Obeti: lepo igrišče, dres Bundeslige in - napadalci Olimpije! Kdo se bo meril z Mestno godbo Kamnik? Že dolgo iščejo partnerje, ki bi se z njimi pomerili v pravi nogometni tekmi zabavnega značaja. O zabavi in okrepčilih ne gre dvomiti. Ponudbe pod: pričnemo z Be, potem pa - kar ujamemo. M. M. Sto mokrih tekačev v Mekinjah Kljub slabemu deževnemu vremenu je na tradicionalnem Mekinjskem krosu ob dnevu boja proti okupatorju teklo približno 100 tekačev. Najbolj množično so bile zastopane najmlajše kategorije. Mladi tekači so se zagrizeno podali na 500 m, 1 ali 2 km dolgo progo. Ženske so pretekle 5 km dolg krog, moški pa so ta krog pretekli dvakrat, kar je tudi za gledalce bolj zanimivo. Mladi so tudi na podelitvi priznanj najhitrejšim napravili posebno vzdušje. Kar odmevalo je po telovadnici TVD Partizan, ko so najhitrejši stopali po priznanja. Tako so vsi pozabili na deževne kaplje, ki so hladile razgreta telesa in na morebiten padec na razmočeni, spolzki progi. Velika večina mladih pa si verjetno želi biti vsaj tako hitra, kot sta bila tokrat Anica Živko in Ivan Urh. Rezultati: letnik 83-81, dečki: 1. Smolnikar (Mekinje), 2. Zore (Godič), 3. Kladnik (Crna), deklice: 1. Verovšek (Godič), 2. Hribar (Mengeš), 3. Slapnik (Godič), letnik 84-86, dečki: 1. Borovnik (Preserje), 2. Jerše, 3. Zobavnik (oba Stranje), deklice: 1. Klemen (Mekinje), 2. Veršnik, 3. Vuk (Mekinje). Med najmlajšimi so zmagali še Urška Mlakar (Mekinje), Vesna Poljanšek (Tuhinj), Gašper Ja-šovec (Zduša) in Sašo Sušnik (Godič). Ženske absolutno: 1. Živko (Celje) 23.20, 2. Kozjek (Lj) 23.32, 3. Bohinc (Krašnja) 23.41, 4. (najhitrejša mladinka) Jeras (Kamnik) 26.21,5. Vrhovnik (Zduša) 27.01, 6. (2. med mladinkami) Močnik 27.07. Moški absolutno: 1. Urh (Črna 39,12, 2. Berčič (Kranj) 40.12, 3. Hribar (Domžale) 41.40, 4. Veršnik (Kamnik) 41,51, 5. Kveder (Mekinje) 41.58, 6. (najhitrejši mladinec) Avbelj (Prapreče) 42.26, 7. (2. med mladinci) Voljkar (Šmartno) 42.34. Veterani: 1. Horvat (Kamnik) 53.39. Krajani Mekinj so v organizacijo vložili veliko prostovoljnega dela, njihov trud pa se vrača v športnem boju mladih tekačev. Pri nabiranju sponzorjev so jim najbolj prisluhnili v Pizzeriji Murka in Gostilni Planinka. Stranjski šolarji državni prvaki v krosu Da bi postali Slovenci bolj športen narod, bomo morali omogočiti mladini igrivo in tekmovalno športno dejavnost vsak dan, prav tako pa bo potrebna tudi bolj učinkovita zdravstvena vzgoja. Tega navodila izpod peresa prof. Draga Ulage, ki že 20 let v Delu piše o športni kulturi za vsakogar, se poskušajo držati v Stranjah. Posebno učitelja športne vzgoje na tej osnovni šoli Slavka Verovšek in Boris Jemec znata motivirati mlade, da radi tečejo, ker je tek pač eden od najprimernejših športov za otrokov razvoj. Učenci in učenke iz Stranj so že tretje leto zapored uvrščeni med prve tri Mladinsko državno prvenstvo v kegljanju Na novem štiristeznem kegljišču v Novem mestu je bilo 27. in 28. aprila državno prvenstvo v kegljanju za mladinke. Na tem prvenstvu so nastopile tudi tri mladinke iz Kegljaškega kluba Kamnik. Nastopilo je 38 tekmovalk, konkurenca je bila zelo močna, saj so poleg ostalih nastopale vse kandidatke v kadetski in mladinski konkurenci za svetovno prvenstvo. Z nastopom kamniških tekmovalk smo bili zelo zadovoljni, saj je Simona Hren osvojila odlično 3. mesto. Simona že kar nekaj let uspešno tekmuje v ženski ekipi Eta Kamnik, prav tako pa tudi na vseh pomembnih tekmovanjih. Že leta 1994 je na državnem prvenstvu v kategoriji kadetinj osvojila I. mesto v Celju. Ostali dve naši tekmovalki sta zabeležili naslednji mesti: Nataša TUrk 23 in Adrijana Reja 30. mesto. Omeniti moramo, daje Nataša Turk še pionirka in bo še 8 let nastopala v tej konkurenci, Adrijana Reja pa je šele začetnica. Z intenzivnim delom bo lahko dosegla še lepe rezultate. Iskrene čestitke Simoni Hren. ŠUŠTAR šolske ekipe na Dnevnikovem krosu, ki velja tudi kot državno prvenstvo za osnovne šole. Letos so ponovili zmago iz leta 94, medtem ko so bili lani tretji. Ta ponovni malce nenadejan uspeh - prvo mesto med 60 šolami, teklo pa je 1500 tekačev - je sploh zavidanja vreden, saj sodi Stranj-ska šola med manjše po številu učencev. Vsi učenci - tekači so pripomogli k uspehu, najvišje pa so se uvrstili učenci: 15. Anže Jerše (5. razred), 4. Grega Zore (7. r.), 8. Matija Žagar, 10. Rok Jeglič (oba 8. r., tudi ekipna razredna zmagovalca), učenke: 11. Mateja Spruk, 19. Nataša Burja (obe 6. r.), 5. Spela Verovšek (8. Ekipni vrstni red: 1. OS Stranje 228, 2. OŠ Šentjernej 214, 3. OŠ Grosuplje 210. Stranjski tekaški dream team je dokazal svojo superiornost tudi na občinskem prvenstvu v krosu - 7 zmag v osmih kategorijah (dečki, deklice od 5. do 8. razreda). V čem je skrivnost uspeha? Gremo v planine, kjer so... Prvega maja je bila v Mežici prva tekma slovenskega pokala v gorskem teku. Na pobočju Pece je Ivan Urh pritekel 6. mesto oz. prvo med veterani, Andreja Močnik pa je bila 5. med ženskami oz. 3. med mladinkami. Brata Urh sta startala na gorskem teku iz Trbovelj do Doma pod Javorjem. Ivan je bil drugi, takoj za Mariborčanom Šalamunom. Lado, ki ima tudi rekord te proge, pa je zaradi poškodbe noge moral odstopiti. Pa še iz Godešiča na Osolnik smo se podali in ker je bil ta tek edini v tem času v Sloveniji, so nastopili vsi, ki v tej vzdržljivostni panogi kaj pomenijo. Lado Urh je po prisilnem počitku ponovno hitro tekel, rekorda ni postavil, bil pa je tretji za Šalamunom in Novakom. Ivan Urh je bil 9., MM 10., Marjan Veršnik pa 24. Vida se še vedno ne pusti prehiteti Crema pri Milanu, 11. Gran Premio Liberazione, dirka A-kategorije, 114 tekmovalk na startu, reprezentantke iz 7 držav in boljših italijanskih klubskih ekip, 92 km dolga krožna proga po ulicah Creme, rezultati: 1. Di-ana Rast (Švi) 2,13,11 (povp. 41.4 km/h), 2. Greta Zocca (Ita), 3. Gabriella Pregnolato (Ita),... 