If undellvered return to: v. 11 \ \ \ VV \ \ I \/i h/ / / "GLASILO K. S. K. I Al/// JEDNOTE" \l 1 ff |/\V/ «117 st. Clair av«. 1 ---o i I | I,/1 CLEVELAND, O. ------ ^A^Vl^llolV^Ifl\jgyOdj CJ OK/AI The . largeat Slovenian j ji a a Tr—ff-^"1^^ 'M i I [ (!'' ' W'f'f/-' 'm m-m M\ I Weekly i«^ the United Statea - V^gg^Ž^^"^ Subeeription rate. U^l IlO I C" y/ ^bJ&Jm t^f C -II A For members jrearly .... $0.84 ^J^-Jggfigp^ wL\ ^ZS^^Bl^^^ For nonmembers ...........42.0« IftfjnpT^ fcj^&^jMiU Telephone: Randolph 7501 --g^tžg^g- 1 OF PIČI AIj OfrfiAN T ^ — ■ = —A^J/ OF THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION " ' " ■ Entered as Second-Class Matter December 12th, 1923 at the Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of August 24, 1912 _ ACCEPTED FOR MAILING AT SPECIAL RATE OF POgTAGE PROVIDED FOR IN SECTION 1103, ACT OF OCTOBER 3, 1917. AUTHORIZED ON MAY 22, 1918 Največji slovenski tednik ▼ Združenih državah. Izhaja vsako sredo. Naročnina Za člane, na leto . Za nečlane ________ Za inozemstvo _____ NASLOV uredništva In upravniStra 6117 SL Clair Ave. Cleveland. O. Telefon: Randolph 7501 CLEVELAND, O., 16. JANUARJA (JANUARY), 1924 Leto X.—Vol ume X. REV. LUKA GLADEK, duhovni vodja. JOHN GERM. III. nadzornika MRS. MART PRISLAND, III. podpredsednica. JOHN JERICH, II. nadzornik. FRANK OPEKA, I. nadzornik. JOHN GRAHEK, blagajnik.. DR. JOS. V. GRAHEK, vrhovni zdravnik. JOHN ZULICH, IV. nadzornik. JOHN BUTKOVICH, III. pravni odbornik. MATT JERMAN, I. podpredsednik. ANTON SKUBIC, H. podpredsednik/ ANTON GRDINA glavni predsednik JOSIP ZALAR, glavni tajnik. STEVE G. VERTIN, pomožni tajnik. JOHN MURN. II. pravni odbornik. MARTIN SHUKLJE, V. nadzornik. JOHN R. STERBENTZ, L porotni odbornik. J MARTIN KREMESEC, II. porotni odbornik. JOHN DECHMAN, I. pravni odbornik. FRANK TREMPUSH, IIL porotni odbornik. IVAN ZUPAN, urednik in upravnik Glasila K.S.KJ Vabilo na slov. katol shod.* Chicagu. Ni ie dolgo tega, ko smo čitali v "Glasilu" K. S. K. J. o Toliki slovesnosti v Pittsburghu in potem zopet v Ohio, luiko »o se v ta slovenska društva zbrala skupaj, se bolj utrdila v medsebojni ljubezni in opogumili za krščanska načela naše matere Jednote: "Vse za vero—dom—in—narod!" Gotovo si je marsikateri (a), da ne rečemo, vaakteri(a) cbicaiki Slovorvcc (ka) mislil (a), nekaj takega bi bilo tudi za Chicago potrebno. Dasi ena naselbina, vendar smelo trdimo, da pri toliki razstrescnosti naših rojakov po tako velikem mestu kot je Chicago ac niti polovico naših ljudi ne pozna med seboj, dasi se je veliko izmed teh sobratov in sosester. Pa to ie ni edini namen shoda, samo spoznati se med seboj. Bolj kot kdaj poprej, je sedaj potreba, da se pokaže armada članstva, ki spada h KATOLIŠKI JEDNOTI! To iz več razlogov. Prvič, da se narod nauduii za KRANJSKO SLOVENSKO KATOLIŠKO JEDNOTO, ZA KRŠČANSKE PRINCIPE, ZA KRŠČANSKO ČEDNOSTNO ŽIVLJENJE, KAJTI MED NAMI JE SILNO POTREBA TEMELJITEGA KRŠČANSKEGA PREPORODA. TO PA MORE STORITI E-DINO PRAVI SLOVENSKI KATOLIŠKI SHOD! Na ta shod bodo dospeli tudi večina glavnih odbornikov, ki bodo imeli istočasno svoj letni sestanek v Jolietu. To bo torej shod, kakrinega so imele nekatere naselbine v zadnjem letu na vzhodu. Mi se veselimo v naio sredo prihoda glavnih odbornikov in jim kličemo prisrčni DOBRODOŠLI! Program shoda bo približno kakor sledi: Točno ob 9:30 zjutraj bo sprejem vseh druitev iz drugih naselbin ali njih zastopstev. Ob 10. uri dopoldne se prično zbirati vsa domača in druga društva v šolski dvorani z društvenimi znaki. Če bo vreme u-godno tudi s zastavami. Ob 10:15 druitva odkorakajo skupno k slovesni sv. maši, ki se prične, ob 10:30, katero bo daroval duhovni vodja Kranjsko Slovenske Katoliike Jednote, Rev Luka Gladek. Po sv. maii odkorakajo druitva nazaj v dvorano, kjer se bo za tuje goste serviralo kosilo. Točno ob 1. uri popoldne se otvori v dvorani uradno shod. Sledili bodo govori, kakor sledi: 1—BRATSKI ZNAČAJ PODPORNIH ORGANIZACIJ— Govori Mr. Anton Grdina, glavni predsednik KSKJ. 2—KSKJ IN AMERIŠKI SLOVENCI—Govori Mr. Josip Zalar, glavni tajnik KSKJ. 3—VERA IN KSKJ—Govori Rev. Luka Gladek, Duhovni vodja KSKJ. 4—O POMENU KATOLIŠKEGA TISKA—Govori Very Rev. Hugo Bren, O. F. M., D. D. 5—ŽENA IN PODPORNA ORGANIZACIJA—Govori Mrs. Mary Blaj, tajnica druitva Marije Pomagaj, i i. 78 KSKJ. 6—MLADINSKI ODDELEK KSKJ—Govori Miss Mary Vaupotič, članica Mladinskega Oddelka. 7—KATOLIŠKO IME—Govori Rev. Benvenut Winlder, O. F. M. 8—DRŽAVA IN VERSKA SVOBODA—Govori Mr. J. Je- ricb. 9—PRiDOBIVANJB ČLANOV V KATOLIŠKA DRUŠTVA —Govori Louis Železnikar, tajnik druitva. sv. Štefana, it. 1, KSKJ. 10—DEKLAMIRANJE OTROK IZ MLADINSKEGA OD DELKA. 11—RAZNI GOVORI. 12—Med raznimi točkami poje pevsko druitvo "Adrija* pod vodstvom Mr. Ivo Račiča. ♦ • * * Ker se je nam poarečilo dobiti za ta dan izborne tuje «4 f°8t°m' vse* nav*>iim domače govornike(ce), ki nam bodo z živo besedo pojasnili tr«ovcem' kl kaJ dvov»h m 10. Zahvala cenjenemu novemu predsedniku KSKJ., br. Grdina za njegov krasen govor; hvala č. g. duhovnemu vodji Rev. Gladeku za govor; lepa hvala glavnemu tajniku KSKJ., bratu Josip Zalarju za njegovo solo petje in govor; hvala uredniku "Glasila," br. Ivan Zupanu za njegovo pesem, katero je zložil v apomin naše 30 letnice; hvala sa vde-ležbo vrhovnega zdravnika K. S. K. J., br. Dr. Joaip Graheku, 11. porotnemu odborniku K. S. K. J. br. Fr. Trempuiu in za govor nadzorniku J. S. K. J. Mr. Anton Zbašniku in za govor častnemu tajniku Narodne Hrvatske Zajednice g. Štefan Rebroviču; hvala za vdeležbo domačemu župniku, Rev. Mer-telu, za vdeležbo in g6vor Rev. škurju in za govore drugim u-radnikom pittsburških druitev. Hvala slavnemu Pevskemu društvu "Prešeren" za pet-je in tamburaškemu klubu "Ilirija," kateri je slavnost pričel in zaključil in zborovodji "Ilirije," prof. Mukarju za vodstvo in govor. Nadalje se lepo zahvaljujemo vsem poši-ljalcem pismenih čestitk in br-zojavov; bivšemu glavnemu predsedniku KSKJ., br. Josip Sitarju, bivšemu II. podpredsedniku, br. John Mravintzu, za brzojavno čestitko glavnemu blagajniku, br. John Graheku, dalje nadzorniku KSKJ., br. John Zulichu, pomožnemu tajniku, br. Steve Vertinu, bivšemu predsedniku porotnega odbora, br. Martin Težaku; bivšemu predsedniku društva 3v. Vida, št. 25, Cleveland, O., br. Zulichu, predsednici društva Marije Magdalene, št. 162 Cleveland, O., sestri Heleni Mally. Iskrena zahvala slavnemu ženskemu društvu Marije Sedem Žalosti, št. 81 KSKJ., ki je priredilo okusno večerjo za naše goste pod nadzorstvom jvojega vrlega odbora in tudi hvala tajnici označenega društva, sestri Josipini Fortun za njen govor. Cenjene sosestre, ker samo zahvala ne more poplačati vašega truda, smo vam tudi mi na razpolago pri sličnih prireditvah. Zahvalujemo se Mr. Josip Kroteč, ki se je v imenu pittsburških trgovcev Ze potne liste .„.. Razni drugi dohodki'"Z Skupai IZDATKI: ^^ JC* 3* JC* J» ••**••••••••••« Za boln. podporo ........._______ Z* jtiotke boln. preda. ....... Ifradnikom letna plača ........... Najemnina dvorane ............... Za srebrni jub. Rev. J. Perie Za brzolav na konvencijo Za sretfce dr. sv. Juriju ....... StroJki veselice ................... Za premog cerkvi av. Drui.... Za fair cerkvi av .Druž. _____ Upravni atroiki tajniku__________ Za tiskovine ........................... Za sv. male ............................. Zdravniku sa pregl. članov ... Za premog belin. sobr. Peter Snsler ---------------—...... Razni drugi darovi Razni drugi Izdatki ................ 1.75 330.00 $4075.01 32300.64 . 824.00 t;80 . 02.00 . 24.00 60.00 1.35 . 10.00 . 133.80 30.00 . 50.00 2.50 . 10.00 . 10.00 9.25 . 10.00 . 27.00 . 8720 Skupaj $3714.54 REKAPITULACIJ A: Dohodki znaiajo ......................$4075.01 Izdatki .....................................3714.54 Napredek v letu __________________.$ 360.47 Stara blagajna 1 .jan. >23.......$1700.24 ^isti letni prebitek ______________ 360.47 Čiata blag. 12. 31. 1923 ......420C9.71 Računi in knjige pregledane hi potrjene dne 3jan. 1924 od predsednika Jos. Rus in nadzornikov: Mihael Ma-jerle, Leop. Aniiček, Joseph štampfel. Lansko leto je pristopilo k temu društvu 20 članov, suspendana 2 čl., umrl I član. Zdaj šteje druitvo 111 čl. V Mladinskem oddelku iteje druitvo 129 ČL, torej 240 čl. skupaj. H koncu opomnim vae člane našega društva, dfc natančno pregledajo pred sto ječe ftaančno poročilo, dohodke in izdatke, da bodo znali, zakaj se je deaar prejel in tudi izdal. Posebno se to tiče onih, ki se ne vdeležujejo redno mesečnih sej. Posebno bi pa priporočal vsem tu živečim Slovencem, ki še ne apadajo k temu dru&tvu, da < cenjene čla-je dne 20. januarja; .seja se niče uljudno prošene, da se te prične točno po prvi sv. maši. veselice v obilnem številu vde-Prva seja v letu je važna, ležite, ker bo ves čisti prebitek ker je velikokrat na glavni namenjen v korist naše nove (decembrski) seji premalo ča- slovenske cerkve sv. Vida. sa, da bi se kaj potrebnega in Naj še omenim, da bo ta ve-koristnega za društvo ukreni- čer za suha grla in tudi za sr-lo; treba je torej da se to na- beče pete dobro preskrbljeno, redi na januarski seji. Ako se Pričetek veselice bo ob pol fee seje vdeležite v obilnem šte- osmi uri zvečer, vilu, bomo gotovo vse ugodno | Še enkrat kličem vsem čla-rešili, kar je od glavne seje nicam in cenjenim gostom: zaostalo. Zdaj je še čas, da Na veselo svidenje v nedeljo naredimo kaj, kar bo v korist dne 27. januarja v Knausovi društva za celo leto 1924. * dvorani! S sobratskim pozdravom S sosestrskim pozdravom« Joseph Agnich, Josephine Menart, tajnica. začasni tajnik. -:- ---Druitvo Presv. Srca Jezusovega, it. 172, West Park, O. Tem potom poživljam član- Iz urada dr. Marije Pomagaj, • it 119, Rockdale, IU. Na letni seji našega društva 3tvo našega društva, da sc za so bile izvoljeno sledeče urad- gotovo in kolikor mogoče v obi- nice za leto 1924: iem številu udeleže redne me- Predsednica, Thcresa Zu- sečne seje dne 3. februarja pančič; podpredsednica, Rose (prvo nedeljo prihodnjega Jagodnik; tajnica, Agnes Pi- meseca) v navadnih prostorih, skur; podtajnica, Rose .Batu- Na to sejo prideta dva glavna žič; blagajniČarka, Mary Bost- uradnika K. S. K. Jednote in jančič; nadzornice, Antonija sicer naš novi predsednik, b£. Semrajc, Mary Kostelec, Ther- A, Grdina in urednik "Glasila" e; a Erjavec; duhovni vodja,! br. Ivan Zupan. Brat predsed- Rcv. John Plevnik;' društveni zdravnik Dr. Struzynski. Dalje naznanjam vsem Čla- nik je vam gotovo že znan, ker je iz Clevelanda; toda ta dan boste imeli priliko slišati tiste- nicam našega društva, da jc ga, ki že deseto leto urejuje bilo na letni seji sklenjeno, da naše "Glasilo." Pridite v obil-bomo imole skupno sv. obhaji- nem številu, da se še ž njim selo dno 20. januarja pri osmi sv. ananimo, prav po bratovsko maši v Rockdale. članice se pogovorimo in se navdušimo za opozarja, da naj nobena ne izostane. Z obilno vdelcžbp se naredi čast društvu in ob enem stori članica tudi svojo versko dolžnost kot dobra članica KSKJ. S sosestrskim pozdravom, Agnes Piškur, tajnica. bodočnost. Dalje opominjam one, ki že par mcaecev dolgujejo na ases-mentu (še za lansko leto), da to nemudoma poravnajo vsaj do 20. januarja, drugače bom primoran ravnati se po pravilih. Tudi je treba, da se po- --ravnajo zaostali računi. Pri PREDNAZNANILO. prejemu tajništva prosim član-Društvo Kraljica Majnika, stvo, da se ravna po pravilih, št. 157 v Sheboygan, Wis., bo- kar bo najložje za tajnika in de priredilo dramatično pred- za vas. Kadar koga zadene stavo v nedeljo zvečer, 17. feb- bolezen, ali v vseh drugih dru-ruarja, v cerkveni dvorani. štvenih zadevah, naj se obrne Ako bi kako drugo društvo za pojasnila na podpisanega rado priredilo zabavo na to ne- tajnika. Moj naslov je: 13404 deljo, prosimo, da vzamejo to Astor Ave., West Park, O. 0- sobito naj to velja za bolnike ko zbolijo, ali^ko okrevajo. Nsša K. Š7 K. Jednota je točna v izplačilih, ter je, kakor ste se že sami prepričali, vse točno in pošteno izplačala, kar je komu šlo; zato je tudi naša dolžnost, da tudi mi storimo napram Jednoti, kar od nas zahteva, da se ravnamo po pravilih in da točno plačujemo asesmente Jednoti. Neksteri čakajo radi do zadnjega, češ, da se ne mudi. Pa ni tako. Brat glavni tajnik tudi ne more svojih mesečnih računov urediti na mah,- ali prav zadnji tre-notek, če nima še vsega asesmenta skupaj. Tudi se ne bo članov tako dolgo zakladalo iz društvene blagajne, kakor se jih je dosedaj za cele 3 do 4 mesece! Potem pa, ko se mu zdi že preveč* pa odstopi od društva. Radi takih 'vrlih" sobratov potem drugi pošteni člani trpijo. Kdor ne more, pri4i na sejo, naj pride k meni na do.n plačati, ali naj pošlje koga drugega, če pa kdo zaradi kakih neugodnih razmer nte more plačati, naj se pri tajniku opraviči, pa se bo zanj iz društvene blagajne založilo, saj je naše društvo vestnim in poštenim članom vedno na razpolago, da se ijim pomaga, pko so v denarni zadregi. Naše članstvo je marljivo za napredek KSKJ.; to je že dostikrat dokazalo, kar je vse hvale vredno. Ta opomin velja v prvi vrsti onim, ki so počasni pri plačevanju. Upam, da bodo vpoštevali ta moj poziv pri nastopu tajništva za tekoče leto. Dasiravno že malo pozno, želim vseeno vsem bratom in sestram društva št. 172, kajcor tudi vsem Jednotinemu član-itvu največ uspeha v tem letu. S sobratskim pozdravom, Josip Grdina, tajnik, o -■■ -ZAHVALA. * i-.t. v.nv^oo ,t<.i«.v , ... NeWyorškemy prijatelju se ;rčno zahvaljujem za krasne cvetlice (rože), in kartico z napisom: "Best wishe8 from New York," namenjene meni za božično darilo. Tudi jaz Vam želim srečno novo leto ter ostajam z bratskim pozdravom vdani Vam sobrat in prijatelj, John R. Sterbenz, Calumet, Mich., 10. jan. 1924. Opomba: Po pomoti so cvetlice zakasnele; prejel sem jih danes, 10. januarja. DOPISI Bridgeport, O.—Smrt ne izbira, vse pobira, naj bo staro »li mlado, te besede si je marsikdo mislil, ko se jc raznesla novica, da jc članica našega društva sv. Ane, it 123 sestro Ivano Stcrk, dne 4. januarja Vsemogočni k Sebi poklical; mlado, v najlepših letih, polnih nad, stara 18 let in 6 mesecev. Bolehala jc samo tri tedne za davico, potem se ji je pa še pljučnica pridružila. Poklicani zdravniki so se trudili, da bi ji rešiti življdhje, a bilo je vse brezuspešno. Vdano jc prenašala bolečine, irf bila je previdena s sv. zakramenti dvakrat; prav pred smrtjo je prejela šc sv. popotnico in z nasmehom na ustih se je poslovila od tega sveta. Oni, ki so bili navzoči so rekli, da tako lepe smrti šc niso videli. Res, blagor mu, kdor umrje v Gospodu! Naše društvo sv. Ane je izgubilo zvesto in marljivo članico ; vedno je delala kar ie bilo v njeni moči za društvo; še na zadnji letni seji se je z veseljem ponudila, da bo delovala pri veselici, katero nameravamo prirediti na pustno soboto. Res, človek je kakor rosa na veji, danes meni, jutri tebi. Druitvo ji je izkazalo zadnjo čast s tem, da ji je kupilo lep venec in sosestre so jo v obilnem številu spremile k zadnjemu počitku. 0 ljubezni Dvanajst samaritanskih govorov . V stolni cerkvi sv. Nikolaj« v Ljubljani govoril Dr. Mihael Opeka. 