PRIPOVEDNI SPISI. JL it-m vd£. ENSELBERT ENGELBERT GANGL «ss» ZBRANI SPISI ZA MLADINO ŠESTI ZVEZEK PRIPOVEDNI SPISI V LJUBLJANI 1920 ooo Last in založba »Društva za zgradbo Učiteljskega konvikta“. Natisnila »Učiteljska tiskarna". Založništvo si pridržuje vse pravice, i im>a:ua'.Tm:cB:r.T ! iBf mza 0300cZ3&00 Vsebina □ □ Stran Pesem mladine.5 Logarjevi .10 Bolna Milka.30 Pozabljeni Tinek .37 Dve pismi. .... 47 Umetnica.53 Pri Makovih.59 Dolgi prsti.69 Za žogo — po nosku!.77 Boštjančičeva hiša.83 Pesem mladine. Mojo srčno kri škropite po planinskih solnčnih tleh, kakor seme jo vrzite po doleh in po bregeh! In srce jim bo ogrelo cvetje, zraslo iz krvi, da za rod in dom plamtelo bode jim do konca dni! S. Gregorčič. In kamorkoli se oko obrne, cvete lepote nepopisne kras; prizor se za prizorom nam odgrne — slik svežih, pestrih živobojni pas! V nebo visoko, v solnca luč prežarno gora se kamen dviga vekovit. molče se pno grebeni v noč viharno — kaj more grom jim in kaj strele svit! 6 Njih veličast stoji nepremagljiva, kot je za dom ljubezen neminljiva. V pobočju gozd skrivnostno tam šumi: zelena halja vije se v podolje; in ptica s ptico sladko govori, studenca val odpeva dobre volje; šum reke raste in drhteč zamira, kot da umetnikova roka daleč kje mogočnim orglam tajnosti odpira, ki srcu le umljivo govore ... O, kam bežiš, bobneči glas voda, šepet ti mehki našega vodovja? V življenje budi semena polja, da blesk zasine žitnega valovja, ki v vetra se poljubih poigrava, kot zlato morje pada, vstaja, plava ... O, kam?... Ni li tam doli naše morje, ki nosijo valovi mu pozdrav od tod, kjer boči naše se obzorje? Pozdrav sporoča naša mu ljubav! Ko vode zemljo so nam porosile, v oblak se dvignile, vanj se izlile, gredo, da z morjem bi združile se, spojile, ki — nikdar mirno — hrepeni v daljave, kot ščit jeklen ob prsih očetnjave v neba sinjino brizga val peneč, tako grozan tako preteč! O, morja sila ti nepremagljiva, kot je za dom ljubezen neminljiva! 7 Pod zemljo pa priroda večno snuje, prečudne tvore oblikuje in človek ostrmi zavzet, zroč ta podzemski bajni svet. Um roki pota naravnava, da sega v temo po zaklad, ki v ceni zraste tisočkrat, ko misli jasne moč mu zdrava namen odkaže in obliko da, ki nam naj služi, nam velja! Nam?... Kaj pravice reče čast, ko svet je ta nam vpisan v last? Smo li, ko nismo nič imeli, z nasiljem drugemu ga vzeli? Je li krvava naša pest in z grehi obtežena vest? So li ga tujci nam ravnali, brez dela mi plodove brali? Morda brez ognja smo srca v lenobi duševni čakali, da nam pero in knjigo da usmiljenje sovražnega sveta?... Dni davnih doba, ti govori, če nisi ob prosvete zori tu zrla naših dedov že, kako so misli njih rodile zavest in dvigale srce. kako njih delavne roke tla so orale, dom gradile 8 in kot z verigami nase to sveto zemljo priklenile! Ta vez na vek je nezlomljiva, kot je za dom ljubezen neminljiva! Kar smo — to naša je pravica! Stran, kdor grabljivo hoče k nam Če dvigne ena se desnica, junak od nas že vsak je sam! Če pa vseh moč se v eno združi, teh tisoč rok le v eno pest, spoznaj, kako se domu služi, kako je vsak do smrti zvest! O, pač srce se krči, duša plaka, ko smrt objela je junaka — vsak vreden vseh je bolečin! Nad njim pač sklanja misel vsaka do mrzle jame se globin! A kri njegova nam rodi jasnejše, svobodnejše dni! iz te krvi, iz del junaštva, ki v njih mrje pohlep sovraštva, premnoga žrtev dviga našo čast, spoznanja v prsi lije slast: Ne v spone stisk in v temo zmot naprej, navzgor gre naša pot! Mladina — jaz na mesta njih, ki bili so, a ni jih več, hitim duš razviharjenih, 9 k prisegi dvigam glas grmeč: Do koder vid ponosno polje, vsi ene misli, želje, nade, volje, iz sil duha in rok gradeč, nikdar s pokojem se mameč, za dom stojimo vojska nezmagljiva, kot je ljubezen naša neminljiva! Ustvarjamo, prerajamo — v življenje novo vstajamo! Logarjevi. i. staviti dom — ali veste, kako je to hudo? Ostaviti dom, ko člo¬ vek ve, da ne pojde daleč in da se kmalu vrne — to ni nič hudega. Gre, kamor je namenjen in kjer mu bo dobro in lepo, in potem se vrne domov. In že iz dalje zagleda jabolko domačega zvonika, oblito z zlatom večernega solnca. In klobuček potisne na stran in zauka na glas, da vzplava njegov veseli vzklik daleč naokrog, in pospeši korake. Pa je zopet doma — tam, kjer človek svobodno zadiše in razpne roke, da bi pritisnil nase ves ta dom, ki je tako lep, tako ves nje¬ gov! Kaj mu hoče vse tam zunaj: bregovi in 11 doline in bela cesta vmes! Tu je konec vseh potov, tu se izravna ves valoviti svet v cve¬ toče vrtove, vabljive, srce oklepajoče. Tu je konec trudni hoji — doma je le pokoj in jasno nebo s solncem podnevi, s sanjami ponoči. Dom je najlepše, kar ima človek. Časih je tako tesan, da čisto natanko čuti, kako ga oklepa z vso lepoto, z vsem dvigajo¬ čim mirom. Kakor milijon rok se ovija nekaj okolo človeka. In takrat čuti popolnoma na¬ tanko, kako je priklenjen na ta košček zemlje, ki nosi njegov dom, kako visi na njem z vsako mislijo, z vsem srcem. Ta tesnoba mu je draga. Njegovo bogastvo je. Objema ga in boža kot ■ v otroških letih materine roke: nikoli niso pretesno ovite okolo njega. Čim tesneje, tem rahleje. Časih je dom tako prostran, da čisto na¬ tanko čuti, kako je vanj izlita vsa lepota vsega sveta. Človek je v svojem kraljestvu, velik in ponosen. Razmaknejo se stene, in vsa blaginja se izlije tik obenj. Prišumi mu na sluh, potrka na srce. Odpro se ji vsa vrata, in človek je velik in ponosen: svoj dom ima — najlepše, kar ima človek. Ostaviti dom — ali veste, kako je to hudo? Oditi z doma v neznane daljave — tja daleč, daleč, še mnogo dlje, nego je izravnana , cesta, hiteča do obzorja, kjer se sklanja nebo 12 k zemlji — ali ni to hudo? Pa odgnan s silo, takorekoč z nevidno močjo odtrgam od doma¬ čega ognjišča in vržen na cesto, ki se vije v nedogledno daljo do roba kopne zemlje in ki se ziblje dalje nad mrzlimi grobovi morskih valov — ali ni to hudo? In potem, ko pride tja, na zemljo, ki mu je živela samo v sanjah, v veselem pričakovanju morda, morda v težkih slutnjah, ali ne padejo zastori za njim, in vse, kar je za njim, zagr¬ nejo megle: nobenega pogleda več nazaj, na jabolko domačega zvonika, oblito z zlatom večernega solnca?! Ali ne bo nikoli več gledal z zelenega travnika kraj domače vasi, kako kroži