Leto XI., St. 22, PoStnlna plaCana « gotovini, t V Ljubljani, 29. mala 1924. V organizaciji Jo no(t kolikor mod — toliko pravka I t,- v- i hz AM5T ERWUii Uredništvo in uprava: Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6/II. A Izhaja vsak £e'rtek. Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 4—, celoletno 48 Din. — Za Člane izvod po 80 para. Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti karikirani In podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične oiganizarije. Rokopisi se ne vračajo. Reklamacije so poštnine proste. Glasilo Strokovne komis?!© za Slovenijo. (Pokraiinski odbor CRSJ) Manifest G. R. S. J. Osvobojenje delavcev je delo delavcev samih I Prolotarci vseh dalel, zdrullto s«! Delavci! — Delavke! V času, ko stoka delavski razred te zemlje, izpostavljen neprilikain vsake vrste, — pod pritiskom malih plač, brezposelnosti in vojne utrujenosti, — ko skuša zadržati samosilje podjetnikov v delavnici in buržuazije v državi in ko tava delavstvo v večni temi in večnem izkoriščanju — se je sestalo na praznik Vstajenja o Veliki noči t. 1. v Beogradu na kongresu Glavnega Radničkega Sa-veza Jugoslavije zastopstvo proletarcev, ki so prvi visoko dvignili rdečo zastavo revolucionarne borbe vseh izkoriščanih proti izkoriščevalcem. Na to zastavo pa so zapisali poleg zahteve po končni osvoboditvi, po borbi za socializem, tele zahteve svoje vsakodnevne borbe: — Za osemurni delavnik za vse delavce; proti nočnemu delu zlasti žen in — za plače, s kojimi se more človeško živeti; — za zdrava in prostorna stanovanja; — za popolno svobodo organiziranja stavk, zborovanja, govora in tiska; za popolno izvajanje zakonov o zaščiti delavcev, a proti vsem protidclavskim zakonom, poglavitno pa proti zakonu o t. zv. zaščiti države. Na tem, kongresu je bilo vsega skupaj 116 delegatov, ki so zastopali 10 centraliziranih in 19 pokrajinskih strokovnih društev z 525 podružnicami, 20 krajevnih mdstrokovnih odborov in 36.755 polnopravnih članov, delavcev in delavk te zemlje, ki so organizirani v "’i!! -.(rokovnih organizacijah in vodijo preko njih v sestavu Glavnega Kadničkega Saveza Jugoslavije borbo za boljše življenje za sebe in svoje rodbine. Delavci! Delavke! pristopninah in članskih prispevkih preko šest in pol milijonov dinarjev. Vse te ogromne vsote je mogel izdali le soliden in čvrst strokovni pokret in jih prevaliti istočasno s tem na ramena kapitalističnega razreda, da je dosegel, da so se plače za desetkrat t’ liko povišale, kakor so znašali prispevki za organizacijo in izdatki za borb j. Sodrugi! Sodražice! To število organiziranih delavcev, ki je sorazmerno malo, — če so. upo števa, da imamo v državi okrog 800.000 dilavcev, — je izdržalo velike napore in je doseglo znatne uspehe. Skoz naše organizacije je šlo vsako leto 40.000 do 50.000 članov, ki so stopali iz borbe v borbo. V te borbah in stavkah so se delavske plače povečavale, ali pa se je zabranjevalo njih zniževanje v razmerah, v katerih so poslodavci mislili, da so zato ugodne; delavni čas se je skrajšal na 8 ur in organizacije so zabranje-vale, da bi se podaljšal; po delavnicah so se volili delavski zaupniki, da ščitijo v imenu organizacij svoje sodelavce in branijo pred preganjanjem podjetnikov. Vse te borbe so zahtevale velikih osebnih žrtev in uspehi so bili drago plačani. V 624 mezdnih bojih je bilo 109 stavk, pri katerih je bilo udeleženih 233.351 delavcev, med katerimi jih je stalo v stavkah 67.527, — skupno 737.460 dni se je bila pod okriljem Glavnega Radničkega. Naveza Jugoslavije cnn sama velika razredna vojska. Veliko fiaših sodrugov je bilo preganjanih od policije, šikani ranih, odpuščenih od dela, vpisanih v črne knji-Ke. Brez žrtev ni uspehov. Poleg teh žrtev so tudi materialne izgube, ki jih ■>e ta pokret utrpel, izdatne; za stavke1, vojne podpore, vpoštavl iarije organizacij. v krajih, kjer jih še ni in zn vzbujanje razredne zavesti med delavk ‘-o je porabilo blizu fi milijonov dinari v. medtem, ko se je zbralo med tem na Potrebno je, da se vaš razredni predstavnik, vaše strokovne organizacije, čim bolje dvignejo. Sorazmerno malo število do sedaj organizirani!’, je vstvarilo mnogo. Čim več organiziranih, tem večji bodo uspehi. V organizacijo ! Delavci, ki sq neorganizirani, so vsekakor zadovoljni z vsemi družabnimi krivicami in njih osebna beda in beda njihove rodbine ji!-, vsekakor nič ne boli. Neorganizirani delavec je sluga, organizirani pa je človek, ki drži visoko glavo, ponosen, da j-i delavec, on postavlja svoje zahteve, ker se zaveda svojih pravic in svoje vrednosti. Kongres je posvetil vso )ažnjo potrebi, da so delavski strokovni pokret fini bolj dvigne, učvrsti in razvije. Po vseh oblasti’ ’ •'do poslovali f Mastni odbori Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije, in po vseh krajih je izgrajena mreža krajevnih medstro-kovnih odborov, ki bo združevala vse krajevne podružnice vseh strokovnih društev, ki so v zvezi G. R. S. J. Pod vodstvom Uprave Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije, bo vodil ta proletarski aparat proletarsko politiko, nasprotno politiki buržuazije, braneč interese delavcev na vsakem kraju in v vsaki dobi. Delavci! Delavke! Ijani v zvezi z najrazličnejšimi nasprotnimi in neodgovornimi elementi zborovanje, sklicano kot manifestacijo mednarodne solidarnosti naših delavcev; oni so šli še dalje in so skušali osebno napasti tajnika Internacionale, — kar se jim pa seveda ni posrečilo. Posrečilo pa se jim je izzvati na shodu rabuko, doseči, da je tekla delavska kri. Ko so s stoli in noži napadli zbrane delavce, in ko so se začeli delavci braniti pred komunisti in njih zavezniki, je prišla kakor naročena policija, da razžene delavsko zborovanje. Isto so skusili napraviti v Zagrebu ali tu se jim ni posrečilo organizirati takega napada kakor v Ljubljani, ker so zavedni delavci pravočasno zvedeli za njihove nesramne namere