7 n. Ljubiti ljudi, ki so nam prijazni, naklonjeni, ki nam dobrote izkazujejo, nas ljubijo— to je lahka stvar. Toda ljubiti te, ki so nam gorki, nasprotni, ki so nam storili krivico, ki so nas razžalili, nam prizadeli škodo na premoženju, zdravju, ki so oblatili pred svetom našo čast, z eno besedo: ljubiti svoje sovražnike—to je druga reč. In vendar tudi ta ljubezen ni nič manj nego naša krščanska dolžnost. Ako tiste ljubite, ki vas ljubijo, kakšno | plačilo boste imeli? govori Kristus. Ali ne delajo tega tudi cestninarji? In ako pozdravljate le svoje brate, kaj storite več? Ali ne delajo tega tudi malikovavci? , (Mat. 5, 46-47.). Ljubiti tiste, ki nam dobrote dele, ni težka stvar, pravi sv. Frančišek Šaleški, in zanjo ne potrebujemo nikake čednosti; toda ljubiti te, ki nam hudo delajo, ih ljubiti jih zaradi Boga—to se pravi ljubiti z resnično nadnaravno ljubeznijo ter ljubiti v Bogu in v nobeni drugi stvari.-— Nismo dolžni—da se razumemo prav—nismo dolžni človeku, ki nas je n. pr. ogoljufal pri premoženju, ki nas je pripravil ob službo in vrg%l na cesto; človek, ki nas je z umazanim jezikom na skrivnem ali s prostaškim peresom javno proglasil za nepoštenjake, za Bogu in ljudem, Cerkvi in državi nevarne elemente; človek, ki nam je zapeljal otroke, ki nam je razdrl zakonsko, družinsko srečo, in kar nam je še mogel hudega storiti...nismo dolžni, pravim, takemu človeku izkazovati bogve kakšne posebne, izbrane, odlične pri? jaznosti, zaupnosti, prisrčnosti. Ne, to spada v popolnost in he-roizem. Tudi nismo dolžni— kakor sem že zadnjič omenil— s srcem čutiti, za svojega sovražnika tako, kakor čutijo starši za otroke, otrok za starše, ženin in nevesta drug za drugega. Ne, to ni vselej v naši oblasti in spada velikokrat med nemožnosti. Toda dolžni smo—poslušajte—dolžni smo vsako misel na maščevanje o pustiti, vsak srd iz srca pregnati in tudi sovražnika ljubiti toliko, da tudi njemu vse dobro privoščimo, da smo pripravljeni, tudi njemu dejansko biti v pomoč, kadar bi naše pomoči •potreboval. O tej krščanski naši dolžnosti moram, ko sem načel veliko poglavje o ljubezni do bližnjega, danes posebej in s poudarkom govoriti. • Težka je res—toda kaj hočete! Vse, kar sem zadnjič razložil o krščanskih nagibih za splošno ljubezen do bližnjega velja posebej tudi glede sovražnikov. Tudi sovražnik naš je podoba božja in umetnina najvišjega Boga; tudi on je, kot otrok božji, naš brat, naša sestra, naš tovariš in sopotnik na zemlji, namenjen k istemu končnemu smotru kakor mi, Toda ne 'bojte se, da bom te stvari ponavljal. Rajši se opri-mem najprej mogočne besede Sv. Pisma, s katero Bog ljubezen do sovražhikov strogo zaukazuje. Resnično, tu danes ne moremo kar obkratkem mimo. Treba je ,da si zapoved božjo' natanko ogledamo. Predvsem prepoveduje Bog vsako maščevanje, vsako po-vračevanje hudega s hudim, vsako zadržavanje jeze v svojem srcu. Ne išči maščevanja, tudi ne povrni krivice svojih someščanov, kliče pri Mojzesu. (IIL Mojz. 13,18.). In po apostolu ukazuje. Ne delajte si sami pravice, preljubi, ampak dajte prostor jezi (božji). Zakaj pisano je: Meni gre ma- ščevanje, jaz bom povrnil, pravi Gospod (Rim. 12, 17, 19.) Toda to je samo negativno, to ni dovolj. Bog zapoveduje sovražnike tudi pozitivno ljubiti. Pismarji so božjo besedo v Starem Zakonu napak razlagali, kakor da bi bil Bog zapovedal ljubiti samo prijatelje, sovražnike p* da bi se smelo sovražiti. Zato je dejal Kristus Judom : Slišali ste, da je bilo rečeno (od pismoukov namreč): Ljubi svojega bližnjega in sovraži svojega sovražnika. Jaz pa vam povem: Ljubite svoje sovražnike, dobro jim storite, kateri vas sovražijo, in molite zanje, kateri vas preganjajo in obrekujejo (Mat. 5, 44.) Predragi! Naj govore zmotni pismouki, kar hočejo, naj govori svet v svojih krivih mislih, v svojih strasteh in hudem nagnjenju, kar hoče: Jaz pa vam povem, pravi Kristus, ljubite svoje sovražnike. Jaz, ki sem pot, resnica in življenje, jaz, ki sem pravi Sin božji, večni Bog, najvišji Gospod, kateremu so pokorni viharji in morja, pred katerim se pripogib-ljejo vsa kolena teh, ki so v nebesih, na zemlji in pod zemljo, jaz vam ukazujem:' Ljubite svoje sovražnike! In 5e so vas še tako razžalili, in le so vam še toliko krivice pri-zadjali—dobro jim storite! In 5e vam je še tako težko premagati se, in če še tako polje maščevalnost v vaši notranjosti, če srce še tako kriči po o-iveti—molite zanje, kateri vas sovražijo, obrekujejo, preganjajo ! O. čujte to, vi posamezni kristjani, ki stiskate pesti nad jvojimi nasprotniki! čujte to, /e družine in občine, ki ne mo--ete, da bi živele v miru in ljubezni z drugimi družinami in občinami, češ, krivico so nam itorile. čujte to, vi narodi, ki premišljujete, kako bi se pripravili na hude in hujše osvete ia izgubljene vojske! Ah, ves *.vet poslušaj besede GospodO-/e: Ljubite svoje sovražnike!1 dobro jim storite, molite zanje! 31agoslov in sreča vaša,* če u-jogate; nesreča in gorje pa, iko ne! Zakaj niso besede Gospodove samo želja, niso samo dober svet za večjo popol-lost—ukaz so, absoluten božji lkaz. Jaz pa vam povem— \li se to pravi: Jaz od vas Selim, jaz vam svetujem? Ah ne. Pravi se: Jaz vam zapo-/em. Zakaj tam je rečeno: Ljubite, dobro storite, molite '.a svoje sovražnike, da boste otroci svojega Očeta, ki je v nebesih. (Mat. 5, 45.) Drugače ne boste otroci, ne, še prijatelji ne, še hlapci ne—vi boste >d Očeta, ki je v nebesih, za-/rženi, pogubljeni, ako ne ljubite, ako ne storite dobro, ako ie molit« za svoje sovražnike. 3, to ni Samo želja, to ni sa-no prošnja, samo dober svet— to je zapoved, ki pod grehom /eže; neizpolnjevanje te zapovedi vodi za seboj časne kazni in večno pogubo. Pravite: Kako je mogel 3og, Kristus, dati tako zapoved, ki se ji upira vsa človeška narava? O, da ne bi bili niko-.i izrekli te besede. Beg uka-;e, kar hoče, in če je ukazal ljubiti sovražnike—ali ni tudi 3 svojim lastiiim zgledom pokazal, kako jih je ljubiti treba; in če je ukazal storiti—ali ae daje tudi milosti, da je storiti mogoče? Ah, najprvo ta sijajni zgled božji, Kristusov. Poglejte tja na vrt getzeman-ski. Tam prihaja sovražnik Kristusov; biriče in hlapce vodi za seboj. Vse oborožene, vse pripravljene zgrabiti Kristusa. Zakaj? Kaj je storil Kristus nedolžni? Sramota, o Juda! Apostol Juda, sovražnik svojega lastnega, tako nadvse dobrega Gospoda! Sramota! Toda kaj. Zmeni se on, ki je poln mržnje do Kritima. Pristopi in poljubi Mojstra. da ga s poljubom izda. Ah Kristus, Bog. Ali ga ne boš pahnil od sebe? Ali ga v svoji pravični jezi ne boš po-greznil v zemljo? Ali ga ne boš pri priči pogubil v zasluženem maščevanju? Ne! Glejte Kristusa, poslušajte ljubezen njegovo. (Dalje sledi) DOPIS. • Magaljavsaj« U dnurs strani. Pokojnica zapušča tukaj neutolažljive stariše, eno sestro in dva polbrata. Vsem sorodnikom naše iskreno sožalje; tebi, draga sosestra pa kličemo: Počivaj v miru, mlada si zapustila to solzno dolino, vidimo se zopet vsi skupaj na zvezdami! Tukaj je zopet dokaz, kako potrebna so društva tudi mladim ljudem. Dosti jih misli: O, saj sem še mla*d, torej je pristop v društvo še dosti časa. Pa temu ni tako, ker človek ne ve, kdaj ga lahko unrt dohiti. Zatorej ne odlašajte in pristopite v društvo. Naše društvo sv. Ane, št. 123 KSKJ je edino žensko društvo v tej naselbini, in smo ponosni, da spadamo k temu društvu, ker isto lepo napreduje; zdaj šteje 70 članic, a bi lahko še več, če bi se članice bolj zavedale pomena tega društva. Pri nas se lahko zavarujete za $250, $500, $1000, $1500 in $2000. Izplačuje se Za razne operacije in poškodbe po $50 in $100, zavarujete se lahko tudi za bolezen. Naša Jednota je katoliška; kakor mati skrbi za svoje člane, jih spodbuja da spolnu-jejo tudi svoje verske dolžnosti, torej skrbi, da se naša vera, ki so jo nam naši stariši s toliko skrbjo v naša srca vcepili, med nami ohrftni. In nazadnje ko človek umrje, ali ni lepo ko se društvo zbere okrog rakve svoje sosestre ali sobra-ta ter moli rožni venec in jo sprejme na pokopališče. In še potem se društvo vedno spominja švojih rajnkih; sorodniki pa dobijo lepo podporo ker KSKJ. izplača hitro posmrtnino. Zatorej matere, ki nimate le svojih hčera pri našem društvu, naznanite jih takoj na prihodnji seji, da bi morebiti ne bilo prepozno. Tudi vaše sinove se lahko zavaruje pri tukajšnjem moškem društvu sv. Barbare, št. 23 KSKJ., ki ima ravno iste ugodnosti kot društvo sv. Ane. Tudi oni, ki še nimftjo svojih Otrok v mladinskem oddelku zavarovanih lahko iste pri teh društvih zavarujejo; za borih 15 centov na mesec; v slučaju smrti se pa dobi lepo podporo. Otroci se jemljejo od 1. do 16. leta; potem pa lahko prestopijo v odrasli oddelek. Zatorej kličem vsem našim članicam: Na delo! Kdor je katoličan, da ima še vero v srcu, ta naj pristopi v katoliško društvo. Sosestre, ki pridete v dotiko s takimi ženami, povejte jim, kaj je K. S. K. Jednota; nobe na Slovenka se ne bo kesala, ako pristopi k nam. Sploh naj bo vsemu članstvu td leto geslo pridobiti kolikor mogoče novih članov v KSKJ. Jednota je na dobrem stališču, ker je solventna ter premore nad en milijon dolarjev v gotovini. Imamo sedaj agilnega glavnega predsednika, br. Antona Grdina, kako se vedno trudi, da bi članstvo pristopilo v centralni oddelek, kar bi bilo velik napredek Jednoti. Že lepo število društev je pristopilo zraven v kratkem času. Upamo pa, da se bodo temu odzvala še druga društva, ki še niso zraven. Potem bo vladala v resnici prava bratska ljubezen med nami. Bog daj! Delavske razmere tukaj so bolj slabe. No, je pač zima. Vreme je letos čudno, kak dan je mrzlo kot v Sibiriji, kkk dan pa gorko kot poleti. Snega nimamo še nič. Voda je prestopila svoje meje, sedaj je pa led, da se lahko veseli otroci na njem drsajo. Naj še omenim, da se je go- spa "štorklja" oglasila pri Mr. in Mrs. Anton Hochevar, ter jim pustila brhko hčerko, prvo-rojenko, katero so že celih 11 let čakali. Gotovo veliko veselja za ponosnega očeta in srečno mšter! Pri družini John Berus je pa pustila krepkega sinčka. Naše čestitke obema družinoma! Vdanostne pozdrave vsem glavnim uradnikom Jednote in vsemu članstvu, Mary Hoge, predsednica dr. sv. Ane, št. 123 Barberton Ohio. Dne 28. decembra minulega leta je preminul v naši naselbini eden izmed najstarejših tukajšnjih slovenskih naseljencev Mr. Martin Mažek; bolezen ga je mučila več tednov in je veliko trpel, kar pa je vse voljno prenašal in je končno previden z svetimi zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Pogreb se je vršil ob velikem številu sorodnikov in znancev na Silvestrov dan v slovenski cerkvi Srca Jezusovega in je pokopan na katoliško pokopališče Svetega Križa v Akron, O. V miru počivaj dragi Martin, Vam pa družina Mažek, naše globoko sožalje. Na Silvestrov večer so naša vrla dekleta priredila v korist slovenske cerkve dramatično predstavo po imenu "Botra". Igra je bila povoljno obiskana; igralci: Josephina Lekšan, Alois Kalčič in Joseph šega, so vsi po vrsti izvrstno izvršili svoje uloge in se jim mora izreči najboljše priznanje. Pred glavno igro so bile nastopile tri male deklice, katere so jako izvrstno izvršile svoje vloge. Zares se mora razveseliti človek, ko sliši naše male ko tako lepe govorijo naš mili slovenski jezik. Najlepša hvala Mrs. J. Okolish, ki se je trudila da so te deklice tako izvrstno nastopile; pričakujemo da bodemo v prihodnje ravno* tako veselo presenečeni. Zadnji čas se tukaj opaža veliko zanimanje za ustanovitev katoliškega dramatičnega kluba s pevskem društvom ob jednem. Kakor se sliši, gredo že agitatorji okoli po naselbini, in upamo da ne bode dolgo do tega ko se bode naselbina lahko ponašala z velikem katoliškem dramatičnem, in pevskim društvom. Največa te-škoča bode glede pevovodje, pa upamo da se bode tudi ta težkoča povoljno rešila. Samo pogum in pa na delo vsi, za nad vse koristno stvar. Bodimo vsi eden z drugim; pomagajmo edendrugemu in napredek nam jc zagotovljen. J. Forest City, Pa.—Zopet i-mam poročati žalostno novico. Res nesreča nikdar ne počiva, in smrt ne izbira nič, ampak kosi, ne glede sem ali tja; tako se je pripetila nesreča našemu sobratu Frank Končar-ju v soljoto ob poldvanajsti uri pri delu, ko ga je neka kara v jami ubila. Gotovo ta izguba ni samo velika za družino, ampak tudi za celo naselbino, ker mož je bil eden prvih in vedno na svojem mestu. Pokojni Frank Končar se je rodil v vasi Vače pri Litiji, dne 1. junija, leta 1870. V Ameriko je prišel leta 1896 in sicer v Forest City, kjer je vedno živel razun od 1914 do 1917, ko se je preselil z družino na farme v Coopperstown, • N. Y. Ker se mu pa ondi ni dopadlo je farmo prodal in se vrnil med svoje prijatelje v Forest City. Pokojni Frank Končar se je 5. avgusta, 1901 poročil z Marijo Moser, katera žaluje za njim z družino, obstoječo iz 7 sinov in ene hčerke, in sicer,. Frank, William, Tony, Joseph, Edvard, Thomas in Albert ter hčerka Ana; nadalje zapušča tukaj brata Jerneja in brata Augusta v Cooperstown, N. Y., in bratranca Josip Končarja tu v Forest City, in strica An- ton Trelca. Pokojni Končar je bil član K. S. K: Jednote 21 let, pristopil je k društvu sv. Jožefa št. 12, leta 1902. Bil je predsednik društva sv. Jožefa in tajnik ter še več drugih uradov. Ko se je ustanovilo društvo Marije Vnebovzete, št. 77 K. S. K. J., je bil on eden izmed ustanoviteljev, katero društvo je tudi zastopal na konvenciji kot delegat v Pittsburghu. Vedno mu je bil pri srcu napredek društva in Jednote, kakor tudi je deloval za napredek in povzdigo cele naselbine. Bil je večletni član odbora cerkve sv. Jožefa in nikdar ni bilo nikake stvari v korist in napredek iste, da bi on ne pomagal in tudi druge navduševal za isto. Dalje je bil pokojnik ves čas od ustanovitve blagajnik slovenskega pokopališča in kakor so gospod župnik omenili, glava vsega delovanja^ . Pokopališče kaže s kako vnemo je deloval, da bi se isto toliko bolj očistilo in uredilo, in* največ je gotovo njegova zasluga, da imamo že do malega vse v redu. Gotovo, da ne mislim reči, da je pokojni jam delal toda prvi je vedno začel in zadnji končal vedno prosil druge: pridite, da bodemo še to in ono naredili, sedaj pa že tudi on tam počiva, kjer je sam gradil in pripravljal. Mi mu moramo gotovo dati priznanje za njegov trud in požrtvovalnost. Da je bil res priljubljen, kazal je pogreb, ker udeležitev je bila resnično velikanska, ne samo članstvo društev Marije Vnebovzete, št. 77 K. S. K. J. in pa Workman Sick and Death Benefit Fund, katerih član jc on bil, temveč večina cela naselbina, in tudi cela vr-3ta drugorodcev se je udeležilo v torek popoldan pogreba. Dalje kaže tudi, ko je ležal pokojni na odru, je bilo do malega vse v cvetlicah in vencih, katere so darovali društva in posamezni kakor, krasen krstni šopek družina sama, potem društvo Marije Vnebozete, *t. 77 K. S. K. J., sv. Jožefa pokopališče, pevsko društvo "Naprej," cerkveni odbor iz leta 1922, društvo Najsvetejšega imena, Workmen Sick and Death Benefit Fund, Forest Citv High School, dečki Sopho-mores Class, August končar in družina, Cooperstown, N. Y., Jernej Končar, brat, Forest City, Pa., Anton Trelc, stric in Frank Trelc z družino, Frank Terček, svak z družino, Anton Bokal z družino, Gašper in Fannie Malečkar, z družino, dr. in Mrs. Bell z družino, dr. in Mrs. L. M. Stermole z družino. Tako krasnega sprevoda še ni videla slovenska naselbina tukaj v Forest City, kakor je bil pokojnega Frank Končarja Zatoraj za njegove zasluge za naselbino, faro sv. Jožefa, kakor tudi na društvenem polju naj bode teško prizadeti družini vtolažbo, da je imel celo vrsto prijateljev in da ima družina pokojnega tudi celo naselbino, katera sočuvstvuje na britki izgubi. Dalje je bil pokojni Frank Končar tudi eden prvih podpornikov pevskega društva "Naprej" za kar mu je tudi članstvo omenjenega društva izkazalo zadnjo čast, da je zapelo žalostinke v hiši, .v cerkvi in na pokopališču, kakor tudi vsak večer čuli ob rakvi in molili za dušo ranjkega in zapeli par žalostink vsaki večer. Gotovo, da pevsko druqtvo zasluži vse priznanje in zahvalo. Končno pa na prošnjo družine pokojnega se zahvalim vsem darovalcem vencev, pevskemu društvu "Naprej," vsem sorodnikom, sosedom, znancem, prijateljem in gospodu župniku F. M. Jevniku za tolažbo ob bridki izgubi moža, očeta, brata. Bog naj vam bode plačnik za vse, kar ste žrtvovali. Ti pokojni sobrat pa spavaj spanje pravičnega in mi pa molimo za njegovo dušo, da po besedah pesnika, ki poje, "Saj križ nam sveti govori, da vidmo se nad zvezdami!" J. A. Dečman, Forest City, Pa., 10. jan. '24. T0BV0N0. Liszt kot cestni pometač. Franc Liszt (1811-1886) je bil nedosežen mojster na klavirju in velik skladatelj. Ko je bil prvikrat v Parizu, se je šel nekoč sprehajat po eni najbolj živahnih cest; neki cestni pometač ga je prosil za miloščino. "Zelo žal mi je," je rekel" u-metnik, "a nimam nobenega drobiža pri sebi, samo tale bankovec za petdeset frankov." : "Ljubi gospod, to naj vas nič vznemirja, zamenjal bom bankovec v eni bližnjih trgovin. Biti pa morate tako dobri in paziti na mojo metlo." "Že dobro, jo bom držal, dokler ne pridete nazaj." Hitro je izginil pometač za bližnjim oglom in Liszt je stal z metlo v roki sredi ceste. Pa pride neki znanec mimo in se začne smejati: "Ja, ljubi mojster, kaj pa delate tukaj ? Kakšno čudno glasbilo pa držite v roki?" Liszt mu je razložil položaj in jc pripomnil, da mora priti pometač vsak trenutek nazaj. "Res, smilite se mi," reče prijatelj, "lahko čakate tukaj do sodnega dne, od vašega bankovca ne boste dobili'niti vinarja nazaj." Komaj je to izgovoril, že je prihitel v dolgih skokih pometač z drobižem in ga s posebnim smejanjem izročil Lisztu. "Dobro, ljubi moj," reče umetnik, "pošteni ste bili; veseli me, da se nisem motil o vas. Tu imate metlo nazaj in še 25 frankov. 