dim izpod domačega krova vedno više in tanje proti nebu, dokler se končno ne raz¬ gubi tik pod njim, tik pod oblaki? Nikoli več! Tako mu sanja sedaj dom v srcu, oblit s solzami, okrašen z molitvami. Neopažene misli hite z doma do njega, od njega v dom. Samo srce jih sluti. * * In tako je šel po svetu Pavel Logar. Moral je iti. Prišla so težka leta, polna trdih, neusmiljenih rok, ki so mu ubila vse sadove njegovega polja, vso sladkost njegovega trtja. Tako lep je bil njegov svet! Vse okolo hiše. Ni bilo vsega mnogo, a kar je bilo, je bilo lepo, njegovo. Kolikokrat je sinko Pavlek — e, ta 13 dragi njegov in ženin zaklad — obtekel mejo, da so mu zagorela lica, pa še upehan ni bil bogve koliko. Ni bilo vsega mnogo, a kar je bilo, je bilo lepo, njegovo. Tiho je stala njegova hiša sredi vrta. Bela je bila, in temnorjav pas ji je tekel ob temelju. Od Kolpe, ki se je penila dol ob strmem, skal¬ natem bregu, ji je prihajal podnevi vlažen hlad in ponoči ljubo šepetanje, usnivajoče, sladko. Malo v breg je pila trta gorkoto solnč- nih poljubov, do ceste so se iztekale brazde plodnih tal, in ob robu strmega, skalnatega brega je bil razgrnjen prt zelenega travnika. A prišla so huda leta. In nekaj dolga je bilo na posestvu. Pavel Logar pa ni ničesar pridelal, da bi bilo za dom, kaj šele, da bi plačal davke in obresti dolga. Od nikoder mu ni bilo pomoči. Z ženo Heleno sta se trudila noč in dan, da bi otela dom, da bi se jima ne sesedel na kup. A ni šlo in ni šlo. Hotela sta prikriti materi, stari ženi sivih las in razora- nega lica, z dolgimi leti najrazličnejših izku¬ šenj, da se nabirajo nad domačo hišo temni in nezgodo obetajoči oblaki. A stara mati je imela oči, ki so znale gledati, in tako je videla in vedela vse, ne da bi ji kdo kaj povedal. In tako je bilo časih žalostno pri Logar¬ jevih. Samo kadar je bil Pavlek med njimi, takrat jim je bilo, kakor da je mlado solnčece posijalo mednje. Vse se je zasvetilo v zlatu. 14 Utrinjalo se je to nedolžno zlato v Pavlekovih lepih očeh in se raztapljalo vsepovsod po domu. Neskončno veliko lepote je bilo takrat pri Logarjevih. Za hip je umrla vsa skrb, in sama in čista ljubezen je kraljevala daleč na¬ okrog. Pa še ni bilo tako dolgo, da bi človek izsanjal lepe sanje, in že je skrb zopet nasko¬ čila srca. Oče se je obrnil v stran, in materi je omahnila glava na prsi. Stara mati je odšla vunkaj. Molčali so, a umeli so se vsi trije. Pavlek pa je bil tih in žalosten. Porosile so se mu oči, in ugasnilo je mlado solnčece. „Veš kaj? Z doma pojdem, v Ameriko!“ Tako je sklenil Logar in tako je storil. II. Ostaviti dom — ali veste, kako je to hudo? Pavel Logar je šel. Vse je pustil in šel. Hudo mu je bilo slovo od matere, hudo od žene, a najhuje od Pavleka. Pavlekov zadnji pogled se mu je vžgal v srce. Na vsem dolgem poti sta očetu goreli pred očmi dve jasni lučci: bili sta Pavlekovi očesci, goreči v nebeškem blesku. Nikoli ni ugasnil očetu njiju žar. Ko¬ likokrat je zatisnil oči, da bi spal! Ali vselej sta žareli Pavlekovi očesci pred njim. Tako svetlo sta sijali, da ni mogel spati. Da bi nikdar žalost in skrb ne ugasnila Pavlekovih očesc čistega plamena! Zato ima 8033332323 : X89 16 oče čvrste roke in krepko voljo, da si izkoplje iz tuje zemlje imetek, da obvaruje dom pro¬ pada in da nikoli ne ugasne čisti plamen Pav- lekovih očesc. Goreli sta mu pred dušo dve lučci, ko je hitela ladja s potniki po širokem, nezmerno velikem morju. Zibala se je kot igrača na valovih. Bili so zdaj tihi in pokojni, zdaj hrupni in neusmiljeni. S šumom jih je rezala ladja, da se je za njo penila široka, bela brazda, ki je kipela in šumela v divjem srdu. Zdaj se je nagnila ladja dol, v globočino, zdaj je šinila kvišku, kakor da hoče raztrgati oblake, ki so nizko viseli nad morjem in zastirali solnce, da je bilo vse megleno in vlažno, žalostno in solzno. Samo dve lučci sta goreli pred Logar¬ jem. Njiju ogenj je bil miren in ponižen. Vendar je vztrepetal zdajinzdaj... Da bi nikoli ne ugasnil! Da bi ga nikdar ne upihnila žalost in skrb! Tako je zopet stopil na trda tla. A v po- četku se je vse zibalo pod njim. Zdelo se mu je, da se mu tresejo in upogibljejo kolena. A silna volja je zrasla v njem, ko se je razgrnil pred njim tuji svet, nepoznan, skrivajoč v sebi njegovo bodočnost. Amerika! * * 17 Pavlek ni vedel, kod hodi oče, da ga ni toliko časa. O, kako dolgo je že, odkar je od¬ šel! Že od nedelje do nedelje se je zdelo Pav- leku dolgo. Tako rad je nosil novo obleko in šel z materjo v cerkev, zato mu je bil čas tako dolg. Kaj šele od semnja do semnja! To je bilo še dlje. Zdaj je dobil kaj sladkega in dobrega od očeta ali matere ali stare mamice, potem pa dolgo, dolgo ničesar. In potem zopet in potem zopet dolgo ničesar. A sedaj je bilo že več nedelj in več semnjev, pa očeta le ni hotelo biti od nobene strani. Medtem so že napravili jaslice in jih podrli, in butaro je nesel Pavlek na Cvetno nedeljo v cerkev, in bogve, kaj se je še vse pripetilo — a njegov oče neče pa neče priti! Joj, kako je vendar to dolgo in čudno! „Mama, ali se je oče izgubil?" Bilo je prvič, da je vprašal po očetu. Zato je mati osupnila. Tudi staro mater je obšlo nekaj čudnega. Sklonjena je sedela za mizo. Tedaj pa se je sklonila še bolj, prav do mize. Nekaj mrzlega ji je šlo po hrbtu. „Oče se ni izgubil, ampak šel je daleč, pa zopet pride." „Ali v mesto?" „Še dlje! Daleč — no!" »In kako je tam? Ali so tudi nedelje tam?" 18 „Tudi nedelje so tam, in maše bero, in zvonovi pojo. Tako piše oče.“ „Pa je tam tudi mesto, kajne? In hiše so in cerkev." „Hiše so, pravi, tako velike in visoke, kakor bi postavil na našo hišo še eno in potem še eno in potem še eno, tako petkrat. Tako pravi." »Petkrat! — Joj!" In kakor je pravila mati, tako se je spenjal Pavlek na prste. Rad bi bil tako velik, kakor so velike ameriške hiše — seveda. Pavel Logar pa je delal pod zemljo, glo¬ boko v temi. Samo njegova luč je brlela, da je videl, kam zasaja rovnico. Sicer je bilo temno kroginkrog. In skoro vse nemo, če je nekaj hipov odnehal s kopanjem. Drugače pa je odmeval udarec zai udarcem, da je lovil drug drugega in da je zvenelo neprestano kljuvanje po rovu. Logar je bil oblečen samo do pasu. Vroče mu je bilo, in znoj mu je curljal po telesu. Sklonjen je visel nad bogato zemljo. Navadil se je že toliko, da mu je bilo težko zravnati se pokonci, časih se je vendarle moral, ker ga je tuintam nekaj zabodlo v križu. In znoj si je moral otreti s čela, ker mu je silil skozi trepalnice, da je le iztežka gledal. Spel se je kvišku in pogledal v temo za seboj. 