CD .E « >co (O SUPER TV NAPOVEDNIK V PRILOGI TRIJE ČASOPISI VENEM 32 STRANI d MALI OGLASI IZ VSEH REGIJ ■§ 1 c ca S 1 (0 1 s" Cena 50 SLT Slovenija, sreda, 11. decembra 1991 št. 49 - leto XXV KAJ JE V RESNICI POVEDALA SOPROGA MINISTRA RAJKA PIRNATA str 3 »SVETILKA JE PREŠVERCANA £ s jk? Jt ■ r- a* ■MK " f' '5*8 ? ■ ^ ■*■■■ ”':s -| ! 9 gl, j r. •# v i - .T *. r POPRAVLJANJE POVOJNIH KRIVIC - SODIŠČA OBNAVAUAJO PROCESE str. 32 ZARADI SUKANCA V SMRT ŠKANDAL: PREDEN GA KUPITE, STANOVANJE DOBRO IZMERITE str. 26 GOLJUFIJA GRADBINCEV NA SLEDI DVOMUIVEMU PREKUPČEVANJU: MINISTRU BASTLU CVETEJO POSLI Z NARODNIM BOGJVSTVOM, VARUHI PA SO ZVEZANIH ROK wsssssss/ssss/s/sssssssssssssss//sss////s////s/sssssssss/sssssssssssssssssss* \ Trgovsko podjetje d.o.o. UGODNO: VILIČARJI mos IN REZERVNI DELI Delovni čas od 7.00 do 15.00 ob sobotah - zaprto Se priporočamo! ////Z///////,*////////S/JS////.1/////}///,'////////////////////SJ////////?/S///‘?/?. Dobojska 16 (Hudinja), Celje tel.: tel: (063) 38-011 tel.-fax.: (063) 31-193 Ugodno: Olja CASTR0L Čuprijska 9, Celje, tel: (063) 24-025, 24-303 PRAVA TRGOVINA ZA VAŠ AVTO !§® KAKO ROPAJO NAŠE ZAKLADE STR. 6 KJE SO SLOVENSKA DARILA TITU? STR. 9 HUDIČARIJE Pol dnevniki Časniki se delijo na občasnike, mesečnike, tednike in dnevnike. Glede na dinamiko življenja bi lahko pravzaprav uvedli že poldnevnike. Gotovo bi se jih navadili, vsaj tako kot smo se na vojno, tolarje in 3 X 3. Že samo s pravnimi kotički, s tekočimi zakonodajnimi členi in nasveti bi uredniki zadeli v polno. Državljani bi svoje naravne težnje, da vejo, kaj smejo, zadovoljili enostavno, saj v principu nimajo časa, da bi vsak dan tekali za uradnimi listi. Tako pa bi lahko hitro in ustrezno ukrepali. Tisti, ki so dopoldne kaj odtujili, bi to po kosilu vrnili in si s tem prislužili samo pogojno kazen. In direktorji, ki so jih delavci pri malici poslali v tri materine, bi te že v nočni izmeni lahko poslali na čakanje. Tudi za druge novinarske zvrsti in ljudi bi bili poldnevniki pridobitev. Recimo za tečajne liste in špekulante z inflacijskimi stopnjami; prodajalci bi kupcem, ki so vzeli blago s polic pet minut pred dvanajsto, to zavijali tako dolgo, dokler ne bi stopile v veljavo popoldanske cene. Reklamerji bi občutno povečali svojo agresivnost, tako da bi množice podzavestno kupovale antistresne preparate zjutraj in zvečer. Črne kronike bi pridobile prepotreben prostor, saj se ljudje 24 ur na dan zabijajo, pobijajo in ubijajo, da niti ne omenjamo tega, kako lažejo in kradejo. Notranje politični komentatorji bi lahko rušili vlado dvakrat na dan in večina polemik bi se zaključila s čajem ob petih... Seveda se šalim. Nalašč poskušam biti radoživ, ker mi celo odlični novinarji prerokujejo podhladitev. Morda imajo celo prav, saj Slovenci ne premoremo dosti pravega humorja, takšnega, ki v isti sapi združuje suverenost s človeško toplino. O ja, zbadanje in kar je podobnih tragiko-mičnosti v stilu ,naj sosedu koza crkne‘, to nam je vpisano pod kožo. Tudi zato, se mi zdi, postajamo iz dneva v dan vse bolj parodije lastnih iluzij, kot tisti osel, ki je vztrajno hodil za korenčkom, potem ko so mu ga domiselni vodniki fiksirali pred gobec. Ko bomo priznani, nas bodo najbrž držali pokonci atentati in Slovenske v Tutti Frutti. Ne vem, mogoče ima vse to kakšno zvezo s tem, da smo, kar zadeva poldnevnike, na približno isti liniji kot afriški Kongo. Ali s tem, da so vse, kar pišemo, napol dnevniki. Sicer pa. zakaj bi moralo imeti vse kakšno zvezo? Kakšno zvezo imajo sporne točke v varnostnih pravilnikih, novinarska avtocenzura in slavospevi teritorialcem? Nobene. Vse to je popolnoma brez zveze. Le slovenski vojaki se motijo v izhodiščnih postavkah svojih užaljenih argumentacij, da je slovenski narod od nekdaj častil svoje pesnike, njih pa nikoli. Slovenski narod namreč ni nikoli častil svojih pesnikov. Bolj ali manj jih je zatiral, zapiral in celo streljal. Trubar je Slovencem lastne knjige moral tihotapiti iz tujine, Prešerna niti niso poznali, Levstiku so privoščili pasjo smrt, Cankarju so sežgali pesmi, Kocbeka so sicer poslušali, ampak v glavnem policaji. Tudi po zmagi revolucije je slovenski narod počel s svojimi pesniki vse kaj drugega, kot jih častil. Bolj iskreno bi bilo torej reči, da je slovenski narod svoje nekrofilske popadke ob svojih pesnikih sproti prirejal svojim državotvornim idejam. Tako bi bil volk sicer ranjen, koza pa bi se izgubila, kar pa je še zmeraj bolje, kot da bi oba ustrelil kakšen teritorialec. Da bi spravna koza ostala cela pa bi kakšen pesnik lahko kakšnemu teritorialcu posvetil kakšno balado. In jo objavil v jutranjem poldnevniku, tako da bi ga prizadeti lahko tožili že ob pol treh. S tožbo bi mogoče dohiteli celo milijon dolarjev, s katerimi bi pokupili stanovanja in tako rešili državo. In svet bi se s svojimi poldnevniki vred vrtel lepo naprej' ' Bojan Sedmak MED NAMI Kljub vsemu V ponedeljek so na neki skupščinski komisiji ugotovili, da so v sodobni komunikaciji faksi tako potrebni kot ljudem čevlji. Prejšnji teden je marsovec, ki je do nedavnega urejal Slovenca, čakal na kurirja s sporočilom kakšna usoda gg zdaj po odstavitvi čaka. V Delovi tiskarni so zaradi pomanjkanja denarja kar debel teden dni popravljali rotacijski stroj. Kljub temu, dragi moji, da navkljub vašemu svetemu prepričanju o nasprotnem v Novi dobi premoremo le en sam samcat preobremenjen fax (s čevlji je še malo slabše), kljub temu, da vlada z denarjem in zvezami pluralizira mrtvorojenčke na medijskem trgu, kljub temu, da tiskamo razširjenih 32 strani (ki smo jih hoteli razširiti ta teden na 36, pa v tiskarni temu niso kos), nam uspeva. Zato si prihodnji teden obetajte 36 strani, teden zatem pa v božično-novoletni številki kar 48. Lojzka me je oni dan vprašala, če delamo za denar. Ne, delamo kar tako. Mogoče bomo kdaj naredili denar. Brane Piano radio slovenj gradeč UKV 97,2 IN 88,9 MHz STEREO PRODAJALNA KOS ZORKA KOS SOSESKA 5 ŽALEC TEL-: 063 711 350 N VABI VSE, KI SO ZAUPALI NJENI TRADICIJI IN VSE, KI JE ŠE NE POZNAJO, V NOVO PRODAJALNO V CENTRU ŽALCA. OTVORITEV V KRATKEM Tel. (063) 33-421 PETROL i z vami na poti | N0VAD0BA Glavni urednik: Janez Sever Odgovorni urednik: Brane Piano Pomočnik odgovornega urednika: Peter Tomaž Dobrila Uredniki: Marjana Arnšek (kronika), Jana Štrlekar (reportaža), Anton Koritnik (svobodne aktivnosti), Braco Zavrnik (mediji), LucaS (fotografija) Tehnični urednik: Janez Herle Trženje: Nives Seničar, Ines Paradižnik, Matevž Cene (prodaja), Suzana Bober (tajnica). Izdaja Preše d.o.o., direktor: Janez Sever, namestnik Brane Piano, pomočnica direktorja Valerija Glavač, tiska Družbeno podjetje Delo - Tisk časopisov in revij, p.o. .Naslov uredništva: Celje - knežje mesto, Aškerčeva 15, tel. (063) 441-215, 441-606, fax.(063) 25-849. Dopisništvo Koper, Cankarjeva 5, tel. (066) 23-868, fax (66) 51-702, p. p. 311. Cena 35 SIT, mesečna naročnina 180 SLT. Žiro račun pri celjski SDK št. 50700-603-31455. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu republiškega sekretariata za informiranje. Izhaja ob sredah. Rokopisov ne vračamo. Ljubečna Celje ♦ I NAŠI PRODAJALNI KLINKER VAM PO KONKURENČNIH CENAH NUDIMO: - VHODNA IN GARAŽNA VRATA - ELEKTRIČNE KABLE - POCINKANE CEVI - KERAMIČNE PLOŠČICE - KLINKER KERAMIKA - OPEČNE IZDELKE - VIJAKI ZA SANITARNO OPREMO - BAKRENI ŽLEBOVI - PARKET - LEPILA ZA PARKET , - IN OSTALI GRADBENI MATERIAL STOPITE NA TRDNA TLA, STOPITE NA KLINKER * PLOŠČICE LJUBEČNA! PRODAJALNA JE ODPRTA VSAK DAN OD 7. DO 17. URE, OB SOBOTAH OD 7. DO 12. URE mmmmmmžtmmmmitm KAJ JE POVEDALA SOPROGA MINISTRA RAJKA PIRNATA Svetilka je prešvercana Kanal - A LEPŠA POLOVICA OBLASTI Sigrid Pogačar Pirnat »Moje ime je Sigrid Pogačar Pirnat, sem soproga gospoda Pirnata, sicer zelo znanega medijskega zvezdnika v tem trenutku.« Ste v njegovi stranki? »Ja, sem v njegovi stranki.« »Z mojim soprogom je vse sanjski svet. Vse je tako lepo... samo, da je pri meni, ni treba, da se pogovarjava ... ko se želiva sprostiti, tako, da dava možgane na pašo in da nič ne delava in nič ne razmišljava, potem si dava kakšno klasično glasbo, ki jo imava oba zelo rada in . . . jaz mislim, takrat ni potrebno dosti besed. Tišina je zelo zgovorna, včasih.« Vam je že kdo rekel, »gospa ministrica?« (Smeh) »Ne, to ne. To je bolj v hecu moj oče (zamahne z roko), bolj tako, bolj v hecu (spet). Mislim, da sva se že enkrat pogovarjala, da soproga vrhunskega politika ni težko biti, ker verjamem v njega in v tisto idejo, za katero se on zavzema. In potem to seveda ni težko.« Vi ste tudi juristka, sem slišal? »Sem diplomiran jurist, imam svojo odvetniško pisarno. Naj moji cenjeni kolegi ne smatrajo to kot reklamo ...« Odvetniško pisarno imate v Kopru. Se pravi, da živite na relaciji Koper-Ljubljana... »Točno. V Kopru imam pisarno, fizično, prostor... Tam sem začela s poslom, zdaj je že deveto leto, da imam pisarno. Zdaj pač po malem delam tudi v Ljubljani. Nekako se mi zdi, če zamenjam ambient, da dosti lažje delam, mogoče malo bolj kreativno, bi rekla.