25 frankov vam bo pa dal tale gospod, ker si je drznil dvomiti nad poštenostjo pariškega cestnega po-metača." Hočeš nočeš je moral prijatelj ugrizniti v kislo jabolko* Kaj vse je bilo ljudem zoprno. Marija Medici ni mogla videti vrtnice, tudi naslikane ne, čeprav je imela sicer vse druge Trvetlice rada. Henrik III, francoski kralj, ni mogel biti sam v sobi, če je bila tam tudi kakšna mačka. Vojvoda E-pernay se je onesvestil, če je videl domačega zajca. Poljski kralj Ladislav je zbežal, če je zagledal jabolka. Erazma Rotterdamskega je pa ob pogledu na ribg začela tresti mrzlica. Astronom Evcho de Bra-he je vselej omedlel, kadar je videl zajca ali pa lisico. Nekdaj in sedaj. Angleški kraij 1. 1233 ni spal na postelji, temveč nr, slamnici; postelj takrat še niso poznali. Za časa kraljice Elizabete (1558-1603) je ležala najmanj desetina Angležev še na lesenih klopeh, namesto blazine pod glavo so imeli lesene podstavke—kakor še sedaj Japonci. Spalnico angleške kraljice bo nastlali vsaki dan s svežim bičjent, preprog po tleh še niso . imeli. Henrik VI. je pri zajtrku pil še vino; kave, čaja in čokolade še nikdo ni poznal. Sladkor so kupovali v lekarnah kot zdravilo. Statistika slovenstva. Vse slovanske države merijo 19,557,737 kvadratnih kilometrov in štejejo 210,303,390 prebivalcev. Evropa ima 447,-457,000 prebivalcev, od katerih je 141,131,000 Slovanov, 138,688,000 Germanov in 111,-199,000 Romanov. Slovani so torej v Evropi najštevilnejši. V petih slovanskih državah« je 135,590,000 Slovanov, od katerih je 96,977,000 Rusov, 16,-77500 Poljakov, , 9,453,000 Jugoslovanov, 8,235,000 čeho-slovakov in 4,135,000 Bolgarov. Posamezne slovanske države merijo: Rusija s Sibirijo 18,-kvadratnih kilometrov 140,302 s 156,770,00 prebivalci, češka s 13,418,057 prebivalci. Juga-, slavij a 247,676 kvadratnih kilometrov in 11,387,687 prebivalcev, Poljska 249,300 kvaT. dratriih kilometrov in 24,199,-000 prebivalci in Bolgarska 103,924 kvadratnih kilometrov ter 4,578,657 prebivalcev.' Nove iznajdbe. Ravnatelj neke kemične to-, varne v Californiji je iznašel barve, ki se v temi svetijo.-Barve ne uniči ne voda ne* ogenj. Barve se proizvajajo iz neke vrste morskih školk. Neki ameriški kemik je izr našel luč, sestoječi iz radioaktivne tekočine. Luč sveti brez" vsake nadaljne pomoči 10 do1 15 let, njena svetloba prekaša električno luč. Ženska bila hudo bolana. Zdravniki ji niso mogli pomagati. Imela je več opcracij. .» Mrs. Pavli k. stara 42 trt. I if trza mesta je l n>efl.i in hudo bolehala nad šestnajst lr( m vsa upanja sa ozdravljenj«' au areils. Večje šte» ilo neuspešnih operacij Jn bila' izvršenih sicer l<>. da ni idrcvils . na ti zemlji. Več bila iu7.aii.in* tm Pred nekaj tedni neki njena trnnLi prijateljico priporočila naj i poskusi zd-avila prulji glistam. Mr. Pau-lik ee je mej« I nat* prinoručilo ampak. Mrs. 1'aulik je zahtevala, da se naj poskusi vserno : ie na*vet njene prijatelj joe. Ho preteklu emv. rn trdna dni in vlivanja zdravil sa t-skuljo je postala uoljfa in jel pustila posteljo in dane je dobita ra teii ke nad dvajset fun-j tov in je imuiia oprcvljjati njena hišna de.' . la. izeleda. dn je napotif pravega okrevanja. I ke,- monater. ki je . Lzjtilal njeno iivljenje je bil odpravljen, frava znamenja ao drobri irakjlje v oj|utukih. i'odobna znamenit io: omotica, »lab Irk. airutia lete. cm-dljiv dih. rumena lota. bolečine v delih tri**:.:,, hrbti/ in nogah, plazenji v trebuhu in • želodcu. ki sc včasih VKiiiruje v trlo. Bdlnit nima volje do dela it. bene ambicije postane večkrat kisel ii grlu. Otaedlevlčni napne javi vtird trs k ulje. Pri) jc trat ulja tirala v sa( nika. Kosite u« trga umori. Naročite si dov< xa $10.4* pri I.a*al ftldg.. Bo* 96S. PitUbt ker jutri jo lahko le vanje zavoja pošljite 21 iivljenjr, no-lankoličen. Eelodec hrana noče doli po sr ta in tam pobilo se je celo. da iik in zadavila bol-rarita predno vas l-axatan zdravila ed. C«. 145 Laxal rh. Pa., še danes pozno. 2a zavaro^ več. 2DRAV.JE otroka je v veliki meri odvisno od hrane, ki mu jo dajete. Nobena rtiati ne sme preizkušati. Dojite svcijcga o-troka, če vam pa iz kateregakoli vzroka mleko odpove, ne rizkirajte hrane, katere niste gotovi. Bordenovo Eagle Mleko je bilo nad 60 let stalna hrana za otroke. To je naravna h^ana, ni materno*^ mleka. Zdravniki ga priporočajo in predpisujejo materam v najtežavnejših slučajih. Če ne vestfe, kako uporabljati Eagle Mleko, nam pošljite ta oglas, in mi . vam bomo poslali navodila glede hranjenja, Knigo za otroke ter razna druga dragocena navodila brezplačno. r " (2) THE BORDEN COMftNV Borden Nd^. Nph YorK Ui GLASILO K. S. K. JEDNOTE" Iik«ja Tnko aredo. Lastnina Kranjako-Siovenske Katoliške Jednote t Združenih drianth ameriških. 0117 St Clair Ar«. Uredništvo in upravništvo: Telefon: Randolph 750). CLEVELAND, OHIO. Za Člane, na leto Za nečlane _ Za inozemstvo__ Naročnina: $0.84 $2.00 $3.00 OFPICIAL ORGAN of the GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION of the UNITED STATES OF AMERICA. Maintalned by a rt d in the intereat of the Order. Isaued every Wednesday. OFFICE: 0117 St Clair Ave. • Telephone: Randolph 7501.. -» CLEVELAND, OHIO. naša K. S. K. Jednota, 4a je v tem oziru nad vse liberalna in enakopravna; kajti pri nobeni drugi slovenski podporni organizaciji ni bila doslej še kaka ženska za podpredsednico kakor je to baš pri naši Jednoti slučaj. Z uradovanjem Mrs. Prisland pričakujemo vse najboljše v dobrobit njenih so-sester, tako tudi v korist celokupnega članstva. Kaj bo naš novi odbor na svoji prvi letni skupni seji sklenil, o tem boste čitali v prihodnji izdaji "Glasila" v uradnem zapisniku. Ker se bo te seje vdeležil tudi urednik lista, bo mogoče prihodnja izdaja izšla za en dan, ali dva kasneje, kar nam naj cenj. čitatelji blagohotno oproste. K sklepu želimo vsem glavnim odbornikom tekom njihovega prihodnjega triletnega uradovanja največ uspeha za procvit in napredek naše dične K. S. K. Jednote! S složnim delovanjem in pravim bratstvom na sedaj se vršeči se seji bo mogoče kaj takega doseči. DESET VAŽNIH TOČK ZA 'Uvec NASE NAROČNIKE. strani, more ob istem času staviti spis le en stavec. 9—Kar si spisal, preberi ie enkrat, predno odpošlješ, gotovo boš vselej še kaj nadel, kar je treba popraviti. 10—Pod vsako poročilo pod piši svoje ime ali z uredništvom 1—Kdor na prejema "Glasila" K. S. K. Jednote, naj to sporoči tajniku svojega društva in zahteva od njega, da to takoj naznani upravništvu. 2—Kdor spremeni svoj naslov, naj pove tudi svoj stari in dogovorjeno drugo ime ali zaa-novi naslov, če pošljete sa- menje. Bodi pri tem brez skr-mo novi naslov, ne vemo, ka- bi, ker urednik imen svojih so- terega spremeniti, kor je velikokrat več članov s istim imenom in istem kraju. 8—Vsak član ali članica naj natančno pogleda, kako se piše pravilno kraj, pošta in ulica. Če je le ena črka napačna, nc dostavi pošta lista. trudnikov in dopisnikov ne izda. 11—Če sam hočeš, da nihče ne bo slutil, kar si poročal, ne govori o tem, kar si spisal, kor drugače se izdaš sam s kako besedo ali opombo. 12—Ne bodi hud, ako ti u- 4—Pri pismih pač išče pošta rednik kaj črta; vedi, da ve, z napačpim ali pomanjkljivim zakaj je to storil. Ako kako naslovom člana ali članice; pri stvar zavrže, ne bodi jezen in listih pa vrne list upravništvu ali sporoči, da se mora dotič-nika črtati iz naslovnika. 5—Upravništvo spremeni navadno vse naslove, katere prejme dva dni pred izdajo lista.. 6—če le ne prejemate lista, je boljše, da končno to tudi nam naznanite v dobri volji po dopisnici, kakor pa da čakate :edne in pozneje v jezi spišete jelo pismo, ali se jezite na dru-itvenega tajnika. 7—če vam kdo jemlje na mu zaupaj, ker on najbolje pozna položaj in marsikaj zadošča, ako tudi ne pride v list, za njegove informacije. Poročaj kljub temu točno dalje! (Piše urednik) Še nikdar v svojem življenju nisem bil trenotno tako bogat in srečen, da bi imel kak mi-i ljardski bankovec v svoji roki. Minuli petek mi j« prine-pošti liste, pazite malo in na- sel* v moj urad moj kolega »nanite ga potem poštni upra-1 "Hon. Pierce" en bankovec za vi. List je nekaj malega, a kazen, katera čaka take, je velika. 8—Kdor pristopi, kogar se hta ali izključi ali umrlega,— kakor tudi kdor spremeni svoj 200 miljard tfOO,000,000,000) nemških mark, enga za deset miljard, enega pa za 50 milijonov. Kar skominalo me je po životu in v žepu. To velikansko premoženje je sedaj Ob nastopa novih uradnikov K. S. K. J. Po vsaki dovršeni volitvi predsednika Združenih Držav 9e vrši v Washingtonu, D. C. velika svečanost povodom vstoličenja (inaVguracije) in zapresege novega predsednika in članov njegovega kabineta. Predsednik prečita pri tej priliki svojo običajno poslanico na vse ameriško ljudstvo, v kateri je očrtan njegov program, razne premembe postav, novi zakonski načrti in drugo, kar bi bilo v korist dežele. Kakor tvori mesto Washington prestolico naše mogočne republike, — Združenih Držav, ali najbolj moderno organizirane vlade na svetu, kjer se vršijo slične inavguraci-je, tako bi lahko v gotovem oziru primerjali tudi našo podporno organizacijo, K. S. K. Jednoto, ki zaprisega svoje nove uradnike vsako tretje leto v naši Jednotini prestolici, Jolietu, 111. ■ ik i i Ta slavnost se ne bo vršila na tako impozanten način; vseeno je pa pomenljiva za vse članstvo naše Jednote, bro-ječe nad 21,008 bratov in sester obeh oddelkov. V kolikor se spominjamo, naše "Glasilo" doslej še ni nikdar pisalo kaj ob nastopu novih uradnikov Jednote, oziroma o inavguraciji istih. Ker je pa baš letošnji nastop naših gl. uradnikov važnega pomena, prihajamo s temi skromnimi vrsticami na plan, ker si šteje to uredništvo "Glasila" v svojo posebno dolžnost ob priliki svojega X. letnika. Baš te dni se je zbralo v Jolietu 21 glavnih uradnikov na važno sejo, da polože slovesno prisego, ki jih bo vazala za prihodnja tri leta, 1924, 1925 in 1926. Oglejmo si iste malo bližje: Enajst je novih v svojih sedanjih uradih, deset pa starih. Novi so: Gl. predsednik br. A. Grdina, II. podpredsednik, br. A. Skubic, IIL podpred. sestra Mrs. Mary Prisland, pomožni tajnik, br. St. Vertin, duhovni vodja, br. Rev. L. Gladek, II. nadzornik, br. John Jerich, prvi porotni odbornik, br. J. Sterbentz, II. porotni odbornik, br. Martin J&iemesec, drugi pravni odbornik, br. John Murn, in 411. pravni odbornik, br. J. Butkovich. Preostalih enajst gl. odbornikov, ki bodo svoja mesta uradno tekoči teden nastopili, ne bomo tu omenjali, ker so vsemu članstvu znani; navajamo pač njih urade, kakor sledi: I. podpredsednik, glavni tajnik, blagajnik, vrh. zdravnik, preds. nadzornega odbora, tretji, četrti in peti nadzornik, tretji fiorotni odbcfrnik, prvi pravni odbornik in urednik 'Glasila', mena in naslovi istih so označeni na 5. strani "Glasila". Zelo pomenljivo je pri tem dejstvo, da tvori pri Celokupnem številu glavnega odbora pretežno, ali nadpolovično število bivših (starih) glavnih odbornikov (enajst). Minula konvencija v Clevelandu jim je pri volitvi ponovno izkazala svoje zaupanje s tem, da jih je zopet izvolila. V tej vrsti imamo že znane Jednotine korenine. Pred vsem je treba omeniti moža, oziroma sobrata, ki tekoči teden nastopa že 22 letnico blagajništva, to je br. John Grahek. O njegovem poslovanju kot blagajnik K. S. K. Jednote smo že predlansko leto pisali in priobčili tem povodom njegovo sliko. V resnici, prav malo je Jednot, ki bi se zamogle ponašati s tako vestnim blagajnikom, ki neprestano opravlja že toliko let svojo službo. Čast in priznanje torej našemu vnetemu blagajniku br. Graheku. Na minuli konvenciji je bil zopet soglasno izvoljen, in kaj takega je pričakovati tudi na - prih. konvenciji, ako mu ljubi Bog podaljša življenje še do tedaj. Splošna je govorica med starimi člani naše Jednote, da bo hr. Grahek ostal blagajnik, dokler ga ne bo Bog k Sebi na zadnji račun odpoklical. Drugi uradniški starosta je naš gl. tajnik br. Jos. Zalar. Tekoči teden bo že v šestič zaprisežen za ta važen urad. S tem nastopa že 16 leto uradnega poslovanja pri K. S. K. Jednoti; lepo število! Tudi br. Zalar je bil na zadnji konvenciji ponovno izvoljen z veliko večino, ker so mu delegatje in delegatinje izrekli zaupnico za njegovo tolikolet-no vestno delovanje. Po starosti, oziroma po dolgosti uradovanja je za tem na vrsti urednik "Glasila", ki se ukvarja s tem delom že od leta 1915., Oziroma je bil v ta urad že štirikrat po vrsti .. izvoljen. Njemu sledi po dolgosti službovanja I. podpredsednik br. Matt Jerman, ki uraduje že od leta 1918., oziroma tretji termin. Drugi termin nastopijo sledeči gl. uradniki: Vr)i. zdravnik, Dr. Grahek, nadzorniki: Zulich, Shuklje in Germ in pravni odbornik Dečman. Kdor misli, da je poslovanje glavnega uradnika kake podporne organizacije prijetpo in lepd delo, ta se moti. Tre-;;ba mu je biti vedno na razpolago drugim; preslišali mora : marsikako bridko besedo, prestati težave, itd. in koncem konca žanje zato samo nehvaležnost. Kdor ne pozna v tem oziru požrtvovanja, ta bi moral omagati. V kolikor se zamorer iz gori novedenih imen glavnih snega imena ali številke. Na-1 • odbornikov za prihodnja tri leta soditi, ta bo priznal, da si pačno besedo prevrtaj in na- Odkar imam svojo uradniško zvečer je minula konvnecija izbrala svoje najboljše može. In ne sa- p»rvi pravo nad njo, za njo ali kovačnico tukaj v Clevelandu, mo to! V tem odboru čitatetudi ime naše sosestre Mrs. Ma- o« robu- sem prišel do že davno zaže-ry Prisland, prve članice v zgodovini K. S. K. J., ki \p ke- 8—Glavno pravilo ti bodi: ljenega dežnika, ali "marale." daj zasedla kak glavni urad. Gotovo