31. Vida Uršič (Slo). (Prvih 40 tekmovalk v času zmagovalke.) Ti podatki so z mednarodne dirke, kjer je sodelovala tudi kolesarka iz Bistričice, ki se še vedno uspešno spopada z mnogo mlajšimi tekmicami. Na prvi letošnji slovenski dirki (pod Ur-hom) pa je premočno dokazala, da ji na domačih cestah trenutno ni enake. Zmage šteje že s trimestnim številom. Najprej razum, nato pogum Kamniški gorski kolesarji so v novi sezoni začeli preizkušati svoje sposobnosti na mednarodni tekmi v Cerovljah pri Trstu. Na značilni kraški progi z ozkimi stezicami in veliko kamenja je hitro vrtenje scottovih pedal Sandija Srdarja pripeljalo na četrto mesto. Prvo člansko dirko na tujem je odpeljal Jure Podbe-všek, 17. mesto na scvvinnu. Mladinec Tadej Trobevšek je bil na poti do enega prvih dveh mest, vendar mu je okvara zavore preprečila, da bi odpeljal dirko do cilja. Kljub hrabrosti gorskih kolesarjev je voziti brez zavor le malce preveč, vsaj za večino. Tadej je teden kasneje tekmoval v Avstriji, na Evropa Grand Prix. Pripeljal je do cilja in bil šesti. Na prvi letošnji dirki za točkovanje slovenskega pokala je med 170 kolesarji tudi 8 Kamničanov preizkušalo vzdržljivostne sposobnosti koles in teles po spolzkem kamenju in koreninah. Med mladinci je Tadeju Trobevšku za zmago zmanjkalo 20 sekund in je bil drugi, tudi novinca Simon Berlec in Gregor Bele sta preživela blatni krst na progi ter med 55 mladinci zasedla 25. oz. 38. mesto. Med mladimi kolesarji do 23 let sta se Jure Podbevšek in Miha Mlakar kot 12. oz. 17. odpravila v Bohinjsko jezero eko-ioško čistit kolesa in umivat telesa. V članski kategoriji Elite je bil Sandi Srdar do ciljne črte v boju za tretje mesto, a je ostal četrti. Hitrejši so bili Jauk, Štran-car in za en meter Brelih (MM - peto mesto). Bliža se čas, ko bo Kamnik center slovenskega gorskega kolesarstva, saj bosta v naši občini v tednu dni kar dve tekmi za slovenski pokal. Mojstre in najpogumnejše mojstrice vztrajnosti, spretnosti in poguma boste lahko videli v soboto, 1. junija, popoldne v Sno-viku (organizator KD KIK Kamnik), v nedeljo, 9. junija, (An-žex Team) pa bodo gorski kolesarji poskušali poživiti še center Kamnika in bližnjo okolico, če bo le dovolj razuma. METOD MOČNIK Srednja šola Rudolfa Maistra Kamnik, Novi trg 41/a enota IZOBRAŽEVANJE ODRASLIH vabi k vpisu v naslednje smeri: - za pridobitev izobrazbe IV stopnje v smer PRODAJALEC - za pridobitev izobrazbe V. stopnje v smer BKONOMSKO-KOMERCIALNI TEHNIK in v smer TRGOVINSKI POSLOVODJA (pogoj za vpis je končana trgovska šola in 2 leti prakse) - OSNOVNA ŠOLA ZA ODRASLE, 6., 7. In 8. razred (šolanje je brezplačno) Podrobnejše informacije bomo posredovali po telefonih 817-210, 817-494, 877-538, 817-465, vsak torek od 8. -16. ure in četrtek od 12. -16. ure. Prodaja plodov vrtnih jagod v juniju. Jenko, Mlaka 16, Komenda (od Lončarskega podjetja 300 m). (RAČUNALNIŠKO klft IZOBRAŽEVALNI sjSlT CENTER EZEmD Ljubljanska 80 (SPB1), Oomiale ZAČETNI TEČAJ (25 ur): DOS, WINDOWS, WORO FOR WINDOWS EXCEL(20ur) ; AUTOCAD, CORElDRAW, TANGO... Jamarji v Južni Ameriki (2) Naslednjo jamo smo obiskali na otoku Santa Cruz, ki je glavni otok v Galapa-škem otočju. Jama se imenuje po lastniku parcele (Cu-eva de Miguel Anhilavias) in je podzemni sistem rovov v 4 nivojih. Po približno 250 m ostane samo še najnižji, ki se v obliki tunela vije vse do morske obale, 17 km daleč. Pred nekaj leti so jamo natančno raziskali španski speleologi. Zanimivost te jame so številni želvji oklepi v vhodnem delu jame, kamor so se želve zatekle pred smrtjo. Tudi naslednji jami v ničemer ne izstopata od značilnih vulkanskih jam. Belavista (LOs tuneles del Amor) je odprt za turiste z razliko od vzporednega tunela (El tunnel del Belavista), ki je zahtevnejši in primere le za jamarje. Obogateni z novimi spoznanji smo zapustili Galapagoško otočje, in se podali v Amazonski tropski kras S tremi terenskimi vozili smo po celodnevni vožnji po zelo slabih cestah in več kot 400 km, prispeli do kraja CHUWITAYU, globoko v džungli, kjer smo postavili prvi bazni tabor. Pred tem smo bili še gostje bližnje vojaške kasarne Fuerte mili t ar Amazo-nas, kjer so nam dodelili 4 vojake za varovanje. V treh dneh smo raziskali 2 vodoravni vo- dni jami (Chuwiatayu, Cova Sumpaish) (ter 3 brezna.) Naslednji tabor je bil v vasi LOGRONIO ob reki rio Upano. Še isti