« (Stojita pod vrtno svetilko) Od kod je ta lepa svetilka? »Ta svetilka je... bi rekla, prešvercana (smeh). Moj soprog in jaz imava rada neke posebnosti, tako da tisti čas, ko sva doma, želiva uživati v am-bientu, ki si ga izbereva. In enkrat, ko sva kupila to stanovanje in sva si opremljala in sva blizu Pordenona, mislim, videla te... to so pravzprav vrtne svetilke, ne. In jaz sem tako v hecu rekla, poglej, a ne bi to namesto lustra dali. In se je navdušil. No, in potem sva imela prav en problem. To svetilko, petdeset kil brona je v njej, sva potem v enem dnevu v dveh delih peljala, v treh pravzaprav: samo svetilko in še stojalo sva vozila kot zmešana cel dan.« Se kdaj doma zvečer pogovarjata o politiki? Ne .. . Torej ne bi tako kategorično rekla ne ... včasih. Ampak bolj tako, kot kaj si počel danes, ti, a si prečital to v časopisu, kaj so napisali, kaj je rekel Markovič, dokler je bi lo še aktualno enajst plus tri. In podobne stvari. Sicer pa o politiki ne.« Se je za vas kaj spremenilo v življenju, ko ste spoznali gospoda Pirnata oz. ko je postal minister? »Precej se je spremenilo v mojem življenju, vendar ne zaradi mojega soproga ali pa zaradi mene. Bolj se je spreme- nilo zaradi ozkega gledanja drugih ljudi, ker mislijo, da če imam gospoda ministra, imam svet na . ..« Dlani... ».... dlani, kar jasno ni res. In tisti redki, ki vedo, da to ni tako, se niso spremenili in ne vidijo v meni soprogo ministra Pirnata, ampak preprosto Sigrid, ki je z njimi delala pripravništvo kot sodna pripravnica, ki je z njimi sedela ure in ure in študirala za pravosodni izpit ali pa sedela v sodnem bifeju in pila kavo ... Mislim, da te ljudi lahko preštejem na prste ene roke.« Kako kličete svojega moža? (Smeh) »A moram povedati? (smeh) Vam bom povedala privat, ne bi v kamero.« (Smeh) Kateri politik vam je poleg vašega soproga, recimo simpatičen v slovenski politiki? »V slovenski politiki... torej, nabolj simpatičen mi je moj soprog...« Drugi...? »Drugi?... Hm, ne vem (smeh). Ne vem, nekako, bi rekla, s svojim načinom, s svojim nastopom, Peterle. In potem je konec.« Nekoč ste bila vrhunska športnica, plavalka. »Ja. Plavala sem hrbtni stil, sto in dvesto hrbtno ter v mešani štafeti, kadar je bilo treba kakšne točke nabrati ali priti v finale ... in potem sem nastopala na dvesto mešano, štiristo mešano... Spomnim se naporov pri dvesto delfin, ko sem enkrat skoraj utonila (smeh). Ampak plavala sem hrbtno, moj stil je bil hrbtno.« »Poglejte, jaz sem rojena v Splitu, moja mama je Dalmatinka in nekako, del srca, globoko v svojem srcu čutim eno pripadnost tej Hrvaški. In to kar se zdaj na Hrvaškem dogaja, to ni vredno človeka, res ni vredno človeka. Ne vem, ta vojska, ti generali... To je grozno. Ko je bilo to v Sloveniji, sem se drugi dan prijavila v... saj ne vem kaj je bilo, ali Rdeči križ ali Civilna zaščita, skratka, tem našim fantom, da bi kuhala, da bi likala, da bi šivala, da bi karkoli... In sem bila pripravljena čisto na vse. To na Hrvaškem pa se mi zdi, kot da to spada v nek drug svet, drug čas, druge ljudi, da tega tudi med drugo svetovno vojno ni bilo, in da tega nikjer na svetu ni bilo. In se mi zdi kot da sanjamo vse skupaj.« Imate radi poezijo? »Ja liriko. In klasike literature. Romanopisce. Ko sem hodila v gimnazijo, smo, verjetno je bila to takrat ena moda, smo dekleta čisto norela za Dosto- jevskim. Takrat sem hotela študirati primerjalno književnost, verjetno me je Dostojevski na to navlekel s svojo notranjo močjo... No, ena majhna skrivnost: tudi moj soprog je hotel študirati primerjalno književnost. Tako, da imava tudi na tej strani dosti stičnih točk.« Kdo je koga sinoči povabil na večerjo? (Smeh) »Sinoči sem jaz mojega soproga povabila na večerjo, tako v hecu.« (Smeh). Mu kdaj kaj očitate? »V zvezi s politiko mislite? Hm... ne, ne. Očitam mu ne, mogoče mu samo rečem, veš, jaz bi na tvojem mestu odreagi-rala tako in tako. Očitam mu pa ne. Zakaj? Jaz pravzaprav njegovo politiko jemljem kot njegovo službo. In če človek to stvar sprejema kot službo, potem si nima kaj očitati eden drugemu. Tako mi tudi on nič ne očita kar se tiče mojega posla. Včasih mi svetuje, pa tudi jaz ga dostikrat vprašam za nasvet, če nisem prepričana.« Mu kdaj svetujete, kako naj se obleče? (Smeh) »A hočete, da vam povem? Jaz ga oblačim. (Smeh) Nekako se mi zdi, da človek, ki se pojavlja tako pogosto na TV in v javnosti nasploh, kot se ti naši slovenski politiki, morajo biti temu primemo urejeni.« Vas kdaj razjezi, ko gledate na TV zasedanje parlamenta in vaš soprog govori in ima kravato postrani? »Moj soprog nima nikoli kravate postrani (Smeh) Nima, res nikoli. Če bi jo imel, bi jo pač imel. Zakaj bi me to razjezilo?« Ker ga pač oblačite. »Ne ... jaz ga ne oblačim fizično, če ste to mislili.« Imate rajši sladko ali grenko kavo? (Smeh) »Pijem kavo z natre- SIGRiP.UPoTZPtosiv-TVOJA TV iz [A V A o mucu m šmw ž OH, RA)kO. SROZNič LI A/£ BOVA H06LA VEČ ŠVERCAT V.l Gospa Sigrid Pogačar Pirnat, soproga pravosodnega ministra in strankarskega prvaka gospoda Rajka Pirnata, je novembra dala intervju novinarju Kanala-A, Bojanu Krajncu. Njene izjave so dvignile mnogo prahu, med drugim je tudi poslanec Mile Šetinc zastavil poslansko vprašanje v zvezi z njeno izjavo o prevozu nekakšne svetilke preko meje. Istočasno je pričelo po Sloveniji krožiti nekaj videokaset s posnetkom omenjenega intervjuja. Ker so nas bralci zasipali z zahtevami, da intervju povzamemo, to počnemo v pričujoči številki. Gre za magnetogram, ki ga objavljamo brez popravkov, sneli pa smo ga z ene od videokaset v obtoku. nom. Imam sladko življenje.« »Bila sem na Japonskem, v ZDA, v Koreji, na Tajskem, v Hongkongu, v Mali Aziji, v Bejrutu, ko se je začela vojna, ko je bilo najhuje, na Cipru, v Grčiji, Nemčiji, Avstriji, Franciji, Angliji, praktično po celem svetu. »Slovenci smo delovni ljudje. Garači. Vesela sem bila, ko smo se osamosvojili. Vesela sem bila tistih trenutkov na proglasitvi 26. junija zato, ker se ni uresničila ena prerokba Boštjana Zupančiča, BMZ-ja kot mu pravimo, ko je rekel: Slovenci smo ketch up. Ko nas stisnejo ob zid, pomf spustimo. Bila sem vesela..., da nismo ketch up. To našo Slovenijo vidim majhno, bogato, polno veselih ljudi... Ne vem, ko bomo enkrat premostili vse naše težave, bomo postali Kalifornija.« Ste imeli v svoji odvetniški praksi doslej kakšen zanimiv primer? Kolikor vem, se ukvarjate s kazenskim pravom. »Ja, imela sem en tak primer pred kratkim. Šlo je za uboj. Moj klient je branil svojega otroka pred nasilnežem, ki je skušal z nožem otroku mojega varovanca... ne vem, kaj je poskušal, verjetno ga je hotel ubiti. No in na koncu je potem moj varovanec ubil njega. In v tem hipu nisem bila več odvetnica, temveč mati. In mislim, da sem uspela.« Ste dobili?! »Dobila sem (nasmeh). Niso ga... Moj klient je bil spoznan za krivega, vendar mu je sodišče odpustilo kazen. Tako, da je kriv, pa ni kriv. Tako bi rekla.« Franco Juri, DELO, 30. 11. 1991 BANČNO TIHOŽITJE OBETA POZABO Tiho vrenje Zatišje, ki vlada po nedavnem bančnem vetru, v katerem se je verjetno ponovno le tresla gora, kaj se bo pa rodilo, bomo videli, nam koncu koncev ponuja kost v glodanje, mimo uradnih pojasnil. Ker so na žalost »verodostojni« kanali priprti, so kalkulacije edino možno ravnilo. Združene z informacijami iz neuradnih virov pa predstavljajo zanimive analitične poteze. Nekaj časa je minilo od »afere z obveznicami RS 1«, v kateri nihče ni hotel biti kriv, čeprav so bančniki svojo lastno formulacijo razdrli s spiski oseb, ki kazijo njihovo hišo. Spiski oseb, ki so prekoračile ali izrabile svoj položaj, so demagogiji navkljub dosegale številke več deset. Čudno, ko se v bistvu ni nič zgodilo, kar je domneval tudi predstavnik ljubljanske borze. Niti njemu ni posvetila žarnica. Kreditna banka Maribor pa je imela svoje delovanje pod kontrolo bančnih revizorjev in celo Uprave za notranje zadeve. Potem so se zaprli cvsi kanali, saj naj bi policija potopila svoje ljudi v bančne papirje. In pravočasno bomo obveščeni. Navadno pa takšna pravočasnost potone v času pozabe, ko se pokažejo nove pošasti realnosti. Apatija in ravnodušnost zatolčeta v meso. Kako potem verjeti informacijam, ki govorijo o odstopih bančnih Vrhovnikov (in o velikem številu uslužbencev na dopustih in bolniških). V njih naj bi sodelovala vodja sektorja za stike z občani Štefan Jakovac in še nekdo. Prav tako se iz KBM sliši, da imajo vrh glave direktorja Darka Tolarja, na bivšega Franca Hvalca pa raje ne pomislijo. A kaj hočemo, ko se bo direktor KBM še dalje vozil v Ljubljano po poslovne stike v službenem Peugeotu 605 z dvema antenama. Insinuacije, ki si jih smemo privoščiti, so minimum proti dejanjem, ki smo jim priča. Oderuški kreditni pogoji, oropane devize in ostale mehanizacije, znajo prepričati nejeverne Tomaže v zadnjo marmorno ploščo v banki. Če pri tem še pomagajo medijski plačanci, ki iščejo tožbo namesto banke kot iglo v senu, se lahko vsaj vprašamo, o svetu, ki nas obdaja. • Dejstva obstajajo. Institucije jih skrivajo. Ene zaradi lastnih interesov, druge »v interesu preiskave«. Javnost ne dobi nič. Plačuje pa vendar!? Tadej Ribnik UJETEGA TIČA TOŽBA Splav bo spontan Kot kakšna slaba komedija je izzvenelo opozorila predsednika slovenske skupščine dr. Franceta Bučarja, da bo odstopil, če parlamentarne stranke ne dosežejo soglasja okoli pravice do splava in ustave. Če bi namreč zaradi tega določila nova ustava v skupščini padla, bi jo po sedanji regulativi lahko ponovno sprejemali šele čez leto dni. Pravzaprav