so vse številne članice Ne piši nikdar na obe listovi Ta dežnik pa ni moj, ampak in naša ženska krajevna društva zdovoljna, ker imajo svojo strani! če je poročilo pisano j je komunističen, oziroma "dr-sovrstnico *tako važnem uradu. In ne samo to. S tem k*Že le na eni strani lista, potem si žavni," da ga rabimo vsi ko naslov, naj nam to tajnik ta- razstavljeno v izložbenem ok-koj naznani. V adreserju ne nu "Ameriške Domovine." To-moremo spreminjati naslovov j liko denarja nima niti Mr. Mel-oo uradnih izpremembah, ker Ion, državni zakladničar v ii Um nobenih naslovov. Washingtonu, D. C. Pa pravi- 0—Kadar popravljate našlo- jo, da je uredniška služba slave, ne pozabite dostaviti šte- ba! Mr. Lojze je menda prvi vilke tistega društva, h katere- izmed vseh urednikov, kateremu spadate. To je potrebno, aa lahko danes nazivljamo, da da pride tudi številka društva je večkratni miljarder, ki še v poleg naslova. številkah celo Rockefellerja in 10—Za dober red je treba Forda poseka. K sreči je pla-iobrega, točnega in složnega čal za onih 200 miljard samo delovanja. en dolar. j Jpravništvo "Glasila" K. S. K. Da, če bi nam hotel kdo te Jednote, «117 St. Clair Are., bankovce zamenjati po pred- Cleveland, O. PRAVILA ZA DOPISNIKE. vojni vrednosti nemške marke, bi nc sedela več pri najuni u-redniški mizi! » --Jaz se le bojim, da bi kaki 1—Kar misliš listu sporočiti zlikovci, ali roparji ponoči ne itori hitro in odposlji takoj, do-1 razbili izložbene šipe in odnes-kler je še novo; stvar kmalu li one railjarde. Dobro bi bilo zastari in ni več zanimiva, najeti kakega nočnega čuvaja. Pošlji listu vsako prijetno in, Toda smola! On bi več raču-neprijetno novico. nal samo za parurno delo, ka- 2—Piši kratko s tem prihra- kor so vse one milijarde vred-niš dragocen čas urednikom, ne. < stavcem in samemu sebi. Bodi * ti vodilno geslo: Pazi, kaj se je zgodilo, kje in kako. 8—Piši razločno, posebno imena in številke, ne gosto in pozabljen drugi par novih ne s svinčnikom, temveč s čr- hlač, koje ni nič računal. Isti nilom. dan mi je prinesel pismonoša 4—Ne piši r To se je pripe- škatljo finih smodk iz Gilbert, tilo "včeraj" ali "danes," am- Minn. in minuli petek sem se pak katerega dne in ipeseca. dal tudi pri mojstru Rožniku 5—Delaj kratke stavke. ' stikati. Vse je torej izpadlo 6—Ne piši preveč skupaj, oa potek povoljno. Najfeolj da urednik pomote lahke po- sem se pa veselil petka večera, pravi. ko »em se z ribniškim fižolom 7—Ne popravi nikdar kak- i doma okrepčal. Petek je nesrečni dan, pravijo nekateri. Jaz sem pa baš zadnji petek dobil pri Gorniku prilika aanase. Ime i« bratca m neki kljuki, ra ee sam la Mi satf ra. (a bo isfuMl, ga komo stavili pred skupno iH "k •no" poroto, de Mimel evej lasten d^ftnik, hi ga moral na vrvico privezati, ker drugače bi ga že .prvi dan "kje izgubil ali pozabil. Naša šolska mladina nI nič kaj vesela, kadar kaj v šoli "poka," osobito »o pleiik. Pač je bilo začetkom t 1. mnogo veselja okrog "G lasne" Ave., ko je v šoli počila velika eev parne naprave, da so otroci lahko sanka] poduka. Nekateri izmed teh se jezijo na "plumberja,* ker je ono cev tako hitro "pofik-sal." Blizu Narodnega Doma aa St. Clair Ave. ima neki Kitajec svojo pralnico. Ko sem se prvič mudil pri njemu, sem vsled lepšega sporazuma ž njim tovori] po angleško. Zvedel sem pa danes, da dotični Kitajec razume tudi slovenščino, (osobito Ribniščino) in hrvaščino. Pa naj kdo reče. da na St. Klairju ne napredujemo I To še ni vsel Zvedel sem tudi, da ima "Ameriška Domovina" nekje v Weet Virginia naročnika, ki .je aa moreč in umeje pravilno slovenščino v govoru in pisavi. Ta bi v ljubljanskem deželnem muzeju lahko dosti zaslužil t ♦ /Naše mlade ameriške Slo-j venke v Clevelandu imajo te lepo navado, da nazivi jej o še bolj priletne žene in goope s "tetami." Vsaka prijateljica gospodinje ko pride na obisk je "teta." Treba sebe tudi nam moškim postaviti aa kak častni naslov, n. pr. "stric" ali "boter." • Zadnje dni ko je r našem predmestja zelo anežilo fn deževalo, so prišle tudi naše slovenske bolj moderne Evine hčerke na plan z "mekrikaj-narji" iz kavčuka; mi moški s« moramo pa z navadnimi nizkimi "galošami" zadovoljiti, čudno. V starem kraja so fantje nosili visoke "mekaikaj-aarje," tukaj v Ameriki jih nosijo pa ženake! • Te dni sem poslušal pogovor treh dobrih prijateljev v nek! družbi. Enega je bolela glava, drugega je trgalo, tretji je imel pa migremo. Izmed teh se slednji oglasi: "Jaz aa glavobol ne rabim aikdar kakega zdravila. Ko me ta bolezen prime, se a pestjo močno sunem v nos, da mi slaba kri odteče, pa je—dokro!" če bi se vsak bolnik ravnal po tem navodilu, potem hi ne imek naši gospodje zdravniki toHke posla. e Se le zadnji četrtek sem prišel na sled, da imamq tukaj v Clevelandu tudi slovenske "frankfurtarice." Kupil sem jih na nekem vogalu par fun-tov prav domačega izdelka. Te klobaaice pa niso več klobaaice, ampak 2e skoro polklobaae; ker so bolj debele. Tri funte takih Malenškovih "frankfur-taric" ima človek popolnoma Sadosti enkrat sa večerjo a kislim zeljem. • Menda baš zaradi teh "klo-baaic" so naši slovenski mesarji v sredah zelo "buay," ke? imajo popoldne svoje "štore" zaprte. To je sopet nekaj novega za kake taja gospodinjo. • Ta velikanski promet na St Clair ju mi je sada* četrtek povzročil novo preglavico. Stal sem v dežju pa nekam kornerju skoro llfi minut in ftakal ortrsšinjs Kar pridrvi velik avto prav bli*u mene skozi veliko blatno lužo. Bumj" je plusknila rada po a? .. ^ bil ves blaten. ™ " šakal ce^e, arn-tik pred Do- v takem slučaju, ali v takem vremenu, da bi p* človek aavil v kako vreče, ko križa našo St. Clair Ave. Naša naznanjena Spela ae je nekaj skujaal. Pravi, da se sedaj ravno ženi in nima časa aa obljubljeno piamo. Morda ee zglasi začetkom februarja? Slike izBdoknjme. Spisal dr. Fran jo Ogrin. (Nadaljevanje) II. Spala sta imenitno, le zauži-te zagrebške dobrote so jims malo nagajale, pa ne dolgo. Vstala sta nekam zgodaj Predno začneta z nadaljnimi opravki, stopita kakor verna kristjana in ravnajoč, se po načelu : S Bogom začni vsako de lo, pa bo dober tek imelo, v cerkev. Mašnik je ravno mašo bral, ob strani mu stražnik cerkev pa je bila popolnoma prazna, edina molilca sta bil« naša junaka. "Vidiš," prav; aanjavo Joža, ^u »erm^ai nik daj prepeval v zboru in vse me je hodilo poslušat. Mislil qem da bom našel še koga mojih znancev, in res, mašnik gori je moj nekdanji šolaki tovariš." Janez strmi, Joša pa nadalju js: "Tu zraven je semenišče, tam sem študiral pol leta teo logijo." "Pa mi nisi tega že prej pravil." "4S, kdo bo vsem vse pripovedoval."—Hoteč se prepričati, v kakem stanu ac danes dotični prostori, jo udari kudomušneš ia cerkve po stranskem hodniku, Jsnez pa sa njim. V bližnji sobi zagledata vrata napol odprta, Joža. jih odmakne še bolj in glej, mlado dekle—najbrž isvrstna kuharica aH sorodnica kakega duhovnika—steče v jutranjem, delgom belkknskem oblačilu izpred zrcala ia preplašeno ?a vika* Ježo je silno mikalo, ali na dekličev krič se začuje-jo koraki tam s kones hodnika. Znanca nista radovedna. kom bt utegnlia imeti še o-pravka, pa se previdno umakneta. Kam adaj ? Pojdiva v staro mesto, na Markov trg, da poživiva spomin na kmečkega kralja Matijo Gubca, ki je doživel tam čudno kronanje. Ka kor da hi mu ne bilo že dovolj vroče ob zavesti, da je zgubil svoje veje, so mu nataknili še raabeijeae želeano krono na glavo in ga posadili na raz-beljme prestol, tako, da je> moral podleči udarcem in visoki temperaturi. O celem dogodku priča preprost kamen." V »oak spoštovanja pred demokratičnim kraljem ata šla naša izletnika večkrat okrog spotika in nekaj mrmrala, kakor bi opravljala tiho molitev ob stotini. Bila sta tedaj na vse jutro tako v elementu, da nista opazila, da jima sledi že od one cerkve sem detektiv. Prvi ga js sp^ansl Janez, ki mu kot jurimu ni bila tuja indUtucija tajne policije. "TI," pravi k Jožu natiho, "meni ae zdi, da je pričel sovražnik zopet pritiskati proti najini tronti, in da je čas, da ae umakneva v boljše odseke v dolnjem mestu." Da smedeta nasprotniku sled, jo naglo kreneta, kakor da bi hotela po Tuškaacu, potem ae pa zasučeta še naglej e proti vzpenjači, ki je ravno ketela odriniti navzdol. In imela sta dvojen užitek: Ušla sta zasledovalcu In se radosti-|a ob prekrasnem razgledu ns Ko pridsta zopet v JUco, so drveli ljudje ravno v pisarno, tovarne in prodajalne. Znanca hodita, spotoma pa ogledujeta krasne izložbe, ki jih niti !>eln LJubljana nima takih, .čudita ae in in stojita kar na pločniku. Sem pa tam jih kdo ostro pogleda, potem se zopet kateri v nju zaleti, še večkrat pa ona dva v drugega. Po teh malih nezgodah prideta na Jeiačičev trg. Ko zagleda Janez lelačiča na konju, ga kar žene navdušenje naprej in ko se ustavi, pokaže s palico nanj. A, to je naš jugoslovanski junak in sovražnik Madja-rov! Ravno hoče smukniti pod dvignjeno palico majhen mož, ko jo spusti Janez, tako da lop-ae po glavi Zagrebčanovi. "Boja mi, od kudh jeste!" Toda &nanca med tem, ko pobira me-ičan klobuk, jo naša znanca sdkurita urnih korakov, da niti policist ni mogel za njima. Če gre Kranjec na semenj ali ia božjo pot ali tudi samo v mesto, prinese domov spomi-iov in odpustkov. "Tudi midva jih morava," pravi Joža prijatelju. "'Pa kakšnih? Da bova kupila ženama krilo ali bluzo, sebi blaga za hlače in ieci kaj sladkega, to se razu-ne. Ali kupiti morava še kaj posebnega." Gresta mimo prodajalen pa se ustavita: 2o-ye, trombe, piščalke, svitle re-ae itd. Vstopita. "No, Janez, 'tupi t^prej!" "Meni eno trobento za tri leta starega fanta." Dobi. "Meni," se oglasi loža—bil je lovec—"piščalko za srnjaka klicati." Prav ta x>, vidite gospod, za srne in jrnjake dobra," hiti postrežlji-vi vajenec. "Koliko stane?" 'Trobenta 2 kroni, piščal 10 kron." "V Ljubljani so take )iščalke po 1 krono," ugovarja Joža. "Morda," odvrne vajenec, "ali niso tako dobre. Prav včeraj je privabil naš go-ipodar tri srnjaike na tako pi-ičal in jih ustrelil." "O, po-em pa dam rad 10 kron." Ker ie osobje v trgovini sumljivo »pogleduje, naša izletnika hi-to plačata pa odideta. Ko -.ta zunaj, podraži Janez Jožo, 'Vidiš, sedaj ti pa ne bo treba niti ob nedeljah na lov hoditi. Imaš tako piščal, da boš kar ~az svojega balkona zapiskal, )a bodo letali srnjaki skupaj!" Zunaj je med tem čakal na lju postrešček in si držal trebuh, da se mu ne razpoči—sli-tal je vse, Vozil je za njima tamokolnico, polno zavojev. In ko so ga tovariši spraševali, komu vozi, se je odrezal: "I, ivema Kranjcema, denarja imata kot zagrebški židje, pa •azsipata." Da ne bo videti, kakor bi na-ia prijatelja ne znala ceniti glasbe, sta se udeležila zvečer* koncerta pri pregrnjenih mi-:ah, kjer je dobil Joža nek-ianje znance. O Joža, O Tole, kako se kaj imaš? Bilo je /eaelo svidenje. In vina je teklo na obilo. Plačala pa sta /se naša popotnika. Kako so ie ločili, tega nista prav vo«;e-ia, čutila pa sta, da no gre pot .navzdol ž belokranjske gore, ampak da sta nekje v velikem mestu na gladkih tleh. Tako naložena sta se prigugala. klo-)uk na hero, v hotel ln ac po običajnih opravkih zabušila v postelje. Joža je že dreto vlekel, ko je Janezov duh. od narave nemiren, še plaval po bajnih poljanah in v političnih problemih. Kar naenkrat pa vstane in nažge svečo. Njen tare k ošvrkne tudi spečega Jožo, ki da glasno duška svoji nevolji. "Vantipilatež, kaj pa še kolovratiš okoli!" "Ja veš, preklet, moram pogledati pod posteljami in v omarah, ali se ni kak tat skril, ki bi nam*, pobral denar in vso n iLvpljeno ropotijo, naju pa sap.-a n n-sko ostrašil." "A. beži, beži." Toda Janez je kljub temu o-pravil svoje . . . Ure so potekale, on pa j« še vedno bedei. (Dalje sledi) ZASTAVE, BANDERA, REGA LIJE in zlate znake sa društva ter člane K. S. K. J. izdeluje EMIL BACHMAN 2107 S. Hamlin Are. Chicago,IIL Ke S* K* 1® ■•----b ..1 ir Jednota! —^- Ustanovljena v Jolietu, IIL, dne 2. aprila 1804. Inkorporirana r Jolietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1886. GLAVNI URAD; 1004 N. CBICAGO ST„ JOLIET, ILL. ' SOLVENTNOST K. S. K. J. ZNAŠA 109.36% Od uatanovitve do 1. decembra 1923 znaša skupna izplačana podpira $2,280,995.00. GLAVNI URADNIKI: Glavni predaednik: Anton Grdina, 1053 East 62nd St., Cleveland, Ohio. I. podpredsednik: Matt Jerman, 332 Michigati Ave., Pueblo, Colo. II. podpredsednik: Anton Skubic, P. O. Aurora, Minn. III. podpredsed.: Mrs. Mary Prisland, 723 Ga. Ave., Sheboygan, Wis. Glavni tajnik: JosifcZalar, 1004 N. Chicago St., Joli«t,'Ill. Pomožni tajnik: SteH G. Vertin, 1004 N. Chicago St., Joliet, IIL Blagajnik: John Grahek, 1012 N. Broadway, Joliet, Tli. Duhovni vodja: Rev. Luka Gladek, 395 So. Second St., Steelton, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Jos. V. Grahek, *R. 303 Amcr. State Bank Bldg. 600 Graat St. at Sizth Ave., Pittsburgh, Pa. * * NADZORNI ODBOR: Frank Opeka, 2&— lOth St., North Chicago, 111. John Jerich, 1849 W. 22nd St., Chicago, IU. John Germ, 817 East "C* St., Pueblo, Colo. John Zulieh, 6426 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Martin Shukle, 811 Ave "A", Eveleth, Mlop. POROTNI ODBOR: John R. Sterbentz, 174 Woodland Ave., Laurium, Mich. * Martip Kremesec, 2004 Coulter St., Chicago, 111. Frank Trempusb, 42—48th St., Pittsburg h, Ps. PRAVNI ODBOR: John Dechman, Box 529 Forest City, Pa. John Murn, 42 Halleck Avi., Brooklyn, N. Y. John Butkovich, 1201 So. S. Fe Ave., Pueblo, Colo. UREDNIK "GLASILA K. S. K. JEDNOTE": Ivan Zupan, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, O. Telefofa; Randolph 7501. Vsa pisma in denarne zadeve, tikajoče glavnega tajnika JOSIP ZALAR, 1004 N. društvene vesti, razna naznanita, oglase ia naročnino pa na S. K. JEDNOTE, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio. se Jednote naj se pošiljajo na Chicago St., Joliet, III., dopise, ia "GLASILO", K. IZ UBADA GLAVNEGA TAJNIKA K. S. K. JEDNOTE. SPREMEMBE ZA MESEC DECEMBER, 1923. Pristopili: K dr. sv. Jožefa, št. 2 v Joliet, 111., 11004 Zaletel Angela, roj. 1907, R. 16, $1000; 11005 Zivetz Elizabeta, roj. 1907, R. 16. $1000! 11006 Stober Rozalija, roj. 1885, R. 38, $1000; 24984 Videtič Martin, roj. 1907, R, 16, $1000^24985 Stober Jožef, roj. 1880, R. 44, $1000. Spr. 3. dec. Dr. šteje 461 čl. K dr. sv. Družina, št. 5 v La Salle, 111., 24986 Bratkovič Jožef, roj. 1907, R. 16, $500. Spr.j 2. dec. Dr. šteje 140 čl. K dr. sv. Jožefa, št. 7 v Pueblo, Colo., 11007 Brodarič Marija, roj 1905, R. 18, -1000. Spr. 16. dec: Dr. šteje 501 čl. K dr. sv. Jožefa, št. 12 v Forest City> Pa., 24987 Grum Bogomir, roj 1907, R. 16, $1000. Spr. 9. dec. Dr. šteje 238 čl. K dr. sv. Roka, št. 15 v Pittsburgh, Pa., 24988 Simčič Wflliam, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 19. dec. Dr. šteje 145 čl. Kr dr. sv. Janeza Krstnika, št. 20 v Ironwood, Mičh., 24989 Ritmanič William J., roj. 1907, R. 16, $1000 ; 24990 Jurkovič Ivan, roj. 1886, R. 38, $500. Spr. 3. dec. Dr. šteje 92 čl. K dr. sv. Barbare, št. 23 v Bridgeport, Ohio, Ž4991 Hoge Edward, roj. 1906, R. 18, $1000. Spr. 9. dec. Dr. šteje 54 čl. K dr. sv. Frančiška Sal., št. 29 v Joliet, IU., 11008 Petan Marija A., roj. 1907, R. 16, $1000; 11009 Sile Angela, roj. 1893, R. 30, $1000? 