\
BISER-L JDBAV
ZLASTI
ZA SLOVANE,
kakor jo je pojasnil
Dr. Bratoljubič Domobranski. =
cto / /ffS-	cJ^t
Gaslo: Ljubimo se bratje, Ljubimo i dom!
Čisti dobiček je namenen blagim narodnim zavodom, sosebno šojam po Jugoslovanskem, tak6 : 1. del družbi ssv. Cirila i Metodija po Slovenskem, 2. del za Istro, 3. del za Bosno.
V'
Ljubljana, 1896.
Založil pisatelj. — Tiskal R. Milic.

Prevzvišenemu premilostljivemu
gospodu gospodui
Josipu Juraju Strossmayer
Jugoslovanu ,par excellence' potem
P. J. Velikanom Prvakom
i genijem. Miklošiču, Kreku, Trstenjaku, Majarju, Raekemu, Jagieu, Trnskemu, Tresieu, Daničieu, Jovanovieu, Sundeeieu, Radoslavovii, Vazovu, Riegeiju; Harraehu, Gregru,
Sasinefijii — Jordanu, Dziedusžyekemu, Boudouinu, Solovjevu, Platonu, Ignatjevu
klanja se
dr. Bratoljubič Domobranski.
Strossmayerju.
lati kralj kraljuje na prestolu, Krog- oko inu res ljud zre ljubeče, Srce bije mu za ljudstva sreče. Vse zre nanj po holmih i po dola. Mili Oče! srcem našim Ti zapoveduješ, Silni Kralj! brez žezla i brez meča nam kraljuješ. Naj Te črti zlobe vrag, Nam si ipak kralj-prvak. Saj pritlikovec kak mal Nikdar ni progonstva kralj. Kolikor te bolj sovrag i smeši i proganja: Toliko bolj vsem značaj Tvoj čast i moč oznanja.

Vvod i predgovor.
Ljubimo se bratje, Ljubimo i rod!
ate, ljuba mi srca! ta darek s tako ljubeznijo, kakor jo Vam ponuja moje srce. Rad bi bil navdušenja ogenj, da bi dramil srca mlačna, glave zaspane; rad bi bil plamen blagodejen, da bi vedno plapolal pred nevztrajnimi značaji; rad bi bil meč, da bi — pa le z besedami — branil nas Slovane ter odganjal od nas krivičnike i nasprotnike; rad bi bil kladivo duševno, da bi drobil, pobijal misli hinavcev; rad bi bil uma svitla luč, da bi svetil ko plamteča baklja nadarjenim dobrohotečim borilcem v tmini, a sosebno moji ljubkomili mladini, i da bi odpadnike i zaslepljence razsvetljeval i prosvetil — nikakor ne jih še bolj oslepil ali togotil. Rad bi
1
bil vsem Slovencem — da, če bi bilo možno,
vsem Slovanom v prid, slavo i srečo.
* *
*
Zato pred vsem prosvelljenje v slovenskih rečeh i iz tega izvirajoče dejanje i ljubav do mile Slave bodi sploh gaslo moje i naše. To pa tem bolj, kolikor manj je nas. Časi so resni i groze se nam še resnejši postati, najbolj, ako vedno ne pazimo i vseh močij ne vpotrebljamo. Pomislimo, — o v kako nevarnem položenji smo mi! Od vseh stranij preti nam sovragov ko listja i trave. Branimo, rešimo in ohranimo vse to, kar še imri o. Podvojimo i oplemenimo svoje moči i dejanja, ua si pridobimo še kaj duševnih zakladov, a tudi vtrdimo si meje svojega vidnega imetja.
Da to lože dosežemo, prevdarimo le, kake so naše lastnosti i lasti — potem pa naših nasprotnikov. O to je neizmerne važnosti v boji za naš obstanek i za proslavo našo i mile nam Slave.
— III — I.
Naši nedostatki
z ozirom na ina ljudstva.
Slovani imamo veliko lepih lastnostij, kakor sem jih proslavljal, a te so bolj znane; zato hočem tu bolj govoriti o nedostatkih naših lastnostij. Pa hočem glede Slovanov z resnico na dan, zato oprostite mi, ljubeznjivi čitatelji i omikane Slo^ vanke! Ako sami sebe i vrage bolj spoznamo, zboljšamo se lože i vragom v okom pridemo. „rvm&i aeavTovl" — rekali so Grki. I ker so Grki premišljevali, zato so tudi modri in vešči postali. Res nemam namena nas med svetom še smešiti.
Torej nekoliko natančneje.
Slovenci i premnogi Slovani imamo slabost, da gledamo često preveč na zunanji blišč i krasoto, zato pa pozabimo radi na notranjo vrednost, ali je dosti ne cenimo. Jednako smo preveč zaupljivi vsakemu, zato ker imamo sami predobro srce, pa često preveseli i silno razsipljivi, da, razkošni ; mnogokedaj premalo marljivi i posebno pa tolikokrat nevztrajni, da podležemo tujemu
1*
življu. Poguma imamo sicer, da, slovenski voj-ščaki so v mnogem ozeru najboljši, a imamo vendar preveč bojazljivosti v inicijativi, sosebno pred višimi i nam se sladkajočimi načelniki i po jed-nern samem darilčku, da, nasmehljaji i poklonu pozabimo često svoje zahteve i prošnje, — celo vse, i postanemo takoj prijatelji s hinavskimi sovražniki ; pregostoljubni smo i preprijazni do tujih licemercev; premalo sami sebi pomagljivi i iznajdljivi v tem, kar še imamo; pogosto na tuj blesk, ponos, celo le obljubo mnogi našincev slepo prisegajo i postajajo izdajice, izdajajoč narodne lasti krutemu vragu. A to je še posebna toga za zlato Majko Slavo, da Ti Slovan nisi tako sposoben za vlado ko mnog vrag, često si ali prekruu ali pa premehak; tolikrat spremenljiv ko mesec, ve-ternjašk; zdaj preveč prevzeten, zdaj po otročj? preprijazen; nemaš tistega stalnega, modrega. > dobrem nespremenenega ponosa kot vlada , i --teri kaj lepo diči mnogega Romana ali Germana. Slovan ima sicer primeroma boljši spomin v moria), živejšo domišljijo i več srca ko German, ta pa primeroma več bistroumnosti, često večo marljivost; ljudstva vladajo se pa i zmagujejo med seboj najbolj z umom i z vztrajnostjo ali trdno voljo, ne se srcem. To velja v obče. — Ne
zamerite mi torej, dragi bratje! če očitno izjavim, da Slovan ima na sebi res nekaj robstva ali rob-skega, kar se žal! nam i očita. S tem se ve, ni rečeno, da so vsi Slovani taki i vsi vragi boljši. O ravno naši različni vragi imajo mnogo i grših iastnostij — ko Slovani — pa mar mi je tukaj za nje !
Se ve da, najtemnejša krona naših Iastnostij je — kakor se kaže — vsled naše skrajne občutljivosti, jeze i pogoste trme že v malenkostih furija nezloga, naša draga natora.
Da sklenem označenje našega značaja, rečem Vani čudno, a povsem resnično besedo: Germani imajo na sebi nekaj sploh bolj možkega, Slovani «kaj sploh bolj ženskega, a Romani so v sredi .obema tema ljudstvoma.
jfn^ Kakršen je pa sploh naš značaj, tak kaže se nam i v književnosti. Tudi tu gledamo toliko na krasoto zloga, izbero besed, gibčnost v izra-ževanji, na vbrane rime, sploh na formalno dovršenost, a čestokrat manj na duhovitost i vrednost vsebine. Imamo nekaj romanskega, recimo
posebej francozkega, ki ljubijo take zunanjosti, kakor nam svedočije mode i razne razstave; a krepkosti i dostojanstva starih klasikov, Angležev i mnozih Nemcev cesto pogrešamo. I vendar je ta krepkost, ta duhovitost, bogastvo idej, notranja krasota i vzvišenost mislij, vse to jasno i lepo v pesmih potolmačeno : izvestno boljše v pesništvu, da sploh v književnosti.
A akoprem to trdimo, padamo dostikrat v to slabost. Ima pač pravo dr. Ahasverus, da dajemo več svetov, nego se sami ravnamo po njih. Toda zakaj tako ? Ker je težko biti brez napak i nedostatnostij. Pa se skaži Ti, Slovenec! s kakim dolgim, a vrlo izvršenim, visoke ideje v sebi imajočim, iz povestnice Slovanov vzetim, v verzih pisanim, često se rimajočim i brez nedostatka, kratko: v vsem dovršenim, dramatičnim delom i menim, da utegneš postati prvi pesnik slovenski. Epičnih i liričnih pesmij imamo dokaj krasnih,
—	tudi precej res dovršenih — a dramatičnih?
—	Prelep je Jurčičev „Tugomer", doslej naš vrhunec v dramatiki.
II.
Jaz o naših prvakih.
Zdaj bi pa še posebej katero povedal o Vaših ali naših p. T. boljših možeh.
Pred vsem je občudovanja vredna Vaša začarana nedoslednost. Nekdaj ste pisali: .poezija", a na to »poesija", zdaj vže »pojezija"; kako boste spet čez kacih 5 let ali 10? Ker so Vaši pesniki pisali nekdaj »zloga", sem tudi jaz, potem oni „sloga", na to i jaz; sedaj ste zopet planili na starega vranca: „zložiti, zloga". Prej ste pisali: „smatrati, vstrajno, nizko, teško, bridko itd.", zdaj mnogi: „zmatrati, nisko, težko, britko itd." E da bi Vas! ... Jaz sem za Vami hitel popraviti na „z", kar je bilo prej na „s", i mogoče, da sem kaj pregledal, pa mi boste očitali, da sem še jaz nedosleden. Sicer se tudi vsi, Vi veljaki! vedno ne držite tistega načela v pisanji! Še v »Zvonu", „Kresu", »Slovanu", »Slov.svetu", »Dom in Svetu", v katerih je vendar najlepša i najpra-vilniša slovenščina i mora biti, niste povsem i povsod dosledni, n. pr. ravno »poezijo" ste vže na 3 razne načine pisali. Mislim, da Levstik, Stritar i prav malo drugih je sploh rečeno, dozdaj
najpravilniše pisalo. Ne ugovarjajte mi, da se jezik lika i spreminja. Je vže res, a ne tako, kakor nekaternikov pisava.
Gesto Vi natančni vredniki ali uredniki grajate druge zarad kake njihove besede ali pisave i zalučite tje svojo pušico: „sic!", med tem ko imate sami cel koš „divno" čudnih i blestečih se svojeglavnostij. Ali ni čudna beseda, ki diha ger-manizem: »mirodvor", ko imamo pošteno slovensko : pokopališče (vsaj rečemo tudi sodišče, imena na — »išče" naznanjajo kraj). Ali: „on me ne pusti na maru". Oho! kje ste jo staknili? Ali zopet: »Počastil me je se svojim pohodom". Bi li ne bilo boljše: „Nikar me ne ogrdi ali ne pobij me se svojim pohodomVem, da je beseda pohod izposojena iz 'bratovskega nam jezika, toda Vi, strici ali strijci šolniki! ali je ravno taka, čudna i slovenskemu čutu posebno zoprna beseda potrebna, ko imamo dobro znano slovensko? Oj tožna Slovenija! Rad bi Vam svet dal — pa kaj ? všeč Vam ne bo! Če vže imate radi prav čudne tujke, sami veste, da je še veliko čudniših med Slovani. P.: »Zapomniti, zapovedati" v češkem jeziku — pomenja ravno nasprotno v slovenskem. »Marny: češki = »nečimeren", slovenski: = »priden". „Revnost": ruski = »gorečnost", slovenski:
= „ubožnost". Take vzemite, boste se vsaj kaj postavili! Ali postavim to: „Razcviliena majka" hrvatsko = slovenski: „žalostna, užaljena mati". Ali se boste morda, Slovanje, po tacih besedah drug druzemu približali? Nikar ne začnite pri peti ali pri repu, ampak pri glavi, pri srci ali vsaj pri rokah!
Kako se pikajo naši pesniki radi besedij, mere i rime! Kako so nekateri književniki skle-stili Vodnika, Koseskega, celo Prešerna! I vendar imajo vsak teh po svojem tako velikanske zasluge. Najbolj ste očrnili ubozega Vesela. Res, da on i Vodnik nista pesnika prvaka, ali včasih so le nekateri p. T. gg. ves svoj golč razlili nad njima radi malenkosti. V vsem biti popolen i vse pravilno storiti, oh! to je le redek dar nebeški ali celo nemožno. Glede mere daktyla sta se Koseski i Stritar najlepše obnesla, celo Gregorčič i Aškerc jima nista povsem kos. Lepo doneč, ■— da, bi dejal — najlepši jezik imajo Gregorčič, Koseski, Stritar, če odvzamemo nekatere Koseskemu lastne posebnosti, i zdaj dva, tri mlajši pesniki. Najdu-hovitejši pesnik naš je Prešern (reci: Prešjen>n, „je" — e, e v besedi terjati). Ta Prešern ali Prešeren, od katerega sem se sicer toliko učil, ima ravno narobe od onih: t. j. prodivne izraze! —
a prosim, oprostite mi, ljubljeni Vi njegovi častilci! — n. pr. „Kranjec moj mu osle kaže", ali „Norec (!) vsak je, kdor se s petjem vkvarja" i še druge. V lepih pesmih take vonjave!? To so vendar nekaterih junakov (!) surovosti. Ali če zdaj pesnik poje: »Zijala prodaja" v predmetu, ki je vreden boljših besed. Je li to tisti češčen dar Apolonov, so li jednaki izrazi sladkodoneči brenk na struni Apolonovi? Ne. — „Oho! tu si pa samega sebe prijel", boste mi rekli. Kaj pa Tvoje klicavke, po Kranjskem navadne, (pa tudi drugje): „Ti šment, ti šembraj, čuk, škrat, ti para! ščurek! (nekaj posebnega naznanjajoč)! Taki izrazi izvestno so dostojniši izrazi. Sicer pa velikan Goethe, *) jeden najomikanejših ljudij, rabi še vse druge izraze. Moj „vrag" je ruska beseda i ne v pomenu slovenske kletve. Rabili so jo drugi Slovenci pred menoj, potem jaz, ker izraža sov-raga = sovražnika tako kratko — pa tako — sit venia verbis! tako „kraftno i žaftno".
*) Goethe ima: ,Die Ratte hat sich ein Ranzlein an-gemast't. — Der Schrnerbauch mit der kahlen Platte. — Sauerei! doppelt Schvvein! Besenstiel, Hokuspokus, Katzin, Teufelin! itd." Stritar: „pasja vera izmed svinjarjev. — Po gnoji diši; pogine naj pes, s tako zalego." Zolla-ta še ne omenim tu.
Ker sem vže izgovoril svoje misli i sodbo o teh pesnikih, torej še rečem: najpopolnišo mero ima Stritar. V vsem dovršene rime imajo Stritar, Gregorčič, Funtek, Medved, Hribar i še kak, sicer izvrstne imajo tudi Prešern, Levstik, Aškerc, Jenko i dr., le sem ter tje je katera posiljena.
III.
Sodba o meni.
Se ve da, zdaj bom pa jaz sojen. Gospodje! ne prestrogo, to je meč, ki je na obe strani na-brušen. Preveč ostro se koj skrha. Vse, kar je pravo. Idej, morda za katerega čudnih, sem Vam nekaj nakopičil. Ljubavi sladko-nežne i močne i večne za Majko mileno mi Slavo mi ne bodete odrekali, ker ne morete.
Kako bodo torej mene ocenjevali?
Vsega ne vem, a nekaj pa.
1.) Nisi povsod dosleden. Jaz hočem vže tu odgovarjati. — Moje načelo je: Dokler ne določite Vi veljaki i učenjaki. „Tako i ne drugače je pravo" — poslužujem se v pesmih i drugod zdaj
te, zdaj one slobode. Vendar sem se dokaj ozeral na doslednost. Vsaj veste, da je drugi tudi ne-majo, p.: pišejo ždaj ti, zdaj oni, zdaj tu zdaj tam: „uže, vže, že; ješče, ešče, šče, še; Napoleon, Napolejon; Ogrsko, Vogrsko; Iz = Vz = Zveličar; težko, teško; itd. itd." Nedosledni so bili ali so še mnogi najboljših piscev. Ko boste pa pravila stalno določili (če boste, ali, ali! . . .), potem se bom še jaz vseh z veseljem poprijel.
2.)	Toliko o duhovih govoriš. Zares, a v poeziji moramo imeti kake ideje; ideje so pa nevidne, ali, da učenjaški govorim: duhovi pravi so nositelji idej. I kaj je bolj nevidnega ko duhi ? Jednako najgenijalniši pesniki pogostoma o njih govore: Homer, Virgilij, Dante, Goethe, Kraszew-ski, Mickiewicz, Puškin . . .
3.)	Preveč sentimentalen si i Tvoji junaki se tu pa tam plakajo. Saj se tudi pri mnozih pesniških mojstrih jokajo. Evangelij i stari pisatelji nam svedočijo, da se je i največi Modrec i Učitelj, Kristus jokal nekolikokrat. Sploh tudi možje i junaki ne plakajo se tako redkokedaj, kakor se misli sem ter tja. Lastna mnogoletna skušnja me tega uči. Istina pa je, da je bolje i lepše rahločutno-mehko srce, nego živo predstavljanje divjih, grdih strastij, ker kar je grdo v de-
janji, ne bo li v poeziji? Prvo— vsaj po nazorih nekaterih modrecev — ugaja bolj lepoti poezije ko poslednje.
4.)	Baviš se s preveč raznovrstnimi rečmi i merami; včasi so i vrste predolge. Na to pore-čem le kratko besedo. To sem ravno hotel po reku: „Variatio delectat". Naj vsake vrste lepote gladen duh katerikrat pokusi mojo juho — opo-prano — vsaj mu jo tako rad privoščim, ker imam vse brate i sestrice tako milo rad! Zdrav-stvujte!
5.)	Nekatere pesmi imajo malo idej ali duha pesniškega. Vem, ali naj bodo zraven, imajo vsaj kak dober svet, kako lepo zrno i to bo lahko všeč dobrohotečim razumnikom. Jednako govori nekje Ciceron. A Vaši velikani — kakor sem prej rekel — so li brez pogreškov? Saj še v „Zvonu" i dr. sem bral nekatere pesmi, ki nemajo nič posebnega na sebi. Sicer ima vsaka glava — še celo zeljnata glava — svojo misel, rekel je modri Ribničan.
6.)	Pleonazme imaš. Da nekolikokrat — ali i sami velikani ko Shakespeare i Goethe jih imata.
IV.
Sam o sebi.
I ako vže zanaprej kritikujem samega sebe, rečem, da glede pesniške mere i rime sem vsem jugoslovanskim i večini nemških pesnikov kos, vsaj sem pa tudi nekatere reči morda do 100 krat premišljeval in premislil. Povsod do pičice čistih rim nema noben pesnik slovenski. Omenim le malo o novejših. Gregorčič ima rod — god. Ljudje govore: Ruod ali roud, — gud; rod — Gospod; včasi: prišel — včasi: prišel; vas — dokaz (dolgo, kratko) itd. Levstik: Popotnik je — posteljce; solnčice — razsipljejo se itd. Stritar: Bo — skrivno (buo — skrivnu) (bolje skrivnu); moj — teboj; tam — ljubljenkam ; dom — grom itd. Aškerc: glas — nas; grom — dom itd. Funtek: tod — Gospod itd. Medved: inah — strah; roka — globčka ruoka — globoka); bled — red (blejd — red (ried); ve — srce, (vej — srcje) itd., itd. — Goethe: Begonnte — konnte; Knie — Verera-bile itd. — Pri merah p. daktylu še Gregorčič i Stritar jemljeta često dolge enozložne besede za kratke. Se ve da se smejo — ali najčistejše rime
niso več. Le poglejte, če imam jaz kaj katacega ! Le pri censeo — lezejo i če bi bil kaj spregledal.
Kar se tiče vsebine, priobčil sem vsaj nekatere nove, originalne ideje, ali sem vže znane dalje razvil. Kar sem spisal, nisem ne prevel, ne prepisal, vse je originalno; k večemu, da sem bral nekaj v prozi glede pesnij: materine ljubavi, osveta umetnikova, verolomstvo, legenda. Nekaj rečij je tako posebnih, da po mojih mislih se ni bilo tacih tiskanih v naši materinščini.
Se ve da, iz dna duše priznavam, da Vam, veljaci prvaci! nikdar nisem jednak v vsem.
Vsi osupli bodete prašali, kako se tu drznem samega sebe hvaliti, ko sem, kakor menite, jedva se prikazal na književnem polji. Slavni pisatelji i vrle. pisateljice! izvolite me poslušati.
Za vse ni nikdar možno pravo pogoditi. Kar se zdi jednemu graje vredno, drugemu je všeč. Tu opomnim le, da n. pr. v glasbi je 5 najslav-niših mojstrov se strašno zmotilo v kritikovanji, tako velike kozle so prevračali. Potem se kritika spreminja v raznih časih; včeraj so strašno pobijali kako idejo, danes jo v zvezde kujejo.
A poglejmo te pesmi še natančneje. Nekateri pesniki imajo preveč tujih besed, vsaka 3, 5 ali 10 vže ni pristna slovenska; drugi imajo
sila veliko čudnih, skračenih i podaljšanih ali pohabljenih i oskrunenih besed i oblik. Ali je mar to poezija ali duhovitost? Kaj še! Jaz imam dokaj malo iz bratovskih jezikov sprejetih, dasi bi jih tudi znal več nakopičiti. Skrajševal ali podaljševal besed pa nisem skoro nikjer.
Tretji tako različno i posiljeno naglašujejo na raznih mestih jedno i isto besedo; časi tako nenatorno kaj naglašujejo skoro v vsaki granesi ali skoro v vsaki pesmici, da se mi gabi. Ge je v sicer najboljši i najduhovitejši pesmi dosti tacih i jednacih hib, pesem ne more biti dovršena. Res težko je rabiti v slovenščini povsod i skoro v vseh besedah v pesmih jedni i tisti v tistem kraji domači, — recimo naravni — naglas. Naši pisatelji pišejo večidel v sto in sto besedah najmanj dvojni naglas v pesmih, n. pr.: dokler, dokler; nikdo, nikdo; nihče, nihče; nikdar, nikdar; vselej, vselej; kadar, kadar; prizor, prizor; prestol, prestol; naloga, naloga; narod, narod; jesen, jesen; bila, bila; mimo, mimo itd., itd. Povejte, kateri slovenski pesnik pogosto ne menja naglasa, da se časi le zlogi štejejo, kakor pri Srbih, Poljakih i Francozih?
A jaz? Menim, da tako malokedaj, ko morda nikdo drug ne v slovenščini, p. v besedi srce:
srca, srca; strašni, strašni. One zgornje besede naglašujem pa zmerom jednako, p. dokler, nikdo, nihče, kadar. Ako je kje drugače, tedaj sem to le spregledal.
Sploh to — mislim — vže smem reči, da sem izmed premnogih naših pesnikov naglaševal najnatorniše i tudi najdosledniše i sicer, kakor se govori po središči Slovenije.
Četrti imajo tako preklane stavke i vrste v pesmih, kakor pisatelji starih vekov ali pa — naravnost rečem: nevedneži i predrzneži. Kako je pa pri meni ? Vsaka vrsta ima za se skončan jeden ali več stavkov, v sredi vrste ni stavek nikjer preklan, da bi se končal v sredi druge vrste. Nekolikokrat se konča stavek s koncem 2. ali 3. verza — a ne v sredi. O kako je pri nekaterih pesnikih neokorna beseda, ki stoji v začetku ali sredi 2. 3. vrste i spada nazaj k stavku, ki se vleče po jedno, dve vrsti daleč! Vem, da se časih sme stavek razkosati — a nič ga ne razklati, je popolniše.
Peti rabijo dve isti besedi za rimo. Čeravno nočem tu biti prestrog i menim, da se včasi sme zgoditi, kakor v laščini, vendar prašam Vas, kritiki ! kedo bo zmatral prepogoste take jednakosti
2
za dovršano, krasno rimo? Jaz pa dve isti, (ali bolje) jedno i isto besedo nisem vporabljeval za rimo.
Šesti imajo toliko tujih oblik, germanizmov, kaj? še barbarizmov, kateri sramotijo našo književnost, včasi jo celo delajo nerazumljivo.
Sedmi kujejo raznovrstne, izmed teh nekoje čudne nespametne besede, ki se morajo kasneje zavreči, p. parobrod — (razumniki! kaj je brod [na Savi] ? — torej zdaj parnik. Ali: črnilo, na pr. rudeče, modro črn—ilo! zato zdaj spet dobra stara tinta (talij. lat.). — Mnogo ali nekoje navedenih ali tudi nenavedenih nedostatkov najdemo pogosto — redko včasi — i pri pesnikih najprve vrste. O pri tolikih nedostatkih, kajpak, da je mogoče kovati veliko pesmij! Jaz sem se skrbno izogibal vseh tacih rečij ter se ravnal po najboljših ocenjevateljih: Stritarju, ali pravo za pravo Levstiku, Lessingu (Lešniku?!), Boileau-tu, malo po Bjelinskem i. dr.
Kar ni popolnega, to je zoper mojo voljo.
Držal sem se precej pravopisa Škrabčevega, a ne slepo. On piše, kakor je dokazal, da je pravo: Prešeren, jaz tudi; on Levstek, jaz Levstik, kakor se je sam pisal; on mej, jaz mislim, da je do-
voljeno med,*) on vvanj, jaz vanj; on Aljfonz, jaz ne.
Sosebno važna je pisava glede „u" ali „v". Tako pišem, kakor on „v", p.: včiniti, vbog, vsmi-Ijenje, vzor, vže itd., kadar sicer naši pisatelji pišejo „u". Zakaj? Ker tu je vsaj doslednost, a oni, vidim, da je nemajo. Nikakor ne tajim, sam bi raje pisal „u" — toda kaka so onih nedosled-nikov pravila, da bi mi bili vzor ?
Torej — ali se glede	popolno prila-
godimo Hrvatom ali Srbom — kar i mi želimo i kakor se večidel govori, ali pa pišimo dosledno „v". — Učeni P. Škrabec piše često: „V 16. stoletji so jezik dobro poznali — torej pišimo ali izgovarjajmo tako, ker naš jezik se je do danes malo izpremenil." Za njim tudi gosp. Lekše i dr. Ravno isti gosp. Škrabec pa tudi piše: „Slovenci, Hrvati i Srbi imamo en jezik ... Če Hrvatje pišejo: ražaliti, pišimo še mi." Gospoda moja! Mnogi Slovenci pa mislijo tako: čemu tako daleč nazaj iti; ravnajmo se po Slomšeku, kogar pisava je vzorna! Gospoda! moja misel: V 16. stoletji so večidel tako pisali, kakor so govorili le po nekaterih krajih Slovenije, i slovenščina še ni bila izobražena. Katerega tedanjih pisateljev pi-
*) Tako piše i novi veliki slovar. Plet.
sava naj nam bo torej vzor, ker vsi niso jednako pisali? Ali mar Dalmatinova? I ona ni brez po-sebnostij i pogreškov, dasi najboljša za tisto dobo. A čistejša je vendar pisava Vodnikova, še lepša Ravnikarjeva, Slomšekova in poznejših naših dobrih stilistov. Menim, pišimo i izgovarjajmo tako, kakor se večidel govori dandanes, ker pišemo za žive, ne za mrtve ljudi — ali pa po vzgledu Hrvatov ali Srbov. Res Srbi Slovanom napotek delajo, ker so fonetični. Zdaj so še Hrvati počeli.
E, bratje! mislim, da bomo še mi kedaj fonetični.
* *
*
Rabil sem razne — i neslovanske mere, tako tudi tu pa tam jako dolge vrste. Naj bo —- dasi je čudno — radi razlike! Saj je mera mene zavedla — le včasi jaz njo.
Vsem v vsem ugoditi, vedite bratje! ni možno.
Kake dve pesmi sta daljši, saj so balade Schillerjeve, Mickiewiczeve, nekatere francozke i ruske i naše nekoje Gregorčičeve, Gorazdove pesmi tudi — a so prekrasne.
Zapisal sem par hrvatskih besed radi posebnega naglasa, saj lahko umejete, i naši prek-
murski Slovenci tudi tako govore ali pišo, i drugi pišo še vse drugo n. pr. „ozbiljno, obitelj! . .
Res, da ni vse tako lepo pesniško, kakor bi si želel — a ni vsakdo divni Apolon.
Vem, nekaterniki bodo kar prozaično vdri-hali po meni, a prosim, ne bodite osebni! — Pa cesto bolj kriče kritiki, kakor sami znajo kaj izvrstnega spisati. Kakor jim je vže marsikedo bil fantast, morda jim bom še jaz — a če bom v brato- i domoljubji, naj bom! — mnog uekater-nik nema še korena tega. če se pa motim v tem, veseli me še bolj. Potem zdravstvuj!
Nalašč sem se trudil v poljudni obliki tolmačiti razne pojave blage ljubavi, in kakor je rekel vže premnog pisatelj, to ni nikakor tako lahko. A je koristno i plemenito. Cemu tudi tako visoko letati ali po strani zavijati ali v redkih, nerazumnih oblikah govoriti ? Ne jeden ali drug -— ko Hegelna — vsak razumnik me razumi!
Hotel sem ljubav do Majke Slave, bratov i domovine čimdalje bolj vžigati, čistiti, razširjati. Namestu sebe poviševajočih, druge ponižujočih ali razžalujočih sarkazmov sem rajše ozer jemal le na izvrstniše ali zaslužniše može ter rabil za nje boljše besede. Vsake količkaj važne slovenske stvari sem se spominjal i mislim, da sem se vsaj
dotaknil tudi vseh najznamenitejših slovanskih. Ljubavi mladega roda ne pevam, ker je podvržena premnogim i čudnim razlaganjem i govoricam.
Trudil sem se biti nekako praktičen — tudi v vzletih pesniških. Vsaj so to lepo besedo izgovorili nekateri pesniki prvaki, da pesništvo imej dično kulturno nalogo, namreč da poučuje i izobražuje človeštvo. To je gotovo prelep i praktičen program. Pouk, izobrazba i korist — torej ljubav blaga, ljubav plodonosna zlasti do premi-lih mi Slovanov, bodi tudi načelo, ki na kak način jasno ali vsaj bolj tajno odmevaj ali mikaj v mojih stihih.
Torej moj namen i moje prizadevanje bilo je še sosebno buditi speča, spodbujevati mlačna srca i opozarjati duhove, da bi po zdravih načelih na dobri podlagi naprej zidali veličastno poslopje književnosti, da, slavohrame; da bi sami se s tem likali i urili v vsem blagem, lepem, dobrem, i čimdalje bolj se spoznavali Slovani med seboj — a najbolj dragomili Jugoslovani se bližali drug drugemu.
Ako se to zgodi, bo moje plačilo obilno i zadoščenje za me popolno.
Le jedno posebnost imam, namreč da rabim v znamenje medsebojne ljubavi i zloge jugoslovanski „i" za slovenski „in" vže za to. ker Slovenci nemarno stalnega „in"-a, ampak rabi se „i, in, ino, no, inoj\
Ako bi bilo kaj res protivnega kakemu Božjemu ali poštenemu človeškemu zakonu, rad prekličem ali popravim — a mislim, da ni.
Torej ti, delce, potuj pred domače i bra-tovske prage; koristi le — ne žali nikogar, kakor i jaz sam ne želim!
Da, jadraj, jadraj čolnič ljubavi do milih bratov Majke Slave po svetu okoli — če možno, do konca dnij!
Bog i vrla slovanska srca!
Izdajatelj.
Na Holinu Bratoljnbja v mesci sv. Cirila i Metodija 1885—1895.
Zlatim 6itateljem.
j moji zlati bratje i sestre, Na belih pladnjih na-te cvetke te! Preroki i prerokinje moje! Tu znate, kar sem mislil davno vže. — Jaz ljubim Vas, daj Bog, da Vi bi mene? Naj vzraste cvet ljubavi nam češCčne. Če rekel pravo sem, o daj rok6 mi belo, Če bilo bi slabo — namen je lep imelo. Oprosti, zlato ini srce! Rad drugikrat bom bolje vže. Ljubimo se, Združimo se! Ljubimo dom i r&d, Branimo ga povsod!