19 In zopet ju je zagledal! Zagledal je dve lučci v temi za seboj. Pavlekovi očesci sta goreli za njim, vedno enako lepo, vabljivo in proseče: »Pridi, pridi!“ A Pavel Logar ni še mogel domov. Pre¬ malo žuljev je še bilo na njegovih dlaneh. Bile so že trde čezinčez. Prinesel je že take s seboj. A bilo je še premalo žuljev, zakaj bilo je treba dolgoletnega dela, da podpre domačo hišo, jo očuva razpada in ubrani, da ne ugasne plamen Pavlekovih oči. »Saj pridem, Pavlek, samo počakaj še ne¬ koliko!“ Takrat bo Paivlek že velik. In lep in kre¬ pak bo. Gledal ga bo oče z veselimi očmi, z vriskajočim srcem. Gledal ga bo z ženo Heleno, kako zagospodari na domu. Če bo le mogoče, ga pošlje v šole, da mu bo lažji kruh in da bo prihajal na dom samo v razvedrilo. Tedaj pride Pavlu Logarju doba, da zraste v njem ves veliki ponos na žuljave dlani. Košček neba se spusti tedaj na njegov svet. Užival bo raj na zemlji. Stara njegova mati — ta tega najbrže ne učaka. Silno stara je že. Žena ipu piše, da je že vsa v eni sami gubi. Vsa je bela kot sneg. Vedno moli in misli na smrt. Ta naj¬ brže ne učaka njegove sreče. A gledala bo nanjo iz nebes. Tamkaj pristopi naravnost k Bogu ter ga izprosi, da ne poruši nikoli več sreče njemu in njegovim dragim. 2 * 20 Stara je in umreti mora. A on in žena in Pavlek so še mladi in bodo živeli. III. Pavel Logar je delal in trpel. Posušil se je ves. Sama kost in koža ga je bila. Na dom je pošiljal denar, da so živeli in odplačevali, kar je bilo treba. Počasi je raslo iz razvalin mlado življenje. Dvigalo se je iz truda, iz krva¬ vih naporov. Nekaj denarja je bilo tudi že na strani. Samo še tri, štiri leta mora vztrajati, potem bo vsega dovolj. Potem bo vsega toliko, da bo mož trden gospodar, ki se mu ne bo treba bati nezgod. Kako že komaj čaka, da se iznebi tega težkega dela! Kako hrepeni, da mu zopet po¬ gladi ljubeča roka posivele lase, da se mu Pavlek zopet zaguglje na kolenu! Takrat bo pozabljeno vse. Vse trpljenje se prelije v čisto radost, ko ga zopet objame njegov dom z vso tesnobo, z vsem razkošjem. Tamkaj mu sve¬ tita dve lučci. Takrat bo njiju pogled že moški in resen, a vendar vedno še otroškovdan, srce dvigajoč. Mladost mu šine zopet v izmučeno telo, da bo vesela in zdrava vsaj zima njego¬ vih let. In ko pride, kako mu priteče žena naproti! Razpete roke in veselje v očeh, v tistih očeh. 21 ki so jih močile solze in skelele prečute, dolge, trpljenja polne noči! K materi pojde na grob in ji postavi tam¬ kaj križ iz belega kamena, z zlatimi črkami. Morda pa ne bo še treba kamenitega križa in zlatih črk. Morda ga čaka še to veselje, da objame staro svojo mater, da vidi njene ljube oči, polne sladkosti in ljubezni. Ali bi se ji zopet ne zgladilo lice, da pride on do nje, ji položi trde, dela vajene roke okolo vratu, se skloni čisto blizu njenega napol gluhega ušesa in ji zašepeče veselo in ponosno: „Mati, sedaj je konec trpljenju! Prišla je vaša mirna starost!“ Kako bo tedaj vse zacvetelo in zavonjalo okolo njegovega doma! Kar gleda tu hiš in sreče in blaginje — vse je ničevo, neznatno, izginjajoče v primeri s tem, kar ga čaka, ko se vrne na dom. Vse to tuje bogastvo je kot luč njegove svetilnice, ki zamre nje ponižni plamenček, ko ga izpije velika solnčna pla¬ menica. Kadar koplje globoko v zemlji, mu ni nič žal trenutka, ki mu je dal misel, da naj gre z doma. Ostaviti dom — ali veste, kako je to hudo? Toda te bolesti ni več! Objele so ga do¬ mače, ljubljene roke, in v istem trenutku je umrla vsa bol! * * * 22 Težko praznoto, ki je zavladala v Logar¬ jevi hiši po gospodarjevem odhodu, je pola¬ goma začelo nadomeščati prijetno pričakova¬ nje. To pričakovanje je prihajalo čimdalje slaje in nestrpneje. „Pride, zopet pride!“ Tako je odmevalo od vseh strani. Vsako pomlad so mislili, da pride. In ker ga ni bilo, so zopet mislili, da pride prihod¬ nje leto. Tako je raslo pričakovanje boljinbolj. Končno mora vendarle priti, zakaj vse je že pripravljeno za njegov prihod, za njegov spre¬ jem. Tako lepo so rože zacvetele ob hiši, in slavci so prepevali ponoči. Lastovice so pri¬ letele in se ugnezdile prav pod žlebom. Tudi v hlevu so pripele gnezda. Od samega cvetja se je sklanjalo drevje: vse naokolo je vonjalo tako prijetno in bogato. „Pride, zdaj pride!“ Stara mati se je pomladila. Vsa je bila čvrsta in vesela. Helena je gledala s hrepe¬ nečimi očmi v daljavo, tja po beli, dolgi cesti, da pride on — Pavel. Pavlek je že vedel mnogo o Ameriki. Kako je velika in koliko prebivalcev ima. Kako imenujejo to in ono mesto. Tudi tisti kraj je znal poiskati na zemljevidu, kjer dela njegov oče in kjer se sedaj pripravlja, da odide domov, k svojcem. 23 Pavlek je hodil že dolgo let v domačo šolo in znal je tepe in čudovite stvari. Zato je komaj pričakoval očeta, da mu pove, kako je vedno mislil nanj, kako je bil vedno ves pri njem. ❖ Pavel Logar se je bil popolnoma odločil, da pride tiste pomladi domov. Ko posiplje sneg belega cvetja veje okolo njegovega doma, takrat pride po cesti. Do mesta se pripelje z železnico, tamkaj naj ga pričakujejo žena in mati in sin. Potem pojdejo. Iz dalje se mu že blešči jabolko na domačem zvoniku, pozla¬ čeno z žarki večernega solnca. Lepo jabolko na domačem zvoniku in križ vrhu njega! In ko se začne beliti domače zidovje izmed zele¬ nih vej, takrat zapoje večerni zvon, lepo in milo, njemu — tujemu domačinu v pozdrav. Kako lep je ta glas! Kakor bi pelo človeško srce. Objema ga glas domačega zvona sladko in toplo, da mu stopajo solze v oči. Vsi veseli potniki umolknejo. Glave se jim sklonijo, in duše se jim dvignejo. Glas domačega zvona se razliva daleč naokrog. Kot presrčen objem mu sili k srcu. Zavriskal bi in zapel. A trenutek njegovega prihoda je tako slovesen, da mu ni do vriskanja in petja. Oko mu skrivoma po¬ gleda okrog. Ob njem so vsi trije, ki jih ljubi. Ona — žena: kako ji je lice veselo in oko po- 24 nosno sevajoče! Ona — mati: opira se ob palico, smehlja se, mlada je zopet. Hitro se ji gibljejo ustna. Zdajinzdaj iztegne roko, da se dotakne njega, sina. On — Pavlek: čvrst, krepak, izrezan