Bučarju ni kaj očitati. Splavarje (opozicijo) in mazače (Demos) je le javno opozoril, da mora biti heca enkrat konec, ker nas bo od medstrankarskega zezanja slejkoprej pobralo. Če opozicija meni, da je pravica do splava v ustavi le eden od civilizacijskih dosežkov, bi tudi krščanski demokrati (ki so tudi v Demosu menda privatno za seks, za splav pa ne) lahko pač svojim babnicam prepovedali pravico uporabljati. Če pa držijo mnenja, da krščanski uporabljajo nasprotovanje splavu le za odmik naslednjih parlamentarnih volitev, se malce čudno sliši, da skušajo ostati na oblasti na račun v postelji nepazljivih vernih Slovencev. Sicer pa moj kolega Anton Koritnik ven in ven ponavlja, da se svet vrti le okoli ene stvari. Tudi parlament. Pa veliko sreče v pokončnosti in treznosti, doktor Bučar. Če splav ne bo še naprej legaliziran, bo pač spontan. SVET GRE NA DVOJE Bušanje in genšeranje Kaj pravzaprav pomenijo popotovanja Cyrusa Vancea po jugoslovanskih prestolnicah in ameriške gospodarske sankcije proti vsej Jugoslaviji? Domači komentatorji se zdijo čisti naivneži in šele čez nekaj dni se bomo ponovno čudili, ko bo nemški tisk objavil treznejše razlage ameriških interesov na Balkanu. Posebni odposlanec Pereza De Cuellarja je namreč predvsem in edino spreten diplomat, povrhu pa seveda Američan. In če se domači komentatorji čudijo, da tudi Perez De Cuellar pomišlja s priznanjem nekaterih jugoslovanskih republik, gre le za notorno dejstvo, da imajo ZDA tudi na politiko OZN najmočnejši vpliv. Ugotoviti je namreč treba, da s tem, ko Vanče in ZDA malce bolj jasno obsojata Srbijo za klanje na ozemlju Hrvaške, ameriški interesi na Balkanu niso še prav nič spremenjeni. In hoteli ali ne, javna določitev krivca za balkansko prelivanje krvi ameriških vojaških in gospodarskih strategov ne bo prav nič omajalo v prepričanju, da bi Evropa, predvsem pa Nemčija, s priznanjem Slovenije, Hrvaške in morda še Bosne in Hercegovine ter Makedonije ogrozila prav ameriško vplivnost na južnem teritoriju Evrope. Tudi Gensherjeve napovedi Kučanu, da Slovenija izpolnjuje prav vse pogoje za priznanje in da bo to sledilo v kratkem, nas ne smejo zaslepiti. To ni nikakršen kompliment razvoju demokracije v Sloveniji, temveč le izraz potrebe, da si Evropa zagotovi vsaj na delu Balkana primerno vplivno prednost pred ZDA. Kot so nekod že zapisali torej svetu ne grozi svetovna vojna zaradi razprtij na Balkanu, temveč zaradi diplomatskih zapletov za zaprtimi vrati med Evropo in Združenimi državami. Vse, kar domači politiki lepega povedo o naših možnostih za skorajšnje priznanje je moč razumeti kot nujno leporečenje politikov, da imajo ob sebi ves čas tudi javno mnenje. Ni pa odpustljivo nakladanje slovenskih »specializiranih« zunanjepolitičnih komentatorjev, ki prav dobro vedo kako brezsrčen je razviti svet v uveljavljanju lastnih interesov in da se prefrigani diplomati (kakršen je recimo gospod Vanče) ne ozirajo na solze nedolžnih hrvaških otrok ali na junaško trkanje po prsih zavednih Slovencev, JOŽE PUČNIK V RISANKI POD ALPAMI Miška, ki zna plavati Gesta tedna je polnasmešek na obrazu dr. Jožeta Pučnika, ko ga je novinar Kanala A vprašal, ali se je v Bruslju počutil kot Miki Miška v močni evropski instituciji. Kot Miki Miška je namreč dr. Pučnik, z jezusovsko razširjenimi rokami med dvanajstimi evropskimi zvezdicami, upodobljen na eni od prejšnjih Mladininih naslovnic. Potem ko je pokazal, da se ne jezi, če ga zmerjajo, je še dodal, da je velika razlika med tamkajšnjo urejenostjo stvari in tukajšnjim plavanjem. Kakšna naj bi ta razlika bila ponazarjajo besede dr. Pučnika, da je na zahodu za stranke normalno, da se povezujejo z vsakim, s komer je mogoče doseči vsaj del strankarskega programa. Celo to, da se socialisti povezujejo s desničarji. Bistvo se potemtakem kaže v tem, da v plavanju na domači politični sceni takšne normalnosti ni. Eno izmed znamenj je tudi to, da je dr. Pučnik na dvodnevni obisk v Bruselj potoval kot predsednik socialdemokratske stranke, in ne kot predsednik Demosa, ter se na povabilo nemških socialdemokratov v evropskem parlamentu pogovarjal izključno s poslanci socialističnega in socialdemokratskega poslanskega kluba evropskega parlamenta. Čeprav je namen obiska bil dobiti podporo za mednarodno priznanje in čimprejšnjo vzpostavitev gospodarskih stikov z državami Evropske skupnosti (kar je po formalni plati zagotovljeno z dejstvom, da je bil obisk usklajen z zunanjim ministrstvom), gre predvsem za močan zavesljaj. Kajti s tem, da je bil povabljen v samo jedro evropskega (še vedno v oblikovanju) političnega prizorišča, si je dr. Pučnik okrepil ugled navzven vodilnega slovenskega socialdemokrata. Pri tem pa seveda gre za neko drugo zadevo, ki se ji reče priprave za nove volitve. Namreč za to, da potem, ko je v četrtek v Cankarjevem domu Rudi Šeligo odvrnil kulturnemu ministru dr. Capudru, da nista koalicijska zaveznika in da nikoli to nista niti bila, se je dokončno pojasnilo, kako ni nobene poti nazaj za koalicijo, ki je še formalno vladna in ki ji še formalno predseduje dr. Pučnik. Edino vprašanje je še, kdo bo s kom in kdaj šel v novo ali nove koalicije. Ali, z drugimi besedami, kako bo kdo plaval. O tem tudi ni treba veliko ugibati. Dovolj je ozreti se na bilateralna srečanja strank zadnjih tednov: socialdemokrati--zeleni, socialdemokrati—li- beralni demokrati, liberalni de-mokrati-zeleni, socialdemokrati—prenovitelji, prenovitelji—socialisti, liberalni demokrati-socialisti. In izjave dr. Pučnika: z zelenimi. »Zelo verjetno je, da bomo skupaj«, s prenovitelji - »Možnost povolilne koalicije ni izključena«. Krona pa je vsekakor projekt soupravljanja, ki bi pritegnil socialdemokrate, prenovitelje, socialiste ter socialdemokrate iz SDU-ja. Namesto proslule razdelitve političnega prostora na desno, levo in sredinsko, govorijo v Pučnikovi stranki o liberalnem, konzervativnem in socialdemokratskem bloku. Torej. Orisi so v glavnem po zaslugi in zavzemanju dr. Pučnika, ki meni, da politika mora korakati, že narejeni. Skupna formula z zelenimi se imenuje ekosocialna tržna družba (soupravljanje), medtem ko so liberalni demokrati, kakor bi rekel dr. Žižek, že razpadli, samo tega še ne vedo. In zakaj bi obisk v Bruslju bil pomemben? Seveda zato, ker je skupni projekt socialdemokratskega bloka v plenicah skupni nastop pri vključevanju v Socialistično internacionalo in preko nje v evropske integracijske tokove. Sekretar SDP Nemčije Kar-sten Voigt je bil pred kratkim gost Socialdemokratske unije in je vsem socialdemokratskim skupinam svetoval, naj sodelujejo druga z drugo in po volitvah se bo pokazalo, kdo bo sprejet v socialistično internacionalo. Zdi se kajpak, da je vse določil splav. Ta blok je enoten, da se pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok ne sme zoževati v odnosu na zdajšnjo ustavo, medtem ko krščanski demokrati, kmetje-narodnjaki, liberalci ter sdz-narodnjaki izrecno ne dovolijo, da bi ta pravica bila zagotovljena z ustavo. Dosedanje trdo jedro Demosa bo tako v bodoče tvorilo konzervativni, desni ali narodni blok, in na nove volitve bo šlo s podporo Evropske demokratske unije, ker so tam krščanske demokrate že sprejeli, zdaj pa je prošnjo za svojo stranko vložil dr. Pirnat. Istočasno je dr. Pirnat umaknil prošnjo bivše SDZ za vstop v Liberalno internacionalo, s čimer je vrgel še eno poleno pod noge odcepljenim demokratom. Njim pa se najslabše godi, kajti ta sredinski ali liberalni prostor bodo kakor kaže morali zapolnjevati sami ali pa skupaj z odpadniki iz oblikujočega se socialdemokratskega bloka. Koordinator demokratov Igor Bavčar sicer »z velikim veseljem gleda na pogovore, ki jih sprožajo socialdemokrati in ki so znamenje drugačne graditve odnosov v koaliciji.« Vprašanje je le, v kateri koaliciji. Kajti Miki Miška je z desne odplaval v levo. Adriano Ferrari Pomg/i, preden se pdiš: s Kondomom je varneje! Brane Piano ČIGAVE INTERESE ŠČITI SLOVENSKA POLICIJA? Kdo režira triler Utrujen, izčrpan in razočaranje zadnji Elanov stečajni upravitelj Igor Triller prišel iz tridnevnega pripora, kamor so ga spravili v petek, ko bi moral podpisati pogodbo o prodaji begunjske tovarne firmi Komel, v kateri so bili združeni predvsem hrvaški upniki. Komel d.o.o., katere direktor je Matjaž Vuga, je bilo tik pred svojim ciljem, ki jih je stal 31,8 milijona DEM, kolikor so zlicitirali na dražbi na sodišču. Zastopniki Ljubljanske banke, Stanovanjsko komunalne banke in Gorenjske banke so v imenu druge stranke namreč prišli le do 31,7 milijona DEM. Jeza treh slovenskih bank, da jim je Elan spolzel pred nosom, saj česa takega v lastnem monopolizmu niso vajene, je bila tako močna, da so pokazale svoje zobe. Ko pooblaščencu slovenskih bank Jožetu Kristanu, ki je protestiral že pred začetkom tretje (prvi dve sta bili neuspešni) dražbe, da je družbi Komel dala jamstvo Medjimu-ska banka, ena večjih Elanovih upnic, niso na kranjskem sodišču kar tako odprodali Elanu po izklicni ceni 21,5 milijona DEM. Tako bi postal v bistvu last Ljubljanske banke. To si je izredno želela, saj je v dosego cilja vložila vse napore: najprej so hoteli preprečiti dražbo z izločitvijo stečajnega sodnika Vojka Pintarja, nato z odrekanjem plačilne sposobnosti Komelu in zadnje, ko jim je vse drugo padlo v vodo, z aretacijo Igorja Trillerja. Hoteli so preprečiti podpis pogodbe o prodaji Elana. A smešno je, da je ob vsem škandalu, ki je nastal, tok dogodkov popolnoma banalen. Po neuspelem pritiskanju na pravno institucijo so morali pristopiti na skrajno rigorozne ukrepe in zahtevati odvzem prostosti stranki zaradi banalnih vzrokov, ki se v slovenskih podjetjih dogajajo vsak dan. Ovadba, ki bi naj prišla iz same Ljubljanske banke v zvezi z domnevnim pretiravanjem pri poslovnih darilih, pa je le odprla novo rano: npr. Bavčarjevi fantje plešejo kot jim žvižga Ljubljanska banka? Seveda pod plaščem določenega dela slovenske politike, ki jim takšen tok dogodkov ni bil všeč, saj je v Elanu videla zlasti lastne interese. Ime, ki ga je največkrat slišati, je Maks Bastl. Po Trillerjevih besedah v intervjuju za Novo dobo, 14. avgusta letos, so privatni interesi slovenski ministrov izredno veliki. »Eni bi radi kupili podjetje, drugi zaradi dokumentacije o prometu na črnih računih Elana, kjer se vidijo gotovinski dvigi posameznikov,« je izjavil Igor Triller in nadaljeval: »Gre tudi za štiri milijone mark naenkrat in se ne ve, kam je ta denar šel. Gospodje bi radi zabrisali sledi. Ti gospodje so iz zdajšnje krščanske demokracije.