- "	> . ■ ...
. ,; . * . .V . .;,;■-«?-« ..
. ...	. ..:, . . : , - . in : ■ ''

i-Vi".:	::. ...	... ,
Naš velikan — sv. Jeronim.
(Oda).
f	UU I J_ U II _L UUU I J_ iL
j J- UU I J_ yj 11 J_ <->OU I J_ bL
Mera: i uo I j_ t, |]	I ^
l	i UU U «
Zemlja proslavljaj vede velikana,*) Kras učenosti, cerkve modrijana, Tisoč i pol let mana Ti je znana
Doktorja cerkve.
Glej proizvode, plode veleuma, Ki občuduje mislecev jih truma. Duhom delil rad mirno je brez šuma
Slavni pisatelj.
Tisoči niso vitezi — junaki,
Spridi značaj rad v skušnji jim se kaki:
Ta pa ko demant svetel se je v vsaki
Svetec premili.
*) Dasi ta mera ne rabi rime, rabil sem jo radi časti do vzvišenega nam rojaka orjaka.
V	srci ljubavi plamen Ti je, Mili! Da bi si srečo pravo pridobili, R6ka, oko, svet tisočim si v sili
Duhom voditelj.
Bol i radost Ti srce je poznalo Ter se za blagor vztrajno vojskovalo,
V	vsakem Ti kraji vrlo zmagovalo
Hrabri boritelj.
Srca slovanska! najbolj Ga častite, Z umom i s srcem vedno Ga hvalite, S čopom i z dletom, s pesnimi slavite
Tega Rojaka.

Na grobu sv. Metodija.
Srce! ne čutiš-li tu zžmlje sveti kraj, Da velikan tu spava dolgo — vže do zdaj? Ne znam! — A znam, da duhu rajsko solnce sije, Da čuje mili glas nebeške harmonije.
Metodij sveti! Ti si blag, Mladosti čas, ta rajek drag Ceniš nad vse vrline svoje, Ved, umetnikov dičiš broje. Trud, um, srce, Vse proslave: Ti um bistriš, blažiš srce vže milo, To vzor Moža, Človčka je vodilo.
Oh, kak je biser t6 srce, To lepo čelo vže slave, Značaj Tvoj čist ko solnce krasno, Namen nad ceno vsako časno. Krepostij broj Tvoj kras je koj! To vitez je, dasl menih pohlevni, To Kristijan na globlji tej prerevni.
To sebi si — a nam še več: Nam divnih vrtnic vrt cveteč. S to cvetko hodiš k sinom Slave I kažeš vir jim sreče prave. Ti nam si brat, Nebes zaklad. Same ljubavi nam deliš darila, Ko vešč Prijatelj slajšaš zla nemila.
Duha modrost kot čaran sad Delil si ljudstvom — koj še mlad; Našincem z bratom pisme davaš, Vednosti ključ jim izročavaš; Knjig svetih cvet Med naš daš svet. Za dobro, blago, lepo vse pripravljaš Ter sebe kot Učitelja proslavljaš.
Čuj, srce moje! glej kak čud Za ljubljeni je delal ljud: Trpel zanj spone, zanj se trudil, I žrtvoval, iz tmin ga vzbudil, Vseh skrb, gorje Mu zna srce. Za blagor dece biješ srce milo, Zato kot Otca vsč Te je ljubilo.
O zlati mož! še več, še bolj: Ti nam si vir ljubavi zgolj.
Luč vere dal si — sržč*) mir jasni, Up na nebčški prestol krasni. Kaj naj bi šč Brat! dal za Te? Oh, vse je bil, kar more srce blago, Kar le Apostelj zna za ljudstvo drago.
O moj Slovan! to bil nam M6ž je i šž več, Povej: Ti je-li tak ljuba vi Angelj všeč? „Oj sini, hčere Slave h gr&bu pristopimo, Ljubimo se! Zvestobo obljubimo!"

*) Sr6č t. j. sedanje i bodoče.
I.
Junaštvo materine ljubavi.
(Historično.)
Na švicarskih planinah neizmernih visočin Sveta, je čudov polno, najkrasniših dolin. Tam biva trojno ljudstvo, a ljubi zgolj se vs&, Še bolj pa ljubi dom svoj, a najbolj drage še.
Tam stal je dom pred leti — kedaj, še starec zna, Tu je bivala žena veselčga srca. Največa sreda bil ji je sinek poln vseh nad, Ko angeljček v nebesih, ko cvetka na pomlad.
Seboj ga je nosila, če je med cvetke šla, Če bil je skrit, je bila le-ta nemirna vsa. Tak6 je bilo tudi na oni krasni dan, Ko s svojimi hitela na polje je čez plan.
Ker bil je srček mlad še i tisti dan zaspan, Tje rahlo položi ga med cvetke na ravan, Začne koj žito žeti i poje si na glas, I zdaj se razgovarja, ko da prišla bi v vas.
Ko žanje, pa pomika od sinčka se gred&č, Da angeljček mu v spanji bi lože bil navz&č. Pa joj! kar v hipu strašno tam zašumi — zre tjft, Kaj vgleda? oh! kar sapo ji mili krič zapre,
Oh, grozaf Kragulj strašni objemlje mu noge, Da s kremplji plašno dete bi nesel na gorč. Premilo dete vpije, da vsčm zastaja kri, A kragulj dete zgrabi, na skalo ž njim leti.
Poglej ub6go mater, kako k nebu kriči, Obupa r6ke vije — — vže glas sam6 rohni! Ko blisk na vpitje stražniki skupaj prihite, Pa ni jim dan odgovor, odgovore solzč.
A ko pošastna tica z otrokom frfeta, Ko stena bleda žena neskončno skrb ima. Roke so razprostrte i kalno zre ok6, Kjer revček s tico plava tjč — oh je pregrozno!
Izginil je — — —! i mati, glej! zvrne se na tla — A koj iz spanja vstane, — je poživljena vsa. Brž divja kakor burja za njim zbeži, leti. Po strmi skali g6ri do gnezda tje želi.
Ljudje stoje, strmijo — a ne ved6 si kaj, Za svet, pomoč, prašanja pač časa nič ni zdaj. Glej reva plazi kakor le divja koza zn4, Ko sokol gre na kvišku, ko angelj do neba.
Pa čudno, glej prečudno se spne na vrh skrbna, Ni omedlela reva, ni zdrsnila na tla. A angeljc ji je krila dal ter na strani stal, I ko dospe vie blizu, roke ji je podal.
Kako sicer bi mogla čez skal i jarkov več, Skoz strašno bodno trnje i čez osat goreč, Čez gadov strupnih gnezda, skoz drevja gosto rast, Samo po polzkih žlebih, čez kamnov razno plast? —
Vže plava nad koprive, nad kamen, drevje, grm, Pa zdrsne, se poprime — pač kamnov hrib je strm — Sirota kar zaj&če i skoro omedli, Pa srček njen je gori, to da ji spet moči.
Zdaj se drži za stčno, zre gori, zre na stran I vzdigne se ko lica — res sk6či prav na plan. Nad ono skalo gnezdo je grozne tiče vže, Oh Bog ! — pomoč, pomoč zdaj — še zdaj pogum, srce!
Res, hvala Bogu! s skokom čez jarek je prišla Pa pade rčva, — vstane — spet hopne trudna vsa, Še vstane, vso napne moč — čez zadnji skdči zid, Joj! vsklikne, stegne roke---ljudem izgine vid.
Pa glej, čuj, čuj! rjovenje iz skale vun buči, Da gora kar se trese, glej! kragulj vun leti, I skače ko hijena okrog nju prestrašilo! Da vsčm gledalcem vtriplje kri, trese se telo.
Ko blisk: „Pomoč za revna!" — se čuje glas močan, I koj dva drzna lovca drvita se čez plan. Kak& pa g&ri priti?! — A lovca znata vse, Vse čaka, gleda, plaka, če prideta do nje.
Dospevši na planino strmita kar oba, Da okrvljena mati i sinek je le-ta. Oba ležita v spanji presladkem tam na tleh, Dasl sta mrtvo-trudna — glej! lice je na smeli.
Kar doli v izbo nesla sta njo i dete ž nj6 Ko mater sta budila, pa kar ljudje privr&. — A njej se je mešalo, ostavi solz zemljo, Ljudje zvedevši bridko vsi plakati počno.
čez nekaj let na grobu fantič se je solzil, Na grobnih cvetkah mnogo je vročih solz prelil, I vzdihal: „Da živela bi, mati! — a Te ni! Kako močno, o mati, ljubila si me Ti!"

II.
Čudež i tajnost ljubavi materine.
(Historično.)
Čuj Le Danois1) je plemstva starega gospa. V bogastvu silnem: svili, bagru, blišči krasnem Na čarovnem je gradu Raimes-u'2) iz srca Se veselila s sinom svojim v kr6gu jasnem. Pri nji jedini njen je mladi beli sin, Njen ljubček, vzrok skrbij i srčnih bolečin.
A glej! Kralj Ljudevit štirnajsti zdavno vže Je zgubil svitlo zvezdo svoje vojne sreče. Vse čete bez poguma, vodje — ga muče, Blagajnica vsa prazna, strah nezgode veče. A kralj v denar posode zlate spremeni, Namigne to Francozom: zanj se vse zgodi.
Baroni, knezi, vodje glej! zaklade vse Za kralja i kraljestvo brzo podelijo. I iz gradov i bajtic kar vojakov vre, Da svoj meč, pleča svdja domu posvetijo. Zdaj tudi grof od ljube matere hiti. I glej! sto tisoč mož pred kraljem koj stoji.
Čitaj : L8 Danoa (dvozložno). Čitaj: Bamn (dvozložno).
Gospej ločitev od najljubšega srca Se bič, se strela, skoro smrt je črna zdela; Poljublja stokrat ga — junaško le se vda, Prelije morje solz, je često omedlela. Grof častnik vštric Vilars-ja1) vodje obstoji, Tu v trdnem taboru pač nič se bati ni.
Prebrzo pa obzor se vojni spremeni, Zjedinene se bližajo sovražne čete. „0 boj strašan bo!" - to srce ji govori, Ko vže trdnjave so od tujih čet zajete. »Enkrat") zdaj mnti de, „še sina vidim naj!* A sin do matere poguma nema zdaj.
Zdani jednajsti se septembra — vojni dan. Kedo zna, kaj je v srci grofinja trpela! Strežnik njen mnog, da vse zve, k vojni je poslan. Med tem noči je črne dolge prebedela. Dan boja — čud! da ni ji vtripalo srce, Ko so kaj strašnega se bali vsi molče.
Boj bil grozan pri Malplaquetu2) je celi dan, I solnce je krvavo, — ne, temno sijalo. Jednako boj srca je njenega grozan, Ko je zvečer obup, strah, žalost vso prestalo. I čuj, veruj! resnično je! — kaj se zgodi: Prediven sen so njene videle oči.
!) Reci: ViiArja.
-j Reci: pri Malplak-u (troziožno).
V teh sanjah jasno gleda širni boja kraj,
Kjer tisoči mrličev vse okrog ležijo,
Tam njen sin — oh Bog! mrtev, — mati, glej, zaznaj!
Sovražnik vštric, ki usta: „mati!" mu velijo.
Zbudivši se kar s stražniki brž tje hiti,
Spotena, vtrujena vso mučno p6t stori.
Vže, glej! v mrličev sredi sina koj zazna. Res mrtev je — resničen sen! i kar nanj pade, V obupu strastno kliče sina, kar se da I vzdiga ljubo ga na voz, ko tat zaklade. I ko ta tujec vzdiha: „mati!" vže rohneč, „Na voz še njega!" — de, rešenje mu želeč.
Na p6tu zna gospa, da sin je mrzel, trd,
A na srce ga stiska krčevito, vrdče,
I s srcem greje, ko da mu odganja smrt,
I v močni veri k Bogu kliče, stflče:
Naj ga ohrani, — če je mrtev — oživi.
„Vse za Te dam, o Bog!" — k nebu roke vihti.
I! — boš li veroval? zgodi se ji tako. Sreč vse mrzlo dihati je jelo malo, Oj čud! začne se gibati — trdo telo, I grlo mili glas: „o mati!" je jecljalo. Kako poplačena je skrbna mati ta, Kako presrečna sta ta živa dva srca!
Doma zdravnik sprejel i zdravil je oba, Ta mož bil Leopold je, knez iz Aremberka, Gospa na dom mu sporoči, ko ga spozna, Brž pride ponj gospa i njena zala hčerka, Vgledavši tako skrb se zjokate obe, Tu jezik le molči — tu govori srce.
Vse tri: hči let šestnajst, princesinja le-ta I groiinja za nja neskončno so skrbele, Bolnika slavna v kratkem zdrava sta oba, Na licih cvetke so mladosti zacvetele. Zdaj mater grofinjo, da, vs6 razveseli: Grof z zalo hčerko knežico se zaroči.

III.
Žrtva materine ljubavi.
(Historično.)
V valov zibeli — v sredi Božjega morja Pode viharji ladijo na skalo, Na njej je žena bleda, grozen strah ima, Pritiska dete si s skrbjo ne malo.
Vže revna — dolga dneva dva strašan vihar Po besni vodi luča ko trščico, Nad njima grom i blisk pretresa vsako stvar, Dež lije ko iz škafa na ženico.
Polomljena so vesla i ljudij mnog ud, Vže v ladijo curlja morje nevarno, Da srca potovalcev še bij6, je čud. A zdaj vsem smrt grozi — morjž viharno.
Kar tresk! — Na skalo ladija zleti ko blisk, I mati ? polu mrtva, a še živa. Oj žena srečna .' — z malim rešena si stisk, Tu sprejme koj te roka dobrotljiva!
„Pomoč za dete — mater!" — slaba vsa ihti A čuj! — vse mrtvo je — na tej pečini. „Pomoč!" — de spet — vse tiho spet — zdaj omedli, Tam mirno sope dete na rastlini.
Kar se vzbudi, poljublja detece srčno, 2 njim vzdigne se i lazi — išče, kliče, A vse zaman, zdaj ji pri srci je težko, A ne obupa — le naprej jo miče.
A ni — človeškega res tukaj bitja ni, Pa ti nebo! — oj čuj, čuj prošnjo milo: „Ce se ne rešim jaz, če mi zastane kri, Naj vsaj bi dete rešeno mi bilo!"
Nebo jo čulo je. Preteklo pet je dnij I grlo blede žene nič1) ni vžilo. Ko pa za dete hrane vir se posuši, čuj! zbada se — i kri je dete pilo.
Po strašnih dnevih pet je bil rešitve dati, A rešeniki vešči so dejali: „Nje več ne bo! — otrok bo sin kfassttt". I res! otrok živi — za njo so žalovali.

Pri zaimkih za nikavnico sme časi tožilnik ostati. O-l. Janežič.
IV.
Kaj ljub a v materina zna?
Kaj vse kriči, kaj vse beži? V obupu vse roke vihti? Zakaj tak vrtec ves krasan Je v hipu grozno poteptan?
Na vrtu zalem pred ljudmi Se ljub otrok igra, smeji, Okrog iz hiš vse gleda nanj, Naj se igra, saj to je zanj.
Kar strah, potržs prešine vsč: Glej! lev pregrajo kletke stre, Vse v hiše se drvi, divja, Le dete se še tam igra.
Ko blisk iz jasnega neba Vun plane žena — tje divja, I z vihrajočimi lasmi Do sinka mati prileti.
A glej! — zdaj lev je vže pred nj6 A splašen pred besnostjo to; Pogled ga grozni proč podi I mati s sinkom odfrči.
Ko v izbo urno prihiti, Poljublja ga i se solzi. Ljudje ko zid vsi zro, strme I divno mater počaste.

NB. Plafotati, priflafotA ... ali je slovenska beseda, linguisti ? Menim, da ne bi morala biti ravno nemška „flattern", saj tudi švigati (8chwingen, sehwenken) ni nemška.
Klic ss. Cirila i Metoda na Slovane.
Srček: glej nebo mi v luči krasni, Trume angeljev v bliščavi jasni. Glej! iz luči gresta dva moža,
V	solnčni blesk ogrnena oba.
Truma ja duhov povsod obdaja, Najmilejši glas od njih prihaja.
V	belih jim rokah je šop cvetlic, Le najlepših rajskih krasotic.
Zemlji bližata se vže s hitrostjo, Sprejmi, zemlja! ja s srca radostjo. Pred ljud Slave vstopita lepo Ter mu besedujeta sladko!
Deca ljuba! oh na Vas Misliva ves večni čas. Skrb za Vas i čut ljubavi Naju sili k majki Slavi. Sprejmi, deca mila! Mala ta darila.
Nate vrtnico kraljico, To rudfečo krasotico. Deca draga! le v ljub&vi Sreča bo vsej očetnjavi. Vedno se ljubite, Malko potrplte.
Cvetko lilijo tu nate! Ta uči kreposti zlate, Da bodite vsi pošteni, V dobrem vsem nespremeneni. Naj pravica vddi Ljubi! Vas povsddi.
Ta-le solnčnica vse mika, Živa Vam modrosti slifea, Kakor k solnci se obrača, Znak resnice bp i plača. Ko vsem nekdaj — tista Bodi ver^ čista.
Zadnja kakt se bode zvala, Trda ko kamnena skala, Stalnost v sklepih oznanuje I junaštvo označuje. Ta bo zmago dala, Z nama kraljevala.
Zdaj pa zlato vez vzemite. Cvetke v venec zal zvežite. Vsak dan, bratci i sestrice! Se ozrite na cvetice. Pa spolnujte Cisto, Kar pomenja tisto.
Sin, si cul, si cula, hči! Kaj pomenjajo stvari? Otročiči! to storite V lčpi zlogi se trudite. Deca, s tem največo Zadobiš si srščo.
Zdaj ja svitli odnes6 oblaki, V spremstvu z godbo so duhovi jaki, T6žno Slave sin zre, hči medli, Bleda sta i solzne so oči.
A sin, hčerka, čuj, čuj! v vsakem letu Vsaj enkrat sta brata tu na svetu, Če ne znaš, ne vidiš jih z očmi, Pazi i duha oči odpri.
Ko spet onidan tak blesk se javi Kazajoč ja svetu v krasni slavi, Nekdo v kotu tam se je ihtil, Da je neki duh spregovoril:
„Sin moj! Kaj tu jokaš, plakaš, S solzami zemljo namakaš? Zdaj ni čas tu za solze, Naj Ti govori srce!"
„Božji duh! lepo pohlevno Vzdigne to se srce revno, Svetca rekla sta oba: „Vso naj srečb Bog Vam da!"
Da prelepo sta učila, Naj bi Slava srečna bila. Jedni so sprejeli vsš, Drugi se ne vdajo — še!
Dan na dan pa bridko plakam, Vr&če solze si pretakam, Ker Bus, Srb, mi bratca dva, Sta nam mrzlega srca.
Ker tako ni sreče prave, Blagra ni za sine Slave, Mnoge to v sreč skeli Ter jih peče dni, noči".
Rekši to prisrčno se izj6ka, Kar tam iznad svitlega obflka Zre dveh zlatih bratov nanj oko, Sladko mu porečeta le-to:
„Sin se dragi potolaži! Pride za-nje č^s še dražj; Mnpg teh ves bd uk spoznal, Vse resnice spolnoval."
Sp6t ja svitli odnesft oblaki, V raj vkup z duhi v luči jim jednaki. Sin ta pa osrčen se poti, Za vseh bratov blagor mre, živi.