iz zdravega debla, postaven, vesel dečko! Prav kakor je bil on, oče. Tako gredo. Ptice vztrepljejo vzpota. Pol glas zvona, pol hoja veselih potnikov sta jih vzdramila, in sedaj požvrgljavajo tiho in radostno pozdravno pesem njemu, ki se vrača. Zvon umolkne. Zadnji odmev valovi pod sinjim nebom. Tja do oblakov kipi, da za¬ trepeče večernica v prijaznih žarkih. In pridejo do doma. Ob meji, ob domači travi si obriše prašne črevlje, potem stopi dalje. En korak, dva koraka... Ključ zasuče v vratih.. Odpahnejo se... Prestopi prag... Doma je, na svojem... Srce se mu hoče raz¬ topiti ... Upognejo se mu kolena... Pade na¬ nje, srečen, solznih oči... Vse tiho je okolo njega... Čuti je samo solzno vzdihanje, in iz sobe prihajajo udarci stare, začrnele ure. Bije osem zvečer... Bije, bije in odbije... Do¬ spela je ura njegovega prihoda! Svoj dom ima zopet, najlepše, kar ima človek. * * * 25 Razmere pa so hotele, da je moral čakati poletja. Med ljudmi je imel nekaj izposojenega denarja. In moral je čakati, da mu gai vrnejo. Bilo je tudi veliko nujnega dela, ki so ga morali izvršiti njegovi gospodarji. Prosili so ga kot dobrega delavca, naj ostane še nekaj časa. Potem je moral opraviti še to in ono, preden je spravil vse svoje stvari v red. Pa kaj to de! Kamor so šla leta, naj gre še nekaj mesecev. Prebije tudi to! Vendar! Samo še teden dni, potem se dvigne na pot. Z mislimi ni bil več pri svojem opravilu tam pod zemljo. Kje je bil že njegov duh, ko je šel poslednjikrat v rov, da se po¬ slovi od temnih prostorov, kjer so mu zoreli žulji in kjer je kopal iz bogatih zemeljskih zakladov blaginjo svojih in svojcev bodočih dni! Kakor grob so ti zemeljski rovi: tesni, dušeči. Strašna mora biti smrt v njih. Nikogar ni poleg umirajočega trpina. Zemlja ga zasuje. Upira se z vsemi silami, da bi vrgel s sebe silno pezo. A upira se le pol trenutka, silno, neskončno kratek hip. Potem se zlomi vsa njegova moč. Živega zasuje grob; stre ga, da mu ostekleni oko in ugasne ... Nekaj je silno zahreščalo nad Pavlom Logarjem. V tistem hipu ga je obšla strahovita misel. Ozrl se je. Dve lučci sta zagoreli za \ njim: „Pridi, pridi!“ 26 Hotel je bežati. A kamenje ga je zasulo. Začutil je, kako je nekaj počilo v njem. Potem ni čutil ničesar več: umrl je ... IV. Vsa priroda je zopet dihala v veselem prerojenju. Kakor da ni solze pod solncem in trpljenja v človeškem srcu, tako je bilo vse življenje pod milim nebom srečno in radostno. Pomlad je dospela z radodarnimi rokami. Kamor je dahnila, povsod je vse zakipelo na dan v svežem, vonjivem cvetju. Stara Logarica je odprla okna nastežaj. V tistem hipu se je vrglo v sobo k bolničini postelji snopje toplih solnčnih žarkov, da se je vse zaiskrilo v zlatem prahu. Zaveli so v sobo sladki, vabljivi vonji, da so se bolnici dvignile prsi in da ji je rdečica podplula lica. Helena je iztegnila roke in jih zopet skle¬ nila. Obrnila se je tja, odkoder je dihala v sobo pomlad. »Mati, naj grem tja, na solnce, med rože!“ Starka jo je dvignila pokonci in jo odvedla vunkaj pred hišo, na solnce, med rože. Počasna je bila Heleni stopinja; samo ubogo dete, od dolge bolezni vse izmučeno, se opira tako ob ljubo, edino mater: sladko breme v najvarnejšem zavetju!... n^Vs . v ji rwo ^-vji''SBrgg- i , -^ ia K r * ir e^vji rs^csji \ o^-K-^i Eg^vj rTggnBgxs!BCBgi'p-v:nrsssD 28 Pod drevo je sedla, na klop pod mlado jablano. Po njenih vejah je šumelo cvetje in se odpiralo in dihalo iz sebe sladko vonjavo. Globoko so sople Heleni prsi. Vase so hotele vsrkati vso to čudovito mladost in lepoto, same hrepeneče po zdravilu, ki naj mladost in lepoto vrne tudi njim! Helena je začutila žejo. In ko je pila, je bila še vedno žejna. Žejna je bila notri, v duši. Tamkaj ji je vse umrlo, vse je bilo tiho in žalostno — kakor grob ... Sedaj pa ji je nekoliko odleglo. Zapihljala je sapa. Poslali so jo oblaki, tik pod nebom veslajoči, in začutila je hlad na vročem čelu. Zazibalo se je vse cvetje, ki je razkošno vonjalo okolo nje in nad njo. Jablana se je pripognila, sklonila veje in jih zopet iz- prožila kvišku. Stara mati, vsa zgubana in trudna in ža¬ lostna, je poravnala Heleni blazino in ji polo¬ žila koščeno roko okolo vratu. Šumelo je cvetje okrog. Sapa je utrgala na veji jabolčen cvet. Padel je Heleni v roke. Zdrznila se je kakor v sanjah in dvignila cvet k licu. Starka se je nagnila k Heleni in ji zaše¬ petala: „Glej, tako se združiš z njim!“ Heleni so omahnile roke. Glavo je naslo¬ nila na mater. Oči so ji zahrepenele gor, od¬ koder sveti solnce. 29 Tedaj je dospel k materi njen edinec — Pavlek. Zdrava mu je bila rast; izpod jasnega, vedrega čela so gledale njegove žive oči ljub¬ ljeno mater. Pokleknil je ob klop in je gladil materino suho roko. „Kako sem srečen, da te vidim zopet zdravo!“ se je oglasila njegova ljubezen. Mati se je nagnila k njemu in je zašepe¬ tala z ljubečim glasom: „Ti mod edini Pavlek — sreča in radost moja!" Bolna Milka. es, tistikrat je bilo hudo, ko je Milka morala leči. Glava jo je bolela, in v grlu jo je nekaj zbadalo in stiskalo, da je komaj požirala in di¬ hala. Njena mati je bila v skrbeh. In kaj bi ne bila! Milka je bila tako majhna, a taka bolezen v grlu je silno opasna: kar stisne človeka, in po njem je! Na Milkinem domu so bili sicer še drugi otroci, a materi je bila ravno Milka, ki je bila najmlajša', najbolj pri srcu. Saj vemo, kakšne so matere! Zato je morala Milka v posteljo, v hišo pa je prišel zdravnik, ki je bolnico preiskal, zapisal zdravila in dal materi potrebna naročila. Ali pa je treba naročati materini ljubezni, naj čuva nad otrokom? Ne! 31 Zato bi pa bila Milkina mati tudi brez zdrav¬ nikovega naročila pazila na bolno hčerko tako, kakor je pazila sedaj, čujoč poleg postelje noč in dan! In tako je Milka kmalu okrevala. In ko je bil lep in solnčen dan, je mati naravnala mehko ležišče na vozičku, ki so ga imeli otroci za igranje. Milka na voziček in voziček z Milko — k stari materi! Da, naravnost k stari materi! Do nje ni bilo posebno daleč, in solnce je tako toplo sijalo. 