« Elana torej niso smeli odprodati drugim kot tistim, ki so ves čas mislili, da je njihova privatna last in so si privoščili celo plovbo proti legalnim pravnim organom, ko so le-ti odločili, da bodo spoštovali licitacijo in najvišjo doseženo ceno. Ljubljanska banka je ostala pod njo in držala fige, saj je imela svoje prave karte v rokavu. Bilo je sramotno, da bi njen monopol zrušile hrvaške banke, ki so pri Komelu imele ključno besedo, saj je imel garancijo Medjimur-ske banke iz Čakovca in supergarancijo Privredne banke Zagreb, katerima je Narodna banka Hrvaške pravno potrdila njuno sposobnost garantiranja. Ljubljanski banki to ni bilo dovolj in je udarila po drugačnih strunah v slovenski pravni državi, ki ji verjetno ne leži, da bi njen nekdanji gospodarski ponos sedaj pestovala sosednja republika. Četudi se z njo še tako lepo politično gledamo. Čudi vestnost slovenske policije, ko je bilo treba ukrepati proti Igorju Trillerju, saj nam navadnim logikom ne gre v glavo, kaj je s tvorci afere Elana, ki so to znano tovarno potisnili v prepad: dva najbolj znana, bivši direktor Uroš Aljančič se sedaj šopiri na mestu direktorja World Trade Centra v Ljubljani in velja za uglednega poslovneža, njegov finančnik Pavle Koder, ki je v glavnem vse, kar se je dogajalo z Elanom, pozabil, pa se sprehaja naokoli in se nam reži v brk. To preseneča še toliko bolj, saj vemo, da sta od zloma potekli že dve leti, v katerih krivci niso bili kaznovani. Nikakor ni jasno, kaj se dogaja in gre verjetno za Kavelj 22 slovenske politike, kjer sta stara in nova oblast prisiljeni ščititi druga drugo pred umazanimi rokami. »Na sodišču v Kranju imamo 33 ovadb proti posameznikom in še niti en postopek ni sprožen,« je povedal Igor Triller avgusta Novi dobi. Ko je bilo treba pripreti njega, se je vse odvijalo z bliskovito naglico. V času njegovega vodstva je Elan ponovno začel živeti in govorilo se je, da je po takšnem uspehu sam največji kandidat za novega direktorja. Zbral je del dokumentacije, ki bi skrajno obremenilno vplivala na staro vodstvo, ki si je s prometom preko črnih računov v Avstriji kovalo velike dobičke. Dovolil si je celo zahtevati hipoteko na 3,5 milijone mark vredno hišo Uroša Aljančiča, saj je po njegovem obstajal utemeljen sum, da si jo je bivši direktor postavil z Elanovim denarjem. Ni uspel. Ko je bilo že na dlani, da bomo morali afero Elan čim-prej pozabiti, saj je 33 tožb (največ na Kodra in Aljančiča) J)ANCiNG Igorja Trillerja so spustili iz pripora, kjer je bil na tridnevnem vikend zaslišanju. Hoteli smo izvedeti kaj več. zaradi česar smo poklicali najprej na notranje ministrstvo, kjer smo dobili gospoda Trudna, ki nam je povedal, da je policija svoje delo opravila in da nima nobenega sporočila za javnost. Edini, ki bi lahko bil kompetenten za dajanje sporočil je v.d. predsednika Temeljnega sodišča Anton Šubic. Gospod preiskovalni sodnik se nam po telefonu ni hotel niti predstaviti, saj je menil, da ni pomembno. Hkrati smo v njegovih besedah začutili določeno sporočilo, ko je dejal, da je bil pač potisnjen v vso zadevo, ker je bil tisti dan dežuren. Namig, da je šlo za čisto montažo? Niti Anton Šubic nam ni dal izjave, le gospod Triller nam je zaupal, da je policija z njim ravnala povsem korektno, da pa je skrajno psihično in telesno izčrpan ter nujno potrebuje počitek. Dodal je, da je razočaran nad vsem, karkoli več pa nam ne more povedati. Jasno je, da bo najnovejši slovenski debakel še nekaj časa ogreval podalpsko sceno. Vsaj dokler ne bosta svojih izjav dala navidezno glavna akterja: minister Igor Bavčar in direktor Ljubljanske banke Anton Slapernik. Za dokončno sliko pa bo potrebno vprašati še marsikoga drugega. dolgo časa stalo na mestu in je bilo jasno, da sta močna aduta v zakulisnih igricah slovenskih politikov, je bilo treba vsekati po drugi plati. Kranjskih sodnikov niso mogli zapreti, ker v svojih procedurah niso opazili lukenj, zato pa je bilo nujno preprečiti Igorju Trillerju, da nadaljuje začrtano smer, ki ni pogodu slovenskim lobbyjem. Da pa je celo nova policija padla na nivo orodja v rokah politične moči posvečenih krogov, nam lahko daje misliti, v kakšni državi živimo. Peter Tomaž Dobrila KOLEKTIVNA MANUFAKTURA BELEGA KRUHA (3) Živela inflacija! V odbobju zadnjih let nam je uspelo s plačami prehiteti rast življenjskih stroškov le v času hiperinflacije leta 1989. V vseh teh letih so veljale različne oblike omejevanja rasti plač, ta obrambni zid pa seje sesul, ko so začele cene skokovito naraščati. Podobno se nam obeta v naslednjem letu. STRUKTURA OSEBNIH PREJEMKOV PREBIVALSTVA SLOVENIJE V LETIH 1986 - 1991 POVEČANJE PLAČ IN ŽIVLJENJSKIH STROŠKOV GLEDE NA POVPREČJE PRETEKLEGA LETA po podatkih Zavoda RS za statistiko Dolgo obdobje (večje ali majše) inflacije je usodno vplivalo na naš način ekonomskega razmišljanja, ki ga ne bo mogoče tako hitro spremeniti. Pravzaprav ima ta pojem pri mnogih pozitiven prizvok: hiperinflacija pomeni možnost preboja iz omejitev, povečanje priložnosti za »profiliranje« na osnovi položaja v organizaciji družbe ali sposobnosti biti korak pred drugimi. Podlaga za krepko inflacijo se že ustvarja, kmalu bomo ugotovili, da so naši slavni tolarji uporabni le še za namene, za katere običajno uporabljamo Palomine izdelke. Preboj iz omejitev Za mehanizem omejevanja plač so vitalnega pomena pravočasne in točne informacije o tem, kakšna je njihova višina in kakšna naj bi bila glede na rast cen. Statistika, ki je vir teh informacij, pa ima do ralnosti povsem akademski odnos. Se pravi s historično distanco. Navadni ljudje, ki so vsak dan soočeni z novimi in novimi presenečenji glede cen v trgovinah, pa se ne bodo obnašali akademsko. Na področju plač, tudi zaradi dolgoletne prakse omejevanja, je v zavesti ljudi vzpostavljen trajen nasprotujoči odnos države proti ljudem. Zato je prevladala filozofija (in ne samo pri tistih, ki cenovne udare najbolj občutijo), da je potrebno vedno pritiskati na povečanje plač ali pa iskati luknje, da se omejitve obidejo. V duhu tega kole-tivizma je tudi prikazovanje lastnega kolektiva kot izjemo, za katero omejitve ne bi smele veljati. Če to ne pomaga, so potrebne grobe oblike pritiska, seveda tistih kolektivov, katerih izvajanje pritiska nekaj zaleže. Kot se je vedno izkazalo pa najbolj zaleže puščanje šolajoče se mladine brez učinkovitega pedagoškega nadzora, puščanje tistih, ki tako nimajo kaj pametnega početi, v ambulat-nih čakalnicah, ali celo ogrožanje prometa s težkimi tovornjaki. Če vzameš nekaj opek iz zidu, se lahko ta podre. Tako bo pot prosta tudi za tiste, ki s pri-stiski niso uspeli, vendar pa bo- do vedno en korak za »avantgardo«. Kaj pomeni biti korak zadaj v obdobju hiperinflacije pa se še lahko spomnimo. Povečanje priložnosti Tisti korak pred drugimi ni vedno rezultat sposobnosti, ampak največkrat položaja v družbi. Zadostuje že, da si zaposlen, v državni službi in prejmeš plačo 15 dni pred tistimi v industriji. Zaposleni v trgovskih firmah, si odlagajo plačilo računov za par mesecev (tudi za avtomobile), ali pa sami pokupijo prodajne artikle pred podražitvijo. Prednosti zase si ustvarjajo vsi, ki imajo opravka z devizami in vrednostnimi papirji. Položaj v družbi zagotavlja prednost tudi zaradi dostopnosti do pravih informacij, vendar je to že povezano tudi s sposobnostmi. Prav tako so s sposobnostmi povezane velike vsote denarja, ki so si jih posamezniki prigrabili z uspešnim manipuliranjem s čeki v času hipe-rinflacijie v letu 1989. Od tega leta dalje se je zakoreninila tudi filozofija, da je najboljše biti dolžnik (za stanarino, vse vrste računov, pogodbeno izposojen denar itd.), saj je togo sodstvo v polževih obravnavah uspelo prisoditi upnikom le drobiž. 