dan smo se spustili v Cueva del Logronio. V 20 metrsko vstopno brezno se spušča slap. V nadaljevanju brezno preide v strmi vodni rov. Deroča voda in gladke stene so precej otežile varno Kako urediti divja odlagališča smeti Preprosto in učinkovito rešitev smo na pobudo Matevža Pibernika in Pavla Ocepka realizirali krajani Suhadol v soboto, 4. maja. Delovna akcija je bila predvidena že pred prvim majem, vendar je zaradi slabega vremena odpadla. Opremljeni z lopatami, grabljami, krampi in vilami smo z Zagnani krajani pri delu bagerjem in traktorji s prikolicami očistili eno večje smetišče in nekaj manjših ob potoku Pšata od vasi do gozda. Neškodljive materiale, kot so les in odpadni gradbeni material, smo uporabili za izravnavo terena, s plastiko, pločevino in ostalimi škodljivimi odpadki pa smo napolnili velik zabojnik. Istočasno smo očistili tudi bregove Pšate. Očiščena odlagališča krasijo opozorilne table s suhodol-skim simbolom - žabo in napisom »Ta kraj so očistili krajani Suhadol. Prosimo, da spoštujete njihovo delo«. Odziv krajanovje bil izredno dober, saj se je akcije udeležilo 15 krajanov. V juniju predvidevamo še eno čistilno akcijo, v kateri bomo s pomočjo čolna očistili strugo in bregove Pšate od Most do Topol. Vse, ki vam ni vseeno, v kakšnem kraju živimo, vas vabimo, da se udeležite junijske in vseh naslednjih akcij. Naš kraj pa bo najlepši, če ga sploh ne bomo onesnaževali. Akcijo so poleg udeležencev podprli tudi sponzorji in KS Moste. Vse, ki ste sestavek prebrali, in vse, ki ste videli rezultate našega dela prosimo, da ne odlagate smeti izven urejenih odlagališč in na to opozorite tudi ostale. PAVEL OCEPEK, Suhadole AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okL 10, Cerklje tel.: (064) 421-283, (064) 421-294 Odprto od 7. do 18. ure, ob sobotah od 7. do 12. ure UGODNA PONUDBA: . - žitarice (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - vse vrste krmil za purane, piščance, nesnice-kokošl, prašiče, govedo - semena vrtnin In poljščin - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo In purane - ugodna prodaja moke TIP 500 (54 SfT/kg) in sladkorja (110 srr/kg) - umetna gnojila - krompir za krmo 5 SfT/kg Cene za krmila so tovarniška VSA ŽITA ZMEL JEMO IN MEŠAMO PO VAŠI ŽELJI. raziskovanje. Jama je šele v nastajanju, še brez kapniških tvorb. Ima pa zelo bogato podzemno favno. Večina živali v jami prebiva občasno (razne vrste pajkov, kobilic, rakovic, netopirjev), nekaj pa je tudi pravih podzemnih vrst. Zadnji tabor smo imeli v kasarni v kraju SANTIAGU, 5 km pred perujsko mejo. V programu smo imeli jamo Cueva de Jaupi (Mikepangiporo), katere vhodni del so Indijanci iz plemena Suari že dobro poznali. V nekaj urni vožnji v drevaku po rio Jaupi smo pripluli do vhoda jame. Razdelili smo se v 3 skupine in se lotili vsak svojega dela. V jami smo ostali vso noč in zjutraj razočarani ugotovili, da bi potrebovali vsaj še nekaj dni, da bi izmerili vso jamo. Ker smo imeli omejen čas za gibanje v obmejnem pasu, smo se morali vrniti v tabor. Cueva de Jaupi predstavlja podzemni sistem rovov. Zgornjemu, fosilnemu, ki je dolg približno 2 km, vzporedno sledita še dva vodna rova, ki se končujeta v strugi reke. Na žalost nam ni uspelo raziskati vseh stranskih rovov. Še veliko dela je ostalo ekvadorskim jamarjem in prepričani smo, da bo Cueva de Jaupi njihov največji podzemni sistem. V odpravi sem sodeloval predvsem kot biospeleolog. Že vrsto let raziskujem podzemni svet, zadnjih 7 let pa v okviru raziskovalnega programa Biološkega inštituta, Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani, raziskujem sistematiko in ekologijo podzemeljskih in izvirskih vrst polžev (Mollusca; Gastro-poda) iz družin Carvchiidae in Hvdrobiidae. Slednji naseljujejo kraška področja po vsem svetu. Po skopih podatkih iz lterature je bilo nekaj vrst ugotovljenih tudi v severnem delu Južne Amerike (Equador, Peru). Rezultati odprave so nov kamenček k mozaiku svetovnega jamoslovstva. Odkrite in dokumentirane nove jame, številni biološki vzorci, ki še čakajo na temeljito analizo, so plačilo za naš trud in odrekanja skozi vse leto. V naslednjih mesecih bomo izdali posebno izdajo o odpravi ter organizirali predavanja ob diapozitivih in dokumentarnem filmu, kjer se želimo zahvaliti vsem našim sponzorjem, brez katerih te odprave zagotovo ne bi bilo. RAJKO SLAPNIK Študentje VŠSD na ekskurziji po ZDA (1) Študentje in študentke Visoke šole za socialno delo smo šli na študijsko strokovno ekskurzijo v »obljubljeno deželo«, v Združene države Amerike. Vsekakor nam ne bi uspelo, če nam ne bi pomagali sponzorji, saj so stroški za 14-dnevno potovanje vse prej kot nizki. 