32 Stara mati je bila dobra žena. Med bolez¬ nijo je večkrat obiskala Milko, dasi je le težko hodila ob palici, a njena ljubezen do otroka je premagala to težavo. In kadar je prišla k Milki, ji je vedno govorila, naj kmalu ozdravi in naj potem pride k njej. Doma ima tako sladkega mleka s še slajšo smetano, da bo Milka takoj zopet čvrsta in vesela, ko použije to dobroto. O, mleko in smetana — to je zdravilo! In tako je bila prva daljša pot ozdravele Milke k stari materi. Seveda, hoditi še ni mogla tako daleč. Stara mati je stanovala na drugem koncu domačega mesteca, in tako dolga pot bi bila za šibko dekletce vendarle prenaporna. Zato pa je mati napravila voziček, zapregla krepkega domačega psa, ki je bil temu vajen, in Milka se je z glasnim spremstvom bratov in sestra odpeljala k stari materi, da jo mleko in smetana popolnoma pozdravita. Hm, to je bilo dobro! Majhen je bil sicer lonček, a v njem je bilo toliko dobrote! In kar čutila je Milka, kako se ji z vsakim požirkom vrača krepkost. Celo zasukala se je nekoliko- krat, češ, le glejte, sedaj že plešem! In od tedaj se je Milki vedno hotelo k stari materi. Toda doma niso imeli zmeraj toliko časa, da bi jo spremljali tja in nazaj. Drugi otroci so že hodili v šolo, mati pa je imela z gospodinjstvom obilo posla. Milka pa ni smela sama nikamor z doma, posebno pa ne tako OBaccescBsrcas ^^SaJ53JSBBC^SSSSXSSS3Z^mXTea3BB^JSSXX!CESSZ 653 3 34 daleč. Morda bi kam zašla ali pa bi jo podrl kak voz ali jo dohitela drugačna nezgoda. Po bolezni je morala biti Milka še bolj previdna. Milka pa je vzlic temu večkrat mislila, da bi kar naskrivnem smuknila do stare matere, tamkaj brž posrebala lonček mleka in se potem zopet vrnila domov. Ali toliko poguma ni imela ker ni prav vedela, kod in kam, in ker se je bala, da bi ne bila stara mati huda, ako pride k njej brez vednosti in dovoljenja svoje ma¬ tere. In končno — kaj bi rekla mati? Milka dvigne prst k čelu, misli in misli — in glej, brž se domisli pravega. „Zbolim,“ reče sama sebi, „mati naravna voz, pred voz upreže psa, mene dene na voz, in hajdi k stari materi!“ Rečeno — storjeno! Milka zboli! Žalostno je povešala glavico in se držala materinega krila. „Kaj je, Milka?“ vpraša mati v skrbeh. Pol resno, pol smešno odgovori otrok: „Bolna sem!“ Potem pa še zakašlja, da bi mati prej in bolj verjela njenim besedam. „Ako pa grem k stari materi in se napijem onega sladkega mleka, pa takoj ozdravim,“ do¬ stavi deklica. Seveda je mati takoj vedela, kakšna je hčerkina bolezen. „Saj ti dam mleka od domače kravice, 1 ' reče, „ali naše mleko ni dobro?" 35 „Seveda je dobro, ali ono je boljše!“ pravi otrok. Otroci so bili doma — bilo je v četrtek — in mati sklene, da izpolni Milkino izgovorjeno željo. In zgodilo se je, kakor si je Milka mislila: mati naravna voz, pred voz upreže psa, Milko dene na voz, in hajdi k stari materi! Stara mati je sprejela zdravo bolnico z veseljem, in ko je Milka zagledala lonček z mlekom in smetano, se je nasmejala, saj se je 3 * 30 izpolnila njena želja! Tudi zdravi deklici je šla dobrota v slast. A da niso Milkini bratje in njene sestre požirali samih slin, je stara mati vsebino lončka pravično razdelila med vse otroke. Bolezen Milkina ni bila tako silna, da bi morala sama použiti vse zdravilo. Sicer je pa deklici prijalo, da je bilo darežljivosti stare matere deležno tudi njeno spremstvo. Tako so bili vsi zadovoljni ter so hvalili Milkin domislek in radodarne roke staTe matere. H»XB3aa3C(^)^PTXBX[~t, K«T8Xj3Ci£ax> Pozabljeni Tinek. opolnoma so pozabili nanj. V kuhinji je použil skledico mleka z rumenimi žganci, potem se je od¬ pravil zadaj za hišo, kjer je tako lepa in mehka trava in pa velik, prijazen hlad. Ko je stopil iz kuhinje na vežo, je po¬ gledal mimogrede skozi odprta vrata v sobo. Tam je še zmeraj ležala njegova mati na visoki, belo pregrajeni postelji prav sredi sobe. Nič si ni mislil, ko je šel tako mimo sobe in mimo odprtih vrat po veži in potem čez prag zadaj za hišo, kjer je tako lepa in mehka trava in pa velik, prijazen hlad. 38 Za njim je umrl šepetajoč glas tistih sosed, ki so prišle k njim in danes že drugi dan po¬ stajajo tam okolo njegove matere. Tinek je sedel v travo, sklenil roke okolo kolen in gledal v daljo, koder je trepetala vro¬ čina poletnega popoldneva. Nič kaj prav mu ni hotelo v glavo, zakaj so premaknili mamičino posteljo tam iz kota pri peči prav na sredo sohe, potem zakaj so napravili tako visoko zglavje, postavili okrog lončke rož in prižgali sveče, in zakaj je legla na to čudno posteljo mamica, oblečena v naj¬ lepšo obleko, ki jo je nosila samo ob nedeljah k maši, in zakaj je ležala njegova mamica tako mirno in tiho med rožicami in svečami in se mu še oglasiti ni hotela, ko jo je včeraj in danes tolikokrat poklical... To je res: že več časa je polegala mati. Časih ni po ves dan stopila iz postelje. On, Tinek, je že davno vstal, mamica pa le ni hotela. Toda dobro se spominja, da še ni dolgo od tedaj, ko ga je mati hodila klicat, da naj vstane. Torej je gotovo ona vstajala pred njim. Pozneje pa je on vstajal pred njo — on, Tinek, ki ga je tolikokrat okregala z zaspančkom. In Tinek se je kar na glas zasmejal: „Ha, ha!“ V tem je začul otrok, kako nekdo v sobi tolče. Bilo je čuti, kakor da s kladivom zabija v nekaj votlega dolge in močne žreblje, zakaj 39 udarci so jasno odmevali celo skozi zaprta okna tja zadaj za hišo. Tinek je že hotel vstati, da bi pogledal, kdo ropoče po hiši. Ker se ga je pa prijemal spanec, je rajši legel v travo, da zaspi. Ni bil še popolnoma zaspal, kar pri¬ plava iz doline tja prav do njega glas zvonov. Bilo je čuti, da pojo žalostno. Samo ob nede¬ ljah so peli veselo, ko so vabili ljudi k večer¬ nicam. Danes pa ni bila nedelja, čeprav ima njegova mati nedeljsko obleko, zakaj danes ni bil Tinek pri maši, in tudi sosed je zjutraj cepil drva na dvorišču. E, pa ravno zdaj morajo zvoniti, ko bi tako rad zaspal. Kar nehote je odprl oči, in njegovi pogledi so splavali tja v dolino, od koder je prihajal glas zvonov. Tam je stala bela cerkvica sredi pokopališča. Od tam je prihajal glas zvonov. Potem je Tinek zopet zaprl oči in pritisnil roke nanje. Čimbolj je umiralo zvonjenje. Naposled ga ni čul nič več. Zaspal je ... Medtem pa so položili njegovo mamico v rakev, črno pobarvano. Štirje možje so jo postavili na hišni prag. Vse polno ljudi se je nabralo pred hišo. Tam po poti je prihajal duhovnik v črnem talarju, beli srajci in črni štoli. Eden izmed ministrantov je nosil spre¬ daj križ, druga dva, ki sta šla za njim, sta nosila kadilnico in škropilnico. Ljudje so pri¬ žgali