2^992 fcorvatin Andrej, roj. 1899, R. 25, $1000. Spr. 4. dec. t)r. šteje 453 čl. K dr. sv. Barbare, št. 40 v Hibbing, Minn., 11010 Geršič Ana H., roj. 1907, R. 16, $500; 25993 Tratar Alojzij, roj. 1892, R. 32, $1000; 24994 Čop Jožef, roj. 1888, R. 36,^1000! Spr. 12. dec. Dr. šteje 105 čl. K dr. sv. Jožefa, št. 41 v Pittsburgh, Pa., 11011 Piki Franca, roj. 1907, R. 16, $1000; 11012 Hlad Antonija, roj. 1881, R. 43, $1000; 24995 Ferenčak Franc, roj. 1906, R. 18, $1000; 24996 Jankel Josip, roj. 1882, R. 42, $1000. Spr. 12. dec. Dr. šteje 105 čl. K dr. sv. Alojzija, št. 42 v Steelton, Pa., 11013 Skrtič Frances, roj. 1907, #R. 16, $1000. Spr. 16. dec. Dr. šteje 246 čl. K dr. Vit. sv. Florijana, št. 44 v So. Chicago, 111., 11014 Klun Marija, roj. 1889, R. 35, $1000; 24997 Gorenc Frahc, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 2. dec. Dr. šteje 192 čl. • K dr. sv. Jožefa, št. 53 v Waukegan, 111., 24998 Ottowitz Franc, roj. 1872, R. 51, $250. Spr. 9. dec. Dr. šteje 202 čl. K dr. sv. Srca Jezusovega, št. 54 v Chisholm, Minn., 24999 Rose Ivan, roj. 1907, R. 16,1 $1000. Spr. 26. dec. Dr. šteje 59 čl. K dr. sv. Jožefa, št. 56 v Leadville, Colo., 25000 Skala Franc, roj. 1907, R. 16, $500. Spr. 14. dec. Dr. šteje 157 čl. K dr, sv. Cirila in Metoda, št. 59 v Eveleth, Minn., 25001 Intihar Franc, roj. 1907, R. 16, $1000; 25002' Korča Ivan, roj. 1895, R. 28, $1000, Spr. 17. dec. Dr. šteje 216 čl. K dr. sv. Janeza Krstnika, št 60 v Wenona, 111., 11015 Besowshek Elizabeta, roj. 1907, R. 16, $500; 11016 Kiren Neža, roj. 1887, R. 37, $1000. Spr. 10. dec. pr. šteje 46 čl. K dr. sv. Lovrenca, št. 63 «} Cleveland, Ohio, 11017 Gni-dovec Pavlina, roj. 1907, R. 16, 1000; 25003 Janežič Ivan, roj. 1907, R. 16, $1000 ; 25004 Japel Jakob, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 12. dec. Dr. šteje 239 čl. K dr. sv. Jurija, št. 64 v Etna, Pa., 25005 Sudac Franc, roj. 1907, R. 16, $1000; 25006 Trgovčič Matija, roj. 1907, R. 17, $500; 25007 Smolkovič Ivan, roj. 1898, R. 26, $1000. Spr. 23. dec. Dr. šteje 98 čl. K dr. Vit. sv. Martina, št. 75 v La Salle, 111., 25008 Jerman Jožef, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 26. dec. Dr. šteje 37 čl. K dr. Marije Pomagaj, št. 78 v Chicago, 111., 11018 Gott-lieb Emma, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 16. dec. Dr. šteje 218 čl. K dr. Marije čistega Spočetja, št. 85 v Lorain, Ohio, 11019 Virant Cecilija, roj. 1907, R. 16, $1000. Spr. 9. dec. Dr. šteje 62 čl. K dr. sv. Antona Pad., št 87 v Joliet, 111., 25009 Romuta Franc, roj. 1907, R. 16, $1000 ; 25010 Omaha Bernard, roj. 1883, R. 40, $500. Spr. 11. dec.- Dr. šteje 115 čl. K MMMbi» •in ia OMi j„rfci)i b> hnaito* b važna«* p*. MHMMhHM- 1922. Žrtve svetovne vojne. Mednarodni delovni urad je izdelal statistiko, oziroma referat za svoje lansko zaseda- Edini poU^o-^lovcnski fotograf««!. ^ . ..» v ,. atelje v Jolietu, UL nje v Ženevi, tico.ce sc mvali- . Jos. siTKOSKl, lastnik dov, iz katerega posnemamo 635 E. Jeffereoh St. Joliet, JD1 je ministri so osli?' " Tivoli Studio sledeče število vojnih pohabljencev v vseh državah : Nemčija 1,537,000, Finska 10,000, Francija 1,500,000 49. ČLANEK. KOLIKO ALI KRČI. Preveč mater smatra koliko za 'potrebno zlo". Kolika ni nikakor normalno stanje ter je pogosto predhodnik bolj resne bolezni. Kolika jc lahko posledica številnih vzrokov. Lahko je posledica tega, če sc pusti telo otroka prehitro ohladiti, nerednost v prehrani, tako glede časa kot množine živil, je tudi lahko vzrok. Primerna hrana jc zelo važna v slučaju, da trpi otrok vsled napadov ko- TELEFON 5617 Nfjbolj modemi "studio" v mestu. Slike jemljemo vsak Cas čez dan in Neprimerna" hrana"povzroči' zelo tudi fvečer. lahko neprebavo, ki se nato izpremeni Kanada 45,000, Združene dr-'ske s,ike» poročne itd. Povečujemo razne slike vseh. kombinacij. V zalo žave Severne Amerike 157,000, Velika Britanija 117,000, Avstralija 75,000, Italija 800,000, Poljska 320,000, Romunija 800,000, Jugoslavija 164,000, Rusija 775,000, češkoslovaška 236,000, Nova Zelandija 20,-000, vsega skupaj 7,124,000. Izdelujemo posamezne sljke družin- v koliko. Če trpi vaše dete na koliki, pazite gi imamo tudi lepe okvirje. "zahvala/ Mr. Alois Skulj, Brooklyn, N. Y. Cenjeni :- nato, da ne bo trebušni pah ter ostala obleka pretesna. Držite noge in roke gerke. Pogosto bo prinesel utehe poži-rek gorke vode ali pa steklenica z Korko vodo, položena na trebuh. Ce «e ta sredstva ne obnesejo, vprašajte za svet svojega zdravnika. Nikdar se ne poslužite zdravil, razven ii»a nasvet zdravnika. Prav posebno skrbite, da bodo vse Vam Knororam da sem har- *es«vk« in steklenice čiste, da vam sporočam, aa sem nar-lt č nrenreii dodatno n™ se aa ^■I^^^^H^^^^^Hta način prepreči dodatno nevarnost Manjkajo pa še podatki iz Tur- moniko sprejel in se mi jako vnetja želodca *n droba. čije, Bolgarije, baltiških držav, dopade, ima lep glas, sem ze- JfjJ JiffS." Portugala, Mažarske in Japon- lo zadovoljen, pa tudi drugim poinoma varno in prosto vseh ikodiji- ske Lahko se reče, daje vseh j se dopade, tako da se Vam ne Eg^ Br.nd^ invalidov iz svetovne vojne 10 morem dovolj zahvaliti. milijonov. Boj proti golši. Na nemškem štajerskem je Cenjeni: golša (krof) zelo razširjena, prava ljudska bolezen Najbolj zadovoljive uspehe pri po-Frank Paulin, Chicago, 111. s slabo prehranjenimi otroci se je v zadnjem času doseglo potom uporabe Eagle Mleka, šolski otroci, trpeči na slabi prebrani, so postali takt j boljši, ko se je dodalo Eagle 2e leto dni je poteklo, kar Mleko v njih dijeto. Nekateri so pri- ■HMaiBi ^H^aiiiMiM štajer- sem dobil od Vas harmoniko » tež* f *kr" }»k° J • • • , .kot drugsče normalno. Ce le količka* ska deželna vlada je sedaj po- in resnici na ljubo moram pri-}domnevate, da ni vaše dete na višku. skrbela, da se bo zdravila in poznati, da je res dobra in je P"'n'te dodajati Eagle Mleko k njego- preprečcvala golša na naj en o- sedaj še veliko boljša kot pa Sj^Hr^SuSiS?o«5?w stavnejši način. Zdravniška je bila nova, tudi veliko dru- morali dobivati po enkrat na dan Eagle veda je dokazala, da je za gih rojakov jo je pohvalilo. * zdravljenje golše najučinkovi- Tu sta dva drdga rojaka, ki om, grozdnim sokom, sadnimi soki ali Vendar to | želita naročiti harmoniko od Vas, pošljite mi cenik. George Rejc, Pierce, W. Va. tejše sredstvo jod. zdravilo v večij množini neka pa z jajcem. S pridom se ga tudi lahk' rabi v gotovih kuhanih jedeh. terim škoduje, švicarski zdrav- Čitajte te članke skrbno vsak teden ;ter jih imejte za bodočo uporabo. VESTI IZ JUGOSLAVIJE stvo, dasi ima še starejšega brata. Ko pa je fant začel intimno razmerje s svojo ljubimko, se je zameril očetu in je ta odstopil od svoje namere. To je povzročilo med njima nesoglasje. In to nesoglasje ga je tudi v prvi vrsti osumilo po odkritem zločinu kot storilca. Včeraj se je vršila obduka-cija pokojnika. Navzoči so bili preiskovalni sodnik dr. Me-rala z zapisnikarjem, za policijo višji okrajni nadzornik Ha-be in Podreberšek in kot sodna zdravnika dr. Travner in dr. Novak. Pri obdukaciji so ugotovili 3 velike rane na glavi, ki so bile tako globoke, da so segale globoko v možgane. na SIN UBIL OČETA? ;mrtni užitek. Megla je bil Krvavd rodbinska tragedije na spočetka miren in priden de- Viču pri Ljubljani. Hčerka na- lavec, pozneje pa se je vedno Žla očeta ubitega. bolj vdajal pijančevanju. V Dne 13. decembra je ra;:bu pijanosti je divjal in bil nasi- ril Vič jujjfozapadni del !en, da so se ga vsi bali. Ob Ljubljane zločin, ki je bil zju- ieki taki priliki je izjavil, "da traj razkrit. Posestnik in vpo- bo že tasta v stran spravil" in kojen železničar na Viču, Ivan >ja je dne 15. avgusta v resni-Jerina, je bil ydšel v sredo zve- ubil. Plevnik je imel zlom- čer z doma; neki dečko mu je Ijenih na obeh straneh trinajst bli prinesel pismo, ki je Jerino reber. Porotniki sovprašanje oVbo^TraToTma" možTudl brazu in sicer pod levim očesom. Lobanja je razbita in razcepljena na 15 kosov in so možg^ii po vsej plpskvi debelo s krvjo podpluti. Baze. loba-. .. .nje je od senca do senca raz-počen*. krvotok v notranjosti Tudi nosna kost jo moškega, ki je ležal ob potu tajanja enega so na rasti e vse ^ZTITJ™^' Jt* T' na hrbtu. V grozni slutnji je reke in potoki, ki so poplavili š^dbe značijo da so bih Jar- pristopila bližje in res-bil je večji del Slovenije, na Srvat-;"J ■ i" njen oče mrtev. Ležal je v 3kem zlasti Zagreb in okolico, ^"TŽJS P £ mlaki krvi. Na hčerkine klico a v Italiji provinco Beriramo P , T J' .xP.reiskovaIni so prihiteli še drugi ljudje iz Pri nas v VlZZso nastope I ^^^^^ hiše pozvalo, naj se nemudoma na uboj soglasno potrdili, na-zglasi na policiji. Jerina je kar je bil Megla obsojen na tri pismu verjel in res šel od do- leta težke ječe. ma. Vrnil se ni več. j Ogromne povodnji v Slove- Domači so bili vsi v skrbeh niji, Hrvatski in Italiji. V noža očeta, a po n oči si niso vedli či cd 28. na 29. novembra so več pomagati. Ko pa je šla nastopile velike hčerka zjutraj z doma, je za- Sloveniji, Hrvatski in Italiji. i bi, ., gledala par korakov od hišo Radi dolgotrajnega deževja in "!!. "Tu"05 m^kpcro L-; in i r i r»K !____1 popolnoma razbita. zemstvo in tam prodali. Država ima škode okoli 400 milijonov dinarjev. Tako poroča zagrebški "Morgen." Kupčija x generalnimi pa-•oši. V Dalmaciji so prišli na sled sleparski družbi, ki je kup-čevala z "generalnimi pasoši." Družba je imela svojo javno pisarno v Gružu pod naslovom "Rad," komisionalni in odprav-niški posli. Podružnice je fmela v Splitu, Sučurcu in Za-dru. Sleparji so kmetom prodajali ponarejene potne listine —generalne pasoše po 20 do 30 tisoč dinarjev. Odpravljali so ljudi preko Zadra v Italijo, odkoder so jih seveda oblasti pošiljale nazaj, člane družbe, ki jo je vodil neki Miloš Mate, so zaprli. Štiri leta v ruskem ujetništvu. PiŠe Josip Grdina, West Park, „ Ohio. (Nadaljevanje) Govor bol jseviškega poveljni- podminali most, ali g^ druga- j Mislili smo tudi, da bomo mor-če poškodovali. Pri tej vožnji da zopet naleteli na kako loko-smo bili mi potniki v strahu, i motivo, da nas zastonj potegne da gremo morda pit vodo v za kak kilometer naprej, ka-široki Dnjepr? Z zanimanjem kor se je že parkrat zgodilo, sem gledal iz vlaka na tem mo- Mesta Jekaterinoslava si ni-stu na zgodovinsko rusko reko sem dosti utegnil ogledati; je Dnjepr, katero prvotna zgodo- pa lepo in zelo obširno; sezi-. vina Rusije tolikrat omenja J dano je bilo za časa ruske ce- ' JJ* vojaškem vlaku. Na p0 tej reki so se Rusi vozili iz sarice Katarine II, (Jekatari-reki Dnjepr. V Jekaterino-1 Kijeva, ki je bil od L 882 do ne), od tod tudi izvira ime mesta. • Za vstanovitev tega mesta slavu. Kuhinja^ftdečega križa. H69 stolica Rusije. Po tej re-Zopet na potovanju. Učitev ki je peljal drugi rusk'* knez, KOROiKE NOVICE. Pomagati Fa se ni dalo poplave več. Nesrečni Jerina je bil že povodnji redka prikazen. Naj- """J *hkK° °^teŽl1" trd in mrzel, gotovo že več ur starejši ljudje ne pomnijo tako a mrtev; glavo je imel od zadaj katastrofalnih poplav. Ne^Z^ "f/0" vso razbito. N teri kraji so bili izoremenieni P JU J* nemo*oče Poročati o podrobnostih, ker bi bilo to v kvar preiskavi. Poročali pa Obvestili so policijsko straž- v ogromna jezera.. V okolici nico na Viču, ta pa seveda rav- Zagreba je več oseb, ki se hi-nateljstvo. Na kraj umora jc 3o mogle pravočasno rešiti, dospela komisija, obstoječa iz utonilo, škoda je povsod ogro-policijskega zdravnika dr. Av- mna. Mnogo mostov je odne-ramoviča in policijskih nadzor- šenih. Sava in Savinja sta na nikov Habeta in Podrebciška. več krajih odpl&vile zaloge Zdravnik je potrdil domnevo, losa. Naslednje dni je voda da jc nastopila smrt že pred vendar odtekla in je večja ne-večimi urami, morda že zvečer, varnost ponehala. Ce pa bo še Obenem je ugotovil, da gre deževalo, je velika nevarnost, brezdvomno za umor; umorje- da so poplave ponove. Kraji, nec je imel glavo trikrat prese- kjer je voda odtekla, nudijo kano z ostrim orožjem, bržčas žalostno sliko opustošenja, s sekiro ali motiko. Dva ministra v Sloveniji. Te Policijski organi so začeP dni sta potovala po Sloveniji nemudoma s poizvedbami. Za- j ministra Trifkovič in Vujičič, slišani so bili vsi domačini in Jaso uverita na licu mesta, kje sosedje. Poizvedbe so ro'dile ^c jc napravila po vodenj ško-strašao sumnjo, da jc očeta, j0. Na podlagi njunega poro-ubil njegov lastni sin, 22 letni :-ila bo odredila vlada nujno Ivan. Obremenilne okoliščine pomoč oškodovanemu prebi so tako naraščale, da je bil valstvu, ki ce nahaja radi po-okrog poldneva Ivan aretiran.' /odnji res v bedi. Vendar pa Ivanova krivda Novi Ljubljanski veliki župan, momentno še ni dokazana in ni Na predlog notranjega mi-izk!juecno,-da krene preiskava nistra jc ministrski svet na seji v kako drugo smer. To zlasti pritrdil, da se za velikega žu-zato, ker ni znan razlog, ki bi ni svetnik Teodor šporn. mogel fanta privesti- do straš- Kdor =na pa zna. G. Rade nega dejanja. Saj je bil ved- Pašič, sin mogočnega očeta, je no očetov ljubljenec. V zad- zelo dober trgovec. Od drža-njem času sta se pač večkrat ve je kupil ovce, ki jih je dala sporekla, ker jo imel Ivan na Nemčija kot vojno odškodnino, \ iču dekleta, ki ga oče ni ma- za 27 milijonov dinarjev, pro-ral. a ta spor cam ne bi mogel dal jih je pa v Italijo za 70 biti zr.u >s' no pojasnilo za zlo- milijonov. Ce kdo misli, da bi čin. Kak je umorjeni Jerina država lahko sama prodala držal n: vana, kaže tudi to, naravnost v Italijo *in 42 miljo-da je b'! odločen zapustiti hišo nov zaslužila, nc ve, Sa je v in posestvo 'njemu, čeprav je Belgradu od vekomaj tako bi-lmel se enega starejšega sina. 10 in tako,bo. Zato so naši li-Uverjcni eno, da sc bo vest- bcralci in samostojneži tako nosti in spretnosti preiskoval- navdušeni za Beograd, nih organov posrečilo razjas Cponeaih Kralju Petru Kranju. V Kranju se je »esta-, vil pripravljalni odbor, ki si je nadel patrijotično nalogo, da T> . . ... ....... „ v nameravanem parku presto- I oko nik je bil daleč po Oo- lonaslednika postavi tekoče'le-spoštovan. to cpomenik Kralju Osvobodi niti to miiierijozno zadevo. V Žirovnici je po dolgi mučni bolezni umrl g. Fran Ka-lan trgovcc in hišni posestnik. renjskem znan —N. v m. p.! Umrl je po daljšem boleha-nju g. Josip Košmelj, mesar in posestnik v Železnikih. Cenj. telju Petru Velikemu. Sporne nik se odkrije na izredno slavnosten način dne 3. avgusta, 1"92-1. To bo v Sloveniji prvi rodbini naše sožalje, a pokoj- spomenik Kralju Osvobodite-nemu večni mir in pokoj! lju. V Št. Jerneju na Dolenjskem Hrib se je zrušil Pri Pod-je umrla po dolgotrajni bole- brdu na Goriškem še je zrušilo zrn v 58. letu starosti ga. Josi- pobočje hriba in zasulo tam-pina Iludoklin, rojena Kessler, kaj se nahajajoče lesene bara-poscstnica in podobacjeva že- ke. Tudi mnogo kmetskih hiš na. Bila je velika dobrotnica je močno ogroženih radi veli-ubožcev. Zapušča pet otrok, kih skal in zemlje, ki je bila Vrli ženi blag spomin! nanešena v dolino. Uboj pred celjsko poroto. Umor na Viču. K tozadev-Pred ccljsko poroto se je zago- Inemu poročilo smo dobili še na-varjal te dni 31 letni Jožef'slednja pojasnila: Kot storil-Megla, oženjeni posestnik v ca co osumili in prijeli Jerino-Sopotah. Obdolženec se je vega 22 letnega sina priženil v pričetku leta 1919. slaščičarskega PWnT.SV27a ^ franCa Bledu- Ivan Jerina 8e je 8V°- daljši preiskavi so d~ognali, da Plevnika. Z ženo Rozahjo sta f ječasno s svojim očetom jako'so doslej "neznani" gospodje bila solastnika posestva, ženi- dobro razumel in je vse izgle- vse to ogromno blago enostavni starši pa so si izgovorili do- j dalo, da bo dobil po očetu pose- no odpeljali iz države v ino* bomo, ko bo preiskava končana, kar se bo v najkrajšem času izvršilo. Smrtna koaa. Posestnik Jožef Žibert iz Senuš je hotel dne 13. decembra v Krškem napojiti svoja vprežena konja v Savi. Komaj konja stopita v Savo, jima zmanjka tal in potig neta voz in voznika za sebo.i Ker je bila voda še vedno zelo visoka, je bila vsaka rešitev nemogoča. Vsi so izginili v valovih in utonili. Ponesrečeni posestnik je bil star 34 let in šele 2 leti poročen. Oviran pogreb. Na Ježici pri Ljubljnai se je v nedeljo 16. decembra popoldne vršil pogreb ge. Alojzije Ahlin, go-stilničarke "pri Jožetu" ob savskem mostu. Ko pride spre vod na pokopališče, izjavi mrliški ogleda, da se vsled prepovedi od strani orožništva pokop ne sme vršiti, ker je baje njen Soprog povzročil njeno smrt. Mnogoštevilni pogrebci so se morali z velikim začudenjem raziti in krsta se je odnesla v mrtvašnico. Zvečer je prišlo orožništvo, a ni moglo ničesar obtežilnega za soproga dognati, kakor da je vse govori* čenje, na katero se je opiral mrliški ogleda, brez vsake podlage. Ker se je pa mrliški ogleda še taisti večer pred osebami v gostilni izrazil, da so bili v tem slučaju orožniki od soproga podkupljeni, se bo moral zagovarjati pred sodiščem. Umrla se je v ponedeljek dostojno pokopala, a žalujočim je pa nepremišljeni nastop mrliškega ogleda povzročil neopravičeno sramoto. Promocija. 