in so jih dostojno zavrnili. Delavci! Delavke! Komunisti nam pripovedujejo stalno o neki »enotni fronti«. To »enotno fronto« so napravili tu s sovražniki delavskega razreda in s propalicami, — da razbijajo ž njih pomočjo delavska zborovanja. Tako delo zasluži najostrejšo obsodbo. Mi delavci sc moramo boriti za svobodo organiziranja, ki nam jo krati kapitalistični razred in njegova meščanska država, za svobodo zborovanj in pogajanj, a komunisti nam prihajajo zajedli o s predstavniki one in iste buržuazije razbijat zborovanja. Ožigosajte te izdajalce svobode, bratstva in enakosti, ki so postali teroristi in ki so pripravljeni za oblast, ki jo vroče žele, pljuniti na- najsvetejša prava delavskega razreda in zvezati se z vsakim. Pod frazo >diktature proletariata« izvajajo oni najtežja nasilja nad proletariatom. Delavci si morajo to zapomniti in se vzdigniti pod zastavo Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije na obrambo svojih od vseh strani ogroženih pravic in pridobitev. Z buržuazijo in s komunističnimi teroristi, ki ji pomagajo in povzročajo, da mora meščanska policija razbijati delavske shode, ne moremo in ne bomo imeli nič skupnega, razven borbe. Proti »enotni fronti< komunistov in meščanstva bomo postavili naše edinstvene strokovne organizacije, Čvrsto združene v Strokovni Internacionali v Amsterdamu in bomo vzkliknili: Živelo edinstvo proletariata v zvezi Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije! Živela mednarodna solidarnost in bratstvo med delavci! Živela strokovna internacionala v Amsterdamu! V organizacije! V borbo za svoje pravice! - Uprava Glavnega Radničkega Saveza Jugoslavije: Blagoje Bračinac, Luka Pavičevič, Ducati Stojilkovič, Sima Kotur, Svetozar Midič, \ jekoslav Bratkovič, Radislav Janačkovid, Vilim Haramina, Vladimir Pfajfer, Bogdan Krekič, Franc Svetek, Ivan Krušit’, Josip Petejan, Vojin Brkič, Jovan Švab, Franjo Raušer, Mato Marič. Razgled po svetu. Pri tem velikem delu nismo osamljeni. Naš pokret je priključen veliki Delavski Internacionali, v kateri je organiziranih okrog 20 milijonov delavcev drugih držav. Z njimi korakamo ramo ob rami tudi mi: nemški, madžarski, italijanski, francoski, angleški, belgijski, amerikanski, holandski, švicarski, španski in vsi drugi delavci so naši bratje. Vsi oni so pozdravili naš kongres in s tem vse nas, delavce Jugoslavije, kot svoje brate. — Osebno so nas posetili, ustmeno pozdravili in nam želeli uspešno delo sodrugi Sassenhach, v imenn Internacionale v Amsterdamu, Mertens v imenu belgijskih, Gal v imenu madžarskih. Tajerle v imenu češko-slovaškib, a Da-nev v imenu bolgarskih delavcev. Oni so videli težkoče, s kojimi smo se borili, uverili se o žilavosti naših delavcev v borbah za svojo pravično stvar, oni verujejo, da se bomo kmalu še bolj dvignili in nam prožajo bratsko roko v znak pomoči. Cel naš kongres je nav-d"šeno pozdravljal bratstvo med delav- : ’ klical: Živela .Strokovna Internacionala v Amsterdamu! Sodrugi! Sodružiee! V času najiskrenejih izrazov solidarnosti in bratstva z delavci vseh držav, so poskusili prizadeti komunisti, ki se nazivajo tudi »nevtralci« ali >ne-zavisnk našim delavcem sramoten udarec, s tem, da so skusili razbiti v Ljub- Ljubljana, 27. maja 1924. Politično obzorje med Anglijo in Turčijo se je močno zoblačilo, in sicer izvirajo ti oblaki iz — petroleja. Bližnji Orient je čudovito bogat na prirod-nih bogastvih; ena prvih je petrolej, ki igra sedaj toliko ulogo v narodnem gospodarstvu. Zlasti Angleži so vzpričo naraščanja pomorskega prometa in industrije na kopnem navezani nanj, ker je cenejše kurivo od premoga, ki so ga pa v ostalem Francozi z zasedbo premogovnikov v Porenju in Poruhrju odjed-li Angliji. Torej petrolej! Kje ga dobiti. Orient! Anglija je doslej vedno podpirala politične in gospodarske težnje Turčije in ji stala ob strani v sporih s sosednjimi državami, predvsem z Grško. Zato je menila, da ne bo pretežko priti diplomatskim potem do petrolejskih vrelcev v Mosulu. Pa se je urezala, ker Turki so pokazali zobe. Oni z nobenim pogojem ne izroče mosulske-ga petrolejskega ozemlja Angležem, makar da pride do najostrejših konfliktov. Ker je spor mednarodnega značaja, bi se moral predložiti društvu narodov in haaški mirovni konferenci, ki v kratkem začne zopet zasedati, a najverjetneje je, da bodo Angleži to točko spretno izbacili z dnevnega reda te konference. Turki pa glede Mosula seveda tudi ne bodo popuščali, ako se vmes ne vrine kakšen koruzni zakon med angleškim in turškim kapitalom. Ameriški predsednik Coolidge je obolel prav pred volitvami. Ali je bolezen politična ali osebna, bi se dalo ugibati. Zdravniki baje trdijo, da se mu je stanje poslabšalo, ker je uporabljal klor. Med Ameriko in Rusijo raste napetost glede Aljaske. Ko je Rusija svoj čas prodala Aljasko Ameriki, je menila, da je napravila dobro kupčijo. Pa se je zmotila. Razen tega, da je Aljaska trdno strategično oporišče, je ta zemlja silno bogata na rudninah. V njenih rekah leže in se pretakajo še milijarde zlata. Rusiji se sedaj cede sline po tej bogati deželi, ki izgleda na zunaj tako borno. Zato skuša z dobro premišljeno propagando priti zopet na svoj račun. Seveda to ne bo lahko, ker posega vmes kot zagozda — Japonska. * Paifamentanie volitve ,ma Francoskem pomenjajo odločen 111 odličen uspeh socialistične misli. Za predsednika vlade bo brez dvoma imenovan socialistični prvoboritelj Herriot, dočim kandidira za mesto predsednika parlamenta levičar Painleve, ki pa obdrži to mesto le začasno, ker ga bodo prejkone dvignili na častno mesto predsjednika republike. S tem bo meščanska republika napredovala do prave socialistične republike, s čemer se že sedaj strinja vsa dobro misleča javnost v Franciji, predvsem njeni najinteligentnejši duševni predstavniki. Jasno je, da gleda francoska vlada sedaj s povsem drugimi očmi na potek vladne krize v Nemčiji. Francija bi