S6dba.
Noetu je tica silna odletela, I nazaj je ni, — ker čuj! v nebo je sinela I pri Bogu večno sladke pesmi pela.
Onidan je k sinu Slave prifrčala,
Od Boga mu pismo, naj gre k Njemu, dala,
Krepke perutnice zanj mu ponujala.
Naš rojak, prvak, to čuvši, se pretrese, Vzame pismo — r6ka zdaj še bolj se strese, Čita, čita — v zn6ji vse telo se trese.1)
Pa gotov je koj; s peruti, — bled — se vzdigne,
Pot naj kaže, tiči silni zdaj namigne,
Ter nad luno, solnce, zvezde k nžbu švigne.
Vže stoji pred demantnimi neba vrati, Grad kristalni divni všs je v luči zlati, Čez kristal zrž — o radost! — tu kraljevati.
1) Samo t tem slučaji radi lepšega učinka sem nalašč uvel v treh vrstah isti glagol za rimo.
Nič ne ve, kje je. — Koj vrata se odprejo; V Otca Večnega oči mu zreti smejo, A zbojo se — kam se deli bi — ne vejo.
Ko pred Trojno-Svetim ves preplašen vstaja, čuj! Premili Otec mu roko podaja, I ga vede v svitlo stransko sobo raja.
Svitli Otec gre na Prčstol slavnoznani, Z demanti, smaragdi krasnimi obdani, Ter veli mu vsesti k Sčbi se na strani.
„Moj sin!" reče Sveti Otec rajsko-mili, „Moj sin! jdk, trpljenje, znoj me ljudstva sili, Da povem, kako bi boljši čas dobili.
Znam, da ljudstvo delavno je i pohlevno I prijazno, gostoljubno, kajpak revno, Vdano — res odkrito, a ne le dozdevno.
Pa, moj sin! glej seka rane mi skeleče: Glej! ni zložno, tuje vsž — dom manj ljubeče, Vztrajno ni, odda vsš, le za blesk skrbeče.
Nekdaj bilo se je zoper brate v bfijih, Bodlo med seboj se v neštevilnih brojih,1) Tujce le povzdigovalo v krogu svfljih.
1) Tako je mnenje mnogih povestničarjev; Slovencev je bilo nekdaj veliko več i veliko več njihove zemtje.
Dal sem kazen mu — da se je zmanjševalo, Krasne k6se sveta tujcem oddajalo: Da bi um, srce poboljšati se znalo.
Pa naj dosti b6; naj milosrdnost zmaga, Tudi bd, če ljudstvu zdaj b6 volja blaga, Če krepost i vztrajnost, zloga bfl mu draga.
Le pogum, sin! Svoje uči v vsšm rojake,
Naj store, če ne, besede reci take:
Sever, jug ljud vniči — srage sit boš vsake.*
To izrekši, kar Sodnik Presveti jSnja, Ta se strese — oh! če se o njem začenja! A Gospod poda rok6 zadovoljenja.
V	čarovno prekrasni vrt ga koj pokliče, Ž njim nebeščane, da so častite priče, Naj ga raZVedrujejo z vsem, kar ga miče.
Toda — kar zamakne se, ko jih zagleda, Pesmi rajske ljubko glas doni seveda,1)
V	sredi najharmoničnišega je reda.
Pevajoči ga na zlat stol posadijo, Strune vbrane se nebeške oglasijo, Na sprehod po vrtu ž njim se napotijo.
i) V nekojih krajih, p. Savinjski dolini govori se vem, ve =a vje in ^ vje = gl je dam etc.
Le dva časa v vrtu ž njim se radostijo, Ter se poklone, „Na svidenje!" velijo; Duha čila za odhod mu poskrbijo.
Duha ga, — rojaka, ljubo sta objela, I na krepke svoje roke sta ga vzela, Z njim na dom njegov hiteti sta začela.
On ne ve, kje je, le jezik mu šepžče: „Hvala!" Prevesel je neizmerne sreče, Svete je radosti mu oko žareče.
Ko na dom iznad oblakov prifrčita, Poljubivši ga na stol ga posadita, Sama duha krilata v raj odletita.
On tri dneve ziblje še se v sladkem spanji, Je pri rajskih duhih, cvetkah, petji, v sanji; Ko zazna se tretji dan, vse je v čakanji.
„Bil sem", čakajočim de, ko vstane, „v raji, „ Sodbo, uk za ljud moj cul v nebeškem maji, Slasti vseh okušal med, ki je najslaji.
Džl za ljud Sodnik besede je sledeče:
Glej! ni zložno, tuje vsš, — dom manj ljubeče,
Vztrajno ni, razda vse, blšsk je le želeče.
Kazen dal sem mu; zdaj milosrdnost zmaga; Res, res b6, če ljudstvu zdaj je volja blaga, Zmaga sebe, vztrajnost, zloga bo mu draga.
Le pogum, sin! Svoje uči v vsem junake, Naj store — če nš — besede reci take: Čuj! prešlo b6š, pretrpevši srage vsake." —
I odslej živi, m rž za svoj narod mili, Da bi bratje kupo zlate sreče pili. Kmalu v raj gr£, kamor pr&j so ga vabili.

Divni križ.
(Legenda.)
Tam v jugu solnce rajski žar izgublja, Ko loči od evropskih se planin, Kot otec deco ljubljeno poljublja, Ko jo zapušča slednjič — oh trpin!
V deželi krasni tam je zibka tekla Svetnika čudotvornega moža, Žil šestdeset je let i tri mož jekla, A skoro ni v žil hrane svetec ta.
Čuj! v štirikrat desetih letih spaval Šest četrtink je ure — svetec čil. Pod drevjem je v samoti premišljaval, Kako Boga bi ljubil, raj dobil.
Ker vse v ljubavi do Boga je činil, I v njej preseči Bog se nam ne da,: Pokliče v raj ga, ko mu čut izginil, Da zna ljubav Ljubitelja — Boga.
Ko v rajskih mislih se nek6č zamakne, Presrečni duh mu plava, gre v nebo, Telo pa ž njim — i nič se ne dotakne, Glej! nad semreke1) vzdigne se tel6.
*) Semreka se večidel izgovarja, ne smereka.
Srce največe bije mu ljubavi Pri žrtveniku žrtve nam Boga, Ognjen je ves, oči žare v bliščavi, Ko v znožji križa vzdiha iz srca.
Da lepši dal Bogu bi znak ljubavi, Napravi si iz tramov križ močan. „Oj ljudstvo, daj dokaz v ljubavi* — pravi, „Ter spremi s križem me slovesni dan!*
Vže ljud ga spremlja — vžč se jih še bliža, Molitve glas i petja zaori, On pa objema srčno deblo križa, I vzdiga i na goro ž njim želi.
Oh, je težak! — vže tšče znoj od lica, A angelj pa moč Božja ga krepča. V molitvi vzdigne Božja ga desnica, A noga v krvi vsa skeli moža.
Ko je do polu gore se priplazil, Kleče na vrh zdaj priti si zeli, Kleče bi trnje i osat pregazil, Tam vsadil križ, kjer nikdo bil še ni.
Zdaj vsč stvari k ljubavi navdušuje I kliče, da po planem se glasi: .Ljubav je križ" — stvaren} vsem zatrjuje, „V njem sreče ključ v zveličanje žari".
Na to ljudi ves v solzah poučuje: .Ljubite Njega, ki nas ljubi zgdlj!" Roke razpete h križi tje steguje, .Pripnite me!" de, „da bom ljubil bolj".
I glej! ljubavi moč ga h kriti vzdigne, Z ljubavijo plamtečo nanj želi, Ljudje strme — drug drugemu pomigne, Še tič pripoje mnog i nanj zleti.
Čez dolgo iz zamaknenja se vzdrami, Ropot i šum konj prišlih ga vzbudi. Ponižni — se boječ — oblit s solzami Tri čevlje nad zemljo domov leti.
Doma v Pedrosi spet tje pogleduje, Le gleda križ svoj vr6čih poln solza. I ljubeznjivost. Božjo premišljuje, I zgane ga, ker sega do srca.
V teh sladkih mislih se telo zaziblje, I nžse tj ž ga h križi na gord, Pred križem ljubim vže se v zraku giblje, Razpenja desno, levo nanj roko.
Oči leskečejo mu v divnem blišči. I svit oči do križa se žari; A glej! pred njim križ v rajskem je ognjišči, Od tam lij6 se žarki na ljudi.
Nad glavo iz prebelega oblaka Še lepša luč ko solnčna se blišči, Od luči vsa okolica je taka, I samostanček v sredi nje leži.
Poklekajo, zr6 bratje samostana, Ko Mojzes je, ko grm goreči zre, Ker vse to videti jiin čast je dana; A bliže tje ne drzne se nihče.
Pa ne vedč, kaj naj bi bolj slavili: Blišč križa ali plavanje moža, Oblaka kras, da vsi so v svitu bili, Da zrli so vže skoro kras neba.
Da ne bi pa ponižnega plašili, Odšli so srečni tiho proč, nanj zroč. Brž mine vse: vsi žarki so zginili, I Peter kmalu je doma navzdč.

Tiči jugoslovanski.
Prva: Ljubav ali Srčika.
Pevala je na Balkanu tica, Da na daleč čul se glas je klica: Glas sladkodončči njen premili
V	srce segal je trpinom v sili. Vse očaralo je petje milo
I prevzelo blažence nemalo, Vsem trpinom bilo tolažilo I hudobnike pretresovalo. čud se videl v krilu je narave: Strašni vetri so Izginjevali, Duhi z mesti, trgi svet postlali, Mirno plul je m6ž na hrbtu Save. —
Tica je na Vitoš odletela, ■ Od Balkana v dol je pesmi pela. Glas sladkodoneči njen premili
V	srce segal je trpinom v sili. Tu, glej! kar od ševerja i juga Pridivja vihar ko besna kuga.
Bil je gr6m i blisk i tresk prestrašen, Boj, poboj, poldm i krič preplašen. A na to je solnce posijalo, Strah i krič v radost spreminjevalo. Kjer je bila straža turška carska, Zdaj zemljan veseli vže deluje, Orje, žanje, zida, se raduje: D6bo slobode ima Bolgarska. —
Tica je na Stolac odfrčala, Tam navdušeno je prepevala; Glas sladkodoneči njen premili
V	srce segal je trpinom v sili. Kar potržs grozan zemljo pretrese Vragi tu na vrage zakade se,
V	tem verige si trpin otresa,
V	sreči misli, da ima nebesa. Svoje vsakdo orje, žanje, stivi, Cedi, beli, lika, se raduje, Poveljnika kralja imenuje:
Dan je krasni srbski očetnjavi. —
Tica se na Klek je poslovila, Tam trpinom v pčtji govorila; Glas sladkodoneči njen premili Segal v srce je trpinom v sili. Čuj! trobenta bečka je zapela: „Naj kraljeva zemlja spet bd cela". Kmalu vriš i šum, polom nastane, Zemlja pije kri i žre zemljane. Pa trobentic tisoč je bučelo, Krepko rfiko k sčbi privabilo, Da bi tujih peg vsč koj se vmilo, Sv&jo last i čast i kr&s prejelo. —
Tica je na Triglav ialetela, Ljubko-mile pestni v dol je pela; Glas sladkodoneči njen premili Segal v srce je trpinom v sili. Severna se burja je zmanjšala, A le tu dva vetra sta pihala,
Vriš i krik sicer provzročevala, V miru sladkem pa za čas zaspala. Zemlja naša nam se kaže mila. Kjer ni bila prej še naša črka, Vže rojak kramlja, domače trka: Zvčzda sreče k nam se je vrnila. ')
Druga tica: Zlomil.
Tleo to je druga poslušala, Kamor ona, ta je odfrčala, I ko vidi silni njen ta včinek, Kar poprosi jo za opominek: „Sestra moja draga i prestavna! Željo srčno vže imam od zdavna: Prosi, uči, opominjaj brate, Naj si priskrbijo čase zlate. Čas jim zlati da ljubavi zldga, Njo sprejm6 za milega naj Boga: Srb, Hrvat, Slovenec i Bolgari! Veži jih ljubav v vsej blagi stvari. Kar so hiši močni ogli štiri, To za srečo ste ljubavi viri. To jim reče skrbna .Zloga" tica, O spominjaj mojega se klica!"
Saj pa zdaj ta tioa vse drugače poje, kakor smo jo čuli.
Verolomstvo.
Romanca.
Odšel je v Reženj Vacslav — kralj češki, jako mlad, prepasan s krasnim mečem, čil — bil je kralj vseh nad. Tam dvor imel je Miroslav Drugi — nemški car, Sprejemal od mogotcev premnog, prekrasen dar.
Za Vacslavom pomika se neki diven mož,
V	teman je plašč ogrnen, pod njim se sveti n6ž. Na dvor ta lepi carski kralj Vacslav je prišel
I nenavadno srčen sprejem je tu imel.
Sam car naproti pride ter strese mu rok6,
V	prekrasno ga sobano odvede se sabo. Za temnega moža tam ne briga se nihče,
Da v preddvor sobe carske lahko takoj dospe.
A mož ta koj zapazi, ko vstopi i zre tje, Kako skrivnostno nekdo tu vrata mu zapre. Zat6 ni še en migljej obrnil proč oko, Počepnil je v preddvoru, da molil bi srčno.
Bil namreč v tistih krajih nekod je običaj, Da mndg od svetih krajev vrnivši se nazaj, Pokfiril se po poti, je molil, se potil, To znal je car i cenil, da le češčen bi bil.

Z obličjem prelaskavim tako car kralju de: „ Poznam zvestobo Tv6jo i znam ceniti vse, A vlasti Hebu, kralj! se tii odpovedal bdš, Le vekšati smem carstvo — sicer ne bil bi mož".
„Kak6? presvitli car! — Kralj naj svfije izgubi!" Zdaj car glavd pobesi ter list mu izroči. List de: „ Jaz Vacslav, češki kralj z rodbino sv6jo Odrečem se pravicam z besčdo možko to . . ."
Kralj lista ne prečita.....na stol ga položi.
„Pero tu — kralj! — podpiši!" smehljaje car veli. „Ne b6m, — ne smem — nikoli! — sam ne, soproga nž, S pogodbo i prisego se je zgodilo vse".
Potuhnen smeh izginja od ust mu, ko je tih, ,Podpišeš!" zarepenči. — „Ne bdm!" je kraljev vzdih. „Ne b&m Ti več prijatelj!" — „Car, kaj si nam dolžan?' „Nič ljudstvu, Tebi hialo — za to še pride dan".
„Tako car zdaj plačuješ, da služim Ti s skrbjo, Da skoro sem nakopal nar6da srd si ž nj&". A Miroslav smeji se. — „Li bdš?" hinavski de. „Kraljevo dal besedo sem" — zadnja je za vse".
„Žal! — Češkega prestola od dnes — čuj! — ne b6 v&č!' „0 car!" — po meči seže kralj, car pa zgrabi mšč.
Ko vrag peklenski: „Zdaj si jetnik m6j!" zarenči,--
,0! Stoj! — Vedršmo, Nemec ves včrolomnl ti!"
Ko lev pri teh besedah priskoči mož teman Za prsi zgrabi carja, drži tjfe nož grozan t „Tak6 ti s kraljem češkim, gnus vitežtva, ravnaš! Li ti odločevati o Čehih nas imaš?
Popir, pero je tukaj — zapiši koj tako:
„Jaz Miroslav car, — s kraljem, dem, ljud ravnaj lepd.
Ne njemu, ne družini še lasa ne skrivim,
Vrnitev varno vsem s tem zajamčim, sporočim".
To Miroslav vidžč i na grlu nož čutčč, Vse piše do besede i kar ne črhne več. Pečat je m6ral s carsko pristaviti roko. — „Zdaj, car, poglej skoz okno, kaj ti ti poved®!"
Car k oknu stopi, vgleda krdelo tam čelad, „Da mignem, teh se dve sto zažžne na tvoj grad. Vže veš, kaj vse to znači, živ nikdo tu ne bo. Zdaj prosim, nekaj časa ne gani se z nogo".
V nekoliko trenotkih kralj Vacslav je odšel, Ž njim nevstrašljivi vitez, ki ta je list imel. »Odprite!" — vitez d61i zakliče na všs glas. Ko niso pa hoteli, tu seže si za pas.
„Ne boste koj odprli?" grozi se jim, „ti šent!" *) Nevzdvižni meč izvleče i kaže pergament. Ko blisk železna vrata se v žvenku razlete, Da njih škripanje strese kosti vsžm i srce.
1) Kranjska klicavka: šent i šment.
Kar: .Slava, Vacslav, kralj naš!" iz grl vseh zaori, „At žije chrobry rytir naš Ojir Friedbersky!" ') To bil je divni vitez, ves v temni plašč zavit, Ki kralju čast je branil, dnes bil pred vragi ščit.
Ko Rezenčanje znajo to, stekajo se vkup, Železni m6žje češki jih spravijo v obup, Žvenk težkih mečev čuvši se plašni skrijejo, Moleč, da brž iz čeških se rok izvijejo. 2)
„Za dnešnji dan do smrti sem hvalo Ti dolžan, Ne le Jaz — Narod češki" — de ginen k ril j glasan. .Jaz včinil jasni kralj! sem, kar storil Ceh bi vsak, Kako izginja vera, čast nemška, to je znak".
.Pošastna ta ljubezen je krokarska ljubav,
Teh bomo ogibali potuhnenih se glav". — —
„0 kralj! še pride drago ti ta napuh srca,
Grem v boj s pekldm i nebom, da streta te grozna".
To kletev z usti v penah včs zelen zgovori,
V	oččh ves divji kakor obseden — proč zbeži. —
V	tej uri tudi Vacslav na beli dom hiti,
Ž njim vitezi pogumni — njim v srci gnev kipi.

1) Živi naj hrabri vitez naš Ojir Friedbersky. A ovega češkega versa nisem od nikoder prepisal.
-) Ali: Proseč, naj Bog jih resi, da ne poginejo.
Na stražo!
O Vi nesrečni — VI prečudni bratje! Zakaj pri Vas toliko gob je ljudskih, Nečednih, a ko čar mamljivih rnušnic, Da kužijo ljudi i še živali? Še zemlja, kamni, cvetke niso varne. Bo li še dolgo vse to zdravo Vaše? — Sosebno — groza, groza! — oh, Vi bratje! Zakaj na mejah nemate več jezov, Da — še odperate povodenj na-se? Pov6denj raste — b& nas vse podsula, Od treh stranij drvi se val, valovje, Da vsi izginete joj! v tuji reki. — — Zaperajte vsak jez junaško, vztrajno, Le jeden nam jednak val k nam naj teče, Ki blagodejno les šumi od bratov. —
0	bratje! čas sedaj je biser, demant. Zaperajte pa, bratje! zložno jeze,
Da ne spodkopljejo natn svete zčmlje, Ko nam spodnašajo stebrov zaslombe, Ko nam spodrivajo stališča meje.
Če v trudu nemate junaštva ognja; če smodk le, cvenka, pitja ste junaki; če v tej omiki Vaša čast Vam gnoj je: Bo črn val Vam žalil srce i vrte. — A s slabim jalovim dejanjem Vašim Zverino ukate na svojo grudo.
1	ko se ljuljate v omame sanjah,
Vam bolna je butica omedlela:
Vže omedleva tam — glej! — vrag, strup, žrelo:
Ob strani grohota se besna Vila,
Osvete Vila za budalost Vašo:
Oči so ji sam blisk i v rokah meči,
Vsa je zgrbančena, vsa razkuštrana,
Ovita s kačami je, s škorpijoni,
Iz las molijo vunkaj divji zmaji,
Prežžč vsi v besni strasti na nezgode,
Prožeč ognene pušice ko bliske.
Kedo se furiji otel bo grozni?
Kedo erynijo pregnal bo jezno?
A ne divja le sama prav peklensko, Le glej! podi, valf i goni zlode
V	nesrečen kraj, kjer strah strašan bo vladal. I dela, da bo vse tam: strah, strup, strela: Da pasli bi se tam bodeči ježi,
Lesice zvabljale bi v past vse kure, Lajalci zvohali bi pečenino, Da kragulj bi debelil se s sokoli, Zelenje vse obrale bi gosence, Pijavk broj vlačil se mrčesov silnih, Razgrajali šakali, volki, risi, I ko mrjasci, bivoli vse štrli, Da vse hijene, levi bi vmorili, Mrčes nečeden bi okužil vodo, Potržs, povodenj, ogenj zadnje vzeli, Ter ostrupilo slednjič žvčplo ves zrak. Zato če, bratje čudni! to želite;
V	brezskrbnosti v nevarnostih živite; Da — še jih vabite: — pa jih imejte,
Potem, se ve, pa le na delo strašno, O da le k6j na delo, vi! krvavo. Le bratje — kaj? Vi tigri! se morite, Pa glejte, kdo Vas bo Vas več pohrustal, Zatrl Vam rod, preklel Vas, vzel Vam zemljo!!

Le k napredku i blagru!
Pobratili so se um, rfika i srce, Da zložni, vztrajni bodo vsacega si dne, Od jutra v znoji delali do mraka, Ne jenjali — da jih lep vspeh dočaka. Ko zjutraj rana zora lim, roko vzbudi, Tje proti Solncu vzdihljeje stori vsak tri. Srce je prosto bilo, spalo nikdar ni,
V	ljubavi bdelo je, skrbelo dni, noči. — Doma so urno, čedno vsfe storili,
Na vrt, na polje, v gozd se napotili, Podelali, kar cvetkam, sadju, setvam v prid, Pogledali, kar hrana je za rast, razcvit, Vsi na klasje rumeno gledali so zg61j, Na tri: blag sad, i čedo, trto pa še bolj. Po znoji dragem k svojcem so hiteli, Lepo se ž njimi okrepčali, peli, Ob solnci manj, ob luni več pisali, Kar so za dom i drage trebovali. Potem iz blagih knjig uk srkali skrbni,
V	dejanji zrli modrih svetov zrn sami. Ko se pa kazal vzgled je boljši, lepši kje, Odšli so gledat modro vse posnemat tje. Ko pa doma je delo čakalo roko,
Za žetev, trto, klet veščake izbero. Sami pri uku, kupcih, v uradniji, Na potih so potrebnih v domačiji, Pri srčnih le prijateljih so mirno Porekli kako, pa ne preobširno.
Na ljud, dom, čedo pazila sta um srce. Nikogar zgrešala, še snopa ne slame. Za bolne, res potrebne dom ljubav je bil, Za dom je dom vse, nič za ljubčeke delil. Kar um je terjal, potrdilo je srce, I vse v dejanje spravila je moč roke. —
V tem redu nekaj let je odfrčalo, I čast, imetje, moč: je slavno stalo. Strmeli so sosedje, praševali: „Odkod vse to? Prej bilo ni, smo znali." Um, srce, roka poreko glasni: „Vse z Bogom zloga, vztrajnost, znoj dobi, Ko zagrebo pa to srce, um i roko, Več tisoč spremi jih, slavi i večno bo.
— 4(i —
Misli.
Misel po glavi se suče, šumi Z naglostjo lučjo od zore do mraka, Vse preletela bi rada stvari
V	zžmlji, na zčmlji i tje do oblaka.
Naj pa frči le, ko sama je blisk,
V	zemljo, nebo i po n£bu okoli. Misli so slobodne, proste so stisk, Dobre i slabe, če bitje si voli.
Misli so luč za strašansko temo : Mnoge skrivnosti so nam razsvetlile,
V	srca Zemljanov so zrle i zro, Daljno bodočnost so umom odkrile.
Misli so mali, a čarovni svet: Kakor le bitje si v duhu ga slika; Vošči, boji se za sv6jih ga let Bodisi angelje, — bodi hudnika.
Misli so duh i kraljestvo duhov: Vse so nevidne, dasi neštevilne, čuda! — objemajo tisoč svetov, Kaj še?! — Svetove presegajo silne.
Misli so ogenj, plamena so žar, Ki so v sredini se bitja razvnele,
Vnele zemljane i vsako so stvar,') Tožne storile jih — ali vesele.
Misli kraljice so dvojnih svetov Vidnih, nevidnih v vsemiru ko viru. Vse suverene za svojih so dnov;
V	boji so čestokrat — redko le v miru.
Misli so moč, strahovita njih strast, Svet se varuje po njih i prevstvarja, Trikrat gorje, ko je hudih oblast; Ko jih je malo, svet se zanemarja.
Misli bodite prejasna nam luč, Koja ko blisk naj temo razsvetljuje, Kakor za blagor gorečnost je ključ, Misel nam ogenj za njo označuje.
Meja Vam bodi vse dobro vseh let,
V	tem kot duhovi, kraljice — kraljujte, Moč nam bodite, pa dobrega cvet,
K blagemu, lepemu nas navdušujte.

!) Pametno.
Zvon.
Glej holmec slavnoznan, Na njem zlat zvon glasan, Pred njim prelep je dol zelen, I zali dol je Tvoj, Sloven! I br6n Poklon
Tje dela v dol čez širno plan, Ko se zazna i mrkne dan.
Pa čuj srebrni don, Ki ga rodi ta bron. Imfei si še otroški pas, Ko divni čul si zvona glas. Ta bron, Ta don Mnog šteje Ti življenja čin, Vesel i tožen, zemlje sin!
A ta grič naš je zlat Drug Triglav vsem poznat. Glej s časom griček, prej zelen, Rasteč — je v goro spremenen. — Ti zvon, Oj zvon, Le zvoni v rajsko nam ravan, Da vsak te čul bo naš krajan!

Dva prijatelja.
Jedno srce znam, ki dvojno bije, Jedno dušo dvojne domačije, Jeden duh življenje v obeh dije, Jeden čut v dveh rajske harmonije. En up — sreče — jima v srce sije, En — ločitve — strah se v srce rije, Jedna le ljubav v dveh srcih klije, Jedna bol: — moč kake razdrtije. Če en plaka, joka drugi tudi, Ako vriska — slast temu se nudi;
V	bedi se kot z bratom brat zjedinja,
Vse da koj rad zanj, naj ž njim se strinja. En ima po drugem koprnenje, Jeden da za drugega življenje. Ta dva skupej hočeta živeti, Ta dva skupaj h&četa še vmreti, Slednjič se še srčno poljubiti,
V	krilo zemlje skupaj položiti, Skupaj spati mirno dolgo spanje, Sladke sanjati ljubavi sanje.