7. decembra je na graškem vseučilišču promo* viral g. Josip Lovšin iz Ribnice za doktorja vsega zdravilstva. Vrlemu našemu prijatelju, ki je daleč od domovine veliko preizkusil tekom svetovne vojne, ki je prekinila njegove študije, ob dosegi cilja iskreno častitamo. Velikanska tatvina državnega blaga. Povodom nameravane preosnove dosedanjega brodarskega sindikta v privatno akcijsko družbo, je prišla v Novi Sad posebna komisija, da ugotovi, koliko ladij se nahaja v Novem Sadu, ki bi bile last brodarskega sindikata. Pri tej preiskavi so pa ugotovili Knezoškof dr. Karlin v Mežiški dolini. Kot smo že poročali, je prešla vsled odredbe sv. sto-lice z dnem 1. decembra, 1923 mežiška dolina pod Ifivantin-sko škofijsko oblast. Na praznik zedinjenih treh narodov SHS je bila torej tudi meliška dolina po preteku 64 let zopet zedinjena z lavantinsko škofijo. Iz ozirov učinkovitejše uprave je novi nadpastir takoj ob nastopu vladikovanja mežiške doline v dve dekaniji, v že obstoječo dekanijo Dravograd, katero kot doslej tudi v bodoče upravlja preč. g. prošt Volbenk Serajnik ter v novo dekanijo Mežiška dolina v Gu-štanjah, kateri pripadajo vse župnije nekdanje pliberške dekanije. Dekanom dekanije Mežiška dolina je imenov&n duh. svetnik dr. Cukala, župnik guštanski. Dne 11. decembra pa se je pripeljal g. knezo škof v spremstvu g. stolnega kanonika JaneŽiča z večernim vlakom na Prevalje z name nom, da osebno spozna duhovščino podrejene mu mežiške doline. Kljub'temu, da je bil obisk knezoškofa vse zasebnega značaja, se je nabralo drugo jutro polno vernega ljudstva k sv. maši, katero je slu žil knezoškof ob pol osmih > okusno okrašeni preval jski župni cerkvi. Ganljivo je bilo gledati številne obhajance, ki so prihajali vrsta za vrsto dolgih 25 minut k obhajilni mizi, da prejmejo iz rok nadpastirja 4v. obhajilo. Po sv. maši je sprejemal g. knezoškof v žup nem dvorcu dušne pastirje, ki so prihiteli od blizu in daleč, da se poklonijo novemu knezo-škofu. O enajstih pa je povabil vse došle duhovnike k skupni konferenci, ter jih je s prisrčhim govorom pozdravil. Po skupnem obedu si je knezoškof gledal prostore, v katerih je provizorlčno nastanjena tiskarna in knjigoveznica Družbe sv. Mohorja. Mogočna tro-bojnica je pozdravljala raz ti skarno g. knezoškofa. Z večernim vlakom se je g. knezoškof odpeljal z obljubo: "No skorajšno svidenje v dneh ka-noničnega obiska!" od tovarišev. V resnici se mi je v srce smilil oni naš tovariš (Poljak), katerega so na postaji Igrena stavili pred vojno sodišče kot osumljenega, vohuna. Tako naglo biti obsojen na smrt, in to celo v tujini—to je v resnici žalostno! Po tej tragični obravnavi so ubogega Poljaka zaprli in za-stražili, da jim ne uide. Kmalu zatem je prišel oni kruti boljševiški vojaški poveljnik RH pred nas, ter je nam naredil mo8t' J0 je zopet Pridel hitreJ'e precej dolg govor radi potnih ubirati naprej' Prišli 8mo na listov. Omenil je: "Tovarši P°8taj° Niže Dneprovsk, kjei vi se sedaj vračate domov; pa- ie vIak le mal° posta1' zatem zite na potne liste, da ga kdo '3mo pa dospeli na kolodvor v ne izgubi; pazite nanj bolj kot znameniti Oleg (879-912) svo-I jo vojsko na dveh tisoč ladjah, ter ž njimi sestrašil bizantske-ga cesarja, oblegal Carigrad, in dobil zato lep plen. Po tej reki je bil živahen promet med Kijevom in Carigradom. V tej reki se je gor v Kijevem izvršil krst Rusije; do bregov te reke je celo prišel sv. Andrej na svojem apostolskem potovanju, vsled tega je ta reka tako zgodovinska. Ko je vlak prevozil čez PRIMORSKE NOVICE. neprijetno dejstvo, da je 11 Ivana, j tovornih parnikov in 66 vlačil-pomočnika na cev neznano kam izginilo. Po Tržaški Ifcof dr. F*«ar nastopi svoje mesto T Italijanski listi poročajo, da italijanska vlada novoimenovanemu tržaškemu škofu dr. Pogarju v kratkem izda "exeqUatur" ter bo takoj mogel nastopiti svoje mesto. Snirtna kosa. Dne 9. decembra je Umrla v 2agi 53 letna gospodinja Marija 2agar. Pred dnevi ji je umrl sin Alojz na posledicah vojnega službovanja. V Gorici je umrla učiteljica Štefka Škert, ki je službovala v Istri. V Trstu je umrl kobariški nadgozdar Josip Cer-nigoj. Julijski prefekti v Rimu. Italijanska vlada je poklicala v Rim vse tri Julijske prefekte. Kaj se neki zopet kuha za Julijsko Krajino? na denar; pazite pa tudi, da so vaši potni listi pravilni, kajti od njih odvisi vaše življenje. Mi smo strogi v tem oziru, in to moramo tudi biti, ako hočemo izvesti zmago prolotarija ta; disciplina mora bitf; rad:' tega strogo ravanajmo pri pregledovanju potnih listiv. Smrtna kazen špijonom in izdajal cem! Vsled tega vas še enkrat opominjam, da pazite na svoje potne liste; ako sc morda komu pripeti, da ga izgubi, naj se takoj javi oblasti p pričami če mogoče, da dobi drug pOtm list in lahko nadaljuje svojo pot. Mi smo z vami. Ke branimo vam v domovino; radi vam pomagamo. Naša sovjetska vlada v Moskvi sama po maga . ujetnikom; daje jim obleko ter jih odpravlja domov; toda tukaj nimamo'niče sar s čimur bi vam pomagali; zatorej sprejmite naše dobre želje, do vas; v domovini agi-tirajte za proletarijat! Tako nam jc govoril oni poveljnik. Nič nc rečem; prev-daren mož je bil, a tudi surov; to šetti razvidel iz one obravna ve, ko je tako vpil nad onim nesrečnim Poljakom, da je vsega zmešal. Drugače pa je daleč nadkriljeval nekatere zabite komisarje z umom. Bil je pač sin morja, in je dobro razumel svoj poklic, le presu rov je bil. » Precej razburjeni smo oni večer zatem polegli po trdih tleh, toda spati nismo mogli; dogodek izrečene smrtne obsodbe nam ni šel iz spomina; ves čas sem premišljeval, kaj vse bo morda še treba prestati! predno prekoračim rusko mejo. Zatem me je počasi premagal zaspanec, da sem malo zaspal. Zjutraj smo bili že zgodaj na.nogah; vlak na pro gi pred postajo je bil namreč že pripravljen da odpelje vojake in civiliste v Jekaterino mestu Jekaterinoslav.—Hvaia Bogu! Zopet smo nekoliko bli-le našemu cilju—sem vzdih-lil, ko smo stopili iz vlaka v Jekaterinoslavu.—Kam pa se-iaj?—Najboljše je, da gremo car naprej, čim urneje, tem bolje; samo pozvedeti je treba kdaj odide vlak od tukaj oroti Kijevu. Da se o tem informiramo, se nas je podale oct mož v kolodvorsko pisarne vprašat uradnika, kdaj odide kak vlak in v kakšnem stanji je železnica v smeri proti Ki jevu. Toda kakor je bilo ve •inoma povsod po Rusiji vst larobe in zanemarjeno, take je bilo tudi v Jckaterinosla /u. Hodili ?mo sem in tja pc tolodvoru, poizvedovali, izpra Sevali po pisarnah,—a zvedel* )rav malo, in še tisto dvomi j i vo. Železniški uradniki ir uslužbenci, kolikor jih je š( bilo, da niso .ušli radi boja i? Jekaterinoslava, o tem nisc /edeli ničesar, kajti nedaleč od ■>ndi se še nahajajo čete Pet ljure, ki so se umaknile pred boljševiki, ki so zavzeli Jeka ierinoslav; torej je bila stvai zelo resna če Petij ura mord; vdari nazaj s svojimi četam čer boljjjevike v tem mestu na gloma napade, ter jih potisne v Dnjepr, kakor se je to pripe tilo četam Mahna v boju j Petij uro; tedaj jih je dosti \ reki Dnjepr utonilo. Bali snu se vsled tega vsi, ker to ni-bik nikalca šala. Lahko se pripe ti kaj takega, da sc vname boj In v tem slučaju tudi nas lahkt zadene kaka nesreča; krogli ne izbira in med vojaštvom vla da sama nezaupnost, da te brž za špijona osumijo. Kako je z železnico proti Kijevu, tudi nismo mogli zvedeti natančnega; v dobrem stanju gotovo ni, saj je bilo še na je-katorinoslavskem kolodvoru vse narobe, kjer so stali razbiti vagoni in lokomotive. Ko smo hodili po kolodvoru, slav; na ta vlak smo šli tudi smo med tem zvedeli, da se nami, ker nam je bilo dovoljeno haJa v mestu javna kuhinja ih boljševiki nam niso delali Rdečega križa, kjer se zastonj pri tem več nikakih ovir. V deb hrano vsem vojnim ujetni-vagonih smo bili pomešani z kom svetovne vojne, nahajajo-ruskimi vojaki in civilisti; med $ 36 na potovanju v domovino, temi je bilo navadnih ruskih 0 tem smo obvestili naše to-vojakov pešcev kot pa "ma- v«rše, ki so bili takoj priprav-trosov", ali mornarjev. ljeni iti v ono kuhinju. Dve Vlak, ki je bil opremljen s zastopnici Rdečega, križa sta tovornimi vozovi je kmalu nfls peljali tjakaj na oVrcpči-odrinil iz Igrene proti Jekate- lo; dobili smo juho s krompir-rinoslavu; še precej naglo jo jem in suhih črnih skorij. V je pihal, dokler ni dospel do oni kuhinji je bilo tudi dosti velikanskega " mostu, ki vodi Rusov, vračajočih so iz Nemči-čez veliko reko Dnjepr. Tu je je in Avstrije, nekaj Avstrij-začel pa prav počasi in previ- cev in pa beguncev iz Galicije; j dno voziti po dolgem železnem doeti ljudi, a sami reveži, mostu, nad katerem je široka Ko smo použili naše kosilce, cesta, spodaj pod cesto pa že- smo se naglo podali nazaj na leznica, torej vse ob enem. V | kolodvor, da od tam nadaljuje- se je zelo zanimal knez Pot-jumkin (1787), ljubimec cesarice Katarine, ki je imel pri tej premeteni in slaboglasni vladarici največ kaupanja, da mu je poverila velika dela v državi. V tem mestu je cesarici Jekaterini postavljen velik spomenik, kakor tudi Potjumkinu, ustanovitelju mesta, ki priča o nekdanji slavi. Prišedši na kolodvor smo zopet pričeli izpraŠevati glede Ddhoda vlaka proti Kijevu; dobili smo odgovor, da najbrž nobeden ne bo vozil. Dobro, čakali pa tudi ne bomo tukaj, ;tvar se nam zdela prenevarna; kar peš pojdemo naprej; ?lavno je, da prekoračimo še fronto Petij ure, potem bomo norda potovali brez ovir, a ?daj je stvar nevarna, ker se lahajamo med dvema ognjena; morda Petljura udari nazaj. ' Takoj zatem cmo se podali z Jekaterinoslavskega kolodvo-ivora peš po železniškem tiru. Ko smo hodili okrog četrt ure, irivozi za nami vlak, ki je pe-lal smeti in razno staro šaro .'on iz mesta. Ker vlak ni vozil ireveČ hitro, so pričeli naši \vstrijci takoj skakati na va-Tone med staro šaro; branil im seveda ni nihče. In tako jo skoro vsi, razen par neokret-lih, splezali na vozeči vlak; >ri tem seveda tudi jaz nisem lržal križem rok. Z Mariborčanom sva nesla na palici nje-■ov kovček; ko privozi mimo /lak, me je zelo mikalo, da bi .plezal na vlak, toda nerad jetn mu t» jjazodel, še bolj ne-ad pa svojega rojaka na poto-/anju pustil samega. Ostati '.adaj mi pa zopet ni bilo všeč. Mislil sem si: Bolj hitro ko jrem naprej, boljše je; prej se izognem raznim nevarnostim n zaprekam. Končno sem se >dločil, da splezam na vlak, iotem pa če mogoče pomagam memu rojaku ter potegnem ljegov kovček, da se bova skupaj vozila in potovala v staro domovino. (Dalje sledi) -o- > Ne govori o veri. Za to je predobra? ♦ . Z eno samo besedo utegnemo moriti. Soverova zdravila \ zdravje v dtuii Hripavost in kalelj sta zalo n. ma. Da preprečit« vzemite Severa'« Cough Babam, ki prinaša zaželjeno io hitro pomot, imajte £a pri roki v hit za zimska mesece. , Cena SS in 60 centov. Vprašajte po lekarnah. Severov Almanah n late 1M4 je natisnjen. Dob* se po vseh lekarnah zastonj, ali pišite i w r. SEVIRA C CEDAR RA P11» S, t« resnici, takih mostov sem še malo videl; gotovo je moral stati tudi dosti denarja. mo potovanje po železnici; ako ne bo peljal noben vlak, gremo pa peš po železniškem tiru, to Vlak je vozil po mostu prav se nam je zdelo najbolj pri-počasi radi tega, ker so se bali, k]adno za potovanje, ker so da so mogoče Petljurovci kje | nam bile razne ceste neznane PRISELJEVANJE IZ STAREGA KRAJA T AMERIKO je zopet odprto. ' Pičite meni da Van naredim pravilne in dohre prošnje Ce oseba n* pride povrnem denar. Ne odlašajte da ne bo *opet izčrpana. MATIJA SKENDER javni ____»Ameriko i« stari kraj 5227 Butler St Pittsburrfi, Pa. Za srečo! POVEST. J FK. MALOGR AJSKI. Starega pa jo grozno grizlo. Eno roko je imel daleč tja po mizi iztegnjeno, z drugo pa je podpiral glavo, A ne doeti tega, da ga je jezil sin, mu je še jedna onih suhih, sitnih muh neprenehoma sedala na obraz. Srdito je bil s pestjo sam sebe po licih, da bi jo pregnal. Komar se mu približa in ga nagovori: "Muhe so sitne, kaj ne, oče?" "Komarji pa še bolj!" se odreže stari. "He-he, kaj pravite! . . . Komarji so vendar Hfedolžne živalce 1" "Nedolžne, samo da kri pijejo!" "Ho-ho-ho! . . . Dobro, oče, dobro! ... Pa je vendar menda kje tudi še kak tak komar, da nc pije krvi? . . "Morda, toda tebe ne prištevam k tistim . . Komarju je šinila kri v njegova precej zabuhla lica. Dasi je imel debelo kožo, so ga vendar zadnje besede starega Pusta spravile nekoliko v zadrego. Komar je bil še mlad, pa je veljal vendar že splošno za oderuha. Da ni domačin v tem kraju, je razodevala že njegova govorica. Odkod je bil doma, ni vedel nobeden prav povedati. Vedelo se je le toliko, ds je prišel sem iz LjubijaBe, kjer je bil baje trgovski pomočnik. Umrl je bil namreč tukaj trgovec z mešanim blagom, in vdova trgovčeva je iskala po časopisih človeka, ki bi hotel vstopiti v trgovino njenega rajnega moža ter jo voditi v njenem imenu. Na dotično ponudbo se je bil oglasil Komar. Dasi velik ln*ttolj-frettirtat, nego je pristajalo njegovi ir' i-dosti, je bil vendar zelo uren. # Sukal se je neprenehoma kakor vrtavka. Posebno gib6en pa mu je bil jezik. Znal je govoriti in se dobriksti, da je marsikoga premotil. Tudi vdova, ki mu je bila izročila trgovino, mu je preveč zaupala. Imela je dve odrastli hčeri, in Komar se je vedel proti njima tako, da se sicer ni moglo določiti, katero izmed njiju vzame, a vsakdo je bil vendar o tem prepričan, da bo jedna izmed njiju žena njegova. Najbolj prepričani pa sta bili o tem deklici sami in pa njuna mati. Vse to je bilo vzrok, da vdova Komarju ni gledala dosti na prste, temveč je pustila, da j*, delal, kakor se mu je ljubilo. Nasledek tega pa je bil, da v dobrih petih letih ona in njeni hčeri niso imele nič več premoženja, in da je ostalo /se v Komarjevih rokah. Začel je natq sam svojo trgovino, a o-nim, katere je imel zahvaliti za siroj imetek, je obrnil hrbet. Vsem ljudem je bilo znano, da si je Komar na nedopusten način prilastil tuje premoženje, a vendar se ga niso izogibali. Nasprotno! Kupovali so pri njem ter ga podpirali, akorav-no je zdaj ta, zdaj oni občutil, kaj Komar zna. Takih je bilo malo, ki bi mu bili povedali resnico tako v#obraz, kakor mu jo je stari Pust In bai ker Komar takih stvarij ni bil navajen, so mu bile gori navedene besede starega moža prisodile kri v obraz. Toda za dolgo ga to ni spravilo iz ravnotežja. Opomore si kmalu ter reče