25. marca smo startali iz Ljubljane do Graza in Frankfurta, od tem pa čez lužo v Newark in nato do Clevelanda. V Cleve-landu smo preživeti štiri naporne dni, šest dni smo bili v Miamiju in en dan vNew Yorku, ravno toliko, da smo začutili utrip mesta. Vrnili smo se 6. aprila. Namen ekskurzije je bil spoznati delovanje institucij, v katerih socialno delo igra pomembno vlogo. Tako smo obiskali univerze, v sklopu katerih so oddelki za socialno delo, fundacijo, institucije, ki nudijo socialno-var-stvene programe in policijsko postajo. (Slede na to, kar smo slišati, si upam trditi, da se pri nas nimamo česa sramovati. Naše socialno delo ni nič slabše kot njihovo, le drugačno je, saj sta tudi naša kultura in način življenja, hvala bogu, drugačna kot v Ameriki. Morda je bistvena razlika v tem, da je v Ameriki več možnosti izbire med različnimi programi. Velika razlika med Slove-nijo in Ameriko je tudi v vrednotenju prostovoljstva. Američani prostovoljno delo pojmujejo že skoraj kot nekaj obveznega, kar je seveda paradoksalno. Otroke že v šolah spodbujajo k temu, da prispevajo igrače in šolske potrebščine za tiste otroke, ki tega nimajo Za tiste na vplivnem po- ložaju pa je samoumevno da se prostovoljno udeležujejo humanitarnih akcij. Ti ljudje so pogosto vodje kakšnih projektov, ki jih izvajajo prostovoljci. Posebna čast je biti aktiven prostovoljni delavec. Poleg tega pa se znajo Američani mnogo bolje »prodajati« kot mi. Predstavitveni video posnetki njihovih programov, ki so nam jih pokazali, so narejeni na tak način, da učinkujejo kot reklame, so pretirano »osladni« in po njihovih besedah najboljši. Pa še to: v institucijah, ki smo si jih ogledali, je zaposlenih veliko prostovoljcev, zato so njihovi programi res lahko pestrejši in številčnejši. Cleveland je mesto, v katerem je 11 milijonov prebivalcev, je pristanišče vOhiu v ZDA ob jezeru Erie, ki je šesto največje jezero na svetu. Cleveland je središče ameriških Slovencev. Pred2. svetovno vojno jih je bilo tu 40000. V 50-ih letih je slovenski častni konzul v Clevelandu, g. Bonu t ti, ustanovil slovensko šolo. Pouk slovenskega jezika, kulture, običajev in zgodovine poteka ob sobotah in ga obiskuje 200 otrok. Cleveland je po mojih opažanjih zelo čisto mesto, ulice so prazne, nikjer ni pešcev, saj se vsi vozijo z avtomobili, ki so za ljudi skorajda življenjskega pomena, saj avtobus vozi le 40 kilometrov iz Clevelanda in ga tako tisti, ki delajo v Clevelandu in živijo dlje, ne morejo uporabljati. V Clevelandu smo si ogledali Rock'n'roti muzej, spomenik žrtvam državljanske vojne, vas, kjer živijo Amiši, obiskali smo privatno in državno univerzo, Slovenski narodni dom, Slovenski dom za stare, fundacijo United Way, predstavili so nam Ameriško dobrodelno zvezo in Job Service, ogledati smo si tudi vas, kjer živijo Amiši. TINA ZUPANČIČ (prihodnjič dalje) Gasilci Šmartna bodo praznovali GD Šmartno bo v soboto, 15. junija, ob 20. uri pred gasilskim domom v Šmartnem poleg gasilske parade in prevzema gasilskega vozila pripravilo tudi zanimiv prikaz starih gasilskih običajev, ki so bili na prelomu stoletja značilni za praznovanje godu zaščitnika gasilcev sv. Florjana (4. maja). Udeleženci bodo v starinski opremi in s konjsko vprego prikazali nošenje žegna-nega ognja, postrežbo gasilcev s cvrtjem, sprejemanje mlajših fantov v fantovsko druščino- porajanje prvih ljubezni, pobiranje »onemoglih« gasilcev po hišah in prevoz v orodišče, črno kuhinjo, kovačijo. V gasilskem programu bodo sodelovale tudi gospodinje iz Šmartna. Po končanem programu bo velika vrtna veselica z bogatim srečolovom in dobro postrežbo. Za veselo razpoloženje bo poskrbel ansambel Bratov Poljanšek. Vljudno vas vabijo gasilci Šmartna. VERA MEJAČ Prva tekmovanja jadralnih padalcev Tokrat se je tista prava sezona za jadralne padalce pričela zelo pozno, predvsem zaradi dolgih obdobij slabega vremena in obilice snega po hribih. Lepih sončnih dni je bilo malo, pa še takrat je velikokrat nagajal veter, zato so tekmovalci odhajali na Primorsko, kjer so bile razmere boljše, dobra termika se je pojavljala že v začetku februarja. Tako so piloti, ki so se intenzivneje pripravljali za prva letošnja tekmovanja v LIGI, opravili nekaj 40 kilometrov dolgih preletov, daljših preletov pa letos na žalost ni bilo. V letošnji LIGI, ki predstavlja daleč najkvalitetnejše jadralno padalsko tekmovanje iz kamniškega POLETA sodeluje 14 pilotov tekmovalcev, zemeljska ekipa, ki spremlja pilote med letom, pa šteje štiri člane. Med pripravami na tekmovanja smo preizkusili tudi nove radijske postaje ICOM, ki zagotavljajo res dobro povezavo pilotov in ekipe na tleh, tako da je letos res dobro poskrbljeno za spremljanje tekmovalcev in s tem tudi za varnost. Letos tudi ni bilo kakšnih posebnih težav z opremo, tekmovalci letijo s konkurenčnimi jadralnimi padali, predvsem od mlajših tekmovalcev pa se pričakujejo tudi dobri rezultati. Prvo letošnje tekmovanje, ki je bilo organizirano v okviru LIGE 96, je bilo v drugi polovici aprila v Tolminu oziroma vzletišču Ko-bala, ki slovi po zelo dobrih termičnih pogojih, obenem pa se pojavljajo tudi zelo »eksremne« razmere za letenje, kar dodatno vpliva na kvaliteto letenja in dolžino preletov. Na dan tekmovanja je bila napovedana močna termika, tako da je organizator določil 93 kilometrov dolgo disciplino. Tekmovalci so morali fotografirati tri obratne točke. Uradni pristanek je bil v Tolminu, ena od obratnih točk pa je bila tudi Črna Prst nad Bohinjsko Bistrico. Med samim letenjem je že tako »divjo« termiko, vertikalna termična dviganja so