pod novo vlado ne mogla simpatizirati z Nemčijo, kjer bi prevladovali prenapeti nacionalistični življi. Nasprotno bi sedaj nastopil čas, kako bi se dalo po-renjsko in poruhrsko vprašanje s popuščanjem z obeh strani povoljno rešiti. Prvi pogoj ostane seveda še nadalje striktno izpolnjevanje reparacijskih obveznosti. Zanimiva v tem oziru je izjava vodje francoskih socialistov Herriota. Po njegovem mnenju je prva in najvažnejša naloga nove francoske vlade, posvetiti vso pozornost zunanji politiki, ker notranja je kolikor toliko urejena, kar so pokazale zadnje volitve. Ko se ves svet oborožuje, tudi ona ne sine opustiti previdnosti in mora stati na straži. Da je to v zvezi z davčnimi breme-ui, je umevno. Vsekakor pa upa in zaupa Francija na zaščito društva narodov. O tem je podal Paiuleve zanimivo izjavo. On je dejal, da so bili levičarji vedno prvoboritelji za društvo narodov in da bodo sedaj, ko so prišli na vlado, svoje stremljenje še ojačili in razširili. Društvo narodov kaže sicer nedostatke, a oni ga bodo v cilju ustvariti gotova jamstva za svetovni mir, prerodili in izpopolnili. Ker društvo narodov nima v rokah eksekutivne moči, da bi moglo v sporih efektivno posredovati, omenja Painleve idejo osnovanja nekega orožniškega zbora, ker je misel na ustanovitev armade društva narodov neizvedljiva, pravzaprav fanastična. Ako bi nemško ozemlje zasedlo orožništvo pod vodstvom društva narodov, bi stvar iz-gledala popolnoma drugače nego sedaj, ko so jih okupirale francoske čete. To bi dalje pomenjalo tudi znatno razbremenitev Francoske. Da bo društvo moglo izvrševati svoj idealne posle, je na vsak način potrebna udeležba Zedinjenih držav ameriških, Rusije in Nemčije. V tem pravcu se torej poilitično obzorje jasni, vendar gleda Anglija nezaup-no na vso to akcijo. Ob devetletnici, ko je stopila Italija v metež svetovne vojne, so bili zapriseženi v rimskem parlamentu novi poslanci. Pri tej priliki, ki se je vršila nadvse pompozno, je imel kralj prestolni govor, v katerem je omenjal, da bo vlada nadaljevala svoje delo v isti smeri kot dosedaj; dalje je obljubljal reformo civilnega prava in trgovinskega zakona, kakor tudi ureditev vprašanja državnih podjetij, ki se ne rentirajo in ki jih je treba postaviti na realno trgovsko podlago. Pred durmi je konferenca male antante, ki se bo po vsej priliki vršila sredi julija v Pragi. Vzpričo zunanjih političnih dogodkov in notranjih kriz posameznih držav, so dela male antante nekoliko zastala nadaljevala pa se bodo sedaj, ko je bilo rešenih vsaj formalno, več kriz. ♦ Parlamentarna kriza v Beogradu je formalno rešena. Kakšen bo efekt te rešitve, še ni možno reči. Blok Pašič -Pribičevič si je sicer priboril večino, a tudi opozicija je močna, ker pač ribari v kalnih vodah, ki je kardinalna napaka vladne večine, ki to pripušča in se tudi sama v to spušča. Seje narodne skupščine potekajo po starem vzorcu: čitanje zadnjega zapisnika, »molbe i žalbe«, ekspozeji ministrov, ki z ozirom ia položaj ne smejo povedati resnice, nato dnevni red (kaj je dnevni red, še sedaj točno ne vemo!), potem malo kravala — in seja je zaključena. Jutri se nadaljuje z istim dnevnim redom. Tako se glase uradna poročila. Drugi dan seveda ista historija. Radikalsko - demokratskemu bloku je uspelo, da si je osigurai večino 1 BI poslancev proti 112 poslancem opozicije. Zanimiv je proces, kako si je vladna večina pridobila zaveznikov. Najprej je džemijet razklal svoj klub v razmerju 7 proti 7, nato so Nemci izjavili, da so se prenaglili v borbi proti vladi, nato so zemljoradniki sramežljivo priznali, da bi bili tudi naprodaj, — in tako je šlo tako daleč, da je čika Pašič zopet gospodar situacije. Medtem pa nepolitična javnost šušlja o sijajnih »kupčijah*:, ki jih dela Rade Pašič z Italijo. Socilaina politika. Od Osrednjega tajništva Delavskih zbornic v Beogradu smo prejeli spomenico, naslovljeno na ministrstvo za soc. pol., ki se glasi: Ministrstvu za. sorialno politiko v Beogradu. Podpisanemu tajništvu dohajajo od vseh delavskih zbornic poročila o naraščanju števila brezposelnih in pritožbe o brezbrižnosti do brezposelnih, ker pravilnik za' pomoč brezposelnim po ministrstvu za socialno politiko se ni gotov. Brezposelnost in beda se posebno občuti v Sarajevu, kjer je vsled odpuščanja velikega števila delavcev iz državnih pirotehničnih delavnic na delovnem trgu neuravnoteženost še povečana. Računamo, da je v Sarajevu okroglo 2000 brezposelnih delavcev, večje število že dalje časa. Vsi ti ljudje prihajajo vsakodnevno na vrata del. strokov, organizacij, del. zbornice in Borze dela, proseč za podporo. Njihov gnjev raste in si iščejo duška na ustanovah, ki jih vsak dan obiskujejo. Delavske zbornice kakor tudi podpisano tajništvo sta že nekolikokrat intervenirala pri ministrstvu socialne politike, da se pravilnik za pomoč brez- poselnim kakor tudi še veliko drugih važnih stvari sestavi in objavi, ali ipak to delo v ministrstvu ni krenilo z mrtve točke. Delavske strokovne organizacije so dosedaj izdala in Se izdajajo ogromne svote denarja za pomoč brezposelnih delavcev, ki so njihovi člani. Toda te podpore imajo svoje meje; razen tega ostane še vedno ob strani velike množica brezposelnih delavcev, ki so izven teh organizacij in ki jim zamore samo državna 'pomoč olajšati življenje za časa brezposelnosti, ki je niso sami zakrivili. Z ozirom na veliko brezposelnost in bedo delavcev, ki so od brezposelnosti prizadeti, vlaga to tajništvo v svojem imenu in v imenu delavskih zbornic svoj protest, ker pravilnik o pomoči brezposelnim še ni dokončan in izdan, ker zaradi tega milijoni denarja, ki so nabrani potom delavskega zavarovanja za pomoč brezposelnim ostajajo neporabljeni, medtem ko vlada med brezposelnim delavstvom glad; to vse zato, ker se v merodajnem ministrstvu že • toliko časa nič ne dela in ni tam razumevanja, da se delo na rešitvi sličnih vprašanj nikakor ne sme pretrgati ali odlagati. Beograd, 14. V. 1924. I* osred. tajništva Dolarskih zbornic. NaSe orsanizadle. Strokovna komisija. Ustanovno zborovanje Krajevnega Medstrokovnega Odbora za Celje ia predkraje se je vršilo v petek dne 23. t. m. v Celju z naslednjim dnevnim redom: 1. Otvoritev. 