prisiljeno prijazno, pa vendar nekoliko zbadljivo: "He-he-he, oče Pust, danes ste pa več kakor pusti! ... Ste pa gotovo z levo vstali danes zjutraj! . . "Naj vstanem, s katero hočem; to tebi nič mari! Toda toliko ti rečem: mojega sina mi ne zapeljuj! In ti," nada- ljuje starec, proti svojemu sinu obrnjen, "gledi, da mi ne narediš kake neumnosti! Doma mi ostaneš, da veš, in nikamor mi ne greš! Si li čul?" "Oh, prav pravjte, stric!" se oglasi hkrati lepo, mlado, kakih osemnajst let staro dekletce. Bila je Lojzika, ki je bila v zadnjem hipu stopila v sobo ter ie čula besede, ki jih je govoril stari Pust proti Komarju in proti svojemu sinu. "Prav pravite!" ponovi še enkrat. "France naj ostane doma! Kaj ne, da boš ubogal očeta, France?" Pri zadnjih besedah je stopila k mladeniču ter ga prijele za roko.. Solze so se ji lesketale v očeh,-in tudi njemu se je storilo milo. Skoro gotovo bi si-bil France premislil in bi ne bil iel na pot, ko bi bil mogel njegov oče prikriti mržnjo do dekleta. Toda ni si mogel ksj da bi ne bil zarentačil: "Ti mi pojdi pa izpred očij, deklina!" S tem je bilo vse pokvarjeno. Sicer je Lojzika Franceta še naprej prosila, da naj ostane doma, in bolj po tihem ga je 3varila, da naj se izogne Komarja, toda Franceta so bile očetove trde besede preveč privzdignile. In da se je razvnel ie bolj, zato je skrbel Komar, ki se je rogal: Ho-he! ho-ho-ho! Ali ste diiali? Oče Pust, vi ste korenjak! Postaviti se pa znate! Kar je res, pa je res! Zdaj me pa nič ne boli, če ste name hudi! Saj ste na svojega sink in sneho še bolj! Ho-ho-ho, sne-ho! France, kar ubogaj očeta! Ta itak ne bo zapuščena! Saj veš, Jakob, „ta se že potegne aa njo, ho^iorbo." „ Izgovorila bi se bila nemara I tu še kaka ostra beseda, ko bi ne bila zahreščala med vrati velikanska harmonika ter se prikazala oseba, ki je obrnila i pozornost vseh nase. "Oj* Tonček Goričevski!" klicali so prišleci od vseh stra-nij naproti. "Prav je, da si prišel! Igral nam boš, pa zapel kakšno, da ne bomo žalostni!" Tonček pa se je počasi pomikal proti sredini sobe, ne ozrši ae ne na levo, ne na desno, a vedno igraje na harmoniko. Bil je precej visoke, tanke postave in črnih, sem ter tja že nekoliko osivelih las. Obraz mu je bil upadel in bled, in hrbet mu je bil v tilniku nekoliko upognjen. Gledal je malomarno in imel je trepalnice pomaknjene tako naprej sred oči, da je bilo videti, kakor bi ga v jednomer premagoval zaspanec. Na vse pozdrave ni dal ne enega odgovora, a pririv-si sc na sredo, je raztegnil mehove svoje harmonike, kolikor se je dalo, ob jednem pa tudi svoja, ne baš majhna in že precej škrbasta usta ter zaj>el s hripavim, zateglo-otožnim, jo-tkavim glasom: "O Ježeš, Marija—Francoz-i je gredo, Francozje gredo— j Franc.ozje gredo." Odpevši te dve vrstici, pa iz-premeni kar hipoma glas ter nadaljuje hitro in poskočno: "Naj gredo, naj gredo, saj se jih ne bojimo!" j < Zadnje besede je ponovil večkrat s primernim spremi j e-vanjem harmonike in navdušil syoje poslušalce tako, da je kmalu vse pelo z njim. Ko so se bili nakričali in je Tonček prejenjal nekoliko s svojo godbo, ga vpraia nekdo: "Tonček, greš mar tudi ti v Brazilijo, ali kaj?" "Tudi!" odgovori Tonček na kratko, poseže po poln kozarec vina ter ga izpije, ne da bi mu ga bil kdo ponudil, in ne da bi bi) vprašal čigav je. "I kje boš pa denar vzel?" pripomni drugi. "Saj mu ga ni treba!" se oglasi Komar. "Tudi kdor denarja nima, gre lahko v Brazilijo! Ton|ček, kar pojdi z nami! Na dveh, treh plesih boš igral tam, pa boš zaslužil pot, ho-ho-ho!" "Saj tudi grem," potrdi Tonček. "Hoj, ali slišite? TončekJ gre tudi z nami," se je razlegalo po izbi, in splošna veselost ie je lotila navzočih. "Juhe, to bo fino* ko bomo godbo imeli s seboj," se oglasi Dragarjev Janez, ki je bil tudi jeden tistih, ki so se odpravljali na daljno pot "Na barki bomo ves čas plešah in prišli bomo ravno napol prej v Ameriko, kakor če bi godbe ne imeli." 'Od Brazilije kako zapoj, Tonček, ^>d Brazilije," ga nagovarja Blaž. I Tonček pa si ne da reči dvakrat in zapoje: "Do zdaj smo bili pijanci, poslej bomo pa Braziljanci." | Ha, ha, ha, ha, ha, ha!" sc je razlegalo po sobi. '"Ta je pa dobra, Tonček!" Ali jaz mislim, kolikor te poznam, Tonček, da pijanci bomo vse jedno še, čeravno bomo Brazilijanci," pripomni zopet Blaž. ■ ■ J "če Bog da!" se odreže Tonček, in glasen smeh sledi njegovim besedam. Tako so še vpili in peli ter ae norčevali sem in tja, doklei ni prišla ura, ki je bila dolo čena za odhod. A tedaj je bilo treba na vozove, ki so že davno stali zunaj pred hišo. Komar in agent sta ljudi na-ganjala, da bi šli, in pričelo se je resno poslavljanje. • Marši katera solza se je zdaj utrnila. Pustov France stopi k očetu in mu poda desnico, rekoč: "Pa zdravi, oče!1' Stari se sklone po koncu in __ <4>ijž» .--v-Hiii ,f.T} reče s hripavim glasom: "Nikamor mi ne greš! Rekel sem ti že, da tu ostani !" "Oh, ubogaj vendar očeta!" mu prigovarja Lojzika, ki je stala poleg njega in skoro na glas ihtela. Zakaj ne?" odgovori France očetu. "Ostanem, če hočete, ali . . ." in pokazal je s pr stom na Lojziko. Stari pa se je nevoljn obrnil v stran. France je vedel, pri čem je in šel je ven, ne da bi silil v očeta, da naj mu poda desnico, katere mu m hotel dati prostovoljno. Lojzika pa je jokala, da ji je srce zastajalo v prsih, ko je France plezal na voz. "Bog te spremljaj!" mu je klicala, potem pa med ee huj šim jokom pristavila: "Zame je vse izgubljeno!" Neprijetne slutnje so ji polnile dušo. France pa jo začne tolažiti, rekoč: "Ne bodi ne taka! Nič se ne boj ! Jaz si prislužim kmalu toliko, kolikor nama treba, in vrnem se! Potem tudi oče ne bodo taki! Na denar so la-komni in drugega nimajo zoper tebe, nego da si revna, če izprevidijo, da imava sama kaj, dali nama bodo drage volje še svoie. še radi te bodo imeli, bos videla! Umiri se in zdrava ostani!" "Pa tudi ti," mu odgovori Lojzika ter mu poda še enkrat roko, dasi se je voz že dalje pomikal. "V Brazilijo, v Brazilijo!" se je razlegalo znova skoz vas, in brez števila rok je mahalo v slovo. Vmes pa so se razlegali hre-ščeči glasovi Tončkove hramo-nike, ki je sedel pa zadnjem koncu nekega voza nazaj obrnjen ter napol dremaje raztezal mehove DRUGO POGLAVJE. V gostilni "pri &rvatu" se je po tem, ko so bili Brazilijanci odili, še dolgo popivali Stari Pust je sedel še vedno pri svoji mizi, sam in zamiiljen. Njemu nasproti p« je bila miza gosto zasedena. O čem se je sukal govor priJ pivcih, ni težko uganiti. Mo žaki, ki so bili tu zbrani, so ugibati, kaj bo z onimi, ki so ie ravnokar poslovili od njih. "Rad bi vedel," izpregovori počasi postaren možiček, po-plaknivši si prej grlo z vinom, "kak kruh bo iz te moke." "Poseben ne, zato ker je Komar zraven," pripomni drugi. "E, nič se ne ve," ugovarja fretji. "Zgodi se lahko, da se jim posreči in obnese poskus! Želeti bi bilo, da bi sc jim. če prineso dosti denarja domu, bo precej tudi za nas druge nekoliko bolje." v -------- "O, jaz bi >im kaj.rprivoščil, ia bi dosti zaslužili!" se ogla-u oštir Majhen, ^i:jS stppM *em in tj$ okrog miz in pome-žikaval z očmi., , "Tisto pa rad verjamem," potrdil eden prejšnjih, "če bi prinesli oni deseti ,del tega iomu, kar mislijo, da bodo, pa »i se tukaj še vse yeč vina iz-očilo, nego se ga je danes." "Na to nisem mislil, prav gotovo, da ne," se opravičuje o-štir, toda prepričal pi nikogar, da je res, kar trdi., To je menda sam čutil, zato je še pristavil: "Da bi se le vsi žiyi in zdravi sopet vrnili!" "Tako vseh skupaj že ne bomo videli nikdar .več, kakor *mo jih ravnokar," se oglasi nožak oblastnega vedenja. "Težko, težko P;, jih pritrdi več ob jednem. t In tako so še dalje ugibali in modrovali. JVsalf se je, kake iznebil, samo jeden, ki je sedel nekoliko . dalje od mize. tako d^ se ni vedelo ri^v, pripada li k. druščini ne, pa je. vendar vselej pil, kadar je pri-krožil kozarec do ^jega, samo ta je bil, nekakp ptf^č. tako ia ga su^e sosed in ga vpraša: "Gril, k*j pa ti tako molčiš, kakor bi imel jez^k zavezan. Saj tvoja navada to ravno ni!" "I kaj pa čem?,7. odgovori ta ter skomizgne z ramami. "Rajši poslušam, pego da bi govoril!" , , Vzrok za to, da je Gril danes tako ponižno molčal, pa se je pojasnil takoj, ko so začeli delati pivci račun. Gril ga ni imel okroglega v žepu, in predla mu je kolikor toliko, kako se bo izvil iz zadrege, katere ie ni mogel izogniti, zato je bil tako tih. Kadar je imel kaj denarja, se ni držal tako kla-verno, ampak širokoustil se je in tolkel ob svoje močne in pete prsi, kakor bi mu ga ne bilo para. Pa morda bi tudi da nes ne bil tako potuhnjen, če bi ne bil on jedini; ki je pil zastonj, in bi ne bil prepričan, da jih ima petnajet zoper sebe. Kajti bil je silovit človek in jeden prvih pretepaeev daleč na okrog. Njegova železna pest mu je pomagala že stokrat iz zadrege, a danes mu nikakor ni. kazalo, poslužiti se je. ČLOVEK—VEZILEC ČASA. Po pravici se človek imenuje 'vezilec časa." V našem spominu združujemo naše prednike in naše potomstvo. Naše misli vključujejo tiste, ki so živeli pred nami in tiste, ki pridejo za nami. Pred tisoči, leti, si je človeštvo polagoma pridobilo znanje o zeliščih in njih zdravilni vrednosti in dolga vrsta rodov je cenila te tradicije, ki.so segale daleč nazaj ln sedaj naše stalno napredujoče znanstvo je izpopolnilo predpise raznih zdravil v taki meri, da bomo z njimi pustili na-iim potomcem neprecenljivo dedščnio. Trinerjevo zdravilno grenko vino je eno teh. K tej zanesljivi preparaciji se lahko vedno zatečete kedar katerikoli član vaše družine trpi vsled slabega teka, kislega želodca, plinov v črevih, slabi prebavi, zaprtju, glavobolov, nervoznosti in sličnih želodčnih * neredov. Vaš lekarna t ali trgovec z zdravili ga ima v zalogi in tam dobite tudi lahko Trinerjev Cough Sedative pro- ti kaši ju in prehladom in Trinerjev Liniment za revmatične bolečine, nevralgijo, bol v križu, otekline in pozebline. (Advertisement.) KJE JE Frank Konte, ki je pretečeno leto živel v St. Louis, Mo., Box 529. Preje je živel v državi Florida. Za njegov naslov bi rad zvedel njegov oče, Josip Konte, 500 Belleview Ave., Rockdale, P. O. Joliet, 111. V POJASNILO. j Nekatera društva mi pišejo za koledarje za v dvorane. Naznanjam, da so bili koledarji poslani na vse tajnike brezplačno za društvene zboroval-ne prostore. Krivda je bila moja, ker tedaj tega nisem tajnikom še posebej naročil. Vendar pa je bil moj namen, da so koledarji za društvene dvorane. A. Grdina. (Advertisement.) ^lllilllllllilitlllillilllllllllUlIlUlIlllllllll. Agitirajte za K. S. K. Jednoto! 'UUilHIllllillllllllllllllKIlllllllKiiiiiiliir Za vse bančne posle, kakor tudi za vse druge potrebe v zvezi s takimi posli je ' \ ' najbolje, da se obrnete 'na svoj domači zavod, kjer bodo y Vaši nalogi najvestnejše in najbolje izvršeni. Vaši prihranki so sigurni ln nosijo 4% obresti, ako jih naložite pri nas na "SPECIAL INTEREST ACCOUNT." Glede denarnih pošiljatev, potovanja v domovino, dopre-me oseb iz domovine, izstavljanja "affidavitov", pooblastila 1. t. d. posluži Vas tiaš zavod ceno, brzo in solidno. ; Frank Sakser State Bank 82 Cprtlandt St New York, N. Y. GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE. Al I aa.1 posebej zaslužiti? ženske lahko zaslužijo od $15j00 do 25.00 aa teden, ako v prostem času delajo razne predmete iz koral fkoravd) n. pr. ovratne priveske, denarnice, priveske k uram, pasove, brazlete itd. To se lahko dale z ntšo Simplex Beadwork Gutfit čutili se boste, ksko lepe stvari lahko doma izdelujete. Ti predmeti so krasna darila za vsako priliko: lahko se jih tudi povsod proda z lepim dobičkom. Naša Simplex priprava je povsem dovršena; vsebuje tkalen strojček z že začetim delom; šivanke, zaponke, in mnogo, razao-barvnih koravd, da se nat-ka lahko več predmetov. CENA SAMO $1.98 (Naprej pUUuo) Denar Vam radi povrnemo, če ne boste s tem blagom zadovoljni. Pošljite nam 20c. v znamkah, sli srebru z naročilom, ostanek boste pa plačali pri prejemu. Ako nam pošljete ves znesek skupaj z naročilom, vam dopošljemo zavitek posebnih šivank za to delo-zastonj. Pošljite naročilo danes. R0YAL BEAD CO. 1246 N. Lincoln St Dept 146 CHICAGO, ILLINOIS Ko so drugi računali, koliko pride,na vsakega posameznega, ter porivali vaafr gvoj delež na sredo mize, eni hitreje, drugi bolj premišljeno, se je Gril držal, kakor bi niti ne videl ne, kaj se godi okrog njega. Vsi so bili storili že svojo dolžnost ter odšteli svoje desetice, samo Gril se ni ganil. Položil je bil sklenjeni roki čez koleno leve noge, privzdignil je nekoliko od tal, in je smehljaje se zrl v sredo sobe. Neka dobrovo^nost se mu je videla na obrazu, ki je nasprotovala osornemu pogledu njegovega sivega očesa in je bila videti bai zaradi tega'prisiljena. "No kaj pa ti?" ga opozori eden izmed družb«, "ali bo že skoro kaj?" IMAM V ZALOGI ŽE NAD 12 LET PRAVE LUBASOVE HARMONIKE {ri in štiri-vrsfne, dva, tri in štirikrat, nemško in kranjsko uglašene kakor tudi kromatične in pa kovček«. Harmonike so najboljšega dela in opremljene s zaporo za zapreti. ALOJS SKULJ, 323 Epsilon I'l, Brooklyn, N. T. Establfshed 1657 m NASA BANKA VAM NUDI DVOJNO KORIST. Prvič: — Vsled vašega uspeha in blagostanja boste osebno zainteresirani. Ta banka se Vam bo izkazala za pravega prijatelja v sili init prijatelja v dejanju. Drugič: — Od naloženega denarja boste prejeli $3% narastlih obresti. Čemu torej ne otvorite hranilnega računa v naši banki? Mi radi sprejemamo bodi si že velike, ali — male vloge; vsem cenjenim strankam posvečamo največ pozornosti v našem poslovanju. Premoženj«? te banke znaša $12.000.000.00 ■ matš (L/A\MEi| Q HHMIif (Dalje sledi) fr5 Lično in poceni! Cenjena društva, trgovci in posamezniki, kadar potrebujete kakoršftekoli vrste tiskovine, obrnite se vselej na najve-jo slovansko unijsko tiskarno v .Ameriki "AMERIŠKA DOMOVINA" 6117 St Clair Ave. Cleveland. O. Pri nas ste sigurni, da dobite jako lične tiskovine, po nižjih cenah kot drugje ter točno postrežbo V naši tiskarni bo tiska "Glasilo K. S. K. Jednote". DOMAČA ZDRAVILA. V zalogi imam jedilne dišave, Knajpovo,. Ječmenovo ksvo in importirsna domača .zdravila, karera priporoča Mat. Knaip v knjigi DOMAČI ZDRAVNIK Pišite po brezplačni cenik, v katerem je nakratko popisana vsaka rastlina za kaj se rabi. Suho grozdje in drogi sadeži. Malo, črno grško grozdje, baksa 50 funtov .........................$6.50 Muškatel grozdje, baksa 50 funtov ..............................SS2S Črno grozdje, zelo debele jagode baksa 50 funtov ............$5.25 Fige v krancetnih, baksa 110 funtov ..............................311.- Brlnjeve jagode, vreča 130 funtov ...............................„...$6.50 Blago pošiljam poštnine prosto, samo pri suhih sadežih ni Ex-press vračunjen. MATH. PEZDIR Bo* 772. :: City Hali Sta. New York, N. Y. BOLGARSKI ZELIŠČNI ČAJ. (Prej Krvni čaj) Vzemite ga vročega predno greste v postelj. Prežene prehlad. Pozdravi ledvice. Prežene zaprtje. Bolgarski zeliščni čaj je delan s čistih zelišč. Sčisti kri in vam pomaga biti zdravim. Naprodaj v vseh lekarnah. ali pošljemo po pošti veliko škatljo za $1.25, tri za $3.15, šest za $5.25. Naslovite H. H. von Schlick, preds. Marvel Products Co., 63 Marvel Bldg. Pittsburgh, Pa. • svoji K svojimT Podpisani toplo priporočam , rojakom Slovencem in bratom Hrvatom v Pueblo, Colo. svojo trgovino z obleko za moške in otroke; v zalogi imam tudi veliko izbero čevljev s« ženske, sprejmem tudi nsunočila za nove moške obleke po meri. JOHN GERM, Slovenski trgovec. 