sveče. Duhovnik je molil in kadil in škro- 40 pil. Možje so dvignili krsto, in izprevod se je pomaknil izpred hiše ter zavil dol na cesto proti pokopališču. Tinek je pa spal. Seveda: pozabili so nanj, in nihče ga ni poklical. Kdo naj misli na siroto, ko ni bilo matere! In očeta tudi ne! Izprevod se je bil že izlil v cerkev, ko si je Tinek pomencal oči. Zbudil se je in se brž zravnal pokonci. V tistem trenutku se mu je zatožilo po mamici, zato je naglo stopil do hiš¬ nih vrat, da gre pogledat, ali mu mati še tako mirno in tiho spi. Hišna vrata pa so bila za¬ klenjena. Tinek pritiska in pritiska kljuko — a vse zaman: zaklenjeno je zaklenjeno. In tako čudno je vonjalo okrog hiše, po kadilu kakor v cerkvi in po svečah, ki so gorele in ugasnile, in po ovenelih rožah. Tinek je začutil, kakor da se mu hoče jokati. Vendar poizkusi še enkrat, ali so res vrata zaprta. Seveda so. Čisto in popolnoma so za¬ klenjena, da ne more niti v hišo k mamici. Tinku so se posolzile oči. Solze so mu prišle kar same ob sebi v oči in so mu tekle — debele kot lešniki — po licih. „Mama, mama!" je začel klicati otrok. A njegov glas ni dobil odziva: razgubil se je v dalji med vejami dreves, med grmovjem ob vrtnem plotu. 41 Tinku je prihajalo čimdalje težje. Dvakrat je obšel hišo kroginkrog in klical mater. Ko se je namenil tretjič okrog hiše, je zapazil, da je okno v sobo odprto. Pod oknom je ležal sklad preklanih drv. Nanje spleza Tinek, da pogleda v sobo, kaj vendar misli in dela nje¬ gova mamica, da ga noče in noče slišati in da se zaklepa pred njim. Soba pa je bila prazna — no, vsaj njegove matere ni bilo več v njej. Tista visoka postelja je še stala tam, ali sveče so bile razmaknjene na vse strani in lončki rož tudi, a njegove mamice ni bilo več. Ni je bilo, pa ni je bilo. Tinek je iztegnil glavo prav noter v sobo in pogledal po vseh kotih, če se ni morda mama nalašč kam skrila. Pa ni je bilo v nobenem kotu — nikjer ne! Tinek je začel jokati na ves glas in klicati mater. Vrata v sobo so bila še vedno odprta. In prav čulo se je, kako sega njegov glas tja na vežo in v kuhinjo, toda vkljub temu je klical zaman. Kaj pa, če bi odšla mati k stricu v mestu? Pa kako? Saj je bil stric danes tudi tu. Morda pa je odšla z njim? In tako je bilo Tinku hudo in žalostno, kakor še morda nikoli prej. Kar hipoma se mu je zbudila težka misel, da je njegova mamica odšla in da je ne bo nikoli več nazaj. In nekaj ( grenkega mu je napolnilo dušo, in sirota ni 42 vedel, kaj bi počel. Šiloma je zadržal jok, da bi slišal, ali se morda vendar kje ne oglasi mati ali kdorsibodi. Bilo mu je čimbolj tesno in dolgočasno, in polaščal se ga je strah. In ko je naslušal in naslušal, so zopet zapeli zvonovi pri cerkvici. Tinek se je ozrl v dolino in zagledal, kako gredo ljudje iz cer¬ kve in se zbirajo v krogu tam blizu pokopa¬ liškega zidu. Nekaj časa so stali mirno, moški odkriti, potem so vsi pokleknili in kmalu zopet vstali, precej nato pa so začeli odhajati s pokopališča. „Ha, zdaj morda kdo pride!“ si misli deček. In res so prišli: njegov stric in njegova teta in tudi drugi ljudje. Ko ga je zagledal stric, ga je pritisnil nase in mu rekel: „Pozabili smo nate, sirota!“ Kar je bilo žensk okolo, so začele jokati. Tudi Tinek je iznova zaplakal in brž povpra¬ šal strica: „Kje pa je moja mama?“ „Šla je počivat, pa kmalu pride,“ ga je potolažil stric. „Samo da pride in da ni huda name,“ je rekel otrok. „Ni huda, ne; saj sedaj moli zate!“ je do¬ stavil stric. Potlej so nekoliko pospravili po hiši. Kmalu nato pa se je ustavil pred vežo voz 43 Stric je zaklenil hišo in sedel s teto in Tinkom na voz. „Sedaj boš moj, Tinek!“ je rekla teta, po¬ sadila otroka na kolena, stric pa je pognal konja. Tamkaj pri stricu je dobil Tinek kmalu obilo novega znanstva. Iz vse soseščine so prihajali otroci in se brž sprijateljili s Tinkom. Ker ni bilo njegove mamice od nikoder in nikoli, je večkrat povpraševal po njej. Pa so mu zmeraj pravili, da že pride. Po mamici je povpraševal, kadar je bil sam s stricem in s teto. Med otroki je imel drugega opravila do¬ volj. Podili so se po dvorišču, da se je dvigal prah in da je bilo časih treba tudi zažugati s palico. Najrajši bi bil Tinek seveda tak, kakršen je bil tisti gosposki deček, ki je sta¬ noval v sosednji hiši in hodil že v šolo, doma pa posedal s knjigo v roki in se ni menil ni za Tinka, ni za druge otroke. E, da je Tinek tak, bil bi še bolj gosposki in še manj bi se menil za druge kot ta ošabnež. Pa ni bilo dolgo, ko je začel Tinek sanjati o drugih rečeh. Nekega dne so prikorakali tam po cesti vojaki. Tinek in stric in teta in sto drugih ljudi so jih šli gledat. Stric je posadil Tinka na ramo, da je bil hipoma za glavo večji od drugih ljudi. In gledal je po prašni cesti, koder so korakali , vojaki v dolgih vrstah eden zraven drugega, r ff^tr^^- mrr-KrBsr tan/ Tirrpg* ■ ^ nrv^rr iSJg-Kf^ri 45 drug za drugim — naprej in naprej. Morda jih je bilo sto ali petsto, kdo bi to vedel tako natanko! In vmes so bili nekateri, ki so jahali iskre konjiče in mahali s svetlimi sabljicami, da se je bliskalo nadaleč po dolgi cesti. In godbo so imeli in prikorakali so prav v mesto in se razgubili po njem. Eden s svetlo sabljico in iskrim konjičem je prijahal narav¬ nost k stricu in ostal pri njem tisto noč in še drugi dan, ko so v mraku zopet odkorakali vojaki naprej, bogve kam. Joj, kako si je želel Tinek svetle sabljice in iskrega konjiča! Tisti vojakov konjiček je bil tako prijazna žival. Nič mu ni storil, ko ga je potrepljal po bokih! Vojak, ki ga je čedil v hlevu, ga je celo posadil nanj, da se je čutil Tinek ponosnega in mogočnega, da nikoli tega. In tudi sabljico mu je opasal oni prijazni vojak, samo malo dolga mu je bila in nekoliko težka, a ko doraste, mu bo ravno prav. Hotel je imeti tudi čepico s svetlim gumbom na sprednji strani. E, čepica bi mu bila že prav, samo glavo ima Tinek še premajhno, zato mu je zdrknila čepica tja preko ušes do nosu in še dalje do ust. A pride doba, ko se mu tudi glava podebeli, da se bo tudi na njej blesketal zlat gumb. In Tinek si neprenehoma želi svetle sab¬ ljice in iskrega konjiča. Jezdil bi rad prav , spredaj, za njim pa naj bi se vila dolga, pre¬ dolga vrsta hrabrih, vojakov. Preletel bi z 46 njimi ves božji svet, naposled pa bi se vrnil domov, kjer bi domačim pripovedoval, kaj vse je videl in doživel. Oj, kako veliko je Tinkovo hrepenenje! Njegova mati pa spi mirno in nevzdramno kraj tihe. vaške cerkvice ... Dve pismi. a Štajerskem živi moj pri¬ jatelj, ki ima sina Vladi- mirčka. Ako misli Vladi¬ mir, da razen njegovih staršev, bratov in sester nihče drugi ne ve, kaj počne, kako živi in kako se vede, se bridko moti. Da mu to dokažem, naj povem, kar sem zvedel o njem! (Kar nas je takih mož, ki se ukvarjamo s peresom, imamo to grdo navado, da vse razbobnamo po svetu, kar čujemo in vidimo! Morda se kdo še celo sam kaj zmisli, potlej pa kriči: Glejte, tako in tako je! Glejte, taki so!) Torej nekoliko o Vladimirju! 