Kedo je v kurniku v Hadesu?
0	Kresu bil je lep i jasen dan,
1	solnce čarovno je ravno šlo v zaton. Kar pridrvi se mrak, oblak strašan,
Da bi Te Kurent! glej, napravi mi poklon.
V	tem mraku skriva se pa duh močan, Ljubo me prime, vodi čez dežel devet, Tam na Kitajskem me pusti na plan,
I v Hades doli v črni me zanese spet.
O tristo čukov! — oj kako bridko!
Skoz jedno špranjo od zemlje le luč prihaja
V	prebivališče širno to temno.
V	njem sto je silnih muk — jok, kletev, krič razsaja. — Kedo pa v kurniku so prebivalci?
To pokitajčeni so strastni janičari, Slovanožrci, Slave izdajalci.
Sžm priti — oh, nikar! — sam ljubi Bog me vari! Tam visi na laseh sam vrag prvak, Vsi mečejo nanj ogenj, sulice strašne. Joj! tam premnog je še za vrage znak, Premnoge gorostasne vislice za te.1) Na njih se stegnil bo naš vrag še vsak, Da z grozo vso se penil i kesal se bo. — Moj duh, nazaj! prizor je pregrenak, I res me vzdigne, spremi k bratom na zemljo.
1) Za to : za vrage.
Osveta umetnikova.
.Tisoč frankov, slikar moj je Tvojih,
Venero me krasno vstvari — včš!
Stori po moččh i novih krojih,
Naj prezala bom — veš, mož, — saj smeš!"
Slikal mož po svoji je ideji, Lično sliko s trudom dovrši Ter gospej predstavi v tajni seji: .Prosim, dama! glejte, tu ste Vi."
.Kaj? Vi? To sem jaz? - tako sem stara?" Ljuto zareži. — ,Kaj cvenk dam naj? Frankov nič ne dain — kaj šfe! — ti para! V sliki naj bom mlajša ko sem zdaj."
Mirno slikar se gospej nakloni, A strašan se čut ga polasti, Kliče klic osvete kakor zvoni, .Naj nesrečni žal bo!" mu doni.
Njo spremenil v starko je čemerno, Da je razkuštrana, sivih las; Vode olepšave za prešerno Tamkaj ji obesil je za pas.
,Sliko bom izdal", gospej mož pravi. „Oh nikar ne!" — vzdihne, obledi. „ Tisoč frankov tu je — koj pristavi, Naj sramotni čin se ne stori."
„Vsfe dosegel sem, kar sem si žčlel, I osvetil se", sam sebi de. Zdaj polepša, kakor glas njen včlel, Ter je vstvaril sliko lepšo še.

,Koruna Češka".
i.
Oj „Koruna Ti Češka!" — slovanski biser drag — Premnogo si storila — kedo Ti je jednak? Hodila si junake, ki so potomcem vzor, Rodila učenjake v vsšh vedah na izbor.
Ti mnoga dolga leta si bila tujcem strah, Pred Tvojim umom, rnečem sovrag je bežal plah. A vendar slavno zemljo mandral je vrag mnog hud, Čuj! severni mnog krivec je davil češki ljud.
Pa veš imel ta v ustih le — vitežko je čast, Ljubav, kristalno vernost zmatral za svojo last; O tem pa nič ni znalo, čutilo srce nič, Da, ljubših ko je lic, bil bolj v srci vrag i bič.
n.
Bil neki hohenstavfski — ne habsburški — je car, Ki delal vsfem pravicam je zmerom le na kvar, Ljud turško-saracenski upravljal mu je dvor, Prisego prelomiti mu bil je carski vzor.
Ko črv krivi se človek mu, ki mu bil je vse,
Ta je teptal vse pravo, sosebno češko še,
Sam mestu carja — kralja je češkega rotil,
„Da stal bi bliže" — nekdaj de — „v prah bi te zdrobil!"
A vsak krivičnik — Grk dš — se bode kaznoval,1) Tak6 ta, jedva zlobno to črhne — je spoznal. »Kaj, češkega ti kralja boš?" — vitez češki dš, I p6čne z rokovico ga, da se lice vžge.
Tu svšt najboljši češka je Anežka doma, Ta še v zatišji cerkve gori za dom, gospa. „Nikar rediti gada i vraga ne doma, Ker to bo bič — i Češka izgine iz sveta.
Za slobodo i privo zdaj Čehi boj pričnd, A pozno vže, strup bratil se s češko je krvjo. Še bil je boj i bo, — a duh češki je živeč. — O vnemaj srca češka i delaj vrt cveteč!

avOobmmr aduav riaiv ovx anoriau.
Hrvatskemu morju.
Zrcališ se ko solnčic milijonov
0	čarno-krasni naš hrvatski val, Ko luž toliko zre iz žarnih tronov,
1	ljubi te i vsak tvoj biser zal.
Evropa lepše ne pozna obale
Od zlatih tal hrvatskega sveta, Kraljestvo rib najboljših vsake hvale Ima le val hrvatskega morja.
Tam poleg morja v staroslavnem Kninu
Je prvi kralj Hrvatske venčan bil. Tu morje svojemu se klanjaš sinu, Od tod okrog je svojo moč razvil.
Tu žil Jeronim '), duh — orjak je jasni,
Tu Dijoklecijan rimljanski car, Tu v Spljetu niknil je Hrvatske krasni Kralj Zvonimir, prediven Božji dar.
Do sem so šli Mongoli poderalci,
Od t&d naprej pa niso smeli več, Podlegli so ko Turki razsajalci: Vse zmagal je hrvatski slavni m6č.
1) Nekoji očenjaci mislijo, da je na Štajerskem, drugi da je T Istri živel.

Sicer so Mletke naše morske Vile
Preslepile lukavo za en čas, A vse je proč — i Mletke so kdaj bile — Kedo pa sokole bo zmagal nas?
Zares Morana tujka biča brata,
Dasi „kvarnerski biser" si grli, A pride še za nas kdaj doba zlata, Ko bomo gospodarji mi sami.

Zjedinena Hrvatska.
Bogovi so se Vam posvetovali: Hrvatska mora se zjediniti, Le daj nasprotstva srd izginiti: Potem ves blagodar ji bomo dali. A vsi Napolbogovi i vse Vile Ves trud svoj morajo zastaviti, Mostove k spravi si napraviti. Bo li premalo, dali bomo sile.
Prvaki Culi so — a mnogi spali, Še bratom delati, oh! niso dali. Zato pa vsi bogovi se smeje, Da truda prve se boje glave. — Oh, dajmo, bratje! Kar je storil Samo, Zakaj mlatili bi le staro slamo! Če boste to — ko smoter je pravica, Pomagala nam Božja bo desnica. Zjedinenje — kraljica sile, dike! Ti daješ vsega blagra lovorike.
0	pridi čas jedinstva, svete zloge,
1	reši brate sužnosti — uboge!


Bratje! oh, — dajte! dajte!
Preslaven sokol od Boga je bil poslan, Preletal cel1) slovanski svet je ni nogo let, I klical je glasno premnog, pa cel je dan, Da čul ga mnog možak je i mladosti cvet. To klical je sladko, določno, a glasno, — Po vsej Sloveniji bi čulo se lahko —:
,0 tlačeni, nezložni moj Jugoslovan! Kako še dolgo boš verige nosil strašne? Sam sčbi smiliš se i nebu, nam si znan. Ce znaš, češ-li si skrajšati dni siromašne? To svet neba je, skrbni sokol v prid Vam kliče: Vkljub ver i mnenj naj brate Vas le zloga miče. Da pili bi jedinstva slast Slovani Vi! A to pred vragov sto — mogoče ni. — Kak lep bi čud, kak prid i blagri to bi bili, Da vsi brez ruskega bi bratje se sklenili! Naj ruski za-se bo — kot velik i bogat, Naj ljubi nas, mi njega — to boš srečen brat! če to ne bo — vsaj južni bratje v tžh rečeh, Da južni — vrli ko natora v vseh skrbeh:
V	jedinosti umetnostij, šol i jezika,
Kar gospodarstva naših se blaginj dotika,
V	obrtnosti, kupčije, delih rok naj vsi Ne z Židom, med seboj bi si na roke šli.
') Izgovarja te cel ceu, ne celi dan, i slovnica Janezičeva uči tak6.
Dasi v salonih po parketih Vam mecSnov ni, Pa srednje ljudske so moči; poznaš le-te moči? A vsi bi še; a Srb, zakaj le srp mi kaže?! Na brate up imej, ne na skrivnostne vraže! Le vdaj se tem, oddaj kaj, ne podperaj druge. Kaj nema-li za Vas Kopitar naš zasluge? Zato poskusite, v roke si sezite ljubo, Um, dlan zastavite, i proslavite se lepo".

— <» —
Na razvalini celjskega gradu.
Visoka strma skala moli v svitlo nebo, Pod njo šumlja Savinja, krivi se tam lepo, Pred njo je lično mesto in štirske zemlje raj, Okrog zelfini griči i vinske trte kraj.
Kot sokolovo gnezdo na skali grad je stal, Ko grad kraljevi v blišči sam krog je svit dajal. V zemljo je labyrint šel do mestnega gradu, Dva zlata stolpa zreta vrh divnega cvetu.
Pokneženega grofa slavil je plain srca. Ki vse zoval je svoje, kar zrl je tu sveta. I kadar v jasnem jutru čez širno plan je zrl, Smehljal se je, ker rajski razgled se je odprl.
Pa ne le ta plan, ta ljud je bil njegova čast, Nad sto gradov, mest, trgov je bilo njemu last; Slovenske, nemške zčmlje ko kralja ga časte Od Alp i Beča, Krke do srbske tjš zemlje.
Od tod hči kot kraljica na tuj je dvor šla tje, Da, carevna je jedna postala bečka še; Mnog sin ko kralj je vladal ponosen, zmagovit, Sam car se njega bal je, ko bil je nanj srdit.
Sami so bojevali premnog predrzen boj, Vojščakov mrgolelo je ko čebelic roj. Borilce je dajala slovenska hrabra kri, To so junaki bili, strah vražje vse moči.
Ko Husovci so strašni pretresali naš svet, I Turki krvoločni strašili mnogo let, Tu grof orjaški Urh je znal sukati svoj meč, I koder le je vdrihal, strahu ni bilo vžč.
Pa le do zvezd nebeških se vzdignil nikdo ni,
,Je!) srčča opoteča" — pregovor nas uči.
Tako je tudi Urha naposled vničil vrag,
Ne jeden — kup Madjarov — njim bil je groze znak.
Po padci žaloval je ostali knežji rod,
Ker pal junak je zadnji, ki bil je znan povsod. —
Za kras njegov, bogastvo si belijo glave,
Po silnem premoženji vse segajo roke.
Grad slavni je razpadel, ki bil je skoro zlat, Kjer bil je blišč i svila — tam raste trn, osat. — Pod razvalino t6žno pa rečica šumlja, Skrivnostno kliče: Človek! to slava je sveta.

i) „Je" ima tu nagl&s.
Človekoljubje.
0	brate, srce drago, — glej! postoj: Kako komar izpiva kri ubogim, Kako tam osa, sršen pika kmeta, Zaletajo pa gadje se v tržane,
1	levi, tigri davijo lastnike;
A vseh najhujši strašni krvoloki: Ti židje židovski i pa krščanski! Li nič ne zganeš se? Ti mrzel, mrtev? —
0	Staszic! zgani se, iz gr&ba vstani, Poglej, spreglej bed grozo, neizinernost! Ti uči jih, daj jim roke, srce,
Ti bodi jim oko i duh kreposti. Li se ne zganeš, dragi ljubček bornih? Na hladni spavaš, milček! zdaj blazini. — Zato pa hočejo vsi biti Kresi, A je zaman, so revni le plebejci: Ljubav s svetilnico po mestih išči. Pa pošlji, Staszic, srček naš! na ta svet Vsaj svojega duha k ljubavi delu : Da razvedri, podpera nam zemljake, Da reši spon tržane, brani zlodov, Da duh, srce dobi prostost za pravo. —
A kje ste srednji Kresi Vi, da, kje ste?
1	kje je Vaša moč duha za blagor?
O vpregajte duha moč v jarm ljubavi, O srce znaj te lege le ljubavi!
Raztegajte roke, odprite1) srca, Ljubavi skrb na straži bodi vedno, I srce v bratoljubji bij jim naglo. A čelo Vam le bOdi vedno jasno, Milina — src Vam od očij odsevaj.
O da, ljubav! na delo milo — resno: Poglejte jih na mrazu bedne brate, Pomoč za revne brž po Vaši moči; Razgrejte svoja srca do potrtih, Do ponesrečenih, nedolžnih žrtev; Do teh, ki boj jim je požrl rednika; Ki žrtva ognja so, povodnji divje; Ki muči jim bolest telo i srce; Ki v boji se blišče ko žar kristalni, A mučeniki so za blagor ljudstva; Ki jim potreba je za um i srce, I koprne — pa cvenka ni za smotre; Do malih, ki jih beda dela starce; Do revnih, ki skrivej lijo jim solze; Do vseh, ki ni jim src pod milim nebom!
Le nikdo del ljubavi ne overaj: Ce ni Ti cvenka, javljaj pa sočutje,2) Pokaži pot, podaj vsaj ključ do sreče, I priporočaj jih nebu i srcem; Dvomljivcem drago sveta daj tolažbo. Veš! pravi svet je biser v zlati roki, 1 srce dobro več ko zlata gora. —
Ko pa si storil drugim res kaj v blagor, Ne hvali to ko podkupljeni listi. —
1)	Jedenkrat za vedno.
2)	Ali: (daj ljubavi slovo !)
Ne delajte pa z bombo del ljubavi, Ne z dinamitoin, z nitroglycerinom, Ne s fračo i s torpedom, s samokresom. S petardo, s topom i s peklenskim strojem. Sicer čin tak ljubavi Vas še zmane. Ljubav le vražjo stšri m čč prestola, Vsaj vražja ni ljubav nobena prava. —
A znate, kaj ljubav je istinita? Ljubav — sveta magnet je najmočnejši; Ljubav — elektrika sveta je silna, Ki dela čuda slavna, svet prevstvarja; Ljubav — je sladka moč le jedne teže, Nezloga, srd — je moč centrifugalna. En srd stori zla več, ko sto src blagra. I mlačnost, v dobrem nič ni — je le mlaka.
Zato ne zvijaj se ko diplomatje; Legati ne, ko politik i židje, Hinavci i lesičji filistejci; I ko kameleon barv dele suka, Ves s tem spreminja se: — src ne zmenjajte; I ne tako ko tajni framasoni, Ki kaj prisegajo na spodnjih stopnjah, Na zgornjih preklicujejo pa tisto, Da mnog ne ve, kaj vse so mojstrov štrene; I ne tako ko tisti vražji: „ISTI", Častšč boga sebičnosti strupene.
A koji je najboljši trud ljubavi? Glej, kakor tam pri tkalcu vsž se giblje, I tisoč nitij v tisoč nitih ziblje,
I gori — doli švigajo1) k jedinstvu;
I kakor v panji tisočkrat jih tisoč
Glej! mrgoli čebel v vzajemnem delu:
Ta broj satovje dela, ta strd bžre,
En broj jih vedno pazi na imetje,
En — vrage: trote, roparice trebi,
I davi, ko Rimljan je nekdaj Žide;
I kakor glšj! v tovarni vse se suka,
Gre vsfe na migljej vodjin v zložnem delu,
I „viribus unitis" čud se dela:
Tako naj v močnih družbah vse se suka,
Tako naj vsakdo bo na svojem mestu —
V dejanji, — ne v željah, ljubav mi spričaj —:
Potem ljubav bo v trudu, slogi vztrajni
Prinesla moč, bogastvo, čast, mir, srečo.
Ge vsak za vse bo svoje h6tel, storil.
Bo bratje! rajsko naše ljudoljubje.
,Nap61bog boš činitelj ljudoljubja'.

i) Švigati bo vendar slovenska beseda, ker pomeni kaj drosega, nego n. schwingen, schwenken; — drugače se naj gori glasi: „letajou mestu ^švigajo11.
Hrvatske i srbske narodne pesmi.
Na gorah so balkanskih pele tiče, Da po dolinah slišali so klice; Na ljudstvo pazile so i naravo, Ko zlo kazalo je za Majko Slavo. Ko prihrumeli divji so narodi, Kar razškropijo tiče se povsodi; Na Kosovem je polji bila bitva, Ko tič balkanskih bila je ločitva. Tedaj plakale so sirote zale, Oj tožne, tožne pesmi prepevale, I Azijo, Ameriko i morje, Celo vse preletele so obzorje. A slednjič, čud! vse na 01ymp zletele, Ambrozije tam sladke se najele, I rujnega se nektarja napile, Da v divne tiče so se spremenile. Ko prifrčale so na Balkan tožni, Tu divnih pestnij glas se čul je zlčžni. To petje je tako ginljivo-milo, Navdušeno i nežno-srčno bilo, Da v nje zagledajo se Slave sini I slušajoč kar oslepe trpini. A ko na bedni dom so se vračali, Vže tic so rajsko petje prepevali.
Doma pa so učili sine, hčere, A pesmi z guslo spremljali vsaktere. A razpršile so se bajne tiče, Morda pomrle petja so kraljice. Prešle so ko po slani krasno cvetje, Ohranilo samo se njih je petje. Ker petje divnih tic tako je milo, Zato na svetu lepšega ni bilo.

Bolgari — pridne čebelice.
Bolgari, mili bratje, brhke so čebele. — Tam blizu je ambrozija i nektar bil, Ki od olympske mize v dol se je razlil, Obeh nasitile so srčno se vesele. Na to se med ljudi po planem razprše, Strd brale so, Zemljanom bile v lep so vzgled. Ljudje občudovali pridnost so i red. Le-te brenče, golče, ljudi lepo uče. I kadar so ljudje nekteri postavali, Šumele so, jih pikale, da so kar vstali, Lotili vsega se — zidali si gradove, Vstvarili plan si rodovito i vrtove. Ta pridnost, lepa strd je v Azijo duhtela, I mikala neznansko musulmanski ljud, I glej! vrag vsega cvetja pri hrumel je hud, Odvzel strd, pridnost, da je zemlja obledela. Čebele šle so — i ob Črnem Morji pile, Čakaje, da se vrnejo — a to — kedaj? Prišel je čas, odšfel je tat, šle so nazaj, Spet so i bodo še bolj v vrt kraj spremenile. Vže pridnost, strd povsod duhteti je začela, Jugoslovanska je presrčno vsa vesela. Odšli so tje vže naši neki sini mili, Da dvojčka — brata nam podperali bi v sili.
Listopad.
0	joj! kako vihar nesrečni piše,
1	zbog megld te jedva kdo še diše.
Življenje hira, Veni vse, vmira, Ni cvetja, ni cvetice! Ni petja ljube tiče.
Ošabna Mati si narava stala, Hči, trta zlata, v sreči se smijala; Pa kras te sreče Ko list razmeče Morivec — inesec strašni. — To člčvek, lišp je časni!
I kaj bo zdaj, ko skoro ni življenja Boli za reve moč i čas rešenja? Zdaj zemlja plakaj, Pa molči, — čakaj! Vse trudno je zaspalo, A bode boljše vstalo.
Glej, človek! Ti si mesec ta nemili, Krasan si! — a ko bodeš v smrtni sili? . . . Oj bodi blago, Srce mi drago! Je lice mlečno — sivo, Vsaj ti boš vedno živo.1)
Ko listopad so bili vže narodi, — Pa ni jih všč — vže drugi so povs&di. Moj mili narod, Trpeči zarod! Prebij zla i boš srečen, Le blag boj tu bo večen.

1) Kar si storil tu, ostalo bo vedno, če ne tu v spominu, pa pred Bogom Vsevidcem.
Iz srca Slovana na srca Slovanov.
Srca ve! Solnce vže Glejte krasno nam Slovanom vzhaja, Le neštetih tog nam mrak ostaja; Mnogo vže se dnij Nam nebo svetli; Jasno, Krasno
Vendar ljubo solnce nam sijati noče, Ko se vzdiga bolj, je nam, ko da se jdče.
Brate moj, Cuj, postoj! Hočeš, da bi solnce bolj sijalo, Več netila bo potrebovalo. Nedostaje Slavi Zloge i ljubavi. Milo Bilo
Bi v ljubavi pri vseh blagih nje sinovih, Da bi res plam žrtve vžgal se v teh duhovih.
O Slovan! Krasni dan Bil bi vže i bo se kdaj pojavil, Da brat v blagem vsem bi se postavil.
Moj mož, žena Ti, Moj sin, moja hči! Dragi, Blagi!
Delajmo, učimo i žrtvujmo kaj za brate, V trudu blagem, vztrajnem up je dobe zlate.
Brat moj Ti! Brž začni. Ce začneš res, bomo prej zvršili. Kaj se bomo večno sovražili? V prvo vera vsaj Lep svetkuj vsem maj! Vera Mera,
Vez je glavna vedno bratovske ljubavi, V veri blagovestnikov bo mir, up Slavi.
Oj kako, Bo lepo,
Da Čech, Lech, Rus, Srb, Bolgar, Hrvati I Slovenci ljubimo se brati! Lepšega ne bo, Kar krasi zemljo. Zala Stala
Bo na svetu vsem kot čud ta harmonija: Raj na svetu bo Slovanov domačija.

Dična Slovenija
Srček! znaš za srce drago, Znaš za dušo vrlo blago, Znaš za um bistre glave? Duhi glasno nam vele: Vsa ta čast, Velevlast, Nad vse krasna i velika Nas Slovencev to je dika.
Naši srčki so junaki: Čili, lepi da, prvaki, Naša deva biser zlat, Zala cvetka polna nad. Ko kristal, Šopek zal Nas Slovencev si zvestoba Od zibeli pa do groba.
Srce bije nam za Slavo, Za najlepšo očetnjavo. Brat naš si dovtipni Čech, Silni Rus i vitez Lech,
Dvojčic brat: Srb, Hrvat I Bolgar, Slovenec brata, Sorb, Slovak: vsi brača zlata.
Mile, skromne smo naravi. Kaka čarna dika Slavi! Jezik naš ko med izbran, Pel v njem angeljc bi krasan. Oh, kak glas, Neba kras! Petja slava rajsko-mila Ves naš ljud si pozlatila.
Zemlja je podoba maja: Glej kras blejškega okraja, Glej Savinje dol mi zal, čud Postojne, Jadre val. Da moj kraj Sam je raj. Štirje k nebu zanj ihtijo, Srca vsa pa zanj gorijo.
V Idriji srebra glej rudo, A zlata Ti daje čudo Trte slast i žita klas Hlevca rast i gozda kras. Glava ta Vse Ti zna: Cvenk dobi i plemstvo vsako, čast, modrost i last jednako.
Kaj še um, tako je blago? Kaj želiš še, srce drago? Torej ljubček! ljubi to! .Ljubim — čuj vrag! — r6d, zemljft. Do krvi Žive dni Cujte, zvest bom očetnjavi, Rad prisžzam Majki Slavi."

Oblaki.
Sprehajate nebeški se veslarji, Podčč se mirno čez nemirni svčt.
Prostejši ko svetovni ste vladarji, Včs znate lišp i cvet sedajnih let.
Smehljate se nad nami tam visoko, Da smo pritlikovci tako besni,
I gledate gred6č na nas globoko, Ko ozkosrčnost, kreg nam pije kri.
Pozdravljate može, žene, otroke: Mož dela, vedi, le enkrat živiš!
Glej žena na namene le visoke, Ne živi deca zgolj, — glej, da skrbiš!
Dasi ste prosti, tožni ste oblaki, Od silne toge kapajo solze.
Solze pa blage so, da blagra znaki, Več milijonov žejnih napoje.
Gorje pa, kdar nanagloma veslajo, I kdar šume i z vesli škripljejo;
Ko k nam v povodnjih besnih prijadrajo, Ko mnoga srca v grob zazibljejo.
A čestokrat oblaki ste veseli,
Ko vas objame solnčice svitlo, Ko iz naročja ste se drugim sneli, Lovšč ko tički naši se ljubo.

Na gore slovenske!
O čarovna krasota, Ki si odkrita m6jim tu očem!
Brezmejna mi planota, Ki dana si tem majčkinim ljudem! Ce stegnem tu rok6, V nebo b&m segel ž nj6.
Le pridite sžm gori Mladeniči — gospice Ve brhke!
Tu glejte kras ob zori, Ko zlato solnce plava nad gore. En čas nebeška slast Tu Vaših src je čast.
Slovčn okrog tod doli Ves kras slovenske si oglej zemlje!
Ne b6š nikjer nikoli Našlo mi z lepa take, o srce! Na svetu en je raj, I, veš!--ta Tvoj je kraj.
Orjak si v tej višavi — Tam spodej viš mravljinci so zemlje;
Tu boljši si, da, v slavi, >— Tam spodej črne strasti le besne. Li češ še, bratec m6j! Da bom tovariš Tvoj?
Juhe — da, bOmo radi Šfe šli na: Triglav, Nanos, Kum, Dobrač,
— Kjer spe ponosni skladi — Vršac, B6č, Učko, Stol jest krač, pogač. Zdrav, čist zrak srkal boš, Ljubav za dorn — ko mož.

Studenec — oh, kje si!
Strašno je vroče — se potim, Viš solnčno jezo — ves gorim. Oh žeja, žeja me grozno, Življenje v srci bo pošto. A kje si kaplja draga — up moči. Studenčnica, življenje moje Ti! Oh kje si — Oh, kje si mi! —
Zares ko jelen ves spotan Ki tekal žejen cel je dan. Po mrzlem toku hrepeni, I kakor vitez čast želi, Ko po razkošnostih i cvenku mnog Tako po dragi kaplji zrčm okrog. Pa kje si — Oh, kje si mi! —
Cel milijon bi Rotšild dal, Da vžival slastno bi i spal, Ko znal pri njem je siromak; — A le ni mogel ta orjak. I jaz dasi te iščem — kaj ? gorim : Ne najdem te, — da ogenj svoj vgasim. Oh kje si — Oh, kje si — Pokaži se! —
Po logu ukal sem zastonj, Zastonj po tratah tekal ponj. A čuj! na skrivnem kraji najdem vir, I pri Modrosti čisti srca mir.

Srčkom Slovanom.
Ne bodi zasp&n, Moj srček Slovan! Glčj! drugi se urijo, sukajo bolj. Glej! sžverni vrag i južni zemljan Napenja vse žile skušaje te zgolj. Ne bodi zaspan, Moj mili Slovan!
Ne bodi zaspan, Preljubi Slovan! V umetnostih, vedah i delavnih rok Jim lovor cvetfeč mnog sreče je dan. Požuri se, brat! i izgine ti stok. Ne bodi zaspan, Predragi Slovan!
Le bodi željan, Preblagi Slovan! Da bil v gospodarstvu i v delih bi knez, Vsa škoda i prid ves bodi Ti znan, Izdelki, pridelki i vednost počez. Le bodi skrban, Moj bistri Slovan!
A najbolj Slovan, Premili, Slovan! Le z brati se druži, naj brat bogati, Le narodni vir, čin bodi poznan, Še kaj nam iznajdi — izkaži se Ti! O spolni željan Te svžte, Slovan!
Neb6.
O silna širjava Brez vrha, brez dna! — A kje je podstava? — Neskončna si vsa! Če v Tvoje zrem nebo, Srce mi je tesno, Ker velik i grozan Si večni Velikan! O Bog! kako sem inajčkin — kdo? — jaz sam, Ker nisem nič pred Tabo, nič ne znam. A vendar le ne tresem se, Bog! pred Teboj, Saj v6m, da ljubiš me, kot Oča si z mendj!