817 East C. St Pueblo, Colo. JOS. KLEPEC Insjirance, Reki Estate, Losos. 215 N. Chicago St (Nad Woolworth 5 & lSc Prodajalno.; JOLIET, ILL. Urada Tel. 5768 Stan. tel. 4764-R. Zavaruje hiše in pohištvo proti požaru in nevihti. Prodaje hiše in lote. 1 "usnju j t denar in iadeluje notarska posle. Priporoča so rojakom v poaot T7«n ■ fi *v - '. c _ , , , , OTOK ZAKLADOV Angleško spisal R. L. Stevenson. Poslovenil J. M. (Nadaljevanje) "To prihaja od tega, ker ste bolj vsled njegove zgovornosti tako neznansko veliki norci." kakor všled prepričanosti, je odgovoril zdravnik, "in r.i- "Počasi, fant, počasi," je re-mate niti toliko pameti, da bi kel, "sicer pridejo nad nas, ka-razločili dober zrak o J strupe- kor bi mignil, samo če opazijo, nega in suho zemljo od s'abe- da hitiva." ga, s kugo nasičenega močvir- Zolo oprezno sva torej kora-ja. Meni se zdi prav verjetno kala preko peska, kjer naju je —to je seveda samo moje mne-1 čakal zdravnik na drugi strani, nje—da pojdetc vsi prej rak',m kakor hitro sva dospela tako žvižgat, predno preženete to blizu, da se je govorjenjje lah-rumeno mrzlico iz svojih teles, ko slišalo, se je Silver ustavil. V močvirju taboriti! Silver, "Zapomnite si tudi to, zelo se vam čudim. Vi ste ven- zdravnik," je rekel, "in fant dar nekoliko bolj pametni ka-^l vam bo povedal, kako sem mu kor drugi, vendar se mi zdi, da rešil življenje in izpostavil svo-nimate niti sledu pojma a je, bodite prepričani o tem. zdravtsvenih pravilih." Zdravnik, če vozi človeka tako "Nar korakov nazaj, dokler ni bil tako daleč, da ni mogel slišati, vsedel se na parobek ter začel žvižgati; semlntja se je zasukal na svojem sedežu, da je včasih lahko videl mene m "in ko boste zunaj, pripeljem i zdravnika, včasih pa svoje ne-fanta dol in mislim, da se lah- J«nane lopove, ko so hodih, ko pogovorite skoz ograjo. Z t™1"1-)1™ zalagajoč, med og-Bogom, gospod, in moj poklon n->em in hišo» iz katere 30 Pri" sodniku in kapitanu Smolettu." t nesli 8vinJ'ine in kruha in z*- Velikanska nezadovoljnost, iutrkovali. katero so zadrževali dosedaj "Toraj Jakec," je rekel samo Silverjevi ostri pogledi zdravnik žalostno, "tukaj si je izbruhnila kakor, hitro je zdravnik zapustil kočo. Sil-verja so očito dolžili, da igra dvojno igro—da skuša za svojo osebo doseči poseben mir— da žrtvuje koristi svojih sokrivcev in žrtev—z eno besedo, o-čitali so mu prav to, kar je v resnici delal. Toda on jim je bil vsem dvakrat koe in njegova zmaga v zadnji noči mu je dala veliko vpliva nad njimi. Imenoval jih je vse norce in tepce, dejal, da je potrebno, da govorim jaz z zdravnikom, mahal z zemljevidom pred njihovimi obrazi ter jih vprašal, ali hočejo v resnici prelomiti pogodbo prav tisti dan, ko so se namenili iti iskat zaklad. icdaj. Kakor si sejal, tako boš žel, fante. Bog ve, da mi srce ne da, da bi te grajal; toliko pa hočem reči, in naj bo prijazno ali neprijazno; ko je bil kapitan Smolett zdrav, si nisi upal pobegniti; ko pa je obolel !n tii mogel preprečiti, je bilo tvoje ravnanje naravnost strahopetno!" "Priznam, da sem začel jokati pri teh besedah. Zdravnik," sem rekel, "prizanesite mi; dovolj sem se že sam grajal. Moje življenje je na vsak način zapadlo in mrtev bi že bil, če se ne bi bil postavil Silver zame; in zdravnik, verujte mi, jaz znam umreti, in lahko rečem, tudi zaslužim—bojim se samo mučenja, če me bodo "Ne. grom in strela!" je za vpil,."mi moramo prelomiti po-' mučili—" godbo, kadar pride čas sa to; ''Jakec," mi je segel v do tedaj pa bom vodil tega do zdravnik in njegov gla« je zdravnika za nos in tudi/ če bi bil ves spremenjen, "Jakec, mogel z brandvjem mazati tega ne morem trpeti. Skoči njegove čevlje." : čes ograjo in zbeži." Nato jim je ukazal, da na- "Zdravnik," sem rekel, "dal rede ogenj, in odšel s svojimi sem svojo besodo." bergljami pod ramo is hiše, • "Vem, vem," je vskliknil. svojo roko pa je držal na mo- "Nič ne morem zato sedaj, Ja- ji rami; pustil jih je vse zmedene, tako da so obmolknili kec. Jas prevzamem vso odgovornost na avoje rame, vse dar, zdravnik, vi me niste pustili izgovoriti. Ako bi me začeli mučiti, bi mi utegnila uiti kaka besedica glede tega, kje se nahaja naša ladja; jaz sem namreč dobil ladjo v svojo last deloma po sreči deloma s svojim pogumom in drznostjo in se nahaja sedaj v severnem zalivu na južnem obrežju in ravno pod visoko vodo. Pri polovici odtoka mora biti že na suhem." "Ladja!" je vzkliknil zdravnik. V naglici sem mu popisal svoje zgodbe in molče meje po- "Neke vrste usoda je v tem," je opomnil, ko sem končal, slušal. "Pri vsakem koraku si ti, ki rešiš naše življenje; in ali misliš, da te bomo zapustili in izgubili? Slaba zahvala bi bila to, moj fante. Ti si odkril zaroto, našel Bena Gunna—najboljše, kar si kdaj in boš storil, tudi če dočakaš devetdeset let. Oj, pri Jupitru, in ker govorim ravno o Benu Gunnu, to ti je živa poosebljena nesreča. Silver!" jo zavpil, "Silver!— Dam vam nekoliko dobrega sveta," je nadaljeval, ko je prišel kuhar, "nikar preveč ne iščite onega zaklada." "No gospod, storim vse, kar je v moji moči, in tudi moram," je rekel Silver. "Jaz lahko rešim z vašim dovoljenjem svoje življenje in tega fanta edino 3 tem, da najdem zaklad, zanesite se na to." "No Eilver," je odgovoril zdravnik, "Če je temu tako, grem še korak dalje: pazite na vihar, kadar ga najdete." "Gospod," je dejal Silver, "naravnost rečeno, to je preveč in premalo. Kaj nameravate, zakaj ste zapustili kočo, zakaj ste mi dali ta zemljevid, ae vem, gotovo ne vem. In vendar sem storil vse po vaši besedi z zaprtimi očmi in brez besedice upanja! Toda ne! To je preveč, če mi nočete naravnost povedati, kaj mislite, le povejte vse." "Ne," je rekel zdravnik zamišljeno, 'nimam pravice, da bi povedal kaj več; ni moja skrivnost, vidite, Silver, kajti dam vam besedo, drugače bi vam povedal. Vendar pojdem tako daleč z vami, kolikor smem, in še korak dalje; kajti če se ae motim, me bo kapitan že itak poklical na odgovor! In pred vsem vam dam žarek u-panja: Silver, če prideva oba živa iz te volčje pasti, bom jtoril vse razum krive prisege, da vas rešim." Silverjev obraz je žarel od veselja. "Ne bi mogli reči kaj več, prepričan sem, gospod, tudi če bi bili moja mati." "Dobro, to je moje prvo privoljenje," je pristavil sdrav-nik. Moje drugo je nekoliko nasveta: imejte fanta blisu sebe, in če boste potrebovali pomoč, sakHČite. Jaz grem sedaj po pomoč za vas, ki vam bo pokazala, če sem govoril tja v en dan. Z Bogom, Jakec!" In dr. Livesey mi je podal svojo roko skozi ograjo, poki-mal Sil ver ju in odšel hitrih korakov v gozd. XXXI. POGLAVJE. Lov na aaklad. Flintov kažipot "Jakec," je rekel Silver, ko ava bila aama, "če sem jas tebi rešil iivljenje, si ga ti rešil meni, in tega ne bora posabil. Videl sem sdravnika, ko ti je dal znamenje, da bi pobegnil—po strani sem videl, da; in videl sem te reči: ne, tako jasno, kakor da bi bil slišal. To je prvi žarek upanj«, ki sem g« do- ženo, nesoljeno meso. Zakurili so tak ogenj, da bi lahko pekli na njem celega vola, in sedaj je postalo tako vroče, da so se mu mogli približevati samo od vetrne strani in š« celo tukaj ne brez previdnosti. Z isto razsipnostjo so, mislim, tudi kuhali trikrat več kakor smo mogli povžiti, in eden izmed njih je s praznim smehljajem vrgel v ogenj, kar je ostalo, in je ogenj pri tem nenavadnem gorivu zaplapolsl in prasketal. Nikdar v svojem življenju nisem videl ljudi tako Jbrez vse skrbi za prihodnji dan; iz roke v usta so edine besede, ki morejo nekoliko popisati njihovo ravnanje; in ko sem se spomnil, kako so trosili živež in so njihove straže po noči spale, sem spoznal, da so popolnoma nezmožni za nadaljevanje boja, četudi so bili sicer v boju zelo pogumni. Celo Silver, ki je s kapitanom Flintom na rami vneto jedel, ni imel besedice graje za njihovo breobzirnost. In to me je toliko bolj osupnilo, ker sem mislil, da se ni nikdar pokazal tako premetenega kakor ravno tedaj. "Da, tovariš," je rekel, "sreča za vas, dtt imate Barbeque, da misli s svojo glavo za vas. Izvedel sem, kar sem hotel. Gotovo je to, da imajo oni ladjo. Kje jo imajo*, ne. vem še, toda potem, ko najdemo zaklad, bomo poskočili naokoli ter jo poiskali. In petem, tovariš, oni, ki ima ladjo»r Je močnejši." Tako je govoril, usta pa je imel polna gsrke slanine; na ta način je vzbudil njihove nade in zuapanje in je v več kakor enem oziru popravil svoje. "Kar se tiče poroka," je nadaljeval, "sem zvedel z njegovo pomočjo, kar mi je bilo treba. Vzamemo ga seboj, ko poj-demo iskat zUklad, kajti držali ga bomo kakor zlato za slučaj, če se kajprigodi. Ko imamo enkrat zaklad in ladjo v svojih rokah in se vozimo po morju kakor veseli tovariši, potem pa bomo govorili z gospodom Hawkinsom ter mu dali njegov delež gotovo za vso njegovo prijaznost." Ni se bilo čuditi, da so bili možje sedaj .zadovoljni in do bre volje. Kar se mene tiče, sem bil strašno potrt, če bi se pokazalo, da je načrt, ki ga je sedaj razvil Silver, izvedljiv, bi se Silver, že dvakratni iz-dajavec, gotovo ne obotavljal, da ga izvrši. Se vedno je imel po eno nogo v vsakem taboru in nobenega dvoma ni bilo, da raje imel bogastvo in svobodo v družbi morskih roparjev, kakor pa samo rešitev pred vislicami, kar je bilo edino, česar se je nadejati na naši strani. In če bi se zgodilo, da bi bil pripravljen ostati svest dr. Li-evesey, kakšne nevarnosti so bile potem še pred nami 1 Kaj bi se zgodilo, če bi se uresničile sumnje njegovih privržencev in bi se morala on in jaz bojevati za svoje drago življenje— on, pohabljen človek, in jas, deček—proti petim močnim in čvrstim mornarjem! K temu dvojnemu strahu pride še skrivnost, ki je še vedno obdajala obnašanje mojih prijateljev, njihov nepojasnjen odhod s ostroga, njihova nerazumljiva izročitev zemljevida, ali kar je ie težje razumeti, zdravnikovo poslednje svarilo Silverju: "Pazite na vihar, kadar ga boste našli!" in radi mi boste verjeli, kako malo mi j« dišal zajutrek in kako nemirnega src« sem.iti s svojimi gospodarji iskat zaklad. Čuden prizor bi se nudil onemu, ki bi nas videl. Vsi smo bili v umazanih mornarskih oblekah in vsi razen enega oboroženi do zob. Silver si je obesil dve puške okoli rame—eno! spredaj eno zadaj, vrhu tega je Imel veliko sabljo okolu pasu in samokres v vsakem žepu svoje suknje. Da izpopolni njegovo čudno zunanjost, mu je sedel kapitan Flint na rami in govoril vse mogoče in nemogoče. Jaz sem imel vrv privezano okoli pasu in pokorno korakal za kuharjem, ki je držal za drugi konec sedaj s svojo prosto roko, sedaj s svojimi mogočnimi zobmi. V resnici, j vodili so me kakor kakega medveda. , (Dalje prihodnjič) POPRAVEK. V št. 1 "Glasila" je bil v naznanilu društva sv. Mihaela, št. 163, Pittsburgh, Pa., naslov predsednice odbora bolesti nepravilno označen. Naslov se ima glasiti sledeče: Predsednica bolniškega oddelka za članice: Elizabeta Cestarič, 4821 Blackberry Way, Pittsburgh, Pa. Uredništvo. :-:VABIL0:-: na Plesni Venček ki ga priredi DR. SV. MARIJE MAGDALENE, št. 162. K. S. K. j. Cleveland, O. V NEDELJO, DNE 27. JANUARJA '24 V KNAUSOVI DVORANI Začetek ob 7:30 zvečer. Vstopnina 50c. •Tem potom uljudno vabimo vse članice in člane, kakor tudi cenj. občinstvo iz mesta in bližnje okolice, da se tega zabavnega večera v polnem številu udeležijo. K obilni vdeležbi vabi ODBOR. ANCMOR V JUGOSLAVIJO V 9 DNEH na morskih velikanih, ki vozijo vsako soboto QUITANIA ___________ MAURETANIA _______ BERENNGARIA _____ ___45.647 ton ____ 30.704 ton _____ 52.022 ton Luksuriozne kabine tretjegs razreda s 2-4-6 posteljami. Krasne jedilnice, kadilnice in počivališča. Pokrit krov. Izvrstna hrana. Domača ugodnost. Nobenih skrbi. Cnasrd denarne nakaznice izplač-IJive v JapjslsviJL Hitro, , varno, zanesljivo. Zs vozne listki in druge informacije obrnite se do nsjMIŽneg« zastopnika. CUNAiO, UNB Hotel Cleveland Naše zveze s staro domovino v vseh denarnih zadevah so neprekosljive. Vi živite lahko kjerkoli širom Združenih Držav in vendar je vam mogoče poslati denar v stari kraj potom naše banke prav tako točno in zanesljivo kot da bi prišli sami osebno tta banko. NASE CENE SO PO DNEVNEM KURZU podvržene spre membi, toda zmerne in poštene. Denar pošljemo kot zahtevano ali v dolarjih ali pa v dinarjih po denarnih nakaznicah, plačljivih po staro-krajski posti ali pa v čekih (draftu); plačljivih po tamošnjih bankah. POSKUSITE NAŠO DENARNO POŠILJATEV in prepričani bodite, da boste zadovoljni. Pišite nam ali pa pridite sami poizvedeti dnevne cede in jih potem primerjajte z onimi, ki jih dobite drugje. Naše po-šiljatve bodo dosegle vaše ljudi naj li ti žive v kaki zakotni gorski vasici sli pa v največjem mestu, v kolikor najkrajšem času mogoče. Vsi naši bančni posli so podrvženi nadzorstvu rvezne vlade. Kapital ia rezervni sklad naše banke presega svoto $746.006 kar jd znak varooeU za vai denar. JOLIET NATIONAL BANK CHICAGO IN CLINTON STS. :: Wm. Redmond, preda. Ch«s Joseph Dunda, pomoi. kasir. JOLIET, ILL. G. Pearce, kasir. ANTON ZBAŠNIK Javni notar, 206 Bakewell Bldg., Pittsburgh, Pa. ' (Nasproti sodni je) Se priporoča rojakom v vseh notarskih poslih. Registriran pri jugoslovanskem generalnem konzulatu. Pišite ali pridite osebno. ZAHVALA.% Mr. Anton Mervar, izdelovalec harmonik, 6921 St. Clair Ave., Cleveland, O. Cenjeni rojak:— Vam sporočam, da smo prejeli harmoniko, katera se do-pade meni in naročniku, ter je zadovoljen z glasom in z delom, vsled česar vas priporočamo igralcem harmonik po celi Ameriki, ter jim svetujemo, da bi si naročili vašega izdelka harmoniko, ker je v resnici dobro in trpežno delo; zatorej se vam priporočamo še nadalje. Kar se tiče kovčeka, če ga bo naročnik zahteval, vam bom že pisal; tukaj vam pošiljam denar. Koledar sem prejel; lepa vam hvala, in vara voščimo uspešno novo leto, da bi imeli obilo dela in naročnikov. Prosim vas, da bi dali to zahvalo v list, kojega ste vi naročnik, in vas toplo priporočamo rojakom. Z iskrenim pozdravom Frank Koreltz in Peter Bukovec, Bon Air, Pa. dne 27. dec. 1923. (Advertis.). >' 1 r Kranjske klobase Slavnemu občinstvu toplo priporočam svojo dobro založeno mesnico in grocerijo. Izplačalo se vam bo, če pridete v našo prodajalno in se v tem sami prepričate. V zalogi imamo najboljše sveže in prekajeno meso, domače kranjske klobase, sveže in prekajene in okusne krvavice. Poskusite jih samo enkrat, pa jih boste vedno pri nas kupovali. Naznanjam, da smo dobili celo karo (vagon) najfinejše pšenične moke. GORSICH'S HIGH TEST FLOUR je ime te moke, ki se melje iz najboljše montanske in kanadske pšenice. Dobili smo tudi iz New Yorka novo belo ajdovo moko. Cena pšenične moke: 98 funtov vreča $3.70 24 funtov vreča $0.98 49 funtov vreča $1.95 5 funtov vreča $0.27 Ajdova moka: 100 "funtov vreča $6.75 50 funtov vreča $3.50 MARTIN GORSICH * Slovenska grocerijska trgovina in mesnic« 1134 N. Hkkory Street Telefon 3301. Jaliet, DI. Važno, pametno in pravilno ravna oni, ko svojega denarja ne drži doma brez »bresti, ampak ga nalaga v varne, državne, okrajne, mestne (raunicipalne) ter šolske bonde in bonde «bčesns-nih korporacij, ki mu donašajo od 5% do 6% obresti na leto. Te obresti se lahko s odstriženimi kuponi lahko samenjajo vsakih 6 mesecev, če rabite denar, lahko bonde vsak dan morda celo s dobičkom prodate. Način kupovanja bondov je priporočati tudi podpornim organizacijam in društvom. Skore vse bonde, katere laatuje K. S. K. J. smo jih MI prodali v popofoo zadovoljnost Pišite nam sa pojasnila, da vam dopošljem ponudbene cirkularje. | is A. C. ALLYN & CO. 71 W. MONROE ST.( CHICAGO, ILL.