2. Poročilo o organizaciji Krajevnega Medstrokovnega odbora za Celje in predkraje. 3. Konstituiranje Kraj. Medstr. Odbora. 4. Industrijska kriza — brezposelnost — in zadržanje naših organizacij. 5. Razno. S. Golmajer otvori zborovanje in konstatira, da so se vabilu izven podružnice oblačilnih delavcev vse povabljene organizacije odzvale, ter izrazi Željo, da naj bodo vse debate, ki se bodo vršile, dostojne, ter da se nai zbo- rovalci zavedajo, da se s tem zborovanjem ustanovi za Celje in predkraje s pravilnikom predpisani permanentni forum strokovnih organizacij /a celjsko okrožje. Nato se konstatira, da so naslednje organizacije zastopane: kovinarji, stav-binci, lesni delavci, železničarji, živilski delavci, poverjeništvo Saveza privatnih nameščencev in zastopnik centrale Unije stavbinskih delavcev vsi iz Celja ter podružnica kovinarjev in Samotnih delavcev iz Štor. Po tej ugotovitvi je s. Golmajer še podrobneje obrazložil pomen Krajevnega Medstrokovnega Odbora kakor tudi pravilnik, nakar se je prešlo na 3. točko dnevnega reda konstituiranje. Izvoljeni so bili naslednji ss.: Martin Plankar, predsednik, Ivan Vrečar, II. tajnik, Ivan Štravs, blagajnik, Fr. Lipar, Fr. Zelen in Ivan Vaš pa v nadzorstvo. Glede I. tajnika, ki ima biti po pravilniku okrožni tajnik GRSJ in katere posle začasno opravlja s. Golmajer se je sklenilo, da naj Strokovna komisija gleda na to, da čimpreje delegira stalnega tajnika za celjsko okrožje, ter da se naj tudi Krajevni Medstro-kovni Odbor potrudi dobiti za to mesto zmožnega sodruga, katerega bi se potem predlagalo Strokovni komisiji, da ga nastavi. Nekateri sodrugi so bili mnenja, da bi to mesto še dalje vodil s. Leskošek, a je izjavil, da je centralni tajnik Unije stavbinskih delavcev in je kot tak preobložen z delom za Unijo in je čisto izključeno, da bi poleg tega posla prevzel še mesto okrožnega tajnika. K 4. točki dnevnega reda poroča s. Golmajer o industrijski krizi, brezposelnosti in o taktiki, ki jo morajo v takih slučajih zavzeti strokovne organizacije. Referat se je vzel z zadovoljstvom na znanje, nakar je s. Plankar z apelom na složnost v pokretu lepo uspelo zborovanje zaključil. PROTI VOJNI! Vsem organizacijam G. R. S. J. Mednarodna strokovna zveza v Amsterdamu vodi obsežno protivojno propagando. Vrhunec te propadange naj bi bil 21 september, ko naj bi se vršile v vseh državah velike protivojne demonstracije. obhodi in shodi. Vsaki državi je prepuščeno, da organizira po svojih prilikah in možnostih protivojno propagando in izvede demonstracijo 21. septembra. V vseh državah daje iniciativo za protivojno propagando internacionala, izvajajo pa jo e polno silo sodružne strokovne organizacije posameznih držav. Internacionala daje v svojih okrožnicah stalno gradivo za protivojno propagando. Izšel je tudi protivojni proglas in je ponatisnjen v vseh glavnih jezikih. Izdane so tudi že propagandne znamke, ki se lepijo na vsa pisma naših t rganizacij z napisi: Protivojni dan 2t. septembra 1924! Vojna vojni! Potrebno je, da glede protivojne propagande tudi mi v Jugoslaviji vse ukrenemo, kar je mogoče, da bi imela protivojna demonstracija dne 21. septembra svoj efekt. Da se pripravi ta dan, namerava natisniti GRSJ proglas in znamke za korespondenco v srbsko - hrvatsko - slovenskem jeziku v okrog 30.000 izvodih, da bi se v vseh krajih, kjer imamo svoje organizacije, redno lepile na pisma naših strokovnih organizacij spominske znamke na 21. september. — Računamo tudi s potrebo, da se izda vse to tudi v nemškem in madžarskem jaziku, ako se nam o pravem času ne posreči, da dobimo ta material že gotov v Nemčiji in Madžarski. Vsi izdatki za protivojno propagando se imajo kriti po odobrenju internacionale iz sredstev, ki se nabirajo v to svrho iz protivojnih znamk, ki smo jih razposlali vsem organizacijam. Prosimo Vas radi tega, da posvetite razprodaji teh znamk svojo resno pažnjo in postopate, kakor smo vam že razložili v okrožnici, ko smo vam te markice poslali. . Dalje, da nam redno, zajedno z obračunavanjem kvote GRSJ pošiljate i obračune o razprodanih protivojnih znamkah. Pripominjamo ponovno, da moremo vporabiti za protivojno propagando edino dohodke tega vira in da bo vsako zakašnjenje ali nevršenje teh dolžnosti našo propagando oškodovalo ali popolnoma onemogočilo. Kakor to ni naša, tako to tudi sigurno ni vaša želja. Radi tega se nadejamo, da dobimo prvi obračun predvojnih znamkic že naslednje dni. da se nam tako omogoči izpolniti Vašo in našo željo: da izdamo protivojni proglas in markice in da vam jih pošljemo na vpo-rabo. S sodružnim pozdravom: Tajništvo G. R. S. J.. Bogdan Krekič m. p. V Beogradu, maja 1924. njo. Protivojne znamke naj se razprodajajo potom podružnic, obračunava pa raj se zanje oni instanci, kateri se obračunava kvota za Glavni Radnički Savez Jugoslavije (odnosno Strokovno komisijo.) Kovinarska stroka. Primite tatu Social-patrioti (ti velki prijatelji delavstva), ki so imeli svoje organizacije, niso se nikoli brigali, da izboljšajo slabo stanje jeseniškega delavstva, niti niso hoteli preprečiti moralno bedo tega delavstva. Nasprotno, oni so delali na tem, da delavce čim več onesposobijo v razmotrivanju položaja z lastnimi očmi in v mišljenju s svojimi možgani. In to vse zato, da jih laže prodajo kapitalistom za dobro plačilo, ki ga sprejemajo kot izdajalci delavskih interesov. Naše bojevne organizacije morajo energično preprečiti nadaljnje propadanje jeseniškga proletariata. Z vso vnemo prirejati predavanja, sestanke, zbore ter širiti razredno:zavedni delavski tisk itd. Korenito moramo zdraviti katastrofalno zlo, ki se je zavleklo