— S4 -
Zmrznena cvetka.
I kaj si res ti cvetka mila, Ki tožno si pobesila oči? Oh, bolna ti, Le sladko spi! — Ne! slane moč jo je vmorila. — Oh! cvetka vse po Tebi se solzi.
Kako prekrasno si cvetela! Ter krasotica bila krasotic, I polna nad Ko vitez mlad. Zdaj proč je, ko si obledela, Izginil kras je Tvojih lic.
Kraljica skoro si postala, — Najprvih jedna bila bi, Stvarij radost, I vsčh sladkost. Gorje bi bitjem odpravljala, Vrline src gojila bi.
Da bi enkrat oči odprla, Da bi življenje te prešinilo! Da znam jaz vsš, Vzbudim te šfe. Zastonj! Ker cvetka si zamrla, Življenje n6žno žal! izginilo.
Pa spavaj torej, cvetka blaga! Če to ti bilo je nameneno; Vsaj mnogo zlo, Ne sme tako Več na-te od življžnja vraga, Ko ti življenje je zapleneno.
Ta cvetka zgodaj-vmrla, mila, Moj ljubček! naših je idej mnog br6j: Ko sreča vsa, Je k nam došla: Vse strela strašna je skazila, I prdč je — ali zrušeno takoj.

Solnce.
O luč neba, nebeški žar! O divno solnce, lučji car! Lepo na planu vladaš širnem, Ko tiho je na nebu mirnem. Le sijaj, Le sijaj, Oj sijaj, solnčice!
Ko rajsko lice kažeš sem, Vsem svit, kras, rast daruješ s tem. Več milijonov lic zrč na-te, Povs6d ori klic dobe zlate. Ne skrivaj, Ne skrivaj Le nič se, solnčice!
Pri blišči tem je prdč sto muk, Ljud gre na trud pa na pouk Ko svit le Tvoj na nas posije, Po licih nam se mir razlije. Objčmaj, Objemaj Nas ljubo, solnčice!
Nič lepšega tu svita ni, S teboj se srčča veseli.
Le kaži nam obraz svoj krasni Ko skrivaš ga, v temi smo časni. Obrazek, Obrazek Nam kaži, solnčice!
Ti solnce, v6š? v temo poglej! Tu najdeš gnusnost tajnih sej. Odkrij hinavce, — tudi dčla, Kjer skrita je krepost do cčla. Razkrivaj, Razkrivaj Vsfe modro, solnčice!
Le solnčice ne zri tje ti, Kjer srce, um se le mori. Tje daj temo, hrbet obrni, Oblaki naj muče ga črni! Zakrivaj, Zakrivaj Kvarjenje, solnčice!
Posij, sij tje, kjer je oblak, Ki ga odganja učenjak! Da znana bo umetnost, veda, Modrostne hrane zlata skleda. Prešinjaj, Prešinjaj Skrivn6sti, solnčice!
O, da bi znalo, solnce ti! Sijati v srca še ljudfj, Da zrl bi v njem vsčh laž, — resnico Pa — zrl bi skoro le krivico!? Pa slikaj, Da slikaj Resnico solnčice!
Mesec.
Le glej ga no, kako se baha, Ter urno vozi kakor beli car; Prešerno le naprej jo maha, Ko bil od sčster zvezd bi lepša stvar.
Zdaj luč i velikost spreminja Glumarju, čarovniku v vsem nalik. Svečana zdaj mu je stopinja, A v malo dneh je ko komarjev pik.
Zdaj tih se skriva, — glej ga, čuka! Ko tihotapec i prismuknen tat, I ržs — mn6g ponočnjak Ti uka, Ker kriv si, da ne gre mnog bratec spat.
„Kaj beseduješ, človek hudi?" Z neba mi luna zakriči, „Jaz svetim zemlji, hasnem tudi, Mladost mi ljubko svit moj veseli."
Oj bl6da luna! li ne vidiš? Napol-olikanec mnog rob je Tvoj.
Kak? Vetrnjašk, ker ti ga spridiš.--
To čuvši ves žar skrije mesec moj.

Maj niko vanje.
O, vže prišel je beli dan, Ki s cvetkami je včs postlan. Oj je vže Tu, srce! Kako težko si bil pričakovan! Srce! imaš ga zdaj, veselja dan. Povej, kaj šž želiš? Vs6 dobro dnes dobiš. Vsfe t&žno zdaj pozabi, Glej, srček! vsš Te vabi.
Oh! dnes nas cvetke ljubijo, Kaj ljubko srca snubijo. Ljubo dš V cvetji vsš. I lahek vetrič diha preljubo. Kako, kako to bratci je sladko! Raduj gospa se, — mož! — Tu nata finih r&ž: Oj lica ljubko-jasna, Mladič, gospica krasna!
Vsaj dones slasti vživajmo, I rujno vince spi vajino.
Kar je všžč, Ne prevšč! Samo en dan okušamo to čast, — Prišli je zdžij — koj vžč ne b6 nam list, Gospod moj i gospa, Na zdravje, zdaj velja! Zdaj trknimo, mladina: „Živi naj nam otčina!"

Lipa.
Oj rasti, rasti lipa ti, Oj lipica zelena!
Oh, tvoja rast me veseli, Ko še do zdaj nob£na.
Pod njo počival bom sladko,
O domu snival b&m ljubo. Oj lipa, Oj lipa, Kako si šibka še! Boš kmalu, Boš kmalu Dorasla hrast i vsfe?
Oj cveti, cveti lipa ti, Oj lipica prekrasna!
Da broj čebelic mi brenči I peva tica jasna.
Svoj dom bom stavil pred teb&j,
Sam pel i bratje vsi z mendj. Oh da bi, Oh da bi Vsaj vrh vže zelen bil! Oh rad bi, Oh rad bi Se skoro veselil!
Oj vzrasti, vzrasti lipa ti,
Oj lipica rumena! Ko lepa rast se dovrši,
Spet b6di pomlajena. Tu b&mo mi zložili se, Za blagor, dom trudili se. Oh, to bd, Oh, to bS, Kako bo to sladko! Da znaš to, Da znaš to, Boš rasla prelepo.
Tako ostani lipa ti,
Oj lipa narh košata! Da nam dolina zaslovi
Kot slavna i bogata. I taka bodi tisoč let Kot kras dolin, lepote cvet. Oj lipa, Oj lipa! Ne bd li to lepo? Oh srca, Ve srca! Kaj dal bi jaz za to?

Zadovoljnež.
Glej! kralj sem svoj i car.
Kaj neki še mi manjka?1) Da, še prostejši ko vladar; Nanj čaka mnoga zanjka. — Jaz za-se vse imam I svoj gospod sem sam.
Naj godci piskajo
Po čarovnih glediščih, Naj bratje vriskajo Glasno na zberališčih. Jaz piskam sam: tla-la! I vriskam si: hura!
Le letajte lepo
Mi tlce po drevesih, Le pevajte sladko Po cvetji i peresih, Saj peti šž jaz znam, Vse s stroji preskakljam.
Naj le se gibljejo Tam ribice pod morjem,
1) Manjkati — ni germsnizem, i Hrvati i Latini vsi imajo to
besedo.
I valčki zibljejo
Pod vsem neba obzorjem. Sestrice! jaz pa sam Oboje ljubko znam.
Res prede pajk lepo,
Jaz črke v stavke predem;
Čebel stavb več ko sto Jaz z umom vse zamedem. Kar stvarca znaš — ne jaz? Moj um naj bo dokaz!
Res levi so močni,
A duh jih moj vse zveže;
Res naglo blisk leti, A misli ne doseže. Če cvetka krasna je, Neskončno časna je.
Le srednja mera ti Si zlata mi zadosti.
Ljubav pa koprni
Za vse lepo v kreposti. Da blag sem brez izgub, Dam srčen vsšm poljub.

Bleda čar.
V	podnožji čarnih sivih gor slovenskih Predivna plan očara Te,
Oko se tu nasiti dik gorenjskih, Natore kras kar bara Te: Kaj ne, da to je raj, Najzaljši Slave kraj?
Oj srček moj! — raj ni povsodi,
Ker tu je raj — ni ga drugčdi.
Vse dola kras Ti, srce! tu ponuja Gora nebo — vode prepad.
Vid ljubkih tic i lahnih rib Ti vzbuja čutil i slastij drag zaklad. Ko tica nad zemljo Je čolnič nad vodo.
V	valov sredini grad je sreče,
Da zabiš t6g skrbi največe.
I ako še ne zabiš tog največih, Začaran Te omami zvon,
To zvon je sreče, redkih sreč ljubečih, O to je sam nebeški don. Zvon srček! sreč deli, Ko glasno Ti zvoni.
Oj zv&ni torej srečo za-se,
Za vse Slovane, za vse čase!

Zvezdice.
Kaj stojite tain neba kraljice? Kaj tako krotko tam čakate? Kaj se pomenkujete sestrice? Deve! saj se tu ne spakate?
Kaj, kako, da ste po dnevi skrite? Znate slasti, se zabavljate! Ljubko ste se sprle — ne tajite! Ali rajski vrt opravljate?
Kaj? Morda pa mudni šah igrate? Pevate, pri čaji čujete? Carstev cvenke, borzo znate? I na zborih vseh stolujete?
Ali ste nemočne krasotice? Morebiti pesmi zlagate? Ali Vam drem6t.ne so glavice? Ali vseh del všč ne zmagate? —
Srce! blage le skrbi so naše: Me po noči poučujemo, Skrite gledamo na dneve Vaše, V zlogi z Mescem tu kraljujemo.
Zdavno znamo vže ljudij dejanje; Le nekoje tžh moža časte. Oh, da bi ljubili se zemljanje Kakor ljubimo se zvezde me!
O spominjajte se Vi, zemljanje, Da tu gori oj! je lepše še, Če pa je tako lepo zunanje, Kaj, srce, šš le bo znotraj vsž!

Boj.
Grem v boj, Grem v b6j Za vero slavno, vero ljubavi, Ki srečo stari dala je Slavi. Orožje žvenklja, Meč se lesketa. I Ti! b&š šel z menoj? Kaj? greš z menfij — na vrage? Le brž! — Ne bojmo se! Naprej, če četno zmage!
Grem v boj, Grčm v b6j; Vžž v boji sem za narod mi blagi Od vseh stranij ga stiskajo vragi, Glej, kr&glje brenče, I sablje zvene, Mn6g cepa vrag — naš rane mnog ima skeleče, Ker se je hrabro bojeval za ljudstva sreče.
Grem v boj, Grem v boj; Šel sem i grem za ljubo otčino, Najboljšo vseh to znam domovino. Vojskujmo se mi, Naj vrag le besni! Premnoge videli smo ljute vže narode, Pa so prešli; — niš dom bo prost ostal nezgdde.

Moč moči.
O ljubček ti denar! Ti kupiš vsš stvari: Žival, zemljo, ljudi, Srce, čast, red, stan — tudi carstvo, I vero, dušo i vladarstvo.
Peklenšček ti denar! Ti vsfe izdaš reči: Žival, zemljo, ljudi, Srce, čast, red, stan — tudi carstva, I vero, dušo i vladarstva.
0	ljubi, hasnoviti ti denar! Ti zmagaš često sam povsod,
1	znaš, kaj vsak premore rod; Ključavnico odperaš vsako, Razlagaš tajnosti jednako. Zaperaš usta rad ljudem, Živalim, rekam, vs6m rečem. Postavljaš cerkve, templje i pagode, Mošeje i palače za nar&de.
Prestavljaš reke, ljudstva, dolbsti znaš gore; Prestvarjaš svet — da sitiš silni um, srce.
O grozni, strahoviti ti denar! Ti zmotiš često ljud povs&d, Premagaš mnog vžs hraber rdd;
Odperaš ustam laž, krivico, Zaperaš ljudstvom rad resnico. Poderaš stavbe tisočletne, I dike uma večne, svetne. Razderaš vsš, kar svetu hasne, Urnetnostij, ved plode krasne. Vničuješ često vsfe reči, Kar vrag najhujši storil ni.
O srečen ni denar, Nesrečen ni denar, To Ti si človek, suženj Ti njegov; Denar je mrtva reč — le lepši kov.

Carjigrad.
Na obalih zlatih se bliščiš grad rajskokrasni, Oj tako krasan, da lepših solnčiee ne zna. Ko bi solnce zapustilo kdaj neba krog jasni, S6m vzletelo bi na spanček, da se okrepča. Ko bi tiče, ribice poznale ta najlepši kraj, S skokom bi priplavale na to obrežje — le v ta r&j.
Glej! zato najlepša stvar, vladar zemlje, s6m sili: Scitje, Grk, Perz, Makedonci, Gotje i Bolgar I Rimljan i Genuez, da, vsi Latinci čili, Turki, Angleži, Francoz, Rus tu bi rad bil car. Vsfc kriči, vojskuje se i puli i kupčuje zanj, Da bi se kedaj spolnile vr6če nade sladkih sanj.
Slavnoznan si! — Mnogo vže si videl, čul i skušal, Žčzlo narodov pet je krasilo brege te. Glas Sirenin priti sem kot šesti mnog poslušal, Da se vtabori tu, ker tu ključ glej! je zemlje. Mili Bože! naj izginejo tu vragi vsi grozni, Daj, naj le najboljši kralj ta divni raj si pridobi.

Vojvodski stol na Koroškem.
Oh, podrtija — ti nesrečna podrtija, Ki pogoltnila vže toliko si gradij! Oh, pred teb&j je šel polom i boj, morija: Zato prokletstvo, strah je tu tedanjih dnij. Pa vendar ves ta strah se je godil na planem, Tu vidim pa prestol naš, glej! oh, v dnu morja. Kaj, v m&rji? — pa se vidi sled na kraji znanem! Oh, v morji žalosti, prežalostnih solza! Pa boš li morje solz kedaj se posušilo? Nik61i, nikdar ne, — minilo je, minilo. Oh, srce! kam le hočeš zdaj — oh, ljubi brati! Ne b&š mi počilo — b6š moglo vse prestati? — Morda pa le se kdaj s61z morje posuši? O nikdar! — groza! morje solz se še množi. O slavni Gorotan! O bedni Goratan! Oh! za-te je krvavi dan. — Naj čud stori, Bog, Tvoja dlan!

Livada.
Oj tratica krasna,
Kako se smehljaš! Dolinica jasna, Glej! vse tu imaš:
Glej cvetke prezale Mladosti sladkost, Od glavice male Kar sije radost. —
To drevce, grmički Livade so kras, Čuj, pevci ta tički Pojo nam na glas.
Po cvetkah i cvetji
Metuljčki frče, Po slavčkovem petji Pa hrošči šume.
Glej v sredi livade
Pa jezera val, V njem ribica znade, Kjš čolnič bi stal.
Ti cvetja dolina,
Preljubljeni kraj! Nebes si blazina L6p zemeljski raj.
Le semkaj mladina,
Sšm bratci, sestre! Tu b6di otčina. Za trudno srce!

Slovo.
(Sonet.)
Več divnih solne i lun krog Save sveti I daleč na okrog njih žar blišči, S tem svitom se slovenski raj slavi, Dasi še malih solne tam znaš našteti.
A h&češ pravo sodbo v vsšm imeti, Poglej od blizu vs&h teh blišč z očmi. I vskliknil boš strmeč: To solnce ni, Le blišč slepeč je, ki ne da živeti.
O brate! — Ti si solnce bilo krasno, Ki mnogo temnih let si tam sijalo, Da videli so v skrita kota jasno.
Zdaj solnce si prešlo — vsaj luč je skrita, Greš v najtemnejši kraj, kjer vsš je spalo. — Pa sijaj tamkaj jasno luč slovita!

Polet j e.
(Sonet.)
Natora divna z nado se ponaša, Vže žaren jo krasi poleten dan, Gorko se solnce vleglo je čez plan, Da polni bitjem skedenj se i čaša.
Glej, vže za milijone tu je paša, Prepevajoč kosi za dom zemljan, Vse žanje, suka tje se čez ravan, Vsaj vč, da to mu b6 čez zimo kaša.
O da — je vže — si vže poletje drago Za nas Slovane — i ne včč pomlad, Vže srce grelo nas je mn&go blago.
Prišel je čas — vže kaže rnn6g se sad, Na polji vsakem polniš ž njim besago, Vže zidamo mn6g slaven Slave grad.

0 kreg — o mir!
0 mir, o mir! Kedaj nam prideš mir? Ves&ljne sreče vir, Najblaži dar srca, Življenja moč sveta.
O kreg, prepir! Boš kdaj prešel prepir? Nezgod, zla vsega vir, Kreg srca, kreg ljudij Vzrok tdžnih smrtij Ti!
Oj ljubi, mili mir! — Oh, črni ti prepir! Glšj vse živi, smeji, se veseli. — Cuj, vsč se dere, bije, vse trpi. Oj, pridi biser mir! Oh, prejdi škrat prepir!
Carjigrad.
Vse trga se, vse ravsa se, Vse dere se, vse kavsa se,
Čegav bfi Carjigrad. Vse vpilo je, i tulilo, Dajalo se i pulilo Za slavni Carjigrad.
Zakaj pa ta krik, ta prepir? Je-li prešel iz sveta mir,
I se povrnil več ne bo? N6, — ta kraj je sveta oko, I zlat breg i zemlje nebo, Ki pozlati lahko zemljd.


Moč Večnega.
O mogočnost, o oblast! Če en prst le vzdigneš, Svet se zavrti, Ce z mazincem migneš, Proč so vsfe moči.
Solnce milo, Bog! Ti znamenje je mira, Vojske znak je črn oblak, ki vse podira. Kaži, Otec, nam le solnce milo, Da bi vojske groze proč podilo!


Vzdih.
Tako si solnčice, se vendar prikazalo, Da t&žno nam predereš to meglo neba!
0	solnčice, da bi mi v srce prisijalo
1	ko meglft odvzelo tftžnost vso srca!
Pa srce! čakaj še, Zdaj ni še čas za-tš! Le malko trpi šč Saj tukaj prejdč vse!

Zvon.
Jaz zvon devet let vže zvonim
I budim: Naj vstane, ker se vže svetli Več sto dnij,
A noče, pravi: šš je čas
Tu za nas; I zlati čas frči, leti, Kdj ga ni.
Pa zvoni zvon še bolj na glas,
Naj čuje vas, Trg, mesta vsa se zganejo, I vstanejo!