dosegla tudi 10 metrov dvigovanja na sekundo, otežil precej močan JZ veter, ki je marsikaterega tekmovalca prisilil k predčasnemu pristanku. Po petih urah letenja so prvi tekmovalci preleteli ciljno črto, med temi pa je bil tudi naš tekmova- lec Jure Vidic, ki je s tem dosegel izjemen rezultat. Poleg njega je odlično letel tudi najmlajši tekmovalec v LIGI, sicer član POLETA, Miha Repovž, ki je po preletenih 92 kilometrih moral pristati kilometer pred ciljem. Tokratna disciplina je bila najdaljša doslej, v cilj pa je priletelo 12 tekmovalcev, kar je vsekakor presenetljivo, če upoštevamo res zahtevne pogoje, ki so spremljali tekmovalce med poletom. Slovensko jadralno padalstvo je tudi s takimi rezultati ujelo svetovni vrh, kar je vsekakor razveseljivo, upoštevati pa je treba dejstvo, da imamo v Sloveniji dobre pogoje za letenje, zadnja leta pa tudi v opremi ne zaostajamo več. Kamniškemu klubu POLET so letos poleg občinske Športne zveze pomagali tudi sponzorji: OPTIKA MARETIČ Škofja Loka, SALOMONOV OGLASNIK Ljubljana, FUN FLY SPORTS Ljubljana, VAKUUM TEH Kamnik, ŠUPO - CHARLY Kamnik, AVTOTEHNA - ICOM Ljubljana. D. O. Konferenca ZSČ Kamnik Konec aprila je predsedstvo Združenja slovenskih častnikov Kamnik organiziralo konferenco, na kateri so predstavniki krajevnih organizacij ZSČ obravnavah delovanje organizacije v peteklem let u.Organizacija je za članstvo organizirala tri pohode, družabno srečanje, predavanje ter športna srečanja, na katerih se je prostovoljno zbralo veliko število častnikov. Predsednik ZSČ Kamnik se je vsem zahvalil za odnos do organizacije ter problemov obrambe, ki jih člani v okviru pristojnosti rešujejo brezplačno z visoko stopnjo moralnih in domoljubnih vrednot. Predstavniki krajevnih organizacij so sprejeli tudi dopolnjen statut organizacije, ki je prilagojen določilom novega Zakona o društvih. V predsedstvo organizacije so za področje športa in družabnih aktivnosti ter usposabljanja izvolili g. Andreja Lani-ška, G. Toneta Mavrina ter g. Marjana Poljanska. Konference sta se udeležila tudi predsednik in sekretar državnega združenja g. Miha Butara ter g. Janko Ljubic. Predsednik organizacije je poudaril pomen mednarodnega povezovanja, kar je naša država že storila, v marcu pa je bila tudi gostiteljica zasedanja predsedstva evropskega vojaškega združenja EVROMIL. Predstavniki so sprejeli tudi delovni načrt za leto 1996. Omenimo naj bližnje aktivnosti za vse članstvo: sobota, 22. 6.1996, pohod; sobora, 28. 9. 1996, družabno srečanje. Podrobnejše informacije si bodo člani lahko prebrali tudi v časopisu organizacije, ki bo izšel v začetku junija. JOŽE ARKO ULJ w / Sk Na konferenci sta sodelovala tudi predsednik in sekretar ZSČ Butara in Ljubic. Mladi so zaplesali Dve stavbni parceli - eno v Kamniku, eno v okolici, prodamo. SKG, d. d. Kamnik, tel.: 811-067. AV SERVIS RTV in TRGOVINA KONCILIA ViHpolje 41, Kamnik (v gasilskem domu) tel.:831-383 Odprto od 9. do 12. in od 15. do 18. ure, ob sobotah od 10. do 12. ure. Plesna šola Step by step je v naši občini ta mesec organizirala plesno glasbene prireditve. Tako so mladi plesalci iz Kranja 16. maja nastopili v Osnovni šoli Stranje in v Kulturnem domu v Komendi, 18. maja pa v telovadnici ŠZ Kamnik. Vsaj za slednjo prireditev lahko rečemo, da je bila slabo obiskana. Prav zaradi slabega obiska je organizator ponudil program v skrajšani obliki. V uvodnih besedah je maloštevilnim obiskovalcem sporočil, da bodo prikrajšani zaradi tistih, ki so ostali doma. V programu je zaplesalo več plesnih skupin osnovnošolcev, starih sedem do štirinajst let. Za najboljše plesalce je bil to hkrati trening pred letošnjim državnim prvenstvom. Predstavili so se z različnimi plesnimi točkami od jazz dancea preko modernega techno dancea do plesnih otroških muziklov. VERA MEJAČ LADA C]£> PRODAJA VOZIL AVTO DETR d.o.o. ZORMAN MENGEŠ Slovenska c. 66 KOMPLETNO SERVISIRANJE POPRAVILA KARAMBOURANIH VOZIL PRODAJA REZERVNIH DELOV TUDI STARO ZA NOVO! ~ tet. prodaja 737 313, tet. servis: 737 041, fax: 737 313 DROGERIJA KANA Glavni trg 14, Kamnik AKCIJA MESECA JUNIJA: Upotheker \ crucT T cp I vi'VjiO, JK- t.Jt,,.tl.>fV ; ! i -v ■ 1 EXTRA FSTT ZA NEGOVALNO KOZMETIKO Dr. SCHELLER NUDIMO 20% POPUSTA NOVO V DROGERIJI KANA: BARVE IN BARVNI ŠAMPONI - POLYCOLOR Postanite naša stalna stranka in priznali vam bomo še dodaten 10% popust. Odprto non-stop od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 12. ure. VETERINARSTVO TRSTENJAK KLINIKA ZA MALE ŽIVALI TESOVNIKOVA 27a, LJUBLJANA (JEZICA) NAROČILA PO TELEFONU: 372-967 vsak delovni dan od & do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ura RADOVAN ZAJC, dr. vet med. mag. I. TRSTENJAK, dr. vet med. uredite si Kopalnico po svoji želji' POPOLNA PONUDBA OPREME ZA KOPALNICO • 5 do 25 % POPUST za kopalniško pohištvo pri gotovinskem plačilu ob naročilu • BREZPLAČEN prevoz do 30 km • 20% POPUST za vodovodne ARMATURE ARMAL • Kopalniški blok SALGAR IK0 60: samo 52.390 SIT • NOVOST: odlične vodovodne armature GIAMPIERI čudovite kopalniške preproge MEUSCH • Zelo UGODNE CENE za keramične ploščice, izdelke sanitarne keramike in vrsto drugih izdelkov! • Masažne kadi KOLPA po naročilu Od 28. 