LISTEK. A. de Nora. — Al, B. Noga, (Dalje.) Ko je bi.l mraz ponehal, so ]e futil slabega in jiil mnogo mrzlega mleka, da si Je ugasil žejo. Pono<":i ie govoril vse zmedeno, kako ceno ima oves in kr.ivo, govoril o padajočih drevosih in goročih hišah, vse navskrižem, z napol odprtimi očmi, tako da je ženo postala groza in jo poklicala otroke, da ni bila sama. Najmlajšega so pustili spati, drugft tri dcklicu pa so stale plahih o<5i in na jok pripravljene ob vz jiožju postel.je. Toraaž jo tiho sedel pri vzglavju bolnikovem in j.osIuSal čudno zmedone misli, ki so očetu roji]e po sicer tako inirnih, hladnih možganih. ,,Ali bodo umrli?" je vprašal mater kakor vclik ofrok. ..KnJ pa še!" je zdajci zaklioa! Ambrož. V polspajiiti jo bil sliSnl vprašanje. se zbudil in fiudeč se •_Tlednl (oliko obrazov, ki so bili zbrani okrog njcgove posleljo. ,.K;i.j p:i dolate tukaj vsi?" jo zarentačil nad njinii. ,,Ali mislite, da bom umrl? Kdo to pravi? Le s.'"ijalo so mi je. Po glavi se mi vrti od samoga po]egan.ia. 2o vem. kaj bom storil: jutri vstancm. Seflaj pa ]e glo.ite, da se spravite v slamo." Tako jo robantil. Poslušali so ga kakor rešilen glas. Ako sf1 niore Sfi tako rnziVnrafiiti, potem Se ni na slabcm, so rekli sami pri sebi in olajSnni odšli spat. Žonn. pa jo dnigo'jutrn Jožka. \:o j'"1 šol v šolo. j)os]al;j po doktorja. ,,Pojdi k n.jomu in rooi mu, nn] pridp scin. Ihi so očp bolni, mii reci." Tomaž je to slišal. „AII je toga trebaj mati?"' je rekel. ..()tv'O bodo že sami ozdraveJi. Kaj vedo doktorji?" Mati pa je rekla, da bi rada slišala, kaj da .ie. Saj še potera lahko store, kar se jim bo zdelo pru\. V Lisičini niso dali dosti na znanost. Bolne ovce iri goved so zdravili sami in večinoma z vspehom. Dnktor je bil kakih 60 let star, raajhen, okrn gel, ftisto o!)ritega obraza in z naočniki, tako da jo bil videti kakor duhovnik. Glava mu je bila skoraj čisto gola, a rdetfa, polna lica in velika gibCnost, ki jo je imel, so ga dolali mlajšega in vedno nokako veselega, iudi pri najresnejših opravkih. Prišn! jp. nnšel nogo in njenoga lastnika budo slaba m govoril je. da je kri zastrupljona, da bode Iroba rezati. <h\ jo skrajni čas iid., tako da je celo rodi>ino obšJri zonu.. Ambrož jc bil pri polni zavesti, m ie molfio po.shiSal zdravnikovo razlago. Ko jo pa končnl, je rokdl sanip: ,,Za pnkrat rezati šo \w dam. gosjiod doklor. Si<l«f |a napravile, kar niislilfi. (la l>o pra.v." Doklo1.' jo ziiinjal z nunami. za sedaj nogo po vezal ter si Jiofnl za drugi ilau prihraniti progovarjanie k operaeiji. Ko jo bil odSol, .ic Toma/. rc/.ko (kIit! ukini u*j" |irvi(v> zakli'1 v|.rifo očcta: ..Fej ga bodi. kako sjinnli ta po^ast", jc zakri c;il. ..Kaj inu jc vsp naniazni n«'i nogo! Uro daleo že smnii }.o striijiii. Opo. n-znli v,o dajlo! Rczati pa nc! I!o žs* ludi (ako dobrn. kaj i:o. nro?" \'os jn bil razbui-jon in pokloknil k posiolji jxilo« bot.iilra. Oro ga je pnpraskal po volikili laseb ht ga (olažil: ,.TjO miron bodi. Tomaž. Počasi lio že šo i)olj.šc. l?czali nc dain. fo ih1 I;o sila. Mopročo, da so do julri prorlr.rp. potoin hn r>» vso prav. Cutim, d.i tifilcfnrjova maža ni slaba. Po<'o kot sam ogonj." Xaslednjo dni je doktor zaman skušal Ambroža jtrogovorili, da bi smol na nokalerib mesfih pvnrezn{i. Nogii jo bila čudno videti, vsa viSnjola roz členko s feranimi lisami, in proti mečam so se vlekle dolge rdeče maroge, kakor ognja špičasti jeziki. Vsak dan o gotovi uri j« prišol mraz, ki je kmctu stresal, ka kor mlin vreCo za ofrobi, ga mPtiil kvišku, iztegoval in krivil ter včasili