Iskrice i pušice.
Kopitarju — Miklošiču — Kreku.
Čudim se, ker si nam mož orjaško poslopje sezidal,
V vsaki državi Ti stolp težo orjaško drži.
Res, da Kopitar je sam, drug Herkul, obdržal poslopje,
Nf ga več, duh pa njegov temelj poslopja drži. •
Slavohram vže se premnog v tem divnem vstvarjenji nahaja,
Tukaj očaran Slovan Slave krasote stojiš.
Slavo Vas vsak je slavil, ž nj& sebe preslavno slavivši,
Svet da nas častno pozna, stfiril si pa Velikan.
Bleiweisu.
Pravijo, da Otec naš si zdavno pokopan, A kako? Saj nam upravo zdaj žari Tvoj dan. Toda, glej, srce! Naš mož je divni pelikan, Sam je noč za dan imel, da nam le dal bi dan.
Prešernu.
Deda starega naš knez premili Sledil si na strmi Parnas — čili; A Ti slaven Mož si vspel na vrh se beli, Kamor jedva sini b6do kdaj dospeli. Gori vberal nam si divne strune, Dokler angelj v srce Te ne sune.
Ljubljani.
Srček! znaš v telesa sredi PrSstol zlati? Tamkaj se srce, ljubav, življenje brati. y taki sredi prestol — bela je Emona Glej: — Srce, Ljubav, Življenje — nam je ona. Jedna le nam vsem je mila dana Bela naša ljubljena Ljubljana.
Gregorčiču.
Donijo vže, — done naj srčni še glasovi, Ki jih melodični brenk Tvojih strun rodi; Naj čuje Triglav jih i jadranski valovi, Uče se tiče jih, nesd na vse strani. Naj take vberajo slovenski nam sinovi, Naj brenk močan se čez Slovenijo glasi. — Tu tam kak duh nekoje misli zrš meglene, Meneč, ko glas naj bodo misli vse medene.
(Jundulič-u.
Čudno potrtih, — kako? še več: zmagonosnih je mojster, Sam najizvrstniši duh, duhe si vkl&nil lahko.
Jurčiču.
Glejte ga, izvrstnega Dolenjca! Kakor je — nam kazal je Slovenca.
Stritarju.
Izumel si krasan stroj — voz umeten, naprednjaški, I nanj poskakali so skoro pesniki vsi naški. Na njem si najprej vrlo vozil se po burji kraški.
Wolfoveiuu slovarju.
Iz tega kvasa ali b6 nam kdaj pogača?
Testo se vže sto let nam valja i obrača,
Vže tisoč let smo lačni, — gladni so še drugi mndgi,
O da bi kruh šel v peč, da se nasitimo ub&gi!
Kitajčenje v govorjenji.
Nikjer te dobre juhe nisem jel — o kaka juha! A poper tak, — nečeden! — Hajdi proč, H! primaruha!
Sveta vladarju.
Vse kriči, le sem denar! Sam on je sveta vladar; Pa še tega verno vsakdo ne uboga, Torej vlada cel svet trmasta nezloga.
Slovenski zemlji.
Zemlja naša zemeljski je mali raj, Kak kras, kaka čuda narodom kazoč! Majhin, srečen, le zavisti same vreden kraj; Vse se puli zanj — a naš je, vse očarajfič!
Vegr-i.
Številk Ti cesta gladka je, a tudi srečna bila, I matematikarjem nov odkrila vrt cvetoč; Na cesti tej se Ti je nova zvezda ') zasvetila, Da stopiš na njo, vladaš, — žezlo tam v rokah držeč.
Trste njaku.
Čudni duh, da v strašno zreš daljavo Vidiš tam, kjer znamo le zmešnjavo; Prfirok Ti preteklosti za Majko Slavo Skoz megl6 na staro prideš cesto pravo.
1) Če tudi se zvezda Vega najbrž ne imenuje po njem, postal je vendar sam nam zvčzda na nebu.
Cafu, Trstenjaku i takim.
Z bratom si si nataknil očala, Da temo jezika bi razsvetljevala; Z nekimi še sta — da ste vkup — tj 6 dospeli, Kjer so, žal! — jeziki cepiti se jeli.
Napisi po Slovenskem.
Tako so res slovenski, da kitajsko govore, Kaj to? še več: napisi druzih jim na nos vise.
Slovenskim boriteljem i pisateljem.
Tujec, tem poklon! Duhovi nam ledino so orali, Z levo roko se branili, z desno vztrajno delovali, Z umom lučali na vrage strele, s srcem dom so greli, V prsih nas nosili, na bodočnost našo up imeli. Kjer je žrtva, nesebičnost tista, Tam, da tam ljubav je solnčno-čista.
Čuki med seboj.
Kako to, da prepevajo zdaj čuki:
Bolno je vse, ves svet zdaj zeva v muki?
Kaj li niso bili naši prej ti — zli,
I niso več! — čez noč so se sprevrgli vsi.
Ves nov je svet, kjer nas kateri gre prvak,
Iz listja, trave vsfe kriči: vrag, vrag, bedak!!!
Gorazdo.
Različne, brat! razstavljaš nam ideje, Ter šivaš v krasne pesniške obleke
Po najnovejši i starejši modi.--—
Kedor te zna le v krdgu tihe seje, Ne zna, da duh Tvoj bode gledal veke, Da ne vgonobijo ga nikdar zlodi. — Se ve, mnog dnh se v Tvoj plod zaletava, A vedno drug smo drugemu zabava.
Stare-tu.
Iz časa, kraja i ljudij testo Vam dela, peče kruha, Dejanje mflka, istina je kvas, um peč — za Slave duha.
V vsem Slovenec.
Slovenska misel i beseda, črka, r6ka V vsšm za domači kruh Slovencu b6di m&ka.
Petru Velikemu.
Ti divni duh si v sčbi imčl predale, I v vsakem drug duh za-se vladal je močan; Ker sile vs&h duhov so moč dajale, Orjaška dela so godila se vsak dan.
Dimav.
Plemena evropska kot deco poljubljam :
Glej indo-evropske, mongolske ljudi; A čuj! nehvaležnost prejemam, izgublja m, Saj kavsajo vsi med sebfij se sami.
Odpadnikom.
Kaj se repenčite Vi, ker ste škorpijonom jednaki, Ako je vpifiil koga, slednjič š£ sebe konča.
Dokler ste bili pri nas, čebelice bili ste pridne, Ko ste pa vpiknili nas, strup se obrnil je v Vas.
Dobro kedor zataji, nekje se mu — pravijo — meša, Cut več navadni mu ni, um ga drugače uči.
V istini cvenk i pa ') čast i prazna obljuba omami, Vendar če kaj ste možje, nič ne omamite se!
Človek najgrša je stvar, ki vse mu je dobro na prodaj, Čuta človeštva ne zna, dobri milujejo ga. —
Vendar se vzdramiti zna, če količkaj v njem je življšnja, Streznil premn&g se je vže, kaj pa da Vi bi se ne?
Glejte no solnce svitlo, čas vzdramiti zdaj se iz spanja, Bode v ponos Vam i mir, mnoge pa sreče nam vir.
1) „1 pa" — se ne reče, kakor je pisal neki list, za nemški „und aber^, ampak za „und auch" ter se govori po Kranjskem i Stajarskem.
Čeng--niaii£ v Cimsr-ljaniri.
Po dnevi.
O ve nesrečne grablje salomonske, Da ste me res po glavi vsekale tako, Da vfes se silni duh je moj zasukal, Da kar mi bilo belo prej, zdaj je temno.
Po noči.
Čenčajo, da sem trot, ne delavka čebela, I vendar, glej! kitajski mi minister dal
V nagrado ža moj trud je mnoge tisočake; To znak je, da sem znal i delal — ne pa spal.
V vročici (poluglasno).
O kje sem zdaj? Kaj res pri teh pošastnih vragih, Ki nekdaj sem jih klestel, ter jih strastno klel?
Med nami džm: moj trud ni blag, sam to sprevidim. Vže je tako! — vrag meni je možgane vzel.
Komenskemu.
Ker sem ,Slovan i barbar", zato pa učil sem po svčjem. Oj Vi, barbarski ljudje! kaj pa me hvalite zdaj.
Turgenjevu.
„Notri!" — Glej! Evr6pe vse odpro se vrata. Grom i blisk za ljud duh našega je svata. Ker je blisk — — povsod si videl svit neznanski, Ker je grom — učinek bil je velikanski.
St. Sara.
Razumel blagor si sveta Ti urnnik srečni!
Kraljestvu ljudstva si i duš bil vrl vladar. Zaklade mirno za život bral vekovečni,
Modricam delal vrt, sejal za ljud vrtnar. Častimo Te, slovanskega nam juga M&ž! Zalivaj z neba roso cvet slovenskih r&ž!
Poljaki i prusko-nemški vitezi.
Preganjal Vam je kri stoletni vrag, A njemu bil si kos Slovan Poljak. Pregnal si strah, sovrag je bil potrt, Dasi zaganjal va-te ljut je srd: Sovražnih vitezov je cvet poražen I krivcev svet v njih krvi je pogažen. Žal! vrag je spet od Slave bil podprt, Zato Te spet njegov zdaj muči črt, Jemlj&č Ti prst, ne more src naroda: Krepča Te bratov broj — i kri ni voda.
Smetani.
Mnog biser se med peskom zasvetli, Vijolica med trnjem zadiši: A lepše je, če sredi slav sveta Predivno uma moč ves svet spozna.
Mnog srček Vil v mladosti se solzi, A Vila boža ga na stare dni. Naš uma mož pa je skrbeč, solzan Se trudil, žil i sklenil zadnji dan.
O inflž Ti zrl si nehvaležen čas, Cas ni bil vreden zreti Tvoj obraz. Ker nisi mojster skoro žil živ&č, Raduj se, saj živiš zdaj, nas slaveč.
Puškinu.
Mlad slavček vspne se v zrak i ljubko tam žgoli. Ko Te ljubav sladi, on k srcu govori. Skrivnosten kljun ima, v megli i resno poje, Ko papiga čvrlja i hvali ljudstvo svoje.
Ig-natjevu.
Kakor je Hanibal znal, mogočnost Ti kazal si čarno, Strašil pač pol si sveta — manjo pa zrl si ljubav.
Boudouhiu.
Klasiške pisal si pet narodom vednostne besede, Cenil Te dvojni je car, cena le Slave je čar.
Ur. Harrachu.
Delfin krasan je plaval po slovanskem morji, Na hrbtu, — ne, le v srci nosil Slave svet, Ko prerok zrl naprej, nazaj brez konca let, Ljubeč ves bratom svetoval na vsem obzorji.
Slava vztrajnemu.
Vztrajnost v dobrem, a v trpljenji — evo mučeništvo slavno To prinese zmago, diko, često načelništvo javno. Nič ne boj se „z drugim kosati se", ne posnemaj plašne zajce. Glej Rimljane, spretne Žide, Nemce pa Armence i Kitajce. Vztrajen vedno v čem zmaguje, nepremagan je, zre vragov manj, On preide v muki — a nevztrajen prejde, ko brez majke panj.
Dve stolici.
O čuk! ime to nemško Peterburg v slovanskem carstvu, Ime slovansko pa Berlin nasproti v nemškem varstvu. Zakaj? Zato, da zvesto pomnila bi skrbna vsa, Kaj prav za prav mogotca sta drug drugemu dolžna. Kedaj je Nemec vzdignil meč za blagor Slave? Brez te berlinska last bi često bile goličave.
Marnu.
Maren najmarniši med predragi nabera slovenski. Voščim si tacih čebel, to bi nam bilo medu!
Kaj dela Cigale?
He, sosed moj! si videl razne vže razstave? Naravoslovci glej razstavljajo živali, kov, rastline. A tu glej ljudstva, mesta, gore, reke prave; Še več je pa besed: i vsaka tčh s slovenskim kljunom zine.
Kitajskih ministrov kljun.
Kragulj gol&be lovi i davi, a kljun koj obriše, Ticam roti se: »Zakaj tičkov še videti ni?"
Aut Kitajec aut Slovan.
Ni dosti, kar ima, Kitajec srce hoče biti,
Imeti sredo i zato mšč vzdiga ofensivno.
Moj brat! Ti boš aut — aut: Ne daj se vragom izročiti,
Le tlake nič, v terjatvah hodi — ne le defensivno.
Flis-«.
Oh! Kdar berič zabftbna, druzih last i često čast proda, A ta kras svojega duha proda, pa čast v tem sam ima.
Rojakom pred čuki.
Glej! drugi res možje pred čuki so krepki, srčni, Zakaj pa po kitajsko na-se vdrihati daš Ti? A kdo s kulturnimi kitajskimi priimki vdriha? To kljubujoč zakonom je kitajski škratec Miha. E! tak slovenski mlad i čil junak, tako čvrst m6ž, Viš, kakor ne skobacajo iz teh kitajskih 16ž: I Tebi sapo čuka gnev zapre?
On Tvoj služabnik, za Te je, dasi je zlat, — on žr6 Tvoj cvšnk. S svedoki stopi predenj, reci lepo kakor citer brenk: Po našem pravu mi rešite vse!
Če vprvič nž, boš vdrugič, v sedrpič venec zvezd dosegel, I če zavist k Vam ne pripleše, miren b&š se vlegel. Dvomljivec znaj: pogum, trud za ljud, blagor, dom ni greh Rojak! le demantno lepo je v svetih teh rečeh. Pregreha je: plašljivost v tepi, i licemerstva smeh. Posnemaj modro Žide, sin! v denarnih njih gradeh. Znaj! marniši, štedljiviši i vztrajniši je Žid I za se modriši, ko za se mnog Slovenček zvit.
Privržencem tnjstva.
Ni čudo, da si ,Slavci" bele zobe stro lepe, Ker ž njimi tak, — trd — tuj glas — čuj ko „pfropfreis"
je — drobe.
ttospein i sr ošpicam.
Oj kako lepo zveni naš mili zvonki glas
Iz teh tankih grl, ust nežnih sladko romoneč!
Mili glas slovenski krasotic je pravi kras,
Ljub ko slavčkov glas, skoz vrtec potok žuboršč.
V ustih njih trd, tuj zvok bratcem se koprive zde,
Ljubkomili naš slovenski cvetke so lepe.
Torej le poguma več, oj krasotice blage!
Naj se čuje zunaj sploh, done nam pesmi drage.
Žigi Zojsu.
Dva duha si bistril. Dva srca si gojil, Dveh si oči odperal, Dveh roke razprosteral. To bila sta Vodnik, Kopitar nam; Zato Mecen i Oče, hvala Vam!
Caru Simeonu.
Ali stara si slovenščina kedaj vladala? Da, prav vrlo; najbolj sem za Simeona znala. Ko takrat so bili divji — zdajni velikani. Bili so po svetu moji spisi slavnoznani. Bila sem nevesta krasna i bogata, Hči je borna, majhina — a blaga, zlata.
Miheljnu.
Ti Ivan! češ — li vrlo se oinikati ?
Le vtepaj v bučo mlado si kinezčino trdo, Ko godlo zmešaj vse — i znaš slovenščino sladko.
Kaj ? Jčzik svoj! — znaš vse!-------
Če ne vsaj pikati.
Trdini.
Obok slovenski na slovenskem nebu se vzdfguje, Po njem šumlja čist vrelec. — ne, slovenski beseduje.
Jedinost v slovanski pisavi.
Skoro stoletje je vže prepira i ravsa i kavsa,
Kake Slovanom naj vse črke pisale bi se. Zdavno klepečejo vže šumeči šumevci po svetu,
Ž njimi se grozno zelo jote, sikavci dero. Mnogo pogumnih pa mož jezi se i st&ka i kisla: Što je — Latinec i Grk tistih da n&četa črk? Geslo najboljše je to: vzajemno, najlepše, najkrajše. Dajte določite to: čin velikanski nam bo.
Jugoslovanski glas.
Naj melodični glas zvonki se razlega, vlada Od Triglava, Jadre — do Soluna, Carigrada.
Ravnikar-ju — Wolt'-u — Slomšek-u.
Najbolje stavili Rimljani so mostove,
Da bi vezali ljudstva pa dežele, mesta.
Sedaj pa silijo — ne, vpregajo duhove,
Da bili bi za ljud, dežčle: most i cesta. —
čuj no! po Adriji naš kragulj škili vže.
,Stoj! Naša reka tu." — „Nič, most je naš, možje!"
„Ni i ne sme, — ne bo! Tu pot je naš, teh treh duhov."
Ta pot je pa železnica; — bo li do konca dnov?
Če bo rčs tčh dubov treh živ urp, mise), čut,
Nikoli Cesar ne razdere je, ne Brut.
Podajajo roke od Adrije do tje si vže,
Kjer t&žna Majka Slava de: do tu — tu smrt, gorje.
A tu življenje v reki je, radost i čila moč,
Le dih tu — i leseni most pepel bo — črn ko noč.
Naša pi-osreta.
Naprej! — Ne, le nazaj prosvete se kolo vrti, Če v vsem si glas i črka javnosti ne pridobi.
Naša prihodnost.
V vztrajnem znoji, bčji, zlogi vsem bo sreča, Omahljivcem i beguncem opoteča.
Škrabcu.
Kitajci pravi slikajo brez sence slike, Pisalci naši, čuj! pa jezik slikajo. Kako? Premnogi njili po senci stikajo, Ti Stanko nfe, le častne trgaš lovorike.
Mickiewiczu.
Konsul rimljanski češččn je v Rimu i v zmag pokrajinah, Rim Te i dom Te slavi, pesnikov Slave prvak.
Onialiljivcu.
Boho! Prijatelj, blagra kam kolo vrtiš?
Vž6 prav je šlo; kaj včasi ga na stran podiš?
Rojak, orjak! — glej, da ga v kraj kam ne zvališ.
Stanku Vrazu.
Za. ljudstva dva imaš dva uma, srce jedno, toplo za oba. Ljubav za ljud zna vedno nove čine — kdo naslednika zdaj zna?
Jagiču.
V jugu se prikaže svitla zvezda tnala, Kar sfrči tje v sever i ga zdaj krasi,
I od tam blišči nam ko velika, zala. Vsaka lepših Slave zvezd po nji žari.
Gallus-u.
Imel si ded imena tri,
Tvoj glas je narode tri počastil,
A trojni svet Te je i bo slavil,
V	jezicih treh Tvoj duh živi
V	stoletjih treh do naših dnij.
Vedi i umetnosti.
Veda solnce je, ki le po malem z žarki sije, A umetnost solnce je, ki h krati vsfe razlije. Vede, srček! večidel i še najlepše čuješ vse. Drugo vsako naj pogoje, pa lahko oko ti zrž, Veda vzvišena je — solnce, — uma cvet najdraži, Druga vkupaj uma i srca — je cvet najblaži.
Kacijanarju.
Grel Te slovenski je duh: brž prvi junak si slovenski; Vnel Te imena je duh: v tragično hrezdno si pal.
Račkeinu.
Z neba je Modrost priplavala lepo, V zibelki Ti čelo poljubila, Ter Ti v dično glavo dihnila ljubo, S tfem um, — pamet redko podelila.
Jugoslovanski akademiji i vseučilišču.
Glžj no! — na nebu blišči le jedno življenja nam solnce, Tamkaj pri Savi pa dvčh vkup razprostera se blišč. Res da različnih sta barv po earovni svdji bliščobi, Vendar harmonični svit Slavi na jugu žari.
Solovjevu.
Viš, jeden je v premnogih milijonih Solovjev, Luč modrih Slave severne — resnice hojnik lev.
Zrinskemu.
Nobena čast, zlato vse se tako ne lesketa, Ko žrtva je do zadnjega za dom i drago kri. Še Cesar i Napoleon — i vseh kultur moči, Tako veliki niso, ko ljubav tega moža. Zares najčastniši Slovanov dnij je dan, Ko se je za prosveto žrtvoval Slovan.
Družbi sv. Mohorja.
Šestdesetkrat tisoč lačnih glav zajema strastno Iz šest skled si raznovrstnega jedila ; Dobro tekne nam i celo leto, ker je slastno. A dasi je sita glava, še bi vžila. Akoprem pri skledah niso vse, cel ljud zna hrano. — Koji ljud vsem umom svojim daje tako mano?
Evropi.
Majhin si del, pa si kralj, največi po duhu i delih. Kakor le s kvarto kvartač z vsakim rad delom ravnaš.
Pokitajčevanje naše zemlje.
Iz brezdna furij — glšj! je besni vrag vun všel,
Presukniti je hotel mesta, dole, griče;
Zastonj! — zdaj b6 imena sukati imžl.
Praded naš! ali Te iz groba ne prikliče?
Praded naš! — Tv&ja last! — da živ si, vzel bi biče.
XIX-u stoletju.
Moči, skrivnosti i vladarji vsi neba i zčmlje Sklenili hujšo zvezo so, ko „ Alliance israelite": Kar jedva en zazna, spozna: od njega vsakdo jčmlje, Da pita se srce, da srborfti1) duh je zmagovit.
Severne«)!! Dedecii.
Vstvaril Poljake je Bog — rad zrl nerojene bi bogec, Kar podeli nam Ljubav — vzeti nam hoče Napuh.
') drboriti — kitzelig, neugierig; razširjena slovenska beseda.
Jezik.
Kaj le vznemirja tak6 zdaj bornega v slamnati koči? Kaj le mu spati ne da, dasi je v škrlatu i svili? Kaj mi razgrajajo vsi ko furije besni narodje?
Tisto le jšzik je drag, biser neskončni nebes. Žalosten bil bi nam svet brez zvonkega glasa jezika, Mutasto divje samo nam tožno bi bilo življenje. Muka najhujša je ta, če jezik več nema izraza.
Jedna beseda nas, stre, jedna vzveliča lahko. Sladko poslušati nam melodične glase je petja, Duhu je slasten okus poslušati svete vednosti. Divne umetnosti duh je Božji človeštvu zaročil. Lepega jezik je luč, vsega umetnega ključ.
Ruski geografiji.
Zemlja se suče okrog, ž nj6 sučejo vsi se narodje, Z narodi vede hite, zlasti pa veda zemlje. Vede planeta tega orjaška so znanstvena dela. Zfimljo pa najbolj spozna, čegar je največ sveta, Prvi med prvimi Rus, ki dal gorostasne je žrtve: Humboldt i Ritter da so, ruski provzročil je cvenk. Meril je stopnje zemlje, podjetje neznanskega truda, Druge je vzdramil k temu, drugim je mere dajal. Boljše je meril, spoznal ko mnogi evropski veljaki.') Ljudstev, jezikov najvfeč brat si preučil najbolj. Drugi šopirijo se v doneeih, a v6tlih besčdah; Kje pa je drazih dejanj? Ruskih je sklada dejanj.
l) Postavim : V Črni Gori, Rusiji, Aziji i drugod.
Raztegovalcem, kovačem i trinogom jezika.
Kes razteguje se kov, če kladivo, ogenj ga draži, Hujše pa puhlih več glav jezik razteza, tepta. Najbolj se stegne zlato po vdrihanji veščega mojstra, Jezik mrcvarijo pa najbolj — visoke glave.
Herbersteinu.
Car naj bi vedel za vse — pa veš? ne pozna še soseda, Žiga pokaže mu ga, bratom kot brat da poljub.
Valvasorju.
Viš jo, lupino ko kost, pa tujo za naše orehe?
Viš jih, papirnatih skled? — Eh! tuje so štiri orjaške.
Naj le! — domači nam med, juha slovenska je v njih.
Poljakom — vitezom.
Na svetu vse zlato ni, — na Poljskem tudi nfe, A vitežtvo tam v delih zares lepo cvete: Devetdeset i trikrat ljut vrag jih je napal, Devetdeset i trikrat njih meč jih je pregnal.
Popir.
Kedo kliči bolj kakor židje i popir? Kedo prenaša več ko zemlja i popir? Kedo zna, ve več ko ljudje vsi i popir? Kedo je bolj junak ko smrt i pa popir ? Kedo koristi več ko srce i popir? Kedo škoduje več ko duh i pa popir?
Svarilo.
Slovenski um, če kje imaš na straži stati, Ko lev pravice krvne ljudstva si varuj ter čuj,
Da nikdar z vragi svoje se krvi ne brati, Da, vraga tacega obljubam nikdar ne veruj.
V jedinosti pa modro čuvaj svojo kri, svoj rod, Ne znaš li? —--Dvojni vrag bi nas zatrl rad koj povs6d.
Majarju, Hribarju, Tavčarju — pa takim.
Salomon je imel srce ko širno morje, Svet je nosil v njem i tajno, čudežno modrost, Dnes modrost pa bratom gre do srca skorje Malo bije divnih src za Slave velikost.
Res — po srcih le premnogih mrzla burja brije. O sebičnost! — če si sam, b6 konec domačije.
Kanin.
Samo — oli jeden! Samo — oh jeden! Samo — oh jeden! Samo — oh jeden!
—	vsžh nas bil je slavni Samo, ')
—	resno vse je ljubil nas,
—	vseh nas bil rešitelj — znaino,
—	vseh bil kralj — o srečni čas!
Inteligentni ('{) glas „1" m. narodnega slovanskega u (o).
Izjema zdaj pravilo je, tako je moda, Gosposki „1" je lepši, ko surovi „u", Za srce ljubčekov oh! slajši je — čemu ? Ker ž njim lljubav se llijuba piše tega r&da. Zakaj Kopitar ni Pythagoras ta čas, Da živel dvakrat bi ter nam bi silno hasnil, Da po kopitu narodnem učil bi nas! Ti uma luč, vžgi uma luč, ker glej! je vgaslill. Se ve sto milijftnov ni Slovanov všč Ko šest jih čeških — (ti „1" tuji govoreč)! — Kaj? Le med več ljudmi je mnogo več bedakov, Kar v stran gre, pride vkup: je misel teh veščakov. Kako si ti jeziček mil! — Glej, nekdaj je bedaček bil; Ta nič ni delal, nego spal, Nič zfial, se videti hi dal, Le sam je pival, vse popil, Pa mnogo tudi je razlil. Nazadnje pa je vsč pojel, Kaj zdaj je del — nič ni imel?
!) To vse tu izgovorim le kot faktum, ui treba misliti na politične nakane — tu ne nikjer, — nikakor ne I protestujem.
Joj! zdaj se v pajkov kot je stisnili, 1 slednjič za ta svet je vrisnul. O Babylon! inteligentov ti zmešnjava: Kdo ve, če „kralj* deš: če kral ali kralj je prava? Gospoda slavna! „u" je poln, krepak i se ko vrl, lep mož glasi, Ta „1" je babjih šlev. nečednih le otrok klic ščurkov odstranij.
SuvaroviK
Bil sem poznan meteor, svit večega sam sem pa zmanjšal, Ko je netilo pošlo, kar mi je blišč otemnel.
Sobieskeniu.
Stresel sem ga i zmencal, ni nikdar več trave mi tlačil, Tje se je v kotič zaprl, dokler ohranijo ga.
Jogipini t. l.ujizi P. Pavlini P. Lucini P.
Na našem nebu skoro mesci so sami,
Le malo mičnih zvezd se tudi tu blišči.
Vsaj čudo ni, ker zvezde naše so v temi,
Vsaj luči se navzeti solnčne moč jim ni.
Premn6ge so pa v blatu, mlaki, luži,
Kjer strup odpadlih — — — krokarjev jih kuži.
Pa same stopite iz mlake, dame i gospice!
I boste s§bi v čast, v ponos nam, drugih pa kraljice.
Človeku.
Pravim: človek kralj si ti vesoljnega sveta,
Ne — le črv, — še sebe, bilke pravo ne spozna; Človek, glej, ti angelj si po duhu silnem,
Kaj še! — le hudič po zlu vsfem neštevilnem; človek — bog si, znaš Boga, skrivnost, nebo, zemljo, Kaj ? — nič nisi; — pač le pikica, koj te ne bo.
Brožiku, Matejku, Šubicema: i prvim slikarjem slovanskim.
Tedaj') so svitle barve Ti v oko bliščele, Da vendar vzdramila si se, o Majka Slava! Glej, zvezde uma Tvojega so zaslovele, Že tudi kist Tvoj umetnikov svet, priznava.
Češkim medicinskim korifejam.
To Vam krasan je pogled na zvezd sijajno bliščobo,
Vendar različen je svit zvezd neštevilnih neba. Med najsijajniši blišč pa spadajo štiri svetldbe,
Ki medicincev jim vsem čeških je slavno ime. Kadar zbistriš si oči po znanstvenem gledanji paznem, Res da lahko jih spoznaš, srce si razveseliš.
1) „Ted&ju pomeni: 1. dann, 2. also, ne samo damals, kakor meni neki leposl. list. Tu se ne bi moglo reči: zatrt, ali torej ali zatore.
Sava.
Žilasta žila živi, razteza po vsem se telesu,
To si telo Ti Slovan, kri Ti slovanski je čut. Vidi se voda samo — a glejte jo! — kri je slovanska,
Naša rudeča je kri, zdrava od glave do nog. Semkaj dospel še ni vrag, da zdravo telo je ostalo,
Trikrat gorjč pa za kri, ako prišžl bi le-sčm. Kakor pa v zdravih vodah vse polno je rakov i ribic,
Tukaj tako mrgoli gibčnih slovanskih močij. Vedno ostani nam kri, čast, mozek, radost i krepčava, Potlej nam tujstva ti jez, naši bodočnosti up.
J. E. Tomič-u.
Svojcem ko vedež golčiš, kaj delal Hrvat je i skusil; Kar beseduje, želeč Tvoje pero govori. — Mnogo trpel si Hrvat, pod mečem se često našalil. Sebi si slavo našel, krivcem naklonil korist.
Naš napor.
Ego autern censuin censeo: ') Slovani s polžem lezejo, Ker so v značaji premehki, V naporu pa so preslabi.
1) Beri, kakor Slovani radi izgovarjajo: censejo. Holmiki se pri nekaterih Slovanih izgovarjajo, pri drugih pa ne ; tako p: še zdaj mesene, mlienko, m. mesec itd. Tu beri sarkastično staroslovenski Ičnzejo.
Če čuki nas prezerajo I v našem nas overajo, Kaj za nje se poganjamo, 1 na-nje se naslanjamo? Vso svojo terjajmo pravico, golimo s stalno se resnico, Držimo prava se ko skala, Da vražja moč bo nam se vdala.
V	načinu plemeniti, mili,
V	stvareh naj jeklo vsi bi bili. Ne z ustmi, v broji del junaki I proti vragu čili, jaki
I v vsem bodimo zložni, vztrajni: I drugi bodo merodajni.
Celestiini.
Ju! nataknil košate si peruti je vednosti, Izletel je k blestečjm zvezdam krasne velikosti, Raz zvezd ko duh na nas zre modrujoč v svetlosti.
$uk.
Več ljudstev razno srečo znaš i nas učiš, I sam kolo nam sreče jezdiš i vrtiš; Vže k nam je šlo, a včasi zdrsne, ko drviš, Kaj dam, da nam na vrh je blagra privališ?
Rojak i Tvoj nežni spol.
Slovenec! znaš vže vse? čuj! nekdo strup Ti žre goreče: Spol mladi ženski, ki le strastno v tujščini blebeče. čemu pustiš, da r6du, ljudstvu strup se v javnosti rodi? O deva! tuje ni najlepše — dom ko biser zal slovi, Glej dom je biser srca drag, da, dom Ti bodi kralj časti.
Erjavcu.
Ta nam je, ta korenjak i mož, ki duše tri ima: Z jedno naš je srček zlat, a z drugo zna, kar stvar le zna, S tretjo poljubuje, zna, časti dveh ljudstev rAd, srca.
šumi-jn i Pečuiku.
Se trnje znaš, kjer breg morja pretekle večnosti visi, Kar pustil zob je časa, paprkvaš med trnjem vrl skopuh. A kaj, ko skoro ves se vtopil je, — to nas v srce skeli!
Naj koplje bistri brat — ne n^jde več sam Pečnik ogleduh:
* *
*
Res naš vrli Pečnik išče zdavni čas v prostoru te zemlje, Ti pa v prahu, v zraku, ki provzr6čili so časa ga zobje. Oh, dasi med mravlja išče, ko so molji žvekali ga vže!
Aleksandru J.
To mož -— da to junak! — to car: to vzor glav bratov naših Mož mil i strog — poljublja vrle, toda drzne pokonije.
Junak, ki prve vrage zemlje prvi hrabro premaguje. Car moder, srečen — v vseh umetnostij, ved, šol, šeg sredi, Leskšč se liki Solncu v strpnosti v vseh veri, vedi. Vas brada prašam: Je-li genij tak vzor glav, src Vaših?
Valjavcu.
Kaj vidiš tam? O glejte v resi ga velikega Valjavca! Da, to je pravo: mestu vas čebel, vže duhi strd naberajo. Strd? — še glasilcev bratov zloge, zvok i glase, koje sverajo. To šola velika je zanj — za ved umetnega nam tkalca.
Navratilu.
Vrli, mili bečki Cicerone zmerom kaj kramlja Po popirnatih sobanah, o prijateljih i vragih, Daj, daj še kaj tacega — a kakor Tvoje srce zna. Naj bo to o inih časih, ali vragih, bratih blagih!
Naj večini narodom.
O tristo besnih čukov! Kaj je to? Največi narodi največi so berači. Vsi boljši robov so le njih kolači. Žroč robom-ljudstvom prava, čas, lasti; Še žive nam „posedajo" ljudi. Sramota — da prosjačite tako !!! Postavi proti tatom Bog kitajski zid, Da ne bi naših kron zrl lakomni njih vid!
Močniku.
Istina vedno velja, dasi se menjavajo časi, Uk pa nam v istini vsak v istini vedno ni zlat. Dvakrat je pet le deset: dogmatična brojev resnica, Ipak v tem slavo Tvojo cela Avstrija časti.
Bezenšku.
Z električnim peresom Besede nam lovi, Z ljubavi nam čudesom Ves Slave jug časti. Glej štirim bratom blagra je činitelj Jugoslovanske Zloge kralj učitelj.
Našim najboljšim zastopnikom.
O srčice — kako si majhino srce! A v tebi domovino nosijo. Možje.
Bridek spomin.
Grenak ko žolč spomin — ko pelin si grenak: Plemena kruta brezozirna le — zmagujejo, Med druge se ko dražen gad zaganjajo, vsiljujejo, Na tujih tleli razširjajo — i gospodujejo ko ris,
Poštenoviči blagi se zmanjšujejo ko s časom vtis. Če tak spomin ni bridek ali je še kak? Spomin ti zlob pošast ko Damoklejev meč leži. Ko duh mrličev v jami straši lopova o polnoči.
Biser slovenske maše.
če često svčta bi Ciril, Metodij še živela,
Še za obred slovenski bi v verige šla sveta,
A svečenikom vsem ta modra roža ni cvetela.
Ti Bog, sovražstva vnfči strup za bratovska srca!
O da spoznala bi srca ljubavi rimske dar
Da mrzlim bratom bi naproti šla gorka srca
Potem tema zaprek, izgovorov prešla bi kar!
Obrdč zlat za zjedinenje i zl6go čin bo ta. —
Saj vendar le ne bo to zoper vero i ljubav,
Sicšr, takoj s tem proč! — za strup ne damo src — ne glav!
Res ni nam punta duh, ni črt duha postav previdnih
Še prosimo za lestvice za cilj s|c blagih, pridnih.
O do kedaj še bfide, vragov naših koprnenje
Src starih svečeniških — v mnogem krepostnih — stremljenje?
Martiču.
Zrl, Samaritan! si žal i up, Prerok Bosne! tešil Tvoj jo glas, Lečnik si iz muk poberal rad ji strup, Pesnik ji ovekovečil spas.
Ne razumem — i»ač razumem.
Veš, brat, prijatelj moj! tega jaz ne umejem:
Glej! drugi ogenj i vihar kriče, če nas kdo kihne, Da carstvOj da cel svet se bo podrl, če nas kdo vzdihne.
Veš, moj preljubi brat! — tega jaz ne umejem. — — — Pač, pač umejem — a teh src i volj obračati ne znam.
lh-užbi sv. (iirila in Metoda.
Sveta se streljata dva za ljudstva nam drago bodočnost.
Kteri le 16vor prejme, bode rodovom vladar, Žal, da jednake moči ne najdeš pri svetih obejib,
Cesto je dece sovrag jako rad dece gospod. Nado jemljimo iz luž, vabimo iz krempljev jo vragov,