med delavce potom social-patriotov. Naša dolžnost je, da odločno nastopimo in našim sodrugom odkrito in jasno povemo, kaj je razredua zavest in dolžnost bojevnih strokovnih organizacij in koliko škode dela alkohol z ozirom na njihove moralne, gospodarske in razredne interese. Konec članka v Strok. Borbi z dne 10. maja 1924. Vsa čast in hvala dopisniku tega članka, ker je zadel žebelj na glavo! Samo člankar naj dovoli, da pripišemo še mi kratek komentarček. Da se jeseniški social-patrioti niso hoteli pobrigati za jeseniške kovinarje in da so jih prodajali, to je prava resnica. Koliko je prejel Košir Ciril za to, da je razbil enotno organizacijo, to žal ne ve nikdo? Dve leti so imeli social-patrioti Mulej, Ravnik, Frčej, Wergl itd v popolni oblasti jeseniško podružnico in s tem tudi javorniško in dobravsko, pa kaj so storili? Nič! O saj ni res, razbili so jo in stvorili kompromis s klerikalci, da so dosegli Cini večje osmešenje. — — Da niso pospeševali razredne zavesti in prirejali predavanj, zborovanj in sestankov itd. s poukom, je tudi res, ker so prirejali razni Smoleji pustne maškerade z vstopnino po 10 Din in to ravno v času, ko je preminul Lenin v Rusiji. Da niso nikdar omejevali škodljivost alkohola, je tudi res, nasprotno, res je celo, da je Frčej Matevž na enem shodu l. 1923 osmešil enega sodruga iz Dobrave, ker je predlagal, da naj za Časa mezdnega gibanja ne poseča noben kovinar nobene gostilne, in da se naj vsak odpove alkoholu do časa končne rešitve. Frčej je takrat predsedoval shodu in na to izjavil, jaz ga bom svoj glažek vseeno popil, pa tudi drugim nasvetujem, da stori vsak kakor hoče po svoji merci. Vsi ti tipi pravega social-patriotiz-ma se danes nahajajo v vodilnem krogu novo, nesrečno nastale nezavisne po-gtebnine na Jesenicah, te bo člankar še globokeje raziskoval te vrste so-cial-patriotizem, mu bomo pripomogli do razčiščenja. Da pa so na Jesenicah pravi socialisti vedno skrbeli za pravo vzgojo in vedno usmerjali vse delovanje za čim večjo dosego boljše eksistence, je pa tudi resnica na dlani. Pravi socialisti so posegli v debato, prednašali resne predloge, nastopali s čistim naukom socializma, poživljali na pozitivno delo, vodili zaupniška zborovanja z različnim razlagam prirejali predavanja, a vse to so tipi social-patriotov sabotirali osobito pa na raznih predavanjih nismo nikdar opazili raznih Frčejev, Ravnikov, Muli je v, Smoli-jev, Ulčarjev itd. Naj bo za danes. Dalje sledi — če bo potreba — nam bo prav ljub&. Socialist. Monopolska stroka. cs Zgornja okrožnica se dostavlja vsem Savez monopolskih delavcev je skli-m.ednjim društvom s priporočilom, da cal 2. maja sestanek za svoje člane. Kot posvečajo /protivojni propagandi, zlasti prvi je referiral s. Bučan o uspehih se- razprodaji protivojnih znamkic vso paž- je centralnega odbora v Beogradu. Kot »DELA/ECc STRAN 3. glavno nam je povedal, da so bili poslanec Divac tajnik G. R. S. J. s. Pavičevič L. in tajnik centrale saveza monopol-skih delavcev pri ministru financ in intervenirali o zadevi povišic. Minister jim je odgovoril, da bode našo povišico takoj odobril, ko bode uradniško vprašanje rešeno in to tekom 8 do 10 dni. Je pa vprašanje, če bo to res. Drugi govornik s. Uratnik nam je razložil potek kongresa G. R. S. J. in med drugim izjavil, da se socialistični delavski pokret jača in da koraka po pravi poti, kar moramo z veselim srcem pozdraviti. Delavce v tobačni tovarni pa opozarjamo, da naj pristopijo kompaktno k organizaciji, da ne bode prepozno. Podjetniki nameravajo podaljšati delovni čas in skrajšati zaslužek delavcem, kateri pa že danes ne odgovarja zadostnemu življenju. Trpini na plan v organizacijo dokler je še čas, če delavstvo ne bode na to pripravljeno, potem bode gorje vsem, ki moramo delati za druge. KemlCna ttroka. Tajništvo osrednjega društva kem. del. in sorodnih strok na slovenskem ozemlju, naznanja vsem podrejenim podružnicam na podlagi sklepa plenarne seje z dne 2*2. maja t. 1., da razpošlje od dne 1. junija dalje podružničnim odborom pravilnik in pravila »Opčega rad-ničkega saveza Jugoslavije« v pretres in v izpopolnitev, katera se naj na članskih zborovanjih temeljito obrazložijo, odobrijo ter vrnejo vodstvu Osr. dr. To ima nalog na podlagi sklepa: 1. da skliče plenarno sejo, katera naj zgladi pot, da pridemo do končnega ujedinje-nja z že imenovanim savezotn. 2. Da določi čas za kongres Osr. dr., izvrši nadaljne priprave in sestavi opraviluik, kateri bo na kongresu odobren in postal obvezen do kongresa Opčega rad-ničkega saveza Jugoslavije. Poživljamo vse odbore in člane naših podružnic, da se na podlagi navodil priloženim pravilom in pravilniku točno ravnajo v delu in v zvezi z vodstvom Osr. dr. Naš skupen namen naj bo, da se ne oziramo pri delu za ujedinjenje, na težkoče, ki bi se pojavile na željo od katere koli strani. Dolžnost naša je, da gremo pri tem delu za ujedinjenje ravno pot v prepričanju, da smo si kot člani v pravicah in dolžnostih enaki. Ne oziraje se, na eno in drugo prepričanje poleg stanovskega vprašanja. Oblačilna stroka. KROJAČI POZOR! Krojaški pomočniki v Trbovljah si ustanavljajo svojo strok, organizacijo. Ko so mojstri to zvedeli so začeli odpuščati pomočnike. Miloš Škrbič je odpu-slil takoj 8 pomočnikov, brez da bi jim plačal 14dnevno odpravnino, kakor to predvideva obrtni zakon. Torej pomočniki, ne hodite v Trbovlje! Škrbič že sedaj išče po meščanskih časopisih kroj. pomočnike. Povedati moramo tudi, da morajo delati 16 ur na dan in imajo plače 150 Din (600 K) pri 96 urnem delavniku, na teden, kar je protipostav-no in bo organizacija naredila tozadevno ovadbo na Inšpekcijo rada.. Poleg tega so pomočniki pri Škrbcu tako teroiizirani, da moi*ajo biti vsak večer ter ob nedeljah ob 10. uri doma, drugače se ga enostavno odpusti. ^Zatorej krojači, nikdo naj ne išče dela v Trbovljah. Odb. osr. dr. obl. del. za Slovenijo. Objave. Zahvala. Podpisani se zahvaljujem vsem so-drugom Cementne tovarne v Mojstrani za tedensko podporo Din 25.