irajal po pol ure in še daljo. jMrzlica jo bila boljši pridigar nego zdravnik . Ambrož so je že pričel bati. In tako je nazadnje dovolil, da se bo drugi dan rezalo. Tomaž je botel pomagati, vodo dajati, bomba ževe-zvitke pro6 pokladati in druga taka ranocelniška pomožna dela. Ko pa je videl, kako je doktor odvijal nož, ko je duhal hude duhovc tistih raztopin in videl zdravnikove hladnokrvne priprave, rau je po staio slabo, da jc moral ven na sveži zrak. Mati ie Sla namesio njega gori, on pa je sedel pod okno, koder ,je stala ob zidu lesena klop. Zgoj-aj je slišal glas doklorja, ki je pomirje viilno prigovarjal bolniku, in glas matere, ki je pndbiiialri. možfi, sliSal jc rožljanjfi orodja v sklodi, kjer je ložalo v karbolni vodi, in pljuskanje vode, s katero jp. zdravnik polival nogo. Potein je fitil krik ran jenoa, ki ga. je zbadal nož, in pritajpno siokanje žcno, v katerem je javkanjo nad juožovim t?'|»ljenjem promagovalo prizadevanje, da bi s;1 no dala, obvladati od softutja. In potem se je oghisilo skoro živalsko hroponje, ki jo bolj kot glasno stokan.ifi pričalo o bolofiinah. ki jih je trpel gori operii-anec. Zdaj pa Tomažu ni bilo ve<5 obstati sjiodaj pved hiSo. S par skoki je planil gori po stopnicah, zviš koma odprl vrata in sfrmel v <o, kar je vidci. Z bolnikove noge je na vc6 nipstih, kjer jo bila ubodcna , tekla kri v be]o skledo, ki je stala s; od.ij. Zdnivnik jo bil slekol suknjo, srajco l)ele rokavo Jp. iinel zaviiiano čez komoloe in roke so nm bii<- krviivi-'., kakor mesarjeve. Mnfi se jo nagiba.la, čpz niož«*-. • ;olo in jo držala bolno nogo pri kolonu kropko obiP'-..-. kar pa se je slabo ujp.ma.lo s so<"'iitiiim, preplaf -aiia izrazora njenega oblif-ja. Za iijctiiin hrblum pa jo votlo slokal operiranec. Kot tiger je Tomaž planil k postelji. ,,Oče, oče, kaj pa dcla? — Saj vas bo šo umoril!" Jn s stnipenini pogledom, z očmi popadljivcga, velikega psa, ki je na skoku, je preraeril doktorja , ki si je ravno mirno umival roke. Zdravnika ni niolilo. da je lant tako surovo iu nenaduo prilomastil v sobo. Zivel je že dosii dolgo mi knic.tih. zaio niu je bilo znario. da, ti Ijnd.ie svojih čuslev ne znajo prikrivati, niti dobriii niti slabih, in da si.1 noža kirurgo vega bolj boje nego sovražnikovega. Vedel je Uidi, da bo fantove jezn in starčevc bolečinc prej konec, ka koi* je kazalo. Zato je predvsem oporirancu lepo prigovarjal, da je zdaj že vse pri kraju in da bo boljše, mu svetoval, naj boločine So preinaguje uokaj časa, ženi pa je rekol, naj mu da požirek vina. Nato pa sp¦ je dobrovoljno obrnil k lantu, rekoč: . .,Xo, Tomaž, čemu pa sp jeziš? Lo poglej oče la, ali sem ga res zaklal?" . _VaSa sreča",'jo godnijal Tomaž ler kakor na sfražo stopil med zdravnika in bolnika. Zdravnik je izprevidel, da se s tem ulovekom ne da govoriti, zmaial z ramami in molfial. Potem, ko je bil nogo povezal, dal navodila in obljubil, da jutri pride zopet, jc odšel. ..Oče", jo rekel Tomaž, ko so so bila vrata zaprla., ,,lega konjedcrca, mesarja, ne pustite voč no fer! No morem glpdati, kako vas reže kot živino. Po ovčarja Marka pojdem na liribtt. Ta nam je že večkrat svetovnl kaj pametnega, bostc videii, ta bo zadol pravo. Brez krvi in noža. Ta desetkrat vefi ve, kot padar. Ako vam Marka ne more pomagati, vam doktor tudi ne bo." Dolgo C-asa je pregovarjal Ambritža. ¦Ta sc jo tako živo spominjal, kako ga .jp vbadal z nožom in mu stiskal rane, da bi bil rajši ozdravljen brez krvi in bolečin. Nazadnje jo privolil in smehljaje se in žvižgajoč je Sel Tomaž iz sobc. — Pol ure pozncje