48 Vladimir je deček, ki ljubi zimo in njeno veselje nad vse. Kadar se prismeje v prelepo štajersko deželo cvetoča pomlad, ni Vladi¬ mirju nič kaj po volji, ker se mora posloviti od zime, od snega in od pozimskega razve¬ seljevanja v prirodi. Pomlad in poletje nimata zanj nič izredno veselega. Pride bogata jesen s sadjem in grozdjem, a vzlic temu hodi Vladi¬ mir vedno gledat toplomer, ali ne kaže mraza, ki napoveduje prihod snega. Kadar pa zagleda v daljavi s prvim snegom pokrite gore, zdihuje 49 in toži: „Ah, ko bi sneg vendar že prišel tudi k nam!“ Kadar med poznojesenskim dežjem za¬ pleše prva snežinka, tedaj Vladimir veselo zbeži pod streho in pregleduje sani, jih po¬ pravlja in prireja za vožnjo. Toda prva sne¬ žinka se ražtopi v dežju — in snega ni! Vladi¬ mir je pa žalosten. Nekega dne pretekle jeseni je šel Vladi¬ mirjev oče na vrt. Na vrtni lopi je viselo to-le prilepljeno pismo: Na Humu, dne . . . Ljubi sneg! Prosim Te, pridi, pridi! Rad bi Te že videl. Že eno leto Te nisem videl. Pridi, visok do kolena, da se bom zopet lahko vozil s sanmi! Naj že izgine ta voda, zamrzne to blato, potem pa pridi, ljubi sneg, visok do kolena! Pridi! Lepo Te pozdravlja Tvoj Vladimir. Oče se je smejal, ko je bral Vladimirjevo pismo, Vladimir pa je bil žalosten, ker ni bilo snega vkljub njegovi lepi prošnji. „Le potrpi!" ga je tolažil oče, „saj sneg že pride! A svojega pisma nisi prav naslovil. Sneg namreč ne more poslati samega sebe. ' Sneg pride samo tedaj, kadar mu ukaže Bog!“ 4 50 Vladirairček se je oddahnil, kakor bi se nečesa važnega domislil... Drugi dan gre oče zopet na vrt. Na vrtni lopi je zopet viselo pismo. Oče je radoveden postal in bral te vrstice: Na Humu, dne . . . Ljubi Bog! Prosim Te, ukaži snegu, naj vendar že pride! Že eno leto ga nisem videl. Pošlji sneg, 51 visok do kolena, da se bom zopet lahko vozil s sanmi! Naj že izgine ta voda, zamrzne to blato, potem pa, ljubi Bog, pošlji sneg, visok do kolena! Pošlji ga! Nujno ga potrebujem! Lepo Te pozdravlja Tvoj Vladimir. Drugo jutro se je Vladimir zgodaj zbudil in je stopil do okna. Zunaj je bilo vse belo! Kdo opiši njegovo veselje! Vsi so morali iz gorkih postelj: starši in bratje in sestre. Vsi so morali iti gledat prvi sneg, in vsem je Vla¬ dimir obljubil, da jih vzame k sebi na sani. Toda za toliko množico ljudi so se mu zdele njegove sani vendarle premajhne in prešibke. In kaj je storil Vladimir? Stopil je k mizarju in mu naročil kar na svojo roko, naj mu nemudoma napravi nove sani, ki naj bodo večje od sedanjih in tudi moč¬ nejše od teh. In ko so bile sani gotove, je Vla¬ dimir lepo prosil očeta, naj jih plača iz svo¬ jega! Če se mu zdi plačilo preveliko, naj vzame denar iz njegovega nabiralnika, saj jih končno rad plača Vladimir sam, samo da jih ima! No, z očetom sta se brž domenila in po- ' botala, ker mu je sin kar sam od sebe slo- 52 vesno obljubil, da očetovo dobroto poplača s svojo pridnostjo. Očetu pa je bilo že dovolj, ko je gledal izza gorke peči, koliko radost uži¬ vajo otroci — in med njimi njegov Vladimir — zunaj na zasneženem klancu. Spominjal se je časov, ko je bil sam tako srečen. Umetnica. eljno je poslušala pod oknom Krivčeva Lenka, kadar se je glasil iz učiteljeve sobe klavir. „Oh, ko bi tudi jaz znala tako!“ je zdihovala. Ko je potem prišla do¬ mov, je sedla za mizo in begala po njej s prsti, kakor da pritiska tipke na klavirju. Ker pa ni bilo iz mize nobenega glasu, je Lenka pela, da je bilo slišati vsaj petje, ker ni bilo čuti godbe. Mati se ji je smejala, a Lenki je bilo hudo. „Oh, ko bi vedeli, kako rada bi znala igrati na klavir, potem bi se mi ne smejali, potem , bi prosili gospoda učitelja, naj me nauči." 54 „Kaj boš igrala," je odgovorila mati, „ko imaš od dela tako trde in neokretne prste. Saj vidim, kako nerodno jih prestavljaš po mizi, pa bi jih po klavirju še nerodneje." In res je imela Lenka trde prste in izde¬ lane roke, ker ni smela nikoli lenuhariti. Poma¬ gati je morala materi, kadar je bilo toliko dela, da ga ni mogla opraviti sama. In kdaj lahko drže na kmetih roke križem? Nikoli, samo v nedeljo popoldne, ko je vse delo končano in ko lahko leže človek za hišo v travo, podkriža pod glavo roke in uživa počitek. In tako je imela Lenka, ko je prišla iz šole, vedno dovolj opravka: zdaj v kuhinji, zdaj na dvorišču, zdaj na polju. Če ni bilo drugega dela, je morala gnati kravo na pašo. Od dela so bili njeni prsti trdi in neokretni, in dlani so bile žuljave. A to ji je bilo le v čast! Dostikrat je Lenka že sklenila, da poprosi gospoda učitelja, naj jo uči igrati na klavir. Ali nikoli ni imela toliko poguma. ♦ * * Imeli so v šoli petje. Učitelj, prijazen, star gospod, je hotel otroke naučiti novo pesem. A note je pozabil v svojem stanovanju. »Pojdi, Lenka, v stanovanje! Na klavirju so note, prinesi jih!" 56 Pohitela je Lenka v učiteljevo stanovanje. Zagledala je klavir in note na njem. Obšlo jo je nekaj čudnega, po prstih jo je zaščegetalo, da so ji kar sami silili tja h klavirju, da pritis¬ nejo na bele in črne tipke, ki so tako lepo raz¬ vrščene druga poleg druge in ki tako prijazno vabijo: „Lenka, le, le!“ In Lenka je pritisnila zdaj to, zdaj ono tipko. Zazvenel je glas. Vso sobo je napolnil. Neokretno so ji udarjali prsti ob tipke, a strune so le zvenele. Razlegali so se glasovi na hod¬ nik, glasili so se tja do učilnice. Začul jih je tudi gospod učitelj in dejal je: „Glej otroka, sedaj se igra na klavirju! Na note je pozabila. 