5 do 15. 6. 19961 • Blagovnico KAMNIK, Solno 37, tel: 061/811 555 METALKA TRGOVINA POHIŠTVO - UIZ KARANTANIA PROMOCIJSKE CENE! Del ponudbe: * * otroška soba Handav-bor ali bela samo 59.800 SIT * trosed Ang 3D-postelja v 3 sek. 59.700 SIT * vzmetnice ORTOPEDSKE 190x90 - 12.750 SIT 190x180-25.500 SIT IZREDNA PONUDBA: - NOVO: VRTNE GARNITURE IZ BAMBUSA! - KUHINJE (42 modelov), izdelava po vaših dimenzijah - SEDEŽNE GARNITURE iz usnja In blaga, narejene po vaših merah - DNEVNI REGALI: najnovejši modeli iz masivnega lesa v salonu UIZ KARANTANIA, Domžale, Ul. Antona Skoka 2, tel.: 711-804 in LJUBLJANA, Topniška 5, tel.: 302-689. d.o.o. Trg svobode 6, Kamnik (v prostorih AMD Kamnik) Tel.: 81 13 42, 81 71 34, 81 71 44 - TELEFONSKI APARATI - TELEFONSKE HIŠNE CENTRALE - TELEFAXI - SIGNALNE VARNOSTNE NAPRAVE Delovni čas: vsak dan, razen sobote, od 8. do 12. in od 14. do 17. ure. Se priporočamo! i!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniimiiniiiminiiiiiiiiiiiiimiiiiia j kOcna SmfflH^^H^^^HHni^fflu^RHNNH^HI^^HHH I PE POHIŠTVO (tel. 816 296) I AKCIJA POHIŠTVA V JUNIJU! POPUST ZA NAKUP Z GOTOVINO: PE KNJIGARNA tel. 815-295 AKCIJA OD 25. 5. DO 25. 6.: zbiramo PREDNAROČILA za nakup ŠOLSKIH UČBENIKOV! * VELIKA IZBIRA VRTNEGA = POHIŠTVA * MOŽNOST KREDITA DO 24 OBROKOV PE MODNA HIŠA tel. 831-404 DNEVI ALMIRE Od 27. 5. dO 10.6. 25% NIŽJE CENE izdelkov Almira i PEZELEZNINA itei. 831 Mi m HELI0S DOMŽALE i mi organizirata PRODAJNO-SVETOVALNO AKCIJO kako z barvami rešujemo kakovost bivanja Informativni dan bo 12. junija od 10. do 18. ure S Nasveti in odgovori na vaša vprašanja o uporabi TESSAROL, BORI, SPEKTRA, IDEAL - barv za les | ! in kovino, za vlažne zidove, ekološke barve, antinikotinska barva, laki za parket, lazurni premazi... s SLEDITE MARKACIJI - OBIŠČITE KOČNO! "iiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiim.........iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiii* GARNITURA RP POSODE FRABOSK 7-DELNA ŠOLAR 5.900 SIT VIKEND PEČICA Z LITOŽELEZNIM KOTLOM 12.900 SIT ENOROČNA MEŠALNA BATERIJA ZA KOPALNO KAD Z ROČNO PRHO MLM GAMA 14.990 SIT MEDENINASTA KLJUKA NINA, UVOZ 1.680 SIT PRAŠEK ARIEL 4/1 1.189 SIT Oglasite se pri nas tudi zaradi SUPER AKCIJSKE PRODAJE TELEVIZORJEV ELEKTRONIKA GORENJE in AKCIJE 8 NEVERJETNIH CEN bele tehnike Gorenje. OB GOTOVINSKEM NAKUPU BUDIMO 3-7% POPUST. PRODAJA TUDI NA ČEKE 1+4 BREZ OBRESTI. OPREMA MfNGES, tj TEHNIKA JjjENOl^^-^- kovinOtehna PKEUMATIC CENTER d d PTC Perovo 27, KAMNIK Trgovina: 812-878 Servis: 814-743 * AVTOAKUSTIKA - CAR TECHNIC zahodnoevropske proizvodnje - UGODNE CENE * VALVOLINE - olje, maziva, avtokozmetika nad 2.000 SIT - 5% gotovinski POPUST UGODNI POPUSTI ZA TRGOVINE IN SERVISE * AVTOPREVLEKE * AKUMULATORJI - FIAMM * AVTOPRTLJAŽNIKI FAPA - za vsak tip vozila * NAJVEČJA PONUDBA OSTALE AVTODODATNE OPREME * ALU. PLATIŠČA - RIAL - made In Germany * DUNLOP, MICHELIN, GOOD YEAR, SAVA, Itd. * NOLAN ČELADE - novi designi * GOTOVINSKI POPUSTI * UGODNI PLAČILNI POGOJI SE PRIPOROČAMO ZA NAKUP. POPRAVILO IN OBNOVA POŠKODOVANIH ALUMINIJASTIH PLATIŠČ PRODAJA, SERVIS, MONTAŽA OGREVALNE TEHNIKE KMETIJSKA TRGOVINA AGRARD t d.o.o., Stritarjeva 2. VIR, Domžale (iz smeri Kamnika za papirnico Kolicevo desno) tel./fax.: 713-536 ACME motori PRODAJA REZERVNIH DELOV. S TERMOTEHNIKA AVGUŠTIN • oljni gorilniki • oljne garniture • peči SIME, ITP • rezervni deli • cisterne za olje STARETOVA 2, 1234 MENGEŠ, TEL: (061) 739-426 PEUGEOT RODEX Servis - prodaja Rova 3/a, Radomlje tel. prodaja 727-798 servis: 727-010 fax: 727-319 lili J NAJNOVEJŠI PEUGEOT 406 z abs om, servo VOLANOM IN DVEMA ZRAČNIMA BLAZINAMA V SERIJSKI OPREMI. Poleg osebnih vozil iz programa Peugeot tudi kombiji Boxer in kombinirana vozila Peugeot 806. Ugodni plačilni pogoji: kredit D aH T + 4% do 11% glede na višino kredita. Vozila iz programa Peugeot si lahko ogledate, preizkusite in seveda tudi kupite pri Rodexu Radomlje. KARP DEKOR USNJARSKA 9 KAMNIK 1817-36» TALNE OBLOGE * TEPIHI * TOPLI PODI * TAPISOMI * ITISONI * TEKAČI DEKORATIVNI IZDELKI * PRTI * PREGRINJALA * ODEJE Ugodno! - VELIKA IZBIRA POSTELJNINE IZ BOMBAŽA IN FLANELE - komplet, že od 2.800 SIT dalje - vzglavne blazine 2 kom, 3.358 S[T - jogiji - prehodne jakne in anoraki po ugodnih cenah - trenirke za vso družino - svilene srajce, že za 3.700 SIT - kratke hlače Ugodno: volneni teplhl 2x3 m, 19.000 SIT PVC stoli, mize, senčniki Novo: talna obloga lamlnatnl parket Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 9. do 13. ure. PRI NAS JE VEDNO KAJ NOVEGA! Nudimo vam: • ekspres popravila vseh vrst Tv aparatov na domu. • AKCIJA montaža in prodaja SAT in klasičnih anten. Možnost plačila na obroke. Radomlje, Cesta radomeljske čete 37 teL 727-042, (0609) 637-971 od 7. do 9. in od 14. do 16. ter po 20. uri Mali oglasi: Krompir za krmo prodam po 5 SIT/kg. Tel.: 064-311-962, od 20. do 21. ure. Porenta, Sp. Bitnje 19, Žabnica. Zemljišče v ravnini ali zapuščeno kmetijo cca 3 ha, primerno za konjerejo, kupim. Tel.: 328-270 ali 831-585 zvečer. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel.: 738-662. Jagode - neškropljene si lahko naberete pri nas. Kmetija Močnik, Bistričica 2, Stahovica, tel. 825-795. Nudim prevoze z limuzinskim kombijem do 6 oseb (poroke, izleti...). Tel: 815-781. CEMENTNINARSTVO AVBELJ Spodnje Loke 8, Lukovica tel.: 0609-624-215 Izdelujemo: - vse vrste betonskih blokov - vogalnike - tlakovce - strešno opeko v različnih barvah Možnost dostave na dom. ............ Kamnik, Usnjarska 9, tel. 817-203 POOBLAŠČENA PRODAJALNA AKCIJAM - hladilniki: HD 14.1, HZC 29.2, HZK 33.3, - zamrzovalna omara 330 I - barvni IV - 20% popusta na gotovino, 14% popusta na 5 čekov, 2% popusta na kredit v 10 obrokih Za vse druge izdelke 10% gotovinski popust. Prodaja na 5 čekov ali na kredit na 10 enakih obrokov brez obresti. Na zalogi celoten program Gorenja Brezplačna dostava. OBIŠČITE NAS na Usnjarski 9 v Kamniku od 9 do 19 ure, ob sobotah od 9 do ti ure. STEKLARSTVO DOMŽALE Delovni čas: pon., tor., čet. in pet. od 7h do 15h sreda od 7h do 17h Telefon: 715-717 in 713-821 ZAHVALA V 85. letu nas je zapustila draga žena, mama, stara mama in teta MILKA ZARNIK rojena GAŠPERLIN iz Suhadol Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem podjetja Titan in Eta za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala velja tudi gospodu župniku za lepo opravljen obred, vsem zdravnikom za skrbno pomoč in pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: mož Jože, hčerka Tončka, sinovi Edo, Albin in Ciril z družinami Suhadole, Mlaka, maj 1996 Spomin na mamo pokopano nam v srcu spi... Umrje mama vse prerano, četudi slo let doživi. ZAHVALA V 85. letu življenja je za vedno odšla od nas naša ljubljena mami, babica in prababica »Si MARIJA VIDMAR rojena SOVINŠEK Iskreno se zahvaljujemo prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče ter za spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena zahvala g. župniku za lepo opravljen obred, pevcem domžalskega okteta TOSAMA, Zvezi borcev, govornikoma ter trobentaču. Posebna zahvala ga. dr. Damjani Plešnar Cvirn za njeno pomoč ob vsakem trenutku. Žalujoči: hčerka Milena z možem Lojzetom, vnukinja Ema z družino Kamnik, april 1996 JANEZ VRECEK Zgornji Brnik 143, tel. |064) 421-015 Izdelujem In popravljam peči za centralno ogrevanje na trda In tekoča goriva. Izdelujem cisterne za olje, peči na olje In plin. Na zalogi kombinirani bojlerjl. r Vrtnarija GaSperlin Kmetija - AG d.o.o. Moste 99 pri Komendi, tel.: 841-471 ~1 CVETJE ZA BALKONE IN PARKE: pelargonije, surfinije, vodenke, ageratum, gazanije, begonije, cinerarije... Ugodne cene! Prodaja v rastlinjaku po sistemu samopostrežbe. Prodaja na debelo in drobno vsak dan od 8. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Kar je bilo, je bilo in odveč so sanje. Več biti ne more. Dan je dan, a večer večer. (Minatti) • ZAHVALA vi Ob boleči izgubi ljubljenega moža, očka in ata CIRILA RODETA se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in sodelavcem za cvetje, sveče, ustna in pisna sožalja ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala velja tudi pevcem za občuteno petje -in g. župniku za lep pogrebni obred. Vsi njegovi Kamnik, Šmarca, Nevlje, maj 1996 V zarji jutranji, v zarji večerni, ti mimo počivaš. Naj raj je tvoj kraj, naj odprta so nebesa. V SPOMIN 29. maja je minilo leto dni, ko nas je zapustil JANKO KRIŽMAN rojen 1928 z Gmajnicc pri Komendi Zahvaljujemo se vsem, ki mu prižigate svečke in se spomnite nanj. Vsi njegovi Tvoje besede bile so zlato, naučil si nas delati trdo. Z nami Se naprej živiS, naših src nikoli ne zapustiš. Pomlad je na tvoj vrl prišla in čakala, da prideš ti, sedla je na rožna tla in jokala, ker te ni. ZAHVALA V 61. letu življenja nas je zapustil dragi brat in stric FRANC GRKMAN p. d. Mlakarjev, iz Tunjic Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom in sosedom Klemcnćevim, Bovčevim, Balantičevim, Joževčevim, Bobnarjevim in Mehlavovim za pomoč, izrečeno sožalje, podarjeno cvetje, sveče in za maše ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Še posebej toplo se zahvaljujemo dr. Barbari Hrovatin in patronažni sestri Jani Prezelj iz ZD Kamnik za požrtvovalno pomoč, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, Valentinu Zabavniku za poslovilne besede in tunjiškim pevcem za ganljivo petje. Žalujoči: sestri Majda in Štefka z družino Tunjice, Zalog pri Cerkljah, maj 1996 Vse dni bom vonjal prst dišečo, se sam se v zemljo bom spreminjal, ljudem bom vedno bolj izginjal in rastel v novo, večno srečo. (Ivan Hribovsek) ZAHVALA V 85. letu svojega zemeljskega popotovanja je odšla k Bogu po plačilo naša mama ALOJZIJA DROLC iz Kostanja 2 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so ji ob njenih zadnjih preizkušnjah stali ob strani. Hvala sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem kakor tudi radovljiškim faranom za izračeno sožalje, darovano cvetje, sveče, maše in tako številno spremstvo na njeni zadnji poli. Hvala škofu msgr. Alojzu Uranu za vodenje maše in pogrebnega bogoslužja, domačemu župniku Francu Balohu za vso duhovno oporo in izrečene besede ter vsem navzočim duhovnikom za