Delajmo jeze močne, zoper povodnji grozne. Groza! če nam spodleti, kdo bode še branil nam slavo,
Slednjo še last nam otel? Vrag bi nas v grfibu teptal? Sila kolo nam drobi, vrag mami i žre nam dušice, Torej pomagaj gosp6d, dama i mlada nam kri!
Koseskeniu.
Last smetane, oblik, čin pluga, lčkla zlog — Modric je last, A glas, duh vzvišen, plani srca, broj rekov: to je slavi v čast.
Trubarju.
Savel je repe iskal, našel pa je krono kraljevo, Primož se vere loti, slovstva pa najde nam vir.
Nikici.
2ivi, živi prvi sivi sokol Črne G&re!
Srce bije Ti ljubavi divne pelikana.
Pevaj za najlepšim morjem duh Tvoj, kar le more.
Slava Tvoja vitežkega je Jugoslovana.
Martov stas odeva sokolovo krilo, Martovo junaštvo diči Ti srce. Z lovorom ovenčano Ti lice milo Sveti čez slovanski plan, čez vse gore. .Carice balkanske" zr&č lepoto Angelj v blagru čisti je Slovan. Trs sadeč i oljko dan na dan Vživa sokol slastij vso miloto. Oj Ti blagra pospešitelj, A prepričanja častitelj, Ki gorfeč za ljudski spas, Slave si povrnil glas ! Ti jedini drug največega gospodovalca. Vodi Te i sokole pot božjega kazalca!
Platonu.
Svetiljka žarna duh si bil v megli veliki.
Ko se je bil cel svet kadil; Ko čarno-zavedljivi so se čuli kriki, Ti istina i luč si bil.
Kuiuičiču.
Viš ga no, prah pa pepel ta ljubi — a svojega roda; Kar je Ecehijel zrl, vstvarja dramatski Istran, Vspne se do čarovnih zvezd, zvezd slobodne, močne Hrvatske, Prvi hrvatski je par jasno, lepo razsvitlil.
Yzor - značaju.
Osvedočenje za stvar pravično le b&di Ti smoter,
Volja nevstrašena zanj, evo Ti vrli značaj. Nabuhodonozor kralj peč sedemkrat strašno zakuri,
Da bi omajal značaj, včinil si sužnjev srca. Ogepj celo je preslab za srce ti vzor-značaja.
„Frangar, non flectar" — da, ne omahne Ti lev. Na milijone duhov je moralo grozo trpeti.
Hoče i mora značaj, ni pač drugače značaj. Strahopezljivec ne zna i kimavec tudi ne mara.
Lovorov venec je drag, plača ga zlati značaj. Njemu radost pa i vir moči je ljubav le za dobro.
Prva je strasti — ljubav, saj je močnejša ko smrt. Včinek i vspeh pa zat6 je kar velikanski, neskončni.
Divi obširni se svet, trese se podla druhal. Dajte cesarstvu same v vsem neomahljive značaje,
Nepredobljivo Vam bo, celi Evropi v ponos. Volja pa zla i trma za zlo pa nikdar značaj ni;
To je le satanski prah — krivcem se meče v oči. Pravi značaj Vam svetec je živ v tej tmini života, Potlej je angelj neba, ko je odšel iz sveta.
Vrlim Slovanom i dičnim Slovan kam.
O zlati brate moj, o draga sestra Ti,
Ti lepa moja kri! Če z Bogom b6š i ž njim bS rod i dom Ti drag: Bo svet i vek Ti blag.
Vsakemu pravemu slovanskemu srcu
„Živio!"
Koperniku.
Duh si božjanstva inifel, da prvi spoznal si svetove, Kar je zemljan le zaznal, Tvoj veleum je spozhal. Novo je solnce izšlo iz svita slovanskega neba, Blišč se razširi le-ta v čast nam do konca sveta.
Franju Josipu.
Deinantne roke razpenja na štiri strani. Naroda vsacega čuva, spoštuje lasti, S tem pa si srca zavezal je svftjih ljudij. V kojih zvestoba i jaka ljubezen kipi.
Levu XIII.
Oj čuda! Solnce skrito je na Tiberi Vse dni, A vendar svit njegov po celem svetu se žaH, Pri Luči tej vsž — i pri Slavi lepše zablišči.
Razsipljivosti Slovencev.
Slovenski brižni sin ima le mošnjo slabo, Da v pičlem broju let — kaj? — dnij je vsa ob rabo. Kako da mošnja, Vaš vsak žep je tujcem vsein odprt? Od tujcev, glejte, lazi strup, za Vašo deco smrt!
Ruskemu carstvu.
Herkul si snel je zemljo, na rame jo Rusu položil, Nikdar nikjer ni nihčž vladal toliko zemlje.
Bisinarkn.
Strelovod bil si strašan — nič hišam, le tujim državam, Strelovod ko se skazi, tvojo ti stavbo zdrobi.
(Leta 1885.)
Bogišiču1) — Slovanskemu pravu.
Škrat bi Slovanstvu tajil za pravo neskončne zasluge?
Svet se po njem rad uči, vrlo po njem se ravna. Torej barbarski Slovan uči še pravico narode! Oj ti barbarstvo lepo! — ljubim te, ker si nam čast.
'J UčeDjaci! je-li Justonijan (Opravda) istinito Slovan?
Plevna.
Bil Vam strašan je potres, krvave verige so pale, Angelj rešenja kot brat bratom je slobodo dal.
Daničiču.
Da, slovstvu svojemu si vstvaril raj,
I vanj postavil hišico zlato. Pravil — besed nfe — svršil red, šel v kraj Ter si zaprl se slavno večno v njo.
Jfaš up.
Če boste zlOžni, vztrajni, jaki i ljubeči,
Kitajcem nič ne verovali: — šlo bo k sreči.
Tistim.
Škrat bet v rokah grozno vihti, Po glavah vdriha t&h ljudij: Ki so nezl6žni i nevztrajni, Premehki, besni, neznačajni, Ki zr6 čez druge, knezi dolgoruki, Prezaupljivi, razsipljivi čuki, Za dom, za dobro, drage skopi, Prodanci črni, šole ropi.
Mojim kritikom.
Na mnfigo milj obsežno sem dejan reščto, zvezan s svilo, Vsak, kar je belih pleš i rok iz mžne stresa zrna, pleve. Jazzgorej — trobim — z desno vejem z vevnico — modrosti Vaše, I zberam zrn si, kar bi duhu mojemu kaj v juho bilo. Cel kup plev, prah v puščavo piham tje, kjer zevajo le reve, Tjš naj lete v ohocko morje, naj medvedom b&do paše.
Sloboda.
Oslobodi se, Slovan! nazorov Faraonov, besnih sporov, Stč>pi na lastne noge; Roman, prijatelj nekaj dajta vzorov.
Obema Vošnjakoma.
Po bratih dveh k nam vsakih del merniki lete: Lepo s- peresi, z ustmi i z vzgledi se dele, A največ v društvih, družbah, v dejanji sta moža, Saj zberata i sipljeta jih s strastjo oba.
Dolinarju.
Ljubav je veča, silniša ko vsak peklenski strbj, O človek zna, če hoče le, dasi krvav je boj.
Fekoiiju.
Tako pero mu tčče kakor po železnici kolo, Tako ljubav ga zgeče za jugoslovansko kri srčno, Tako ga ogenj peče za ves Ijud v gorečnosti srca: Da kar nam čini, rčče, — znak je rodoljubja i moža.
Raiču.
Mož v umu n6sil blisk si za svoj dragi narod mali; — A v ustih dvojen grom imel je, — vsaj ste čuli, znali. Pero i čila rfika bila baterija je močna, Ves čut njegov i srčna kri pa je elektrika sladka.
Evam.
Radovednost, lišp, ljubav jednako hčer je Evinih vsfeh d6ta, Vsaka pa jezičnosti, nečednosti, napuha ni sirdta. Hči slovanska čuj, o Slava ! išče večidel le luči pota.
Kajkavskim damam.
Kteri bog je onečedil um i jezik damam kajkavskim le-tfem, Vsfe z materinščino — a te časte le s steklom culukaferskim
se vsem.
Zelencu.
Naš hribolazec tulil v vražji r6g si, klical vragov včč, Zdaj kličejo pa vragi Tebe — Tvoji zbegani so, pržč.
Memento!
Če bi prišel pogin za nas Slovane kakor sam strup čist, Z zobmi zaškriplji! — bo to: Nemec, Žid, nezloga, nihilist.
Kuknljeviču Sakc.
Ko prvič spal si, vkreše Bog Ti svitlo luč v možganih, Potem si Ti jo drugim kršsal v dnevih teh neslanih. Ta luč žari v temi i vleče k sebi duhe Ko mravlje strd, ko luč po noči tičke, muhe.
Slovanski svet.
Čuda! Pač laž! Ne. Zemlje, čuj! blizu četrt je slovanske, Za četrtinke pa tri tisoči ravsajo se.
Gregorčiču.
Dveh levov bil je boj — ki vsak moči je svoje, A ta sta kos še zdaj za mnoge umne stroje.
Neslovansko slovanstvo.
Za vse bi bil za kaj, a za politiko si baba. Ostani suženj „schiavo" le, — Ti .magjarolski" prč! Zato Te je i mora Te držati ,tujski" krč. Le brani ga, ki davi Te, — nad vse neumna žaba! Vsak brat sam za-se se vojskuj, ker, kajpak! le tako boš zmagal. Kaj red, poslušnost, disciplina ! — pojdite se vsi solit! Le brž, le srčno v boj! — e kaj bi mislil i odlagal, Naj kdo pomaga ali ne! — ko hoče, pojdi ga spodit! Ko malko le drugače misli brat — oh! bratu se ne vdaj, Le rajše vraga služi — brata krvnega požri pa zmaj! — Slovan, Slovan, nesrečni sin, Ti sreče svoje tat! Zakaj si tak? Zaklad si vragom, domu škrat.
Oh, stokrat mučiš se i se solziš, moj brat! Ko ga dobiš, ne čuvaš, i zgubiš--zaklad.
Evropskim šovinistom.
Možje! odkrite se, — tem neizmerna je ljubav, Oči njih velike željele so si naših glav. I zdaj imajo jih — sto naših biserjev i mož! Tako ljubili so, da so jih kar pojeli. I z našim perjem, z našim krasom se odeli. Le bodi dika moj Slovan, pa še Ti njihov boš! Kako lepi so — oh! — ko nalašč za parado, Ter se slave ko ženin zna nevesto mlado. — Kedo bi mislil si, kako ti znajo šmentano lepo, Da vitezi zelčni, suhi s sivo brado Vam so to!
(iiljtl.
Divnega duha si bil nesmrtni naroda buditelj!
Ko so še spavali vsi, Ti si vsfe gledal bistro. Mrtva si vzbujal srca, a mlačna i bolna ozdravljal.
Kar še ni sanjal Hrvat, uma je Tvojega čin. Z zloge božjansko roko si črke na jugu nam pisal,
Narodu vstvaril si vek. — V slovstvu je štokavec kralj. Narodno srčno zapel še pesem si nam domoljubja.
Slovstvu podaril si raj, v kojem nam jug je sedaj. Sladko si zrl, kako je Hrvat zavrisknil veselo,
Ko je Hrvatsko spoznal, ter se je za njo spotil! Hesne jediuosti plod, katero sejal si, imamo.
Da bi sejali še mi! — Dajmo, bodimo možje! Srček! da Tvoj izvirni bi duh nas vodil dosledno,
Ne bi Te drla, Slovan! kisle nezloge pošast. Sveta jedinost, o Bog! hči Tvoja, nadzemska krasota, Upanje Slave sinov — zveži slovanska srca!!
Truskeinu,
Svet si razumel, o brat! lepo si ga slikal i peval. Štiri slovanske sestre v hvalo Ti klanjajo se.
Vuku.
Zaklad je kopat šel, ko Sventovid je gledal. I čuka! Zlatorog mu siplje v krilo polne vreče,
Zlat Kresus vrača se, Perun v možgane mu šepeče, Vrejuje ko redar — saj meni je povedal.l)
Šenoi.
Meso, život okostjem trhlim vstvarja, Sprejema s kruhom je, s soljo ko carja, Medico pristno dedov vari, peče nam kolače. Če bilo slastno dedom je, bo-li za nas drugače?
Siničiklasu.
Tam doli v Hadesu se vozi v čolnu dfčnem, Po temnem Stygu varno svoj obrača čoln, Ko potopljenec z biseri nabasa poln, Ki zdaj jih kaže nam na zgornjem svetu mičnem.
Jovanoviču.
Le malo zdravih je izmed nam vseh poznatih gob, Vesel si, če se koja sme Ti dotakniti z6b. Kako blišči se torej v tmini ogenj vže v daljavi! Kako kipi, kako plamtl srce pri tej ljubavi!
Slavjanskemu.
častne vojske legijon po svetu prozaičnem vddi, Oj Ti začarani kralj, vedno pobjedo slaviš!
•) Cesto se čuje, osobito po nekaterih krajih štajarske : „povjedal."
Funtku.
Ko trobentica nič kakor piskati mnog modrec zna; Moj ima tenak čut, ki Modricam sega do srca.
Šuleku.
Kako je brat? Je-li Ti lipa res kali pognala, Ki Ti ideja je iz severja sem presejala? Oj rasti prve slave hči — oj bodi vedno zala!
Dvofaku.
Veš! v glasbi si Slava nam Mačeha bila, Prerada si deco svojo zatajila; Le jedva je doktor podaril narn spas, Ko svetu objavil slovanski je glas.
Šafariku.
Mož velikan! učene, bistre si imel oči:
Ker z desnim bistro žrl v očetov naših si daljavo,
A z levim gledal si na brate, zdajno Majko Slavo.
Mickiewiczu v drugič.
R6rnal si vedno okrog, še zdaj, ko Ti srce ne bije. Duh pa Ti loma še bolj, mrtva oživlja srca.
Kolarju.
Oj svitli knez! najlepše Bratovščine nam Daritelj, Ljubavi nam najslajše M6ž, Podaril nam si rajskih rož. Ljubavi cvetko sam Apostol si gojil. O da bi vsak sin vreden Tvoj naslednik bil! Vže vrtec je zrahljan, oj bodi vsakdo rč>ž gojitelj!
ljubilo.
To česar na perutih čas ne nosi, Kar tajnost je preteklosti morja — Usode velikih našincev kosi — Zrcali na peresu se Moža.
Šrepelju.
Rumeno solnce sije skozi čist kristal,
I lepše še blišči se luči žar. Tako luč Uma svitlega mnog demant zal. Obsevajoč nam lepša slave mar.
Ondričku.
Cela Evropa Ti je le jedno veliko gledišče, Kjer ko Arion srca nam občaruje Ti brenk.
Palackeinii.
„To jest" slovanski Mož!
V	zmešnjavi brani nam slovanski čut., Ko dere vrag nas, ki je vražje hud, Tolaži on naš mučeniški ljud,
V	ljubavi ljudstvu svoj žrtvuje trud.
„To jest" slovanski Mož!
Ko vrag laska se mu i mami na sovražni zbor, Ne vidi nič, ne čuje nič, ker bil za ljud bi vmor. Kako je svoje Čebove nam v svitlih hojah slikal! Kako se mu prisrčno ljubi narod je omikal! Da Ti bi bil Vstvaritelj reda! . . . Najlepši davaš nam ustav, Pred Tabo plače Tvoja čeda, Najumniši Ti naših glav!
„To jest" — slovanski Mož!
Češki razstavi.
Do zdaj še ne — a zdaj do vrha si dospel Slovan! I zdaj — oh saperbold! — oh, vstrajaj tamkaj gori! Zato pa zavaruj si tla i temlje zgradbe zlate, Zaklad živ i neživ svoj čuvaj vrstno noč i dan, Krepe naj prvi rada i idej Te vzori: I vedno slava za-se boš i vse slovanske brate. „Marche, Čeh, a la tete de la civilisation des Slaves!"
Kačiču.
Vila je slovinska prihitela 1 sokolom krasne pesmi pela, Ljubko milo v uho govorila, Naj ga čuje Slave deca mila: „Cuj me, sinko brate Milovane! Pevaj slavo Slave nepoznane, O sokolih slavnih nam junakih.
0	sokolih Slave nam prvakih". Milovan posluša rajsko Vilo
1	vilinsko peva pesem milo. Sinka čuje sokol siva tica,
Koj vse polno njenega je klica. Po planinah i dolinah zlatih, Pri Slovanih revnih i bogatih. Sinka čuje Jadre riba zlata, Plavajflč med tujkami poznata, Vrlo lepo ribam propoveda. Slastno sluša mnoga jo soseda. Ali boš se čudil Bože mili! Da so glasi ribic svet učili, Da so glase naši bratje čuli. Z ribico poj6, ko vrišč ne tuli. Aj lepo je, da ne more lepše biti, Kadar čejo glasi bratski se združiti: Zgorej rajska tica naše pesmi peva, V čolnu brat i v morju ribica nam deva.
Gjalskemu.
Tuje i svoje glave oživljaš v parketnih sobanah,
Marniš v gledišče jih nam — zre i spozna jih Hrvat. Vabiš v hrvatski jih dom i bratovski lepo jim dvoriš. Našo obleko sprejm6, ž njimi hrvatski kramljaš.
Janku Draškoviču.
Noč je. Ne budi, — naj spe vsi bratje pravičnega spanje!
Kaj še! Ne bo! Že vstal mož ko rjoveči je lev. Silen je ogenj zažgal, nanj metal sovragov je srca, Bratom život razsvetlil je plemeniti prvak.
Strossmayerju i Starčevie-n.
Vednost hrvatska bratovsko Modrost je poljubila, Da grel bi Te njun duh, ne boš Hrvatska izginila.
Naš zlodiili.
Mefistofeles si vzel očale prvega je broja, Z britvo prasne, vzorce duha nam kazi — a ne brez znoja.
Mažuranič-u.
Divno si — srečno ne — ban čoln vozil osfide Hrvatom, Paše poj6č si si sam — krasno Hrvatom zapel.
Oblaku — Štruklju — Murku.
Nikdo se ne briga, kdder plazijo črviči, Ali k orlom, sokolom vzdiguješ rad oko. Jedva so se nam izlegli divni sokoliči, Zr6 oči jih naše, ti vsem glave zro bistro.
Vazovu.
Ves ranen sem — še v desno — oh! povsod me pika trnje, Kri lije iz očij — a berem ljudstvu zlato zrnje.
Kraszewskemu.
Dve sto belih sveč za njim gori, Poje: Requiem aeternam dona! A še vfeč po njem se src rodi, Vzdiga ko pri glasu sile zvona.
Tresič-Paričlču.
Najlepšega morja labud je bel
Premile bratom pesmice zapel,
Tje vzletel na Triglav — do Črnega Morja,
Do Deda slavnega ljubečega srca.
Predragi bratje, čujte ga, V ljubavi nasledujte ga!
Fischer, Bučar, Pog-ačnlk, Trtnik, Nolli, Leščinska i taki.
Pozval je kralj duhove na razstavo krasno, Kjer divne v zraku se zrcalijo stvari. Vse gleda, zre — a mrtvo je, da je užasno, Kamnena so srca, i neme so oči.
A kralj zasukne z žezloin zlatožarnim, I koj oči te neme ožive; Srca se vdajajo sladkostim čarnim, Duhovi rajski se razveseli,
Ker glasi se lijo, srebrni zvoki, Iz ust medenih rajske pesmi vr6; Ko biser-vode se kristalni toki Skoz divno trato šumljajoč lijo.
Tje prifrčali slavčki so divfltni, Ki vedno milo-krasno žvrgole, A glas čujoč ta čarobni milotni Celo ti divni pevci oneme. —
Dasi ste pevci sladki čarna bitja, A mi smo ipak Vašega rodu. Oj slajšajte zlo grenkega nam žitja, Darujte slasti narodu temu!
Miklošiču v drugič.
Eifel! kaj si mislil, da si sam? Dragi! Jaz še večega imam. Ti si zidal stolp iz jekla sredi vidnega prostora, Mojster naš iz zobov časa, vekov morja i govora.
Dr. Lampetu.
Ti viš ga no! V možganih ta ima oči,
Da vse v ved stavlja: um, dom, svet. srca ljudij.
Dr. preuzv. Napotniku.
Sv6je rojake pozna, v zrcalu pa svoje livade; Vidi celo skoz ljudi, skoz milijon zre nočij.
Spakanje latinizmov — lizanje orijentalizmov.
Ali Vam je čuden svet! Bog, Ti razumi ga — jaz ga ne znam! Cuj! dobrotnikom, kulture mojstrom brat spakuje jezik sam, Divjim vragom, zatiralcem bič poljublja, jezik liže, S tem h kulture mojstrom starim dvigajoč se, pada niže. Kdo bi mislil, da zna tak močan vtis včinjati mu bič! Bič je konj pri v6žnji — čas, prid? — gluhe mule hripav krič. Le postreli zvoke: medem, vatra, Da Te ne osmeši kranjska Katra!
Rusasti orlov — ali: Volga — Visli.
Latinščino ljubi — latince sovraži, Latinsko če srce — a duše ne mara, Latinske če duhe, lastnostij ne kaži! Latinske če orle — ne! brate le kara. Oj čudna orjaška mi nacija, To srečna pač ni navigacija!
Pajek.
Latinske čč črke — pa ljubi le grke, Latince prodal bi za svoje le brke A vendar so lepše latinske mu črke, Ker nekaj je vzel jih, potrebil pa grke. Oj bratec! premisli, kot modrec prevdari: Latinci so škodili v mnogi nam stvari, A dobrega nam so storili pač v£č. Še več bi pa bili, da brat je ljubeč, Ni kreg včč moteč i da plam je goršč. Kaj storil pa puhli, nezvesti nam Grk? Od vekov na veke nam škode je šmrk.
Levstiku.
Kdo bi vrjel, da pozna, kar znali so geniji stari? To Vam je duh, da še zna gledati duhom v srce! Kakor pa sence duhov, poznal je obisti Slovencem. Tipal možgane je nam, stresal nam samo zlat6. Toda če zrl je plevel, strašno ropotal je ko strele, Pihal v devet ga dežel, dokler je videl plevel. — Sada pa, ljubček! si sam pod zemljo se skril nam prevbdgim, Res, da zaslužil si vže, da bi neviden postal. Kdo pa naj pili nam zdaj zaraščene1) naše njožgane? Zdaj bi Te trebali mi, ker še le cvet zeleni. Ti si bistril i bodril, veščake učil — da, si delal. Franjo! le spavaj sladko — nfe! — le raduj se ljubo.
') Tu ne more biti: .zarasle".
Obup pesimista.
Um človeški saru po sebi ljubi vsak luč, razsvetljenja, A ne vsak visok duh, na polbog ne spolni hrepenčnja. I zato um srca, srce uma često ne pozna, Pač pa tla brez dna svedoči uma mrak, divjost srca. Torej tudi v pusti žalni klije redka šolska cvetka. A mnog lord, de, von bi je vsejal, da ne bi bila redka. I Ti, duh! ne veš, če vsak sin uma več ne bo imel, Bd pa podli tuj um bog Tvoj, Ti pa suženj mu nezrel. Tvoja last bč> njemu čast, a Tebi bo nečast, morda pogin Po vsem Tvojem pragu b6 Ti rasel mah nesreč, človeški sin! Nž, Neptun! bič v veri, umu, Ti ne bo v ponos več sreč, veruj! Uma luč pač, um pa slobode i srca čast da blagor, čuj! O kako lahko bi goste, bujne lfiže vže cvetele, — Da vonjave močne, sladke bi po svetili dveh duhtele!
Pa saj vsak bog Te je brcal vže dovdlj — a kaj! zastonj je vse Skala, led ne da mesa — kolačev, vin pa ostro trnje ne.
Dr. Mahniču.
Kar smatrali bratje so doslej za cvet, To pohodil sam je v teku kratkih let. Delal je po glavah rož železnico na vse moči, Z modroslovno droško svojo vozi urno se po nji.
Lad. Hroratu.
Prejo mislij i besedJ) nam gladi, ter še vzore naše pili, S solnčnim svitom pilo brusi, da po njem več luči smo dobili.
1) Ne: besedij.
Slovanska zvezda.
Kaj, moj Slovan! Ti je toliko križev i nesreč rodilo,
Da srce ni se Ti utešilo, — le zgolj se je solzilo?
Oh! Tvoj značaj, Tvoj čin, razmer zlo, vragov srd i teh obilo.
Bžlinskemu.
Belil si sebi glavo, še bolj pa največim rojakom; To si pobelil tako, da je doma zdaj lep6.
Dostojevskemu.
V blatu največern junak za druge si deinante kopal, Prerok si bisere znal, mi jih pa jedva sedaj. Krvi i znoja nebroj ined tisoči, ljubček! prelil si, Ki poljubuje ga zdaj več milijonov nebroj.
Tolstoju.
V zlatu ne ljubiš zlata, le zlate vrednosti človeške, Sto jih je „Vojna i mir", „Ana Karenina" vir.
Slovenija.
Oj Slovenija, zemlje najlepši kraj, Sladki dom moj — bodi bratoljubja raj!
Kuhaču.
O zlati moj Jugoslovan, V zrcalu glej svoj čut i stan! Odprt stoji nam slavohram, Dva tisoč biserjev zrem tam, Vsak biser glasa i jezika, Znak naše umnosti i dika. Kako si lep ti naš inuzej! Kak kras, bogastvo si idej! Src čarni zbor raduje se, Ko zvok srebrni čuje se.
Preradoviču.
Naš slavec peva v kletkah pozlačenih
Tako lepo, tako sladko! Prognan od gnezda po spletkah skaženih.
Ki ljubi je tako močno. Ves svet ni dal utehe Ti željčne, Saj svet ni dom sladak! Zato nam vzor ljubavi si češččne, Odličnih mož prvak!
Tommasen.
Gledal i čul i umel duha i sveta si bogastvo, Genij slovanski učil stare kulture je ljud.
Avstriji.
Krasno leskečeš se nam, ponosna i divna Avstrija!
Narodi ljubijo Te, vragi sovražijo Te. Ljudstva premnoga si vfcč vže vekov mogočna vladala,
Čuvala srečo i last, blagor delila i čast. — Majka Avstrija na tleh pa lepa si tožno ječala,
Ker so Te sini trije grdo prijeli za vrat. Skoro Kraljica si nam vže ljubljena kar izginila,
Krona i žezlo prešlo, deca postala pa plen. Toda z Avstrijo je Bog, le naj se napenjajo vragi,
Ipak če ranijo vso, niso zatreti je kos. Torej Kraljica kraljuj, le bodi vsem majka pravice, Potlej se vraga ne boj, vedno vsi bomo s Teboj.
Žižki.
Čudo so bile pa strah voz Tvojih leteče tvrdnjave,
Jedno je Tvoje oko bilo za tisoče čet Tvojih začaranih čet cel svet ni nikdar premagal, To le nezloge je moč — Čeh le je Čeha podrl.
Jelačiču.
Lepa Hrvatska, o Bog! Ti ljuba si skoro minila.
Slavnega Zrinskega rod zdavno izginil je vže. Sini junakov bolni v verige Ti vsi so vkovani
Zevali v mukah groznih, nič ne zmeneč se za smrt. Kar porodi se Ti sin najboljši, o majka Hrvatska! Za-Te življenje rad da, da bi Ti spasil život.
Kar je obetal junak, to mojstrski vsfc je izvedel,
Bratska se lila je kri, pa jo je dala ljubav. Glej na pomlad, ves v cvetji je svet, vse polno življenja:
Ravno tako velikan nov si podaril život. Rešil si carslvo, celo dve kroni i svojo Hrvatsko,
Kralj pa i dom Ti je dal čast i zahvale poklon. Zopet Hrvat je veljal i meč i pravica hrvatska. — Oh, pak usoda sveta! — zopet je meč Ti rujav, Lepa Hrvatska solzi zdaj spet v krvavečih se ranah. O da bi š6 se rodil često nam Jelačič brat!
Oportunistom.
Ljubko imeti je hlad, na solnci se greti mogotcev,
Težko pa biti bolan, kadar je le velikaš. Kadar je kralj Ti vesel, Ti zdrav si i kuješ ga v zvezde,
Ako pa muhe ima, jav! vsfe se skriva mu v kot, Ipak lepo še živiš, le Palček naj cvenke Ti siplje.
Kajpak da lep si značaj, — bog Ti je trebuh — otrok!
Koičiuskn.
Kodi pa tavaš junak? — Li angelj Te z mečem proganja? —
Kakor je Adam, tako sladki izgubil sem raj. Ječa mi širni je svet, ker v raj več ne morem dospeti. — Delaj le blago srce, — malo pa upaj le-tu! O beli dom, o narod moj, Kako sem ljubil te! Za Bogom svetim bog si moj, Pa sem izgubil te! —
Moj raj! — za Te Glej dal sera vse! Bratje, o da bi tako naš Adam za raj se potil bil Raj bi pač stal še sedaj, v raji bi bili i mi.
Glsitrolici.
O dobri Bože moj! glej tu ne vem jaz, kaj je pravo, Pokaži Ti, kaj naj bi storil v Tvojo čast i slavo. Je-li, kar v Rimu mi velevajo, oznanjajo, Je-li nasprotno, kar vodniki mi zabranjajo?
Lisinski, Fiirster, Zaje i si. prvaki.
0	divnih mojstrov častni zbor! Nevidnih glasov vidni kor
V akordih rajskih ste vstvarili
1	naši Slavi vence vili. O sladki, mili glas, Nesmrtnih korov kras,
Kako si srcu ljub, kako si drag! Sam duh i ljud i zmaj ti je krotak. Vi glasom čarnim zapovedovalci, Vaš dub brezmejne domišljije Ko žar nam v mrak življenja sije, 1 slast bogov v život nam lije, Ko nas niuče objesti, toge žalci.
Tolstoju (vdrugič).
Zlatega srca si M6ž i v slavi, da vse se Ti klanja,
Mnogo si storil orjak, vžč še zamislil i boš. Tvoja modrost ko magnet je svet za seboj potegnila.
Svet i modrost ni brez zrndt, svet pa le hodi t& pot. Kjer je le svitlo ime, na njem se ne vidijo pege, Da protislovja je všč, svet to ne mari skrb&č.
Svatopl. Čechu i Vrclilickeinii.
Nekdaj sta dvojčeka src med hrasti na Parnas zletela, Zdaj sta med lipami dva žarna došla mu na vrh.
Slovenčera sreča.
Če kdaj b6š vžč, Slovenec! b6š vkup z brati v častni zlogi, Če vrag si naših družb — naš vrag si ko kitajski krogi. Le v dele tri naj Slave glave vs6 nas razdele, Jugoslovani v knjigi jednega duha dobe.
Nekaterim vreduikom.
Več vrtov zrem i njiv, livad, najkrasniših cvetlic; A le zakaj tak trn črn na najlepših je glavicah? Pretožno, bridko! — Duhi bi prišli i Muze vštric, — Da trnja ni — kramljali, spančkali bi na cvetlicah. Le je pa vmazan cvet, pripaljen, kak njegov na nas bo vpliv! Če posmojen — bo slab sad, ali strup za sad, ker cvet ni živ.
Jesenku.
V morji ko v zrcalu zik sveta imen lepo število,
Kaj? Še čas i kraj! a mn6g brat — vrag ne zna teh kaj obilo.
Dr. Kaoblehar i genij Baraga.
Zakaj, ti škrat! slovenski genij ne bi bil za vsš stvari? Da, res! — Le glej junaka dva med divje letati ljudi! Vsak teh v jeziku čarnem — skaže se — prosvete vitez blag — Le čuj no: „Bigvakamigibidjiganikevinivag".
Polileviiost za-se i za narod.
Pohleven bodi za-se, najbolj če si več — to Tvoj je kras, Za blagor naroda naj vodi srčnost Te do sivih las. Pohlevnost v maru za svoj narod je nečast, greh, robstvo
težkih pet,
Kedor očeta, mater, jezik smeši, kot izvržek je proklet.
Pokitajčenim kulturoborcem.
Zakaj sladkim kitajskim možekom, možiceljnom vrjameš? Ko tanka miš i ko debela se podgana — ju!!! vloviš. Postaneš figamož, nemožki svoj klobuk pred njimi snameš, Češ, bel Kitajec sžm, — ne, čuden tič, ki se v smetje vališ.
1) v slov. kmetje.
A misliš, da Ti kdo veruje? — Še Kitajček ne vesel. 0 bes Te plentaj, mdž! Kam svoje si zašil, možgane? A! — Vže si v blato pal! Zakaj, sin! Slavi sekaš rane? Kaj nisi drug všs? glej, besniš! veš, mater zdaj i boš še klel.
Tisku.
Živi a živa ni pošast') več milijonov glav, Več zna, zr£, slika, vpije: kakor kar je le razstav.
Šleve, pravo vam je!
Joj, Vi! zakaj li v jedno sapo ne kričite — čudne šleve? Zakaj rojaki pred le-tem: ,Kaj bodo rekli!" strah je vse? Zato nas reve tarejo. - Kaj? Mi sami smo radi reve. Zato se sitnežem, vsfem ljudstvom vrže kaj — le nam nič ne.
Moj srčni ogenj.
Oh ti nebo! zakaj nam ni veljak, kak spreten genij dan? Zakaj ga ni junaka, ki bi svoje vse i sebe žrtvoval? Zakaj ko morje nam neskončni kreg — mir skoro je neznan ? Zakaj besniš za malenkost? Za blagor vsem se vdaj! O da
bi znal!
Katarju i Kosil.
Biser resnice v temi s svetilnico iščeta solnčno; V morji neznanja, lažij najdeta vire dejanj.
!) Drsi Levstik pravi, da je pošast le : »Nachtgespenst", rabi i duje se vendar sploh tudi kot „Ungeheueru.
Dl). Štefan, Dolinar, Zliishman & cons. — pa mi.
Kaj ne, Slovenec! mož obilo Tvojih v vsžh cvete vednostih, Ki so najslavnišim vseh ljudstev vsake vrste kos. Pa, oh! za vlado nisi, vsakdo daje Ti pod nos! Ne znaš se vdati Jednemu, zato kot rob ležiš v bridkostih ; Le kavsaš se, divjaš med brati žalno i srdit greš k vragu, I sebe — vse izdaš — ne štediš ko Roman, German na blagu. Kar siplješ — ne kožid — brez vzroka, — kadar solnce sreče sije. Premisli: naš le En Kalister je: sploh vsi smo Jeremije.
Levcu, Sketu, (Šumaiiu i šolnikom.
Sejavec le navadno seme seje, Vi pa cvetje znate. Le dajte mnogo nadi naši ga, kar dičnega imate! Vaš posel blag je, kar poljubil Vas bi, všs za Vas goršč, Le, kralji Vi! — a brez zamere! — vsak izrek Vaš ni nam vššč.
Trdovratnim jezikožrcem.
Stari gadje po skalovji tal goratih Vsako leto slečejo si temno kožo raz kosti. Teh Kitajčkov zvitih pa v nagradah zlatih Zmerom tista trda k&ža, tisto srce se drži.
Jittie/iču i Einšpielerju.
Kaj Vi, ki na bujnih cvetkah spančkate krasnih! Ali nam se je z medvedom bosti, ki nas žrž; Midva še utegneva v teh uricah grenkih Cvetke trgati i plesti vrt vfes trnjev šž.
_ Jenku.
Silno je pljuča napel, da slišali vsi so Slovani, Slavi je pesem zapel, skočil po konci je vsak. Ko je odpel, razletel se glas v Slovanov je pljuča, V pljučah pa vedno doni, sine nemarne ščemi.
Nekaternikov vodja i njeg-ove ovce.
Čuke vodi — ju! — on, ki možgane je prodal, Na obraz obesi temna si očala. Toda čuj! ta vs6 kot žolto so spoznala; Tšm pa vsž je istina, ko da zlato bi bral.
Kocijančiču i Čopu.
Ce je dehor1) žrl knjige, duh želodec je gostil, A iz želodca sk6čil je v možgane feniks-duh; V teli je rožljal, jezike trde — zlasti prvi — je drobil. Dvainotridesetim ljudstvom zrl je v glavah muh.
1) V novem velikem slovarja m. dihur.
(Marsikateri)* —t
Marsikteri vrag ima hinavstva več, ko znaš. Marisikateri brat ima možgane, a zastonj. Marsketeri gluh je, če k volitvi pošlješ ponj; A marisikteri ljud slepi, ko vse mu daš. I marsikatera škodi ljudstvu več, ko tisoč krivcev zna, I marsktera vsa poetična gospica kisla bo gospa. --Et sic porro! --
SLOVAN,
!!! čuj — umi — čini!!!
Brate, začni koj i delaj — ne čakaj! Žrtva junaška za blagor le zda kaj. Vztrajno i modro, da prideš do zmag! Znaš mi —- pa nočeš: nam sreče si vrag.