14 Pa je odšel sam po note in po Lenko. Drugi otroci so se škodoželjno muzali, češ, sedaj jih dobi Lenka po prstih, da bo vedela razbijati po klavirju! — Vsi so bili prepričani, da se vrne Lenka z objokanimi očmi. Lenka je bila tako zamaknjena, da ni vedela, kdaj so se odprla vrata in kdaj se je pojavil na pragu učitelj. Njegovo lice pa ni bilo jezno, ampak smehljalo se je, saj je bilo oči- vidno, s kolikim veseljem poizkuša Lenka z igranjem. „No, pa bo dovolj za sedaj!“ pravi glas za njenim hrbtom. Lenka se ozre. Toliko da se ne sesede od strahu. Rada bi izpregovorila, rada bi popro¬ sila, a ni bilo glasu iz grla. 57 Učitelj pa stopi bliže k njej, se ji nasmeje in jo pogladi po laseh: „No, Lenka, ali bi rada znala igrati klavir?" Ves strah se izpremeni Lenki v nepriča¬ kovano veselje. Tleskne z rokami, poskoči od veselja: „0, pa kako neskončno rada!“ „No, ker se pridno učiš v šoli in doma, pa te naučim igrati na klavir! Kadarkoli utegneš, pridi pogledat, pa bova malo zabrenkala. A sedaj greva zopet v učilnico," jo je tolažil dobri mož. Otroci so naslušali, kdaj začujejo korake, kdaj se jim prikaže Lenka z objokanimi očmi. A kako so bili presenečeni, ko so zagledali Lenko vso srečno in veselo! Seveda so zve¬ deli šele po šoli, kako jo je presenetil gospod učitelj in kaj ji je obljubil. Pa kakšno veselje je bilo šele doma! In tako hodi Lenka, kadar utegne, h go¬ spodu učitelju. Sede na stol, si pripravi note in začne udarjati po tipkah. Zraven sede uči¬ telj, star, prijazen gospod. Lice mu prešine vesel nasmeh. To je gotovo najlepši znak, da je zadovoljen z napredkom mlade umetnice. V začetku je bilo res težavno, ko so bili prsti tako trdi, kakor da so leseni. Toda čimbolj se je vadila Lenka, tem lažje in gibčneje je be¬ gala po tipkah. In danes ve že vsa vas, da zna igrati Lenka klavir. Vesele njene pesemce > 58 pričajo, kako je srečna. Vsi jo občudujejo. Doslej so vaščani mislili, da se priuče igranju na tako imenitno glasbilo le gosposki otroci, a Lenka jih je poučila o obratnem. In vsa vas je kar ponosna na mlado svojo umetnico. Pri Makovih. L ikdar in nikjer ni bilo tako lepo kakor pri Makovih ob zimskih večerih. V sobi v kotu je stala velika, zelena lončena peč, in iz nje se je širila po sobi tako dobro¬ dejna toplota, kakor bi samo solnce pošiljalo vanjo tople svoje žarke. Jaz sem bil večkrat tam — saj so bili Makovi naši sosedi — in zato jaz to dobro vem. Da* jaz to dobro vem, zakaj tudi meni je nebrojno- krat velika, v kotu stoječa zelena lončena peč grela hrbet, ko sem sedel na leseni klopi ob njej in se pritiskal nanjo, češ: „Ti dobra moja pečica, kako si vendar prijazna in ljubezniva!" — Ali dolgo nisem mogel pritiskati hrbta k ' 60 peči, zakaj kmalu je bila tako topla, tako vroča, da sem se moral odmakniti. Sicer bi me spekla. Pa bi mi morebiti še prežgala suk¬ njo, a mama bi me kregala doma. Pa sama peč še ni bila vzrok, da je bilo pri Makovih ob zimskih večerih tako lepo, kakor nikdar in nikjer drugod. Makov stari oče, Makov ded je bil tisti, ki je delal zakur¬ jeno sobo tako prijazno in vabljivo. Makov ded je bil star mož. Štel je že tako - le okolo sedemdeset dolgih let. Pa vam je že zlezel v dve gubi, in njegovi lasje so bili beli ko sneg. In po prijaznem licu mu je začrtal čas globoke brazde, in malone vsi zobje so mu že izpadli. Pozimi pa ga je rado zeblo, zato se je vedno pritiskal k peči. Pritiskal se je k peči, jo objemal in gladil, pa šepetal je veno¬ mer tja vanjo: „E, te-te-te! To vam je do¬ brota taka-le zakurjena peč!“ In Makovega deda vnuk — sedemletni Ivanek — ki je že začel guliti hlačice po šol¬ skih klopeh, je prisedal ob dolgih zimskih večerih k dedu tja k peči in brez prestaoka je silil vanj: „Pa bi zopet kaj lepega povedali, dedek! Zunaj je mrzlo, in mlaka za našo hišo je že čezinčez pokrita z debelim ledom. Tu v sobi pa je toplo, in vaše pripovedke so tako lepe!“ Kadar je bil stari oče dobre volje, ga ni bilo treba dvakrat prositi. Komaj je izgovoril 61 Ivanek prošnjo, že je odprl njegov ded usta in začel pripovedovati. Ah, kaj je vse pripove¬ doval dobrovoljni ded! Lepe reči so bile to! Ali to je treba tudi povedati, da niso bile vse njegove pripovedke vedno in vedno nove. Dostikrat je ponovil to, kar je bil že prej kdaj povedal. To pa iz dveh vzrokov. Prvič je bil Makov ded že star mož, in stari ljudje radi pozabljajo. Kaj hočemo! Starost je starost, in človeku opeša duh in telo! Drugič pa se je bil dedek že izgovoril, da so mu pohajale nove pravljice, zato pa je ponavljal stare, pritaknil to in ono, predrugačil ono in to — pa je imela vsa stvar nekam novo lice — prav tako kakor suknja, ki jo krojač obrne. Ivanek je sedel poleg deda ali pa je počenil na tla ter upiral v pripovedovalca radovedne oči. Uj, kako so se svetile Makovega Ivanka ukaželjne oči! Pa kako dobro je bilo dedu in Ivanku! Dedu, ker je imel vernega poslušalca, a Ivanku, ker je imel vernega pripovedovalca. In tako je bilo dobro in ugodno obema — dedu in Ivanku, Ivanku in dedu! Ha, kako vam je znal pripovedovati Ma¬ kov ded! Kot sama živa knjiga. O vojnah in junakih, o strahovih in čarovnicah, o pedenj- možeh in laket-bradah, o vsem mogočem in nemogočem... To vam je šlo tako naprej — vso zimo, vso ljubo zimo! Ivanek se je čim 62 bolj primikal k dedu-pripovedovalcu, mu silil na kolena in z rokami za vrat ter mu v zahvalo božal nagubano lice, pa mu šepetal ljubeče in vdano: „Ah, moj ljubi, ljubi dedek!" In Makov dedek se je tedaj sklonil k svo¬ jemu vnuku, in stara, ovenela njegova) roka mu je gladila kodrasto glavico, a ustna so mu šepetal: „Ti, ti, ti, ti moj hinavček! Ti tepček! Ti nepridiprav! Ti moja nedolžnost! Ti moje zlato!" — In Ivanek je boljinbolj silil k dedo¬ vemu licu in je končno obvisel na njem v dol¬ gem, vročem poljubu, dedek pa ga je trepljal po hrbtu in ramah, kličoč venomer: „Ti, ti, ti, ti..No, da! Rada sta se imela Makov dedek in njegov vnuk Ivanek! II. Pa je bila huda, huda zima... Ljudje so kar tekali po cesti, in sneg je škripal pod nogami. Pa jih tudi ni bilo mnogo na cesti. Samo kdor je moral vunkaj, ta je ostavil zakurjeno sobo. Saj je bilo treba v prodajalnico po soli ali po moke, po to in po ono reč. Pozimi je treba tudi jesti. Zato so ne¬ kateri ljudje tekali po ulici, a pod nogami je škripal sneg: „Skrt, škrt, škrt...“ Ivankovi materi je zmanjkalo soli. Hotela je skuhati za večerjo žgancev in kislega zelja, pa ji je zmanjkalo soli. In žganci in kislo zelje niso dobri, če ni soli pri hiši. Zato pa je moral nHF£sy