—, katero prijemam že nad eno leto, posebno se zahvaljujem za nakazani mi znesek k Veliki noči. — Lampreht Janez, Mojstrana. Zahvala. Podpisani se prisrčno zahvaljujemo vsem darovalcem, ki so nam v nasi^ dolgotrajni bolezni priskočili na pomoč. Od nabranega skupnega zneska Din 985.— smo sprejeli vsak po 328 Din. Keup Peter, Sedminek Franc, Pokleka Franc. * Zahvala. Podpisana se vsem, ki so nama z nabrano svoto v skupnem znesku 740.— Din v času najine bolezni na pomoč priskočili, najprisrčneje zahvaljujeva. Sprejela sva vsak po 370 Din. Haunik Ivan Krebs Terezija. Zahvala. Podpisani Zverac Slavko se iskreno zahvaljujem vsem sodrugom železo-livarne Tonnies Stroj. tov. za znesek Din 154.50 s katerim so mi priskočili na pomoč v moji bolezni. Zverac Slavko. Vsedelavski zlet. Sodrugi, sodružice! Zavedajte se, da mora vsedelavski izlet pokazati solidarnost delavskega razreda in pokazati buržuaziji, da stopa proletariat Slovenije v močnem, rdečem veletoku na plan! Plačanega dopusta delavcem kapitalisti ne privoščijo- Ker pa potrebuje delavec razvedrila, počitka, zato mora delavski razred proti volji kapitalistov na Vsedelavski izlet v Ljubljano! * Delavstvo v Sloveniji živi raztreseno po posameznih krajih. Vsedelavski izlet pa mora vliti v srca delavcev ognja, navdušenja in zavesti, da je delavski lazred v Sloveniji močan in silen. Zletna pisarna III. Vsedelavskega zleta prične v kratkem razpošiljati letake na vse politične, strokovne, kulturne in gospodarske organizacije. Opozarjamo že danes vse sodruge, da razobesijo letake na vidnem mestu. Cela Slovenija mora biti obveščena, da se bo vršila ta delavska manifestacija. V krajih, kjer ni naših organizacij, prosimo, da se oglasijo posamezni zaupniki in da zahtevajo letake. Na delo sodrugi!! Vestnik f,SvoDode”. Šoštanj. V nedeljo, dne 1. junija 1924 bo imela »Svoboda« Šoštanj, 5. redni občni zbor v dvorani hotela Union ob 9. uri dopoldan. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika, 2. poročilo tajnika, 3. poročilo blagajnika, 4. poročilo kontrolorjev, 5. volitev novega odbora, 6. raznoterosti. Želimo, da se sestanejo eno uro pred zborom vsi odseki, da pregledajo njih delovanje v preteklem letu, volijo odse-kove predsednike in blagajnike in nato poročajo na občnem zboru o delovanju odsekov! Ob enem poživljamo vse ss. Svobo-daše, da je dolžnost vsacega, da se občnega zbora udeleži! Opozarjamo tudi vse tiste, ki dolgujejo društvu, naj si bode na članarini ali kar si bodi, da poravnajo še tekom tedna, če ne smo prisiljeni vsacega takega črtati, in nima dostopa k občnemu zboru. Po občnem zboru se sprejemajo novi člani in članice. — Odbor. Zabukovca: Turistični odsek »Svoboda« podružiica Zabukovca napravi dne 8. junija, to je na Binkoštno nedeljo peš izlet na goro Mrzlico. Vabi tudi vsa kulturna društva in sorodne stroke, da se zletu pridružijo. Nudila se jim bo najlepša prilika, da se razvedrijo v prosti naravi. Z vrha gore je sijajen razgled več milj daleč na razne industrijske kraje in polja. Za suha grla bo preskrbelo društvo »Svoboda« z najboljšo kapljico. Radi zdravstvenih ozirov in pomanjkanja vode za umivanje posode, se naprošajo vsi, da prinesejo seboj kozarce in steklenice. Sviralo bode Liboj-sko tamburaško društvo. Vsem izletnikom, ki se hočejo udeležiti skupnega pohoda naznanjamo sledeči spored: 1. Ob 1 uri zjutraj budnica pri električni centrali drž. premogovnika, 2. Ob pol 2 uri zjutraj skupen pohod do Kačnikove zidance pod Mrzlico. 3. Po ki^atkem oddihu nadaljevanje do planinske koče vrhu gore. 4. Razkazovanje raznih krajev z daljnogledi, 5. Prosta zabava v naravi. K obilni udeležbi vabi Izletni odsek Svobode. Beleike. Iz uredništva: Ponovno prosimo vse podružnice in s. dopisnike, da pošljejo dopise, članke, najkasneje do pondeljka. Izjeme so kratka vabila na občne zbore, seje ali sestanke. Pa tudi to moramo dobiti najkasneje v torek. Prejeli smo že par vabil za seje in izlete v četrtek, ko je list že ves postavljen. Takih dopisov potem sploh ne moremo priobčiti, niti v drugi številki, ker je rok zamujen. — Uredništvo. Sassenbachov shod v Ljubljani. Po shodu v Mestnem domu, kjer so komunisti s stoli, kamenji in batinami dokazali svojo proletarsko »solidarnost« so sporočili ljubljanski zaupniki Strokovni komisiji naj povabi s. Sassenba-cha še enkrat na shod, ker se zanimajo za poročilo o delovanju naše strokovne internacionale. Strokovna komisija je to željo sporočila s. Sassenbachu, ki je potoval po Jugoslaviji, naj nazaj grede priredi v Ljubljani še en shod, ta bo pa tako organiziran, da bo vladal na njem absoluten red. V petek, dne 23. maja se je omenjeni shod vršil in rečemo lahko, da je bil ta shod pravi triumf zavednosti ljubljanskega proletariata. Dvorana pri »Levu« je bila nabito polna tako, da prav mnogi niso dobili prostora in so morali ostali na dvorišču, kjer so ob odprtih vratih in oknih poslušali Sassenbachov referat. S. Sassenbach je v enournem govoru pojasnil delovanje naše strokovne internacionale, ter je v jedrnatih besedah pojasnil zmote po katerih blodi meščanski in komunistični pokret. S. Svetek, ki je shodu predsedoval, je po izvršenem shodu in po burnih ovacijah, ki so jih priredili poslušalci predstavniku strokovne internacionale zaključil shod s pozivom na rdeči veletok. Shod se je izvršil v največjem redu, zakar gre velika zasluga ljubljanski četi U. D. R., ki je z veliko požrtvovalnostjo skrbela za nemoteno zborovanje. Zadružni dan 15. junija. Naše gospodarske organizacije pri-rede dne 15. junija zadružni dan, katerega bodo izrabile zato, da prirede po vseh važnejših krajih shode, na katerih bodo referenti pojasnili položaj delavskega zadružništva. Ta dan je namenjen poglobitvi zadružne ideje in razširitvi gospodarskih organizacij. Ml smo že v Delavcu večkrat pojasnili