je bil že na poti na hrib. Ovčar Marka žc dolgo ni vcč pasel ovao. Bil .!P čislan in poziuui mazac colega okraja, zdravil je v. zelišči in ¦ zagovarjanjem, to je. s posobnimi, skriviiostnimi molitvicami \\\ izreki, ki učinkujejo tudi iz daljave. Svo.;o umetnost jo poizkušal ne sanio pri /Avini, marveč tudi );ri ljiuleb. Drugi dan-jp stal polpg Ambroževe posteljo. ravno ko je prišol doktor. Žena je z žensko-'-premetenostjo in hladnokrv nosljo. ki ji jp sptoh bila lastna. Marka predsta-vila kot ..bratranca" in vprašala. ako sme oslati tnkaj za pomoenika, f;eš. da sama toga. ne prenost' in da jt.1 /•¦ tudi Tomažii postaJo slabo. Zdravniku je bilo to po vn!ji in jo nit1 liudoga slutoc> jHistil. da mu je mazau pomagal jiri preobvezavanju. Ko jo l>il od.šel, j>a \v. .Marka prišcl ua ilau s svojo mocli ostjo. .,\'erjamoin. Ambrož, da se nc pozdraviš. Ci.slo narobe ravna s tabo. Zdravo kri ti je izpuslil; ali nisi videl, kako je bila rdeča, sveža in zdrava? Slabo kri pa ti pogauja v tclo riazaj. (Ui že poznani! A nazadnje bi li So najrajši odrezp.i nogo, da boš poJiabljen vse ži\P dni. To ti poveni: sreca za tc, da so jo tvoj fant še o pravem Casu spomnil name. Boš videl, jaz že naredim. V osmili dnch te j)oslavim na noge, da boi5 skakal kakor petelin. Ampak. poslušati moraš in zgoditi so mora vse, kakor j:i/. liočpm, sippr no bo prav." KmPt je obljubil pri vscli svelnikih božjih. ln Marka rau ,je najprej odtrgal obvezo, namazal platnene krpe s pasjo mastjo, ki jo je bil v umazanem lončku prinesel s sabo, in to rau io položil na rano . Potom ga je dal zaviti od nog do glave in mu dal šc t*a,j za potenjo, vrhu tcga pa jo liotel bolpčinc še ,,zagovoriti", a to se ie moralo zgoditi iz daljave samo na njegovem domu. Zagovor gotovo pomagu., samo čo se od druge strani ne dela i>asj)roti, morda od doktorja ali koga drugcga. Tako je Marka razlagal Hraslarjevim. Bil je dovolj prebrisan, da je spoznai, v kaki slabi koži je Hrastar. Zato si je za vso slučajc izmislil izgovor . Tomaž ga je j»oslušal z odprtimi usti in vsako besedo niaza<5e\o vzel za sveto. Priliodnjo dni je bilo res boljše. Zdravniku so naročiJi, da imi ni treba več priti. Oez dva dni pa je bolezen udarila ria možgane. Ambrož se ni več zavedal, ležal ,je nepremično, la čkripal .jo z zobmi ia prcobi'ai:al oči. Strašno ga je bilo videti. Tomaž je hiiel z vso nnglico po Marka, ki je jn-išol kar ž njim, ker je videl, da je res že sila. Na jioti imi jc moral Tomuž vse natanko popisati. Nič dobrcga. ni pričakoval. Zato si jp že kar naprej pogladil pot, da bi nazadnjo njemu n« oCitali starčeve smrti. ,,Kant, vidiš, saj sein si mislil tako", je pripo\-odoval Tomažu, ,,nekdo je zagovoril raoj zagovor . Ko sem včeraj zagovarjal, sem to takoj opazil. Zde)o se mi je, kakor bi mi kdo besede pihal od ust., Bržkone ima kakega sovražnika., ki mu ne privošči življenja, potPm pa no pomaga nobedon zagovor. Po(pni ,je ravno tako, kakor če bi li deteljo sejal v močvirje." Tako je vso krivdo zvračal na drugega, ako prav ni rekel nič določnega. Tomaž pa je stopal polcg njega in prav do hišnih vrat vlekel na uho be sede lisjakove. Ko sta stopila v S()l>o, j« Hraslar ravno zadnjikrat zdihnil. Marka jo vseru pomilovalno stiskal roko, trdil, da je storil, kar je le mogol, zraven pa je ugibal, ali bodo njega dolžili kmetovo smrti ali no. Ko pa je zapazil, da pripisujojo tak koncc pn-pozni njegovi pomoČM, je zahtoval Se 10 K ve*5 plačila, nego je j«mal navadno. Ambroža so položjli na mrtvaSki oder v sobi, Irjpr j« umrl. (Koncc prlbodnjiC).