udeležbo, domačemu pevskemu zboru in pevcem Lire pa za petje v cerkvi in ob grobu. Žalujoči: hčerki Nežka in Pavla ter sinova Simon in Slavko z družinami, sin Jože in drugo sorodstvo Kostanj, Podhruška, Mekinje, Šmarca, Radovljica, april 1996 ZAHVALA Poslovili smo se od naše drage JANE KOLOVIČ Ji Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče in nam izrazili sožalje. Zahvaljujemo se g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem za zapete žalostinke in Marjanu za zaigrano Tišino. Vsi njeni Kamnik, Mengeš, Ljubljana, maj 1996 Ni smrt tisto, kar nas loči in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas. (Mila Kačič) ZAHVALA lit. VLADIMIRJA ERŽENA Ob izgubi našega dragega očeta in starega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji življenjski poti, mu podarili cvetje in sveče. Hvala tudi osebju Doma upokojencev iz Kamnika za večletno nego in oskrbo, g. patru Franciju, Primožu in fratru Bonaventuri za ganljivo opravljeni obred, pevcem Lire za lepo petje in govornikom za poslednje besede. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, Hamburg, Ljubljana, Mirna Peč, maj 1996 Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega JOŽETA TORKARJA iz Kamnika, Jurčičeva 22 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izražena ustna in pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in spremstvo na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku in pevcem. Vsi njegovi Maj 1996 16 30. maja 19% Kamniški Občan NAPREDEK DOMŽALE VABIMO VAS V OBNOVLJENO SAMOPOSTREŽNO TRGOVINO V BLAGOVNICI VELE • bogata izbira delikates, mesnin in mesa • močno razširjena ponudba v zmrznjenem programu (sladoledi, testo, zelenjava, ribe itd.) • mleko in mlečni izdelki vseh vrst • veliko vrst vin in drugih alkoholnih in brezalkoholnih pijač • varovalna in dietna živila • skupno več kot 5.000 vrst različnega blaga Obiščite in prepričajte se! Za vsakega nekaj, tudi za sladokusce. V KURIVU - NAŠI TRGOVINI Z GRADBENIM MATERIALOM •pestra ponudba vseh vrst gradbenega materiala (cement, apno, armaturne mreže itd.) • hidro in termo izolacije • marmorne police in strešne kritine • betonska galanterija, schiedel dimniki in drugo • posebne ugodne cene hrastovega lamelnega parketa, kombi plošč in stavbnega pohištva INLES in LIKO Možnost nakupa tudi na 3 čeke brez obresti in na kredit do 24 mesecev. Vsi, ki gradite - Napredkova poslovalnica KURIVO v Domžalah je pravi naslov. Obiščite Napredkove trgovine - prihranili boste pri denarju in času. Vabimo vas v našo prodajalno na Usnjarski 1 v Kamniku (tel: 817-404) Dnevno sveže meso, drobovina in mesni izdelki so narejeni po izvirnih domačih receptih iz mesa živine slovenskih rejcev. Pričakujemo vas vsak dan od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 12. ure. MIKAVNO IN DOBRO! servis DEBEVC Vabimo vas na razstavo vozil iz našega programa na obrtni sejem v Domžalah, ki bo od 7. do 14. junija. Vsa naša vozila bodo na voljo s posebno ponudbo dodatne opreme v osnovni cenil VABLJENI! Bo nora zapornica v Kolodvorski vzdržala? Avtomatska zapornica u ni p ar k sredi Kolodvorske se je po nekaj mesecih stalnih popravil morala umakniti. Zlikovcije namreč niso pustili pri miru, tudi za nekaj dni ne. Zato so jo pretekli teden morali nadomestiti z 2£ dolgo zapornico - rampo. Kotje povedal Andrej Skodlar, direktor Komunalnega podjetja, so morali za njeno namestitev dodatno odšteti še 300.000 SIT. Delovala pa bo na isti daljinski upravljalec, kot ga že imajo prebivalci te ulice. Čeprav je ta zapora dosti bolj vidna od prejšnje, se je že prvo popoldne vanjo zaletel kolesar... Novi parkirni prostori v mestu Te dni so delavci Komunalnega podjetja v Kolodvorski ulici za stavbo, ki jo je nedavno kupila občina (Peko), zaenkrat še na makadamu uredili okrog IS novih javnih parkirnih mest, ki bodo zlasti obiskovalcem Šutne zelo koristila. Z odlokom, kije v razpravi, pa bodo v kratkem določili še nekaj dodatnih parkirnih mest v mestnem jedru. (h) «3 Asfaltiramo in tlakujemo dvorišča, ceste in parkirišča, Opravljamo zidarska dela celotnih objektov in adaptacije. S. BOR, d.o.o., Kamnik tel.: 813-870, Rastoder KOVAŠTVO ANDREJ MTJŠIČ Loka, Testenova 47, Mengeš tel.: (061) 738-619 NAJVEČJA IZBIRA VILIC ZA PRENOS OKROGLIH SILAZNIH BAL. PREMIČNE, FIKSNE, KOPER VILICE IN PLOŠČATE VILICE ZA PRENOS PALET. ZELO UGODNE CENE. DOBAVA TAKOJ. KNJIGARNA IN PAPIRNICA H GLAVNI TRG 11, KAMNIK TEUFAKS: 817-321 OVNE ZVEZ E MOŽNOST PLAČILA V DVEH OBROKIH gorenje AHAČIČ SERVIS TRGOVINA Domžale, Prešernova 1/a, tel. 722-107 GORENJE ZA VAS! POPUSTI NA GOTOVINO IN OBROKE - zamrzovalna omara 310 I 59.846 SIT - zamrzovalna omara 210 1 54.442,40 SIT - hladilnik z zamrzov., dvovratni HKS 310 63.618 SIT - hladilnik HI 2221 37.085 SIT - pralni stroj 906 X 57.700 SIT - pralni stroj 909 X 72.000 SIT - sušilci perila 36.158 SIT - električni štedilnik, šir. 50 cm 31.655 Sff - kuhinjska korita in nape Prodaja na do 10 enakih obrokov brez obresti! Na zalogi celoten program Gorenje! Odprto od 9. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure. PRAVI NASLOV ZA NAKUP APARATOV GORENJE!