11. december STRAN 6 NOVA^DOBA NA SLEDI DVOMLJIVEMU PREKUPČEVANJU: MINISTRU BASTLU CVETEJO POSLI Z NARODNIM BOGASTVOM, VARUHI PA SO ZVEZANIH ROK Ropanje narodovnih zakladov Trinajstega oktobra letos sta se po cesti med Rečico v Gornji Savinjski dolini in razmetanim zaselkom Dol Suha pomikali dve nenavadni vozili. Spredaj je vozil živordeč Suzuki Swift GS z avstrijsko registracijo ST. 67-758, za njim pa oranžen tovornjak domače registracije, kakršne imajo komunale! in cestarji. Vozili sta se vsake toliko ustavili pri kakšni hiši, izstopila sta dva moška in klicala domače. V Doli Suhi 14 sta naredila izjemo. Vozili sta se ustavili ob kapelici, kakšnih dvajset metrov vstran od Mrt-njaka, kakor po domače pravijo hiši, kjer je nekoč živel oče sedanjega slovenskega ministra za trgovino Maksa Bastla. Nihče ni izstopil iz avtomobilov in čez nekaj časa sta odpeljala naprej. Branko Orel, čigar stara ma- li, sem pa slišala od drugega ti je bila sestra Bastlovega oče- soseda, da jim je prodal staro ta, danes živi v Doli Suhi 14. mizo brez plošče in nekaj stare Pripoveduje: »Menda je bilo steklovine. Je rekel, da še ni-v nedeljo, trinajstega oktobra, koli ni za takšno ropotijo dobil Maks Bastl. Gospod minister, pokažite nam papirje Videli smo oba čudna avta, kako sta vozila od hiše do hiše in se tudi ustavila blizu kapelice ob naši domačiji. Kasneje sem slišal, da sta bili vozili tukaj zato, da sta dva moška iz njiju odkupovala od domačinov starine. Slišal sem tudi, da naj bi to počela za firmo, ki jo ima Maks z nekim Avstrijcem v Avstriji. Maks, s katerim sva nekakšna bratranca, bolj redko zaide k nam. Največkrat se oglasi po kakšen domač želodec, ali pa pride kupit teleta za v skrinjo.« Sto metrov više v hribu živijo Poličniki, kakor pravijo hiši po domače, uraden naslov pa se glasi Dol Suha 7. Veronika Bizjak, Poličkova, razlaga: »Tisto nedeljo so se res oglasili neki čudni ljudje tudi pri nas. Eden je bil bolj močan samo nemško je govoril, le eno našo besedo je gnal ven in ven: Dile, dile ..., se je drl. Menda nam je hotel reči, da bi si rad ogledal naše podstrešje. Drugi je bil droban in svetlolas in je prvemu prevajal. Razložila sta, da kupujeta stare omare, staro pohištvo, debeli je s šilingi mahal po zraku. Nič nismo proda- toliko šilingov. .. Sem slišala, da sta bila od Maksove firme, ampak Maksa ni bilo zraven.« Policija v zraku Dvajsetega oktobra je policija sporočila naslednjo vest: »16. 10. 1991 je neznanec ukradel iz kapelice v kraju Dol Suha pri Mozirju dva večja nabožna kipca, že precej stara. Vredna sta več kot petdeset tisoč tolarjev.« Že tri dni prej so se policaji pogovorili tudi z moškima iz obeh avtomobilov, ki sta nekaj dni poprej nakupovala starine v Doli Suhi. Po informativnem pogovoru so ju pustili na prostosti, saj nič ni kazalo, da bi imela kaj opraviti s krajo kipcev. Za vsak primer pa je bil o zadevi obveščen tudi inšpektor republiškega ministrstva za notranje zadeve, ki spremlja kriminal povezan s starinami. Nenavadnih je bilo namreč vsaj nekaj dejstev. Minister Maks Bastl ima namreč v Spodnji Rečici v Zgornji Savinjski dolini skupaj s sestro hišo, ki jo je podedoval, menda pa je vsaj začasno, če ne stalno v Rečici tudi prijavljen. In naprej. Mo- žakarja, ki sta tisto nedeljo trinajstega oktobra hodila po Doli Suhi v bližini Rečice, sta bila gospod Hautz iz Gradca, ki ima v Gradcu skupaj z Maksom Bastlom firmo Osko, export-import, ter eden njegovih pomočnikov. Kakor rečeno pa policija ni odkrila, da bi lahko sum za krajo kipcev padel na koga iz podjetja Osko. Republiški uslužbenec, ki je z zade- trov od gostilne Čulk, je parkiran zaprt tovornjak z graško registracijo. Sosedje pravijo, da največkrat zvečer zapelje pred skladišče starin, potem pa odpelje v noč. Najverjetneje proti avstrijski meji. Pred skladiščem je večkrat parkiran tudi omenjeni rdeči suzuki, včasih pa je videti tudi druge avtomobile s celjsko ali graško registracijo. Veronika Bizjak: »Ukradena kipca sta bila zelo stara. Kapelica, ki je naša in stoji na zemlji Mrtnjakov, je stara 180 let. Kipec Marije je bil star 150 let, kipec Sv. Jožefa pa 75 let. Jožefa je dal narediti moj stari oče pri Cesarju v Mozirju zato, ker se je Mariji zaobljubil, da ji zrihta družbo, če ga ne bodo poklicali v prvo svetovno vojno. Mrtnjakov Branko mi je povedal, da sta krajo opazila z mamo, ko sta zjutraj gnala krave. Takoj sem poklicala policijo. Veste, ta Marija in Jožef sta bila nekaj posebnega. Po drugi vojni so prišli do kapelice eni od oblasti in so kipca vrgli na zmrznjeno zemljo. Le Marija seje udarila na koleno, Jezušček je bil pa ob en prst... Pri nas na vasi je tako, da kapelic ne zaklepamo, le z žebljem je bilo okence zapahnjeno od zunaj. Kdor ju je vzel ni imel težkega dela.« vo seznanjen, nam je le neuradno zaupal, da bi bilo sicer legalno dejavnost firme Osko v Sloveniji treba prepovedati, saj »dobesedno izropajo cele vasi naše kulturne dediščine«. Skladišče starin Na Lavi 20 v Celju stoji stara in znana gostilna Čulk. Ob njej je nekoliko manjša zgradba, ki jo je pred dobrima dvema letoma vzel v najem gospod Hautz oziroma firma Osko iz Gradca. Skozi okna v pritličju je videti, tja je hiša polna starega kmečkega pohištva. Pri Culkovih pravijo, da se je predno so hišo oddali Hautzu z njimi o tem za Hautza pogajal sedanji minister Maks Bastl. Več ne želijo povedati. Okolica pa ima veliko oči, ki vse vidijo. V bližnji uličici, kakšnih petdeset me- Veronika Bizjak iz Doli Suhe pripoveduje: »Ko šo kupovali pri nas, jih je sin vprašal, zakaj rabijo to staro kramo. Tadebeli je rekel, da je to v Avstriji veliko vredno. Rekel je, da vse vozijo v skladišče, ki ga imajo v Celju, potem pa po malem vozijo čez mejo.« Papirjev ni Tanja Badovinec iz celjskega Pokrajinskega muzeja: »Gospod Bastl ali kateri od teh, po katerih sprašujete, so samo maja leta 1989 uradno zaprosili naš muzej za mnenje, ali lahko nekaj starega pohištva izvozijo. Le za manjši del smo dali soglasje, nekaj pa smo odkupili. Od takrat ni gospod Maks Bastl vložil pri nas več nobene prošnje.« Branko Orel, Bastlov bratranec: tu sta stala Jožef in Marija .... i Veronika Bizjak: Debeli Avstrijec je mahal s šilingi in se drl Dile, dile... Pozanimamo se, kakšen je vezava ministra Bastla z nabi-predpisan postopek.• Badovin- ranjem starin po Sloveniji in čeva nam razloži, da mora dati njihovim pollegalnim izvozom najprej soglasje kulturna inšti- v Avstrijo je torej očitna. Mini-tucija, na osnovi tega pa ustre- ster Bastl v pehanju za zasluž-zen občinski organ izda izvoz- kom ne upoštevane dejstva, da no dovoljenje. Obrnemo se še s tem siromaši tudi dediščino, na sodelavko Republiškega za- ki smo jo dobili od naših pred-voda za varstvo kulturne in na- nikov, niti se ne podreja etični ravne dediščine, gospo Ivo normi, da si državni minister Curk: »Zakonodaja na tem po- ne bi smel privoščiti poslov, ki dročju je pomanjkljiva. Pozna- so na meji zakona. Da je Bastl dobesedno dvoličen človek, pa je pred nedavnim dokazal kar sam in povrhu še pismeno. Ob tem, ko je velenjski poslovnež s pogodbo prevzel v upravljanje nekatere trgovine beograjskega Beka, se je minister osebno angažiral, da bi poslovnežu to preprečil. Ker je zadeva prišla v javnost, je z ministrstva poslal predsednikoma mariborske in celjske vlade pismo, v katerem med drugim piše: »V zadnjem času se pojavlja vse več vprašanj v zvezi s poslovanjem poslovnih enot v naši republiki, ki pripadajo podjetjem s sedežem v drugih republikah. Ta vprašanja se nanašajo predvsem na možnosti razpolaganja z nepremičninami in obratnimi sredstvi teh enot... in sploh na možnosti poslovanja teh enot v novih okoliščinah. Republiški izvršni svet je s temi vprašanji seznanjen in bo o njih zavzel stališče na eni od prihodnjih sej ...« mo primere, ko se določena podjetja ukvarjajo z izvozom starin, storiti pa ne moremo veliko. Večinoma vozijo starine preko meje v večjih paketih in carinsko deklarirane kot »izdelke domače obrti«. Rečejo recimo, da imajo cel tovornjak na roke zrezljanih grabelj, vmes pa vtaknejo starine.« Bastlova dvoličnost Minister Maks Bastl, nekoč znan direktor — komunist iz Celja, danes pripadnik krščanskih demokratov, je pred časom izjavil, da »je res partner v graški firmi Osko export-im-port. Tam sem zaposlen kot poslovodja, pred časom pa sem tudi odkupil delež firme.« Po- Očitno je torej, da ima minister Bastl ena, uradna mnenja o poslovanju firm iz drugih republik na ozemlju Slovenije, povsem drugačna pa takrat, ko gre za poslovanje njegove firme pri nas. Ali naj bi po njegovem recimo varaždinskemu Vartek-su prepovedali imeti trgovino v Ljubljani, graška firma Osko pa bi lahko imela v Celju skladišče zaščitenih starin in bi jih še naprej vozila v tujino? Minister Bastl, kar je preveč, je preveč. Brane Piano Jana Štrlekar Foto Severin, Piano V skrivališču za skladiščem na Lavi 20 v Celju, 13. november 1991: S tem tovornjakom odhaja Skladišče na Lavi 20 v Celju, 12. november 1991: Od tod firma Osko »po malem« spravlja starine v tujino slovensko narodno bogastvo v Avstrijo JANŠA IN SLAPAR NOČETA CERKLJANSKIH PILOTOV Zlomljena krila Vojna v Sloveniji (ki na srečo ni bila prava) je poleg material- piloti v kombinaciji: »Kdor ne vlogo tudi v nevojaških dejavnega razdejanja pustila posledice tudi v človeških dušah. Žrtve bo imel možnosti letenja, bo nostih ob naravnih nesrečah m brezumja so nedvomno tudi cerkljanski piloti, ki so se v večini že našel mesto v razvojnem delu podobnem. Rešitev za sloven-prvi dan spopada med Ja in Republiko Slovenijo postavili na letalstva. V letalskem odseku ske pilote je njihova prekvalifi-slovensko stran. Po umiku JA iz Slovenije se nekateri teritorialci imamo pilote z vseh letališč, ki kacija v pilote helikopterjev, kitijo s cvetjem, ki ga mogoče niso niti zaslužili. Medtem pa so prestopili k nam.