veliko važnost gospodarskega po-kreta ter smo vedno zagovarjali idejo naj bi se gospodarske in strokovne organizacije tesno naslanjale ena na drugo. Tudi to priliko porabljamo, da še ponovno opozarjamo naše čitatelje, na važnost gospodarske samoosvojitve proletariata in jih prosimo naj se zadružnih shodov polnoštevilno udeleže in naj na shodih nastopijo za čim ožje sodelovanje gospodarskih strokovnih organizacij. Dopisi. Dobrava. V čudnih razmerah razdiranja se nahajamo. Razkol za razkolom se pojavlja na Dobravi. Pred par dnevi smo imeli borbo z raznimi frazerji — nezavisneži, kateri samo kričijo ne mislijo pa nič. Govoriti znajo prav dobro, najbolje pa pri polnih glažih alkohola. Ce vprašaš omenjene izgubljence, zakaj da so šli iz naše kovinarske organizacije, dobiš odgovor, ki nima ne nog ne glave. — Mi kovinarji mislimo tako: Če niso pri nas znali napraviti kaj boljšega, kot je, ko so bili po večini vsi funkcionarji v naši- organizaciji, toliko manj zmožni bodo v njihovi novi, ki ima razne kričače na čelu. Saj s kričanjem še ni ozdravljen delavski pokret. Posledice njihovega razdiralnega dela se nam že kažejo v tovarni na Savi. Pri nas pa jih lahko vsak dan pričakujemo, če se ne bomo še ob praven: času vzdramili, predno bomo v prepadu. Sodrugi! Sedaj je še čas, da stopimo na plan in pokažemo tem razdiračem, da smo siti bratomoniega boja. Jaz mislim: Kdor si lipa danes v tem kritičnem času razbijati še naše strokovne organizacije ta je največji izdajalec delavskega pokreta. Toliko za danes k lazdii-anju na Dobravi. Zdaj pa še nekaj Dobravskim orjunčkom v album. — Dne 16. V. 24 so imeli neko zborovanje v gostilni Urbank. Gabilo se mi je le to, ko sein zvedel, da so bili na tem sestanku tudi bivši sodrugi a sedaj gospodje. In da so ravno ti najbolj udrihali po socializmu in po enotni kovinarski organizaciji. Eden izmed teh se je zmiraj na naših članskih sestankih izražal, da ostane v kovinarski org. pa če je tudi sam. Ime za danes zamolčim. Ali vrgel je hitro to parolo v blato in bo zlezel tudi on do nosu vanj. Pa bo čivkal kot vjeti vrabec na limanici. Kovinar iz Dobrave. Ruše. Malokdaj se pokažemo v javnost in ker tudi na vse napade, ki jih prinašajo razni buržuazni listi* ne reagiramo, zato mislijo nekateri temni elementi, da spimo in, da je sedaj tista priložnost porušiti trdnjavo Dravske doline. A se motite gospodje Orjunci, zamorčki in drugi. Tudi naši komunisti že težko čakajo na razpad naše organizacije. Sicer so vsi pri nas strokovno organizirani tudi redno plačujejo prispevke a pri tem si mislijo, da imajo že večino, in da že lahko i-azbijejo strok, organizacijo ter se polaste blagajne. Ali kaj ko je to le pobožna želja po sivcih, ki so v blagajni. To bi bilo za sv. očeta Papeža, da bi on pri Breacu v Rušah mašo bral in komuniciral komuniste. Kar se pa vaših člankov tiče v »Glas Svobode« nas ti nič ne razburjajo. Drugič moi’ate pisati kaj zanimivejšega, saj imate papeža za voditelja, ki je nezmotljiv. Gotovo ste brali sodrugi iz drugih krajev o »Čarugovcih v Rušah,« tako nas imenujejo Orjunci z zelo priljubljenim ui-adnikom g. Stromerjem in zidarskim polirjem Duhom na čelu. Tem gospodom se zdi v nebovpijoči greh, da smo jim, ko so nas hoteli streljati ko backe, pobrali orožje. Tukaj imamo še tudi nekaj zamorčkov, katerih lažnik je doživel 17. maja lepo blamažo. Kaj ne g. orlovski tajnik lcršč. soc. org. v Ruše ne boste šli več iskat novih porazov. Mi mislimo, da gre osel samo enkrat na led. Zavedne člane pa imate, da ne gredo drugače k vam, da jih mi zbrišemo iz organizacije. Seveda njim dišijo naše podpore, kaj ne Felček. Nazadnje opozarjamo še sodruge v Dravogradu, da pride naš tukaj tako priljubljeni uradnik g. Strommer kot ravnatelj kakor se sliši v neko branje-rijo k Vam, ker tukaj ni imel uspehov, zapusti mali Beograd. Bodite torej na straži, da ga kmalu spoznate. Delavci. štore pri Colju. Tu se je praznovala proslava 1. maja s sledečim sporedom. Zjutraj ob pol šestih je bila budnica. Godbo so tvorili sodrugi iz Štor in Celja. Ob 8. uri je bil obhod z godbo na čelu, potem delavski pevski zbor »Bodočnost« in lepo število zavednih sodrugov in delavcev s svojimi ženami in otroki. Omeniti moramo tudi, da se je lepo število stavbinskih delavcev in delavk iz tovarne Pertinač v Štorah slavlja udeležilo. Korakali smo v lepem redu črez Teharje, Bukov žlak mimo Westnove tovarne v Gaberje, kjer so nas že pričakovali sodrugi iz Celja in okolice, pri Sokolskem domu je nas pozdravilo pevsko društvo »Naprej« iz Celja. Štorski pevski zbor »Bodočnost pa celjske sodruge. Nato smo korakali za godbo in z zastavami v Celje na Dečkov trg, kjer se je vršil javni shod. Poročal je sodrug Petejan iz Maribora, ki je dobro orisal pomen delavskega praznika 1. Maja in delavski položaj, ter kje tiči krivda, da delavstvo strada. Po shodu je bil sprevod po Gosposki ulici čez Glavni trg nazaj v Gaberje do Sokolskega doma. Pred sokolskim domom so še enkrat zapeli pevci društva »Naprej« iz Celja in tudi pevski zbor Bodočnost iz Štor. Nato smo se mirno razšli. Omeniti moremo še tudi, da se je v nedeljo 4. maja praznovalo sv. Florjana v Štorah, kjer je še zmiraj nekaj hinavcev, ki bi nam radi popolnoma odbili praznik 1. Maja, zato so nam nasprotno agitirali med delavstvom v valjarni in pri ravnatelju, ki se je pa izjavil, da on nima nič na-sprpti praznovanju 1. Maja. S tem so tudi Štorjanski sodrugi dokazali, da vedo, kaj znači 1. Maj. Vsedelavski zlet spojen z zadružno razs Razno. Število stavk v Kanadi. Glasom poročila ministra za delo v Kanadi je bilo med delodajalci in delavci v 1. 1923 — 91 konfliktov. V primeri z prejšnjim letom so isti narasli, dasiravno so se zamujeni delavni dnevi od 1,975.276 na 768.494 zmanjšali. — Maksimum zgubljenih dni je bilo v letu 1919 in sicer 3,942.189 dni. Kar se pa tiče doseženih uspehov je 1. 