•ViiUu^usJf. i
• fl s-	. iisJiU-udi
■	' i ■ ^ .T.!
. .. i J -	1
' J i»ni>ij ■ i
■
•»'•" ' '^-i" "i e.	«BU( J5;!lS
.. !.J(: t«	-i. »...TJ .,;, (.	j nut*-i)*V
■ ' '	■'<" '' • .• : i	K« unS

Viribus unitis.
Gasi«:
„V jedinosti je moč."
Kaj brat si tožen i tako potrt?
Mar vrag Te grize, ter Ti žuga smrt?
Li h6češ kar obupati, — srce?
Ne smčš; — le k duhu! — sveti se dobč.
Kar primem ga i v deveti grad odvedem k duhu. Na hribu, kjer je visoki grad na strmih skalah, po katerih pelje 99 stopnjic, prebiva človekoljuben duh. Zmerom je doina. Od tam je krasan razgled po gorah, dolinah i 9 deželah. Solnce gre ravno v zaton. Zdaj je ravno o kresu. Ko trikrat potrkam, pride duh služabnikov i odvede naji v prelepo širno sobano, ki je pa odprta gori proti nebu. Služabnik izgine. Kmalu zašumi od daleč vriš, začuje se melodičen citer brenk v milih mol-glasovih. Kar se vrata odpro sama od sebe i v sobano stopi na strani velikanski, vitek, bled, resno-mil duh. Tresoč i poklanjajoč se, ga pozdraviva. V divno sladkih glasih naji nagovori:
Kaj Vajina je želja — o človeška sina?
Naj vstrežem! — To je srcu mojemu milina.
Gospod Presvitli — oh težko srce! Gorje me ljudstva tre ko tri gore. O zlati mi Gospod! — je-li pomoč? Če je — kako? — če ne . . . požre vsč noč!! — Oj ljubčka! da pomoč je še — pogum! Nato nama prelaskavo de, naj se vsedevana blesteče srna-ragdene stole i zraven se sam vsede na prezali prestol iz kristalno-čistega najsvitlejšega rubina, prime za nek diven stroj i glej! vsa sobana se — ko bi trenil — razsvetli v nad-natorni čarovni krasoti. Oba se iznenadita, a čudo! ne prestrašita, le neko rajsko milo slast občutita po vsem telesu. Duh zdajci spet poreče:
Ljud združi i osreči se po zlogi, Ohrani, brani zloge ga razum, Jedinost branijo pa društev krogi. Zato snovajte društva čvrste družbe Za naroda potrebe, brižne službe. Njih pet največo dalo b6 korist, če um i trud, namen bo vedno čist. —. Najprva družba naj ko solnce sveti Se za umetnosti i vede vse. Marljiviše pa mora druga še Za šole, vero, uk vs6 skrb imeti. I kakor zvezd kor se krog solnca vije: Naj tretji skrb bo za obrt, kupčije. Ker vsak stan nosi močna kmeta roka: četrta brani ga, naj kmet ne stoka. I peta pazi na vsž homatije, Ki plete vrag povsod jih — še doma, Da se ohrani last, čast domačije; Naj dom, tla, ljud se vragom ne izda. —
A znate, bratje! vragov vsšh število? Zunanjih je i notranjih obilo. Varujte vsfeh po moči se skrbni. Naj dragomili to-le Vas uči: Najboljši — čuj! k temu pomoč si sam: Pošteno, redno, — ko čebel življenje, Da vsega ne povžijem, kar imam, Da vsikdar štedim — bo mi hrepenčnje, Ključavnico bom narodno krepčal, S tem srečo ljudstva i svojč podperal. Da pa vabljiv me vrag ne bo zaveral, Ne bom se tfem prijateljčkom sladkal. O židje tajni, svet ti goljufivi! Koliko ljudstva sreče nam ste vkrali!! — Kaj? — mi smo slepi, nič ne iznajdljivi, Da še pri morji mali smo ostali! Zato odslej načelo m6je bodi: Pomagaj sam si i Tvoj Bog povsddi. Lisjakom, tujcem ne zaupaj nič, Inače slep boš i slepar Tvoj bič.
tzgovorivši vstane, odpre stransko sobano i glej, glej! prijazno smehljajoč zdaj vstopijo vrli, goreči za društva i za blaginje ljudstva P. T. gg. Zupan,') Radaj,') Einspieler, oba Vošnjaka, Mandič, Raič i še dr., kjer se ljubo pozdravimo; sam duh pa poprime na strani za stroj, kateri požvenklja i v trenotku vstopita dva čila, ponosna strežnika i postavita po slovanski šegi v zlatih posodah pred goste najprej kruha
>) Če se P. T* gg. Zupan, Radaj i dr. tega ne spominjajo, naj vedo, da je to bilo po noči. Telesa so trdno spala, njihov duh pa je bil pri tem geniju.
i soli, potem ambrozije i nektarja. „Le pokrepčajte se s tem i opogumite za delo blago v ljudski prospeh!" dfe plemeniti duh. I glej no! Kar vzame sam svoj divnočarovni kozarec i pritrka nam rekoč: „Na zdravje, bratje! k delu blagemu, delu ljubavi."
Potem se prikloni, poljubi jih, ter se poslovi i pri tistih skrivnostnih vratih izgine blagomili duh.
Pri tem divnem duhu je bliskoma izginila noč. Vže je zlata krilata zora spreletela neizmerne neba i zemlje planjave i ravno zdaj se v neizrekljivi sladkosti, tolažbi i hvaležnosti vračajo od istinito ljudomilega duha. Vsi se pomenkujejo na poti kakor zamakneni, nič ne videč, nič ne čuteč, o tem dobrohotnem geniju. Predno se razidejo, vstopijo še v Narodni dom i pred podobo ,Slave* porek6 si veličastno še te-le besede svete obljube:
„0 zlati duh! spomin je na-te nam sladak, V ljubavi ljudstva bo nas Te posnemal vsak, Za blagor tak nas m&ra biti vsak junak!"
Slovanski spor.
Vzhodni orel pa zahodni i južni sokoli.
Sokoli.
Da — Rusija! veliko res si morje, A kalno, blatno je morja obzorje. O Rusija! ti velik — svoj si svet, A slab — potres dokaj te stršsa let. Ti Rusija! si majhino nebo A vse čemerno, tožno i temno.
Ruski orel.
Kaj, Bože! „Rus vsa svjataja" vže zdavno Časti najboljšo vero pravoslavno. Naš ljud mlad, zdrav od n6g pa do glave, Najboljša duša mu, najblaže je srce. Vsak kras i cvet sveta — znaj! — diči njd, Premnoga last, slast, čast slave le to.
Sokoli.
Da Tv6je vse se sveti Ti kot pravo, Kar Tebi svit, nam je temno-rujavo. Nihče sodnik pač v sv&jih ni rečeh, Ne znaš preveč duhov na tujih tlšh I zlatih src, krasot, lastij, častij, Na umu, srci rnn&g Te drug slepi.
Orel.
Zakaj moj um, srce Vam nič ni všeč? Sokoli.
Tvoj um ne zna nas vseh, ni prav videč,
Le pisano nas gleda kamor zre,
Luč nedostaje, vidi črno vsž.
A to za silo naj bi le še bilo,
A srce ni mu plemenito, milo.
Če ne: — za vse na pravem ni prostoru;
Skrb ta je po njeg&vem vednem vzoru, Da z našim perjem nedrije si baše A ne ponudi nam ljubavi čaše ; I če ponudi nam pijače čašo, Ni okrepčanje to za krvco našo: Omamo, strup sebičnosti deli, Prezeranje je bratovske krvi. Vrag, kragulj severni nam perje puli, A tudi Ti i južnih trop nas guli.
Orel.
Kaj nisem kri i pleča dal za brate, l) Ko davil jih je polumesec — znate?
Sokoli.
Samo to lepše je dejanje Tvoje, I tu še si iskal koristi svoje. A drugim si jemal, se togotil, Brezsrčnež! ko se brat je ves solzil.
Orel
Nemara Vaša ta je lč zavist. Ne išče-li vsak mož svoj6 korist? Kaj dobrega store pa za-me brati? Sploh želje bratov rad bi hotel znati!
1) Tu se za nikavnico ne more reči: Kaj nisem dal pleč i krv — sicer je yes drug pomen. Pleča dati — je stalno rSklo.
Sokoli.
Zavist — o brate! nam je bolj neznana, Ljubav do bratov nam je srčna hrana. Ne znamo Bog ve kaj, saj veš, zakaj, A to, da resno ljubimo Te vsaj. I Tebi bodi sploh ljubav vodilo, Da perje Tv6je zla bi vse branilo, Na srca bratov stavljaj gnezda, strijc! Zaupno glej na nas, čuj rad naš klic. Sicer bi bili dnevi nam strašni, Ko drugim so, če ban nam bil bi Ti. Zato spoznavaj brate dober čas, I v solnčni dobrohotnosti grej nas. A na kragulja v severji ne glej. Le s perjem našim orlovim se grej; Doma daj slobode vžč mile, zlate Naj um si s srcem vdli blagre, brate! I vede luč, umetnosti blišči, Družine, družbe red se v vsem smeji.
Orel.
Pa b&di mdja zdaj ljubav orjaška!
Sokoli.
Daj Bože nam i sreča to junaška ! Potem nebo, krasan svet last bd Tvoja, V ljubavi sreča skoro h<) brez zn&ja.
Čez 9 let študij i premišljevanja poreko sokoli: Žal! da zbog vere grški Vi Slovani Našincem nikdar verno niste vdani. Premleli vso Slovanov smo povest — I vvideli; — nam priča več sto mest — Da pri Slovanih grških, žal! je bilo! Nasprotstvo stalno proti nam vodilo. Le čitaj, misli, pazi, skušaj, čuj: Kultura strpnosti ne da — veruj! To vera da ljubavi; v tej bo Zloga vsej Slovanski, V Metodijevi veri čisti, ljubi, v vsem krščanski — Tako vže blizu smo — oh, bratje zlati! Zakaj se ne zjedinimo? smo škrati!? Oh, vendar, vendar brat, podaj roko, Da vboga Majka Slava srečna b6!
KAZALO.
Stran
Strossmayerju.............. .
Vvod i predgovor........................I
I.	Naši nedostatki........................III
II.	Jaz o naših prvakih....................VII
III.	Sodba o meni........................XI
IV.	Sam o sebi..........................XIV
Zlatim čitateljem.............XXIV
I.
Naš velikan — sv. Jeronim....................3
Na grobu sv. Metodija........................6
I.) Junaštvo materine ljubavi ................8
II.)	Čudež i tajnost materine ljubavi............12
III.)	Žrtva materine ljubavi..........16
IV.)	Kaj ljubav materina zna..................18
Klic ssv. Cirila i Metoda na Slovane......20
Sodba.................25
Divni križ (Legenda)............30
Tiči jugoslovanski:
1.	Ljubav ali Srčika...........34
2.	Zloga................36
Verolomstvo (Romanca)...........37
Na stražo!................41
Le k napredku i blagru! ..........44
Misli..................46
Zvon..................48
Dva prijatelja...............49
Stran
Kedo je v kurniku v Hadesu? ........50
Osveta umetnikova.............51
„ Korana Češka" I. II..........................53
Hrvatskemu morju.............55
Zjedinena Hrvatska..............57
Bratje! oh, — dajte! dajte! .........58
Na razvalini celjskega gradu.........60
Človekoljubje...............62
Hrvatske in srbske narodne pesmi.......66
Bolgari — pridne čebelice..........68
Listopad ................................69
Iz srca Slovana na srca Slovanov.......71
Dična Slovenija............................73
Oblaki.................76
Na gore slovenske! ............78
Studenec — oh, kje si!..........80
Srčkom Slovanom.............82
Nebo..................83
Zmrznena cvetka.............84
Solnce.................86
Mesec .................89
Majnikovanje..............................90
Lipa..................92
Zadovoljnež........... ...	94
Bleda čar................96
Zvezdica.................97
Boj..................99
Moč močij....... .........100
Carjigrad................102
Vojvodski stol na Koroškem.........103
Livada.................104
Slovo (Sonet) . Poletje (Sonet) O kreg — o mir Garjigrad . . MoJ Večnega . Vzdih .... Zvon ....
Iskrice i puščice
Viribus unitis .
or
II.
Stran 106
107
108
109
110 111 112
115—180
III,
. 182
. 185
iskarski pogreški.
stran XVII mestu časi,
svit očij
telege (Dolenjci govore telenge)
lagati
tic
moč močij Gorotan Joj! kaj li niso spomin ti
Ako so še kateri pogreški, prosimo uljudno, izvoli si jih ljubeznjivi čitatelj ali čitateljica pred čitanjem sam popraviti.
Izdajatelj.
32 62 60 64 66 100 103 119 146
m. oči, m. te lege, m. in, m. legati, m. tič, m. moči, m. Goratan, m. Kaj li niso, m. ta (zlob. pošast).