« Kot entuziasti in umetniki, kar pilotom, ki so z letali izgubili tudi svoje ideale, niso pustili niti Ker smo želeli širši slovenski pri svojem delu nedvomno so, upanja. Ostali so brezposelni. Kakšna dva ducata jih je. javnosti predstaviti celovito sh- pa so uporabni tudi v gospo- ko o težavah cerkljanskih pilo- darstvu,« poudarja gospod Je-Prvi, ki je na vojaškem leta- kot večina mojih kolegov preži- tov in bodočem vojaškem letal- lačin. lišču v Cerkljah odpovedal po- vel v dolenjskih hribih. Piloti stvu Republike Slovenije, smo Res je škoda, da se z Jelači-slušnost JA, je bil podpolkov- ne vidimo nobene pametne za mnenje zaprosili tudi Stanka nom ne posvetujejo* tudi mini-nik Martin Burjam »Ker nisem perspektive. Dobili smo nagib, Jelačina, polkovnika vojaškega ster Janša, poveljnik TO Slapiar želel bojno delovati zoper svoj da se bo ob morebitnem formi- letalstva v pokoju, ki si je iz- in njuni letalski »eksperti«, narod, sem zavrnil ukaz prvi ranju slovenskega letalstva gle- kušnje nabral v 35 letih aktiv- Škoda je tudi že izobraženih dan spopada 27. junija. Ravnal dalo na starostno mejo. Ne iš- nega letenja, med ostalim na pilotov, katerih znanje bo osta-sem se po moralnem načelu, čemo nobenih privilegijev, želi- dolžnostih načelnika štaba le- lo neizkoriščeno. Ni znano, če Razumeti je potrebno, da smo mo pa dobiti vsaj zagotovilo, talskega polka in namestnika Republika Slovenija že ima vo-bili nekaj mesecev pred aktom da bomo vsaj upoštevani. Moti načelnika Vojaške letalske jaško letalsko akademijo, zna-agresije v informacijski karan- nas, da so nekateri kolegi, ki so akademije v Zadru. V zenitu no pa je koliko bi stalo šolanje teni. Takoj sem bil aretiran in iz JA prestopili po roku, (19. 7. letalske kariere je bil pilot šte- v tujini. Stanko Jelačin vidi bodočnost Martin Burjan: Mi ne izpodri- Gino Vareško je bil inštruktor Zdravko Petrovič ni hotel stre-v helikopterjih varno kolegov v Ljubljani pilotov v Libiji Ijati po someščanih zaprt. Iz moje eskadrilje je zatem odstopilo osem ljudi. Naslednji dan nam je uspelo med napadom teritorialcev na letališče pobegniti. Vključili smo se v slovenske policijske enote in delovali kot pehotni častniki na področju brežiške občine. V Beogradu so mi kot ostalim dezerterjem sodili v odsotnosti in vzeli čin. Trenutno sem brezposeln, obljubili pa so mi delo v Ljubljani. Prebegli piloti smo dejansko ostali brez vseh papirjev, s katerimi bi lahko dokazali svojo izobrazbo in navsezadnje tudi identiteto. Predsedstvo Slovenije je menda v pozivu pripadnikom JA obljubilo vse pravice, ki smo jih bili deležni v JA. S časom pa so na obljube pozabili...« Marjor Gino Vareško je odklonil letenje za potrebe JA 28. junija: »Iz letališča v Cerkljah mi je uspelo priti kot parlamentarcu v pogajanjih s teritorialno obrambo. Vojaški konflikt sem 1991), dobili pomembne položaje v Ljubljani, medtem pa mi ne vemo kako in kaj.« Niso pa izstopili iz JA samo Slovenci. Zastavnik 1. razreda Zdravko Petrovič, Srb po narodnosti, je prestopil k TO zaradi tega, ker ni mogel streljati po ljudeh med katerimi živi 27 let. Občinski uradniki pa mu še dosedaj niso uspeli izdati slovenskega državljanstva. Državljanstvo pa jim je uspelo dati nekaterim pripadnikom različnih narodnosti, ki so še vedno v JA! Načelnik Letalskega odseka pri štabu TO Republike Slovenije, stotnik Iztok Podbregar, ki se je od JA poslovil že meseca februarja in je novo dolžnost sprejel pred kratkim, ima do kolegov pilotov korekten odnos. O tem priča tudi delovni sestanek s piloti 3. decembra v Brežicah. Podbregar poudarja, da je slovensko letalstvo v fazi formiranja in da so vsi vilka 1 Jugoslovanskega vojaškega letalstva. »Selekcija in s tem ustvarjena kvaliteta kandidatov za vojaške pilote je izrazito visoka. Za primer: od stotih sta sprejeta samo dva. Šolanje pilota na Vojaški akademiji stane približno toliko kot je treba odšteti za letalo Mig ali za izgradnjo ene vojaške srednje šole, pod pogojem, da ne rabi nobenega letala. Žalostno je, da ostaja skupina pilotov neizkoriščena, saj so to nedvomno tisto najboljše, kar lahko da vsak civiliziran narod. Letalstvo Republike Slovenije bi imelo realne osnove v nekoliko helikopterskih eskadriljah, saj bi vojaška letala z ozirom na majhnost ozemlja Slovenije ne prišla do izraza pri obrambi ob možnem vojaškem letalskem napadu. Poleg tega bi nakup modernih letal pomenil krah slovenskega gospodarstva. Helikopterji pa bi na drugi strani našli svojo Piloti v Cerkljah so brez dvoma lahko razočarani z dosedanjo politiko vodstva Teritorialne obrambe RS in Ministrstva za obrambo. Znašli so se v absurdnem položaju, da kot prvi, ki so prestopili k TO, ostajajo pri formiranju slovenskega letalstva v drugem planu, medtem pa nekateri povojni prestopniki zasedajo ključne položaje. Splošna situacija ljudi, ki so v Brežicah tako ali drugače povezani z JA, je vsestransko zanimiva. So primeri, da častniki JA, ki službujejo v južnih krajih, prihajajo ob vikendih v svoja stanovanja in z debelimi denarnicami in pijančujejo po Dolenjskem. Večina pa se jih je poslovila brez povratne vozovnice.' Franc Furland Foto Lucas Vrata, za katerimi so nekoč živele družine častnikov JA. V stanovanjskem bloku s tablico Veljka Vlahoviča 4 jih je točno dvanajst Po domovini... Maribor: Poslanci vseh treh zborov mariborske skupščine so sprejeli pobudo Liberalno demokratske stranke, naj se Maribor razglasi za mesto brez vojaških objektov. Celje: Celjski Izvršni Svet kljub ogorčenju prebivalcev ni sprejel pobude o razveljavitvi podražitve komunalnih storitev. Ljubljana: Osemsto tisoč deviznih varčevalcev je ustanovilo Društvo jeznih varčevalcev. Odločno zahtevajo vrnitev 1.8 milijarde DEM, ki jim jih dolgujejo banke. Vrhnika: Vrhničani se nikakor ne strinjajo, da bi prešla vojašnica »Ivan Cankar« v roke teritorialne obrambe. Menijo, da Ljubljanski vrh ne more biti namenjen samo obrambi, saj ima velike turistične možnosti. Ljubljana: Župnišče v Malem Lipoglavu je bilo oropano kar dvakrat. Franc K. iz Ljubljane je prvič prišel v župnišče pred dvema mesecema in odnesel za 110 tisoč tolarjev deviz. Podvig je ponovil zopet čez en mesec in odnesel 23 tisoč SLT. Ljubljana: Člani Narodno demokratske stranke so proti prisotnosti Modrih čelad v Sloveniji. Kot razlog navajajo nevarnost eksplozij, onesnaževanje okolja, razbohotenje črne borze in prostitucije, širitev aidsa in drugo. Ljubljana: Namestnik guvernerja Banke Slovenije mag. Andrej Rant je izjavil, da so banke v zadnjih nekaj tednih odkupile od občanov 900 milijonov nemških mark. Trst—Ljubljana: Janez Dular, minister za Slovence po svetu je sprejel delegacijo sindikalne skupščine Primorskega dnevnika, ki mu je pojasnila krizni položaj dnevnika po odpustitvi 22 uslužbencev. Ljubljana: Ministrstvo za obrambo je nabavilo 32 džipov G Puch, ki so praktično najboljši kar jih tovarne džipov ponujajo. Velenje: Velenjska lokalna televizija je v težavah. Mesto namreč noče prevzeti financiranja njenega programa. Celje: Nedeljska nogometna tekma med Ingradom Kladivar-jem in Muro se je končala s škandalom. Divji Murini navijači so hoteli na vsak način pretepsti sodnika. Umirilo jih je šele petnajst policistov, ki so jih pospremili do avtobusa. Ljubljana: Milan Kučan je po vrnitvi iz Nemčije izjavil, da je priznanje Slovenije neizogibno. Priznala nas ne bo samo Nemčija, pač pa še sedem evropskih držav. Maribor: V Mariborski porodnišnici se je rodil prvi Kitajček. Njegova starša sta iz Kitajske pripotovala februarja letos. Njegova mati Chen Xiu Ning je višja matematična statističarka, oče Sun Xing pa diplomiran geolog. Lendava: Lendavčani se morajo najpozneje do novega leta odločiti o nakupu rabljene ameriške rafinerije, če ne bodo morali predelovanje nafte opustiti. Pleterje: Hruške v steklenicah bodo letos dobro obrodile. Vodja pletrske ekonomije dipl. ing. Jože Simončič pravi, da so z letošnjo letino zelo zadovoljni. Ljubljana: Septembrske plače so bile na ravni iz leta 1969. Maribor: Maribor je dobil svojo televizijsko postajo. M 3 — mariborska zasedba televizija se je predstavila v svojem novem studiu. Pričakujejo samo še Siemensovo opremo, tako, da bodo pričeli oddajati po novem letu. Maribor: Društvo Most svobode v Mariboru, je na pogovor o nemški manjšini povabilo tudi dr. Josefa Feldnerja vodjo koroškega Heimatdiensta. To društvo si prizadeva za priznanje nemške manjšine v Sloveniji. Koper: Devetinštiridesetletni Muhija Samodražo se je izdajal za zdravnika, ljudem, ki jih je obiskoval na domu. Za njih je nabavljal zdravila iz Avstrije in Nemčije, ki pa so bila dostikrat neustrezna glede na vrsto bolezni. Ljubljana: Pričela se je stavka cestnih prevoznikov. Zaradi zapore cest je bil ponekod oviran promet. Kočevje: Vesna Brelih in France Mihič, delavca kočevske Opreme in sindikalna poverjenika Neodvisnosti, že tretji dan gladovno stavkata. S stavko želita opozoriti na nevzdržne razmere in onemogočanje sindikalnega dela v podjetju. Kranj: Zaradi suma kaznivega dejanja neupravičenega dajanja