1923 od le- ta 1908 dalje najslabše. Več kakor dve tretjine akcij je kapitalizem udušil. — Temu je tudi kriva gospodarska kriza in pa velika brezposelnost. Bomba-strebiteljica. Z Združenih državah so iznašli takoj po ratifikaciji razorožitvene pogodbe bombo, ki ima tako ogromno silo, da lahko, vržena iz aeroplana, zdrobi na koščke največji drednout. Podobne iznajdbe pač ne oznanjajo miru. d- Podjetna brata zdaj sta vrla veliko pralnieo odprla, kjer noč in dan perice zale so z milom „Zlatorog“ tu prale. p Nadaljevanje sledi g S MALI OGLASI Gospodinje žika lahtevajte pri aakupn samo > ADRIA« ▼anilni-sladkor in peeivai prašek. Od-klanjajte ničvredne ponaredbe. Je najboljši in najzdravejši nadomestek za pravo kavo. Zahtevajte jo pri svojem trgovcu. Pražarna >ŽIKAc d. i o. i. Ljubljana. p o z o r i Ne samo brati, Svetlin krema je najboljše čistilo za čevlje. Zahtevajte jo po trgovinah. temveč so prepričati, da je naša prava domača »KOLINSKA CIKORIJA« v svoji kakovosti prvovrstna. Pupltarnovaren In koristen denarni zavod celjskega mesta Mestna hranilnica v Cellu v lastni palači pri kolodvoru Vsi hranilnični posli se izvršujejo najkulantneje hitro in točno. Ugodno obrestovanje. — Pojasnila in nasveti brezplačno. Ustanovljena leta 1864. -- Pod trajnim državnim nadzorstvom.. Vrednost rezervnih zakladov znaša nad Kron 25|QOO.OOO> Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. ■ H u«|f| |M pomladanskega in letnega blaga zn ženske in moške obleke, AbML Ur ki je pravkar došlo, potem perila, Sifona, kotenine, oksforta, cefira, cvilha, odej, kocev, posteljnih garnitur i. dr. samo čehoslovaSki izdelki se priporoča domača trgovina pri »Česniku" v Ljubljani, Llngarjeva - Sirltarjeua ulica. Zlasti se opozarjajo na to trgovino ženini in neveste, ki nakupujejo opremo (balia). Cene izredno nizke in zmerne. Amerikanski pisalni strol „UNDERW00D“ in vse posrebSilne najbolje vrsto nudi „UnderwoocT‘, Zagreb, Mesnička br. 1 pppp Zastonj dobi vsak eno lepo moderno čepico, kdor naroči pri tvrdki Ivan Savnik, Kranj za moško obleko 3 m lepega sukna za Din 195, 3 m boljšega sukna za Din 225. 3 m finega sukna za Din 250-— in 310 m finega kamgarna za Din 350. Skupna klot-podloga z gumbi stane: I. vrste D 112'—, II. vrste D 166’—, III. vrste D 134. Zastonj ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska, ko-vinostiskarska, ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi r. z. z o. z. splošna kovinska industrija Plana, Kolodvorska m. IS Telefon št. 729. VsedelnosRi zlet v Ljubljani! Tvrdka Peter Mer Uubilona, Dtfmntlnovu ulico priporoča za ta izlet: Calotn« kroj« kol tudi posa> masna dala za (I. D. R. — Vsa I telovadne potrobi Ino i majce. telovadne hlače, čelje, dalje za moški in ženski naraščaj ter članice potrebne telovadne obleke. - Zahtevajte cenike! Preskrbite si pravočasno! - Poverjeni dobavitelj potrebščin U. D. R. Brzojnv! V Spodnji Šiški pri »ANŽOKU« sedaj pri »DALMATINCU« točiva prvovrstna dalmatinska vina (črno in belo); pripravljava vedno mrzla jedila in sveže morske ribe vsako soboto. Cene zmerne! Se priporočava cenjen, občinstvu za naklonjenost. Brata Lasom Spod. Šiška. V imena Btrok. kom. (P. odb. GDSJ.) Izdajatelj: Frane Bretek. Odgovorni urednik: /«ie Berdajs. Tiska tlakama Maks o Hrovatin. LEPOTA? SVEŽOST MLADOSTI? Priljubljena vnanjščina? Vse to si lahko prihranite in zabranite prerano oslarelost edino z racionelnim negovanjem vašega obraza, vašega telesa, vaših las in zob! Izvan-rednega delovanja so že Srez 25 let priljubljeni Elza - preparati za negovanje lepote: Elza - obrazna in kožo obvarujoča pomada (2 lončka s pakovanjeni in poštnino 25 dinarjev), Elza - pomada za rast las (2 lončka s pakovanjem in poštnino 25 dinarjev), Elza lilijno milo lepote (4 kose s pakovanjem in poštnino 40 Din) in 10% doplatka in drugi Elza preparati kakor Elza cvet za lase, Elza - voda za usta, Elza - kalonska voda itd.; adresa: Lekarnar EUGEN V. FEL-LER, STURIOA DONJA. Elza trg št. 334, Hrvatsko. Veliko škodo si napravite sami, ako kupite blago kje drugje, predno sl ne ogledate nizkih cen v trgovini "DANICA" Majzelj & Rajželj Ljubljana, Turjaški trg štev. 1 (bivša Preskrbovalnica) Velika zaloga blaga za ženske in moške obleke, hlačevine, žameta, konte-nine, etamina, odej, ogrinjalk, nogavic, rokavic, kravat, srajc, ovratnikov, predpasnikov, jopic, naglavnih rut in najrazličnejšega drugega blaga. Istotam zaloga usnja vseh vrst. Postrežba točna in vestna. Znižane cene za otroške vozičke Novi modeli. — Poslužujte se izdelkov domače tovarne otroških vozičkov in dvokoles Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovška cesta štev. 4. — Istotam se dobijo po znižani ceni nova dvokolesa mali pomožni motorčki, šivalni stroji in pneumatike ter se sprejemajo v polno popravo za emajliranje in ponik-ljanje dvokolesa, otroški vozički, šivalni in razni drugi stroji. Prodaja se tudi na obroke. Ceniki franko. PlesU in slikarska ter vsa v to stroko spadajoča dela Izvršuje solidno in točno po najnižjih cenah tvrdka Petek & Ivan Lsnsof Društvena ulica štev. 43, Moste pri Ljubljani. Zfllamfeno nepremoilllue dežne plašče iz prvih angleških to-varen od Din 350 do Din 800 nudi tvrdka Drago SciiwaD Ljubljana,Dvomi trg3 Pismena naročila se izvršujejo točno (po povzetju). Neugajajoče se zamenja ali vrne denar. Ustanovljeno leta 1852. TEODOR KORN Ljubljana, Poljanska c. 8 (preje Henrik Kom) Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov. Naprava strelovodov. Kopališke in klosetne naprave. Izdelovanje posod iz pločevine za firnež, barvo, lak in med vsake velikosti, kakor tudi posod (škatelj) za konserve. !rT] te| *.TAMP ANICE LJUBLJANA Pečatne znamke in emajlirane tablice. ZADRUŽNA BANKA v Ljubljani, Aleksandrova cesta itev. 5 sprejema hranilna vloge na tekoči račun in na knjižice: obresti po dogovoru. Bančne posle izvršuje najkulantneje. Delniški kapital K 12,000.000. Brzojavni naslov: Zadrubanka. — Telefonska številka 367.