daril sta uprava za notranje zadeve Kranj in Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije odredila tridnevni pripor za stečajnega upravitelja Elana, Igorja Trillerja. Jesenice: Jeseničani se bodo znebili nevarnih odpadkov, ki so skladiščeni v Železarni. Po besedah ministra Jazbinška bodo odpadke odpeljali na Finsko, kjer jih bodo sežgali. Ljubljana: Slavko Debelak, pomočnik notranjega ministra je zavrnil govorice, da naj bi Ante Markovič zaprosil za slovensko državljanstvo. Kranj: Stečajni upravitelj Elana Igor Triller se bo lahko branil s prostosti. Kot je izjavil, je v zaporu jedel najboljši fižol v svojem življenju. Koper: V nedeljo je kakšnih deset aktivistov neofašistične organizacije Giovane Italia na Titovem trgu priredilo zborovanje. Zborovanje, ki je trajalo le kakšnih deset minut, je spremljalo kakšnih deset časnikarjev in snemalcev, predvsem italijanskih. Tolmin: Tolminske organizatorje junijskega svetovnega prvenstva v kajakaštvu mučijo neplačani računi. Na razne strani dolgujejo še 400 tisoč DEM in 5 milijona SLT! Ljubljana: Dimitrij Rupel je izrazil zadovoljstvo ob razsodbi arbitražne komisije Evropske skupnosti, da je Jugoslavija v procesu razdružitve. Pomembno je tudi, da je arbitražna komisija sprejela našo argumentacijo o tem, da gre v primeru Jugoslavije za razpad države, ne pa za morebitno odcepitev njenih delov. Radenci: Po razsodbi Temeljnega sodišča v Murski Soboti mora Radenska avstrijskemu podjetju Kajo plačati 31 milijonov šilingov zaradi samovoljne prekinitve pogodbe o polnjenju brezalkoholnih pijač s tem podjetjem. Prireditelji, pozor! Prosimo prireditelje po vsej Sloveniji in zamejstvu, da nam pošiljate napovedi svojih prireditev (naslov, datum, ura, kraj, mesto prireditve) za čim daljše obdobje. Objava brezplačna. Hvala! Uredništvo Super napovednika ZGODBE UJETNIKOV HRVAŠKE VOJNE Volkovi in ovce V vsaki vojni, in tako seveda tudi v tej na hrvaških tleh, se dogajajo mnoge reči izven vojnega kodeksa, če lahko v tem primeru sploh govorimo o kakšnem kodeksu. Trupla, ki so jih posneli in prikazali mediji, nam govorijo o težko doumljivih brutalnih ubojih in mučenjih. Pred tem niso bili izvzeti niti starejši niti ženske in na žalost niti otroci. Ves svet se zgraža nad tem balkanskim vandalizmom. Eni iščejo razloge v psihozi množic, drugi govorijo, da v vsakem človeku ždi žival, ki čaka, da pride na prostost, in tretji ne najdejo dovolj besed za obsodbo takih postopkov. Na ta vprašanja smo poskušali delno odgovoriti v razgovorih z ljudmi, ki so imeli »srečo«, da so jih ujeli in s tem preživeli zahvaljujoč izmenjavi ujetnikov. Pri teh pogovorih smo naleteli na težave, ker mnogi niso hoteli pred fotoaparat ali so se bali posledic svojih zgodb. Vsa srečanja so bila na vzhodno-slavon-skem bojišču. Neposredno po eni izmed izmenjav ujetnikov, kjer je bil dostop novinarjem prepovedan, smo kljub vsemu izvedeli za kraj, kamor so namestili te ljudi. Ko smo prišli v hotel, smo naleteli, na zid molka in strahu. Vsi so nam poudarjali, da se ne želijo pogovarjati zaradi tistih, ki so še ostali v ujetništvu, saj bi se lahko maščevali nad ljudmi. Na koncu se je vseeno en mladenič odločil, da vse pove, ampak brez fotografiranja in imena. Najprej je brez besed slekel srajco in nam pokazal svoje modro-črno telo. Bil je dobesedno posut z udarci, njegova zgodba pa je bila še bolj srhljiva. Je Hrvat iz Belega Brda in nedolgo po začetku močnih borb so ga ujeli njegovi someščani s še dvajsetimi drugimi Hrvati in jih v kombiju deponirali v Borovo Selo. Ko so prišli, so jih pričakali z zaničevanjem, da so ustaši, in raznimi psovkami, niso pa manjkali niti udarci, s katerimi sojih obdarovali prisotni ne izbirajoč, kje bodo zadeli. Okoli njih so bili ljudje v vojaški opravi in tudi mnogo civilistov, medtem ko jih je nekaj nosilo četni-ške znake. Zaprli so jih v neko izbo, v katero je lahko prišel kdor koli in jih tepel, pljuval ter celo scal po njih. »Bilo je, da znoriš,« pove mladenič s solzami v očeh in besom v glasu. Hrano in vodo smo dobivali, šele takrat, ko bi • se nekdo spomnil, da jim jo prinese. Za- radi čestega pretepanja ob psovkah in brušenja nožev ter nastavljanja na goltanec en človek ni mogel izdržati in se je skušal obesiti. V dveh mesecih ujetništva je shujšal za 12 kilogram. Rešitev je prišla v zadnjem času, ker so vsi razmišljali o samomoru, da bi si skrajšali muke. Brez kakršne koli obrazložitve so jih nekega dne zmetali v nekakšen tovornjak in odpeljali v Dalj. Sele tukaj so izvedeli, da jih bodo zamenjali in prepeljali v Osijek preko Belega Brda. Takrat so se pojavili prvi problemi, ker so ljudje komaj pristali, da gredo od tam iz strahu, da jih ne bi videli njihovi včerajšnji sosedi in jih poklali. Zgodbe ostalih, ki smo jih srečevali in so se vračali iz ujetništva jugovojske in četnikov, so podobne, vsaj kar se tiče postopkov. Razen udarcev, so jih njihovi »pazniki« hoteli še ponižati in psihično uničiti. Na žalost se je bilo nemogoče pogovarjati s temi ljudmi v njihovih zaporih. Na drugi strani smo brez problemov smeli vstopiti v osiješki Preiskovalni zapor, da bi se pogovarjali z ujetimi Srbi, ki so jih obtožili kot četnike - teroriste in oficirji JLA, ujetimi pri zavzemanju vojašnic. Branko Ve-. jič iz vasi Medinci, Rade Lavr-nič, gostilničar iz Slavonske Požege, Miloš Vrekič, bivši policaj iz Medincev, Ratko Zorič iz Bilja in Željko Lakič iz Vukovarja so bili obtoženi kot čet- ija<. OKG SO Slctfešma. / ■'^jsq JcrvsKfč, Ac=t u Vf-š1 pre-Jo-jiA Kasofsie j c/iju ! c<_ 'daL sv h Zrtfv/c< ■ -/ i tirv&tstč svot c-z Tee i £&oo ^ i nomihlv /iicrf<2ry<=>/'}/4 Sfatt • rc(2.Gty -fr&joa <^7.sa m •* * jcKi/a -t 'cndn/rtos-h .1 ri\,)inv"V) ^ rtf,r,iC> rvinf&nft icmC. /A dc< ebtstfcn/e < o<')'9 nj p CiviT^hi ku/drh/t-) ui f . %vd n^roj« fru6o c?s ko/t-h ^///V?//./ / Jc 'VOK /'<*{c fr/pu htnp . Šcbj. ;ros*r) cfr nesno/>nuk»i Sz , n,Kim Zf,a/L, ci(* foto z "tl ' zcJsovf • daCsA.;G> rš) c/cs 2**/ Co/hu d Ostc/O.n , '/mren J z*, i, -HeJv Kod ntJ/riinh ^ c,,- pr^-K/r, e , /- -*L,—^—o* .'v čc.-(,L —z^ ^ V < < 'Ci ■ - e M J J ,v» J Az-sh niki — teroristi, Tomislava Mediča iz Sremske Mitroviče pa so ujeli pod obtožbo, da je agent KOS-a. Vsi zanikajo, da imajo karkoli z obtožnico. Medtem ko so nekateri delovali zmedeno in preplašeno, je bil Željko Lakič dokaj odbojen in ciničen. Povedal nam je, da so ga ujeli pri povratku iz ene vasi, ko so na njihov avtomobil odprli ogenj iz zasede. Pri tem so pri njem našli avtomatsko puško M-70, za katero nam je rekel, da jo je dobil, ne pa tudi, od koga. Na insistiranje, da nam razloži, kdo kar tako deli najmodernejše avtomatsko orožje, smo dobili odgovor v ciničnem nasmehu. Besno nam je odvrnil, da je imel pu- to je državi, ki nas napada). Puščali so vse, ki so delali v tujini. Pri odhodu mu je Nebojša Vukčevič, podporočnik, s katerim se je družil, obljubil, da ga bo obiskal na Dunaju in ostal pri njem sedem dni. Odstopili smo od nadaljnjega pogovora. Nihče od njih se ni pritožil na postopek ali kar koli drugega. Naslednji sogovorniki so nam bili oficirji JLA. Vse so ujeli, ko je ZNG zavzemala osiješke vojašnice. Podučeni z izkušnjo, ki smo jo dobili, ko smo gledali TV Beograd, kako so oficirji oštri in bahavi, smo po našem srečanju v zaporu ostali presenečeni. Delovali so zamišljeno, potolčeno in nekateri so med pogovorom celo jo- Željko Lakič Pismo ujetih oficirjev, ki so ga poslali TV Beograd in ni bilo nikoli objavljeno Miloš Vrekič ško zato, ker ljubi .orožje in se nahaja v zaporu, ker ga je prijavil nek Hrvat. S Tomislavom Medičem se je bilo šele zanimivo pogovarjati. Kar se tiče njegovega izgleda, ne bi nikoli rekli, da je lahko tak človek nekakšen agent. Je zelo majhen in suh ter so mu med celim razgovorom vidno drhtele roke in glas. To ga ni v ničemer motilo, da nam ne bi pripovedoval takih stvari) da smo se počutili, kot da nas vleče za nos. Ujeli so ga v Vinkov-cih na železniški postaji. Bil je v civilv in se vračal z odsluženega vojaškega roka, kjer je delal kot pomožni delavec v kuhinji. Med preiskavo so pri njem našli eno beležko s četni-ško pesmijo, ki jo je prepisal od nekega prijatelja, in . OPB (Osebni pribor za dekontaminacijo). Trdil je, da to dobi vsak vojak, ko odhaja domov. (?) Ko smo ga vprašali, kakšno zvezo ima s požigom skladišča v Ilirski Bistrici, se je ves prepadel. Izvedeli smo, da je takrat izginilo 100 puškomitralje-zoy, on pa s tem nima nič. Policiji je rekel, da pripada KOS-u, vendar je lagal, ker je mislil, da se bo na ta način ižvlekel (malo neumno, mar ne?). A to ni vse. Vse je tako pripovedoval‘in sedaj misli, da mu bomo mi uspeli pomagati, saj govori re.snico. Kmalu potem nam. je govoril o speciafcih, ki so prihajali iz Niša, da bi ujeli in ubijali pobegle vojake. Razdeljeni so bili v skupine, in v skupini »A« šo bili Milan Miric, Nenad Jovanovič, Željko Kolak iz Subotice, Andrea Tutundžič in Dragan Stanojlovič iz Beograda. Nato si je premislil in doda"!, da so to njegovi prijatelji in da sije vse izmislil ter da je isto rekel preiskovalnemu sodniku, ker si ni’več dober z njimi. Ko je trajala vojna v Sloveniji, so oficirji pripovedovali vojakom, da Avstrija in Nemčija napadata Jugoslavijo. Po tej razlagi nas je zelo resna poskušal prepričati v naslednjo zgodbo. Iz vojske so ga pustili zato, ker je pred tem sklenil delovno razmerje na Dunaju (pomeni v Avstriji, Tomislav Medič kali. Ves čas so trdili, da so jih izmanipulirali in da niso nič vedeli. Mnogi so poudarjali, da so oženjeni s Hrvaticami, da so jim tukaj odrasli otroci in da so tukaj imeli dom, ki so ga sedaj izgubili. Ob tej priložnosti so poslali tudi odprto pismo TV Beograd (odveč je pripominjati, da tega ni nikdar objavila). V pismu, pa tudi v razgovoru, so nas prepričevali, da nimajo nič z uničevanjem mesta, čeprav nam takrat ni bilo jasno, kdo ima. So mogoče vojaki sami sebi ukazali odpreti ogenj? Na vprašanje, če so vedeli, da je oficir za varnost vojašnice, kapetan Budimir Popadič, ukazal vojakom, da brez milosti streljajo na bolnišnico, silos in najbližje civilne objekte, smo ostali brez odgovora. A dejstvo je, da so ti objekti najbolj uničeni. Med petdesetimi oficirji je bil tudi en civil, predsednik ZK GZJ Edo Mesarič, poznan po sloganu »bolje grob kot evropski suženj«. Ni nam znal povedati, zakaj se je skrival v vojašnici in je najbolj žaloval zaradi tistega, kar se je zgodilo, čeprav se nam je zdelo, da jim je najbolj žal, ker so sploh ujeti in da jih je pri tem zapustila njihova komanda, ki se je pravočasno izvlekla iz Osijeka. Šokanten vtis na nas je pustil nek pilot, podpolkovnik, Črnogorec iz Titograda. Zrušili so ga pri bombardiranju Dakova v letalu tipa »Orel«. Ves čas nam je pripovedoval, da nič ne ve in da dela po ukazih. Ko smo ga vprašali, če bi po ukazu bombardiral tudi Titograd, kjer ima ženo in dva otroka, je odgovoril: »Če bi bil takšen ukaz, bi.« Ni nam znal odgovoriti niti, kdo mu je sovražnik Ratko Zorič proti komu se bori. Vsaka čast, pravi vojščak. Na koncu nam je dodal, naj ga pustijo, da bi ponovno sedel v letalo in postopal po ukazih. Zadnja pilotova misel nam ravno daje odgovor, kaj delajo tisti, ki se jih osvobodi — vračajo se v borbo s še večjim sovraštvom. Nesreča v vsem tem je, da je Hrvaška prisiljena, da vojake, teroriste, pa celo zločince, ki se jih je nekdo spomnil, da so v zaporu, menjuje za civilne prebivalce požganih hrvaških vasi. Čeprav je to v nasprotju s pravno državo, je Hrvaška prisiljena na takšne postopke iz moralnih in etičnih razlogov, ker, kako pustiti starejše, ženske, otroke in ostale civiliste, da živijo v mučilnicah v na hitro zbitih taboriščih. Človeške drame in mnoga vprašanja, za koga, za kaj in zaradi česa, ostajajo samo kot prazen odmev. Se lahko krivijo samo posamezniki, ki so voditelji, ali je ljudstvo takšno samo po sebi? Mar resnično v vsakem od nas ždi žival, ki se počasi, ampak sigurno osvobaja, zajeta z vojnim viharjem in okusom krvi? Stjepan Wershansky V VRAPČIČIH, SEVERNO OD MOSTARJA Armij ska tovarna bojnih š trup o v Ni treba biti posebej pameten, da prideš do zaključka: Jugoar-mada proizvaja bojne strupe. Zakaj je jo tako enostavno? JA zanika, da bi takšne strupe uvažala, kajti to sploh ni mogoče. Na tisoče tistih, ki so Služili vojsko, tudi Slovencev, pa ve, da so se v okolici Skopja praktično spoznavali z bojnimi strupi, čeprav, v razredčenih koncentracijah. In kje naj bi delali strupe? V Vrapčičih, kakih 5 kilometrov severno od Mostarja, ob Neretvije strogo čuvana zgradba, ki-je v premeru kakšnega kilometra opasana z dvojno bodečo žico. Vmes je desetmetrski prostor, zaščiten z minami. Zgradba ima zanimivo ime - inštitut. Naredili so jo leta 1955. Ima neobičajno globoke temelje. Iz tega domačini sklepajo, da ima precej'podzemnih prostorov. V letu 1975 - pri-povedujt upokojeni častnik JLA — so iz Francije pripeljali posebne kotle visoke 6 metrov, široke 2 metra, z debelimi jeklenimi stenami in čepi iz zlitine, v kateri je tudi zlato. Takrat naj bi šlo za civilni posel. Uvoznik je bilo sarajevsko podjetje »Medikomerc.« V inštitutu delajo samo Srbi in Črnogorci, le vratarje Hrvat. Stro- kovnjaki so prišli iz Beograda, Pančeva, Zemuna. V inštitutu se je moč zaposliti le z odločbo zveznega sekretariata za Ijud-sk^-obrambo. Kandidate dodo:. bra preveri služba vojaške varnosti. V tej tovarni so dp nedavnega v glavnem izdelovali solzi-vec z oznako CS-4. Po proiz-, vodnji v Vrapčičih vozijo strune v Srbijo. TovAmjaki, običajno hladilniki, z dznakami iz Čačka, Pančeva, Kragujevca, Beograda vozijo izključno ponoči. Vojaška policija takrat dodobra izprazni ceste. Tovornjaki vozijo v Srbijo, v okolico Čačka, v kraj Lučani, kjer se ve, da je sicer tovarna eksploziva. V tej tovarni napolnijo običajno strelivo tudi s strupi. Okoliški prebivalci imajo v Vrapčičih precej težav, predvsem zdravstvene. Dolgoletna opazovanja dokazujejo, da je tod veliko rakastih obolenj. Poizskušajo jih prepričati, da gre za pesticide. Pa se ljudje ne dajo, saj pesticide uporabljajo povsod ob Neretvi, pa ni povsod toliko bolezni.. Veliko je težav zaradi velikih količin vode, ki jih porabi inštitut. Dela kar pet močnih črpalk. Ljudem so obljubili, da bodo dela-’ le poprečno. 2 uri na dan. V zadnjem času delajo kar 24 ur. Kaj bodo naredile oblasti v. BiH, ni znano. To je sicer republika, ki naj'bi bila nevtralna in torej v nobenem primeru na njenih tleh ne bi smeli izdelovati bojne strupe. Bržkone bo tako kot bodo hoteli srbski generali, kajti BiH je v bistvu okupirana in samo še vprašanje časa je, kdaj bo Miloševič začel razglašati javno, da je del Srbije, oziroma »nove Jugoslavije«, v kateri bodo le Srbi in Črnogorci. Jan Kochanowski KDAJ BOMO OD JUGOSLAVIJE ZAHTEVALI VRAČILO NASE KULTURNE DEDIŠČINE Kje so slovenska darila Titu? V povojni evforiji pripadnosti Jugoslaviji in slavljenju kulta osebnosti Josipa Broza, smo Slovenci odprtih dlani razdajali kulturno dediščino, tako domačim, kot tujim političnim veljakom. V nič manjši meri se z zvečine zaplenjeno ali drugače odtujeno dragocenostjo niso obdarjali tudi domači veljaki. Znano je, da še dandanašnji prenekatero stanovanje ali vikend krasijo neprecenljiva dela ali oprema, ki je bila odtujena tudi iz muzejev. Izginulo darilo Leta 1954 seje pripravljala velika proslava v počastitev štajerskih partizanov na Ostrožnem. Okrajni pripravljalni odbor je vodil Vinko Šumrada. Kardeljem, Mihom Marinkom, Borisem Kraigherjem, Francom Leskovškom in Ko-sta Nagyjem. Šele nato so prišli na vrsto lokalni veljaki. Kateri, te pa žal dokumenti niso tako natančno opisali. Marija Brežnikova in Joško Petek izročata darila Titu. Celjski mestni občini je predsedoval Fedor Gradišnik, komuniste je vodil Franc Simonič, nad vsem pa bedel Franc Leskošek-Luka. Občina Prebold je v ta namen naročila 200 novih zastav. V Dobrovljah so v živo skalo vklesali oprsje Dušana Kraigherja in Slavka Šlandra. V Celju so postavili 42 slavolokov, 50 mlajev in 400 drogov za zastave. Steklarna Hrastnik je izdelala 20.000 spominskih kozarcev. Tovariš Cureta, je potem, ko je že vse lokale oskrbel s hrano imel na zalogi, za rezervo, 20 ton mesnih izdelkov. Inženir Berce je vodil pri gradnji delavce »Betona«, direktor F. Skomina pa lastnoročno delavce »Graditelja«. Postavili so 246 tribun, pelo je 2500 pevcev, igralo 500 godbenikov, bilo je 32 plesišč. Za prenočišča so morali poskrbeti tudi s šotori. Postavili so skoraj deset informacijskih centrov ter izdali informacijsko brošuro. 18. septembra se je začelo, trajalo pa je še drugi dan. Prišla je množica 400.000 ljudi. Drugega dne je ob deseti uri na samo prizorišče prišel Josip Broz. Množica je ploskala in vzklikala. Broz se je najprej pozdravil z Edvardom Vsekakor pa je mali Jožko Petek, sin pokojnega partizanskega fotografa, Brozu podaril dokumentarni album slik, Marija Brežnik pa šopek nageljnov in rožmarina. Kaj pa mu je v imenu vseh Slovencev podaril občinski sekretar zveze komunistov Celje, Franc Simonič, kije otvo-ril zborovanje, ni nikjer zabeleženo. Ali pa morda je, samo da danes nihče ne ve ali ne želi vedeti kje. Velik zaboj ali dva Pred drugo svetovno vojno se celjske muzejske ustanove niso mogle pohvaliti z dragocenimi zbirkami. Leta 1946 se je muzej končno preselil v staro celjsko grofijo. Po letu 1950 so začeli zbirati narodno umetnostno zgodovinsko blago v okrajnih in federalnih centrih. V teh centrih predmetdV niso samo zbirali, ampak sojih tudi pošiljali v skladu z navodili naprej. Danes lahko sklepamo, da se v teh centrih ni vodila, dosledna evidenca o sprejetih kulturno umetniških predmetih, kajti do nje je skoraj nemogoče priti. Tisto leto 1954, ko se je vedelo, da bo na Ostrožno prišel Josip Broz je celjska okrajna vlada zahtevala od direktorja Muzeja Vilka Jermana, naj izbere darilo za Tita. Milena Moškon, višja kustosinja Pokrajinskega muzeja v Celju, takrat še ni delala v tej ustanovi. »To je moralo biti nekaj najlepšega, predstavljati je moralo sam vrh med umet-nostnov zgodovinskimi predmeti. Zal, še danes po vseh teh letih ne vem natančno, kaj je bilo v zaboju podatje-nem Titu. Predvidevam, da so bili reprezentančni kosi Schiitzove keramike, ki je bila pred tem last Keramične industrije Liboje. Kasneje sem večkrat povprašala takratnega direktorja Franja Tilingerja, kaj bi naj podarili. Vendar mi nikoli ni vedel povedati. Morda so v Keramični vedeli, vendar niso povedali. Toda, katerikoli eksponat je že bil izbran, je bil iz zbirnega centra in ne neposredno iz Keramične. Z gospo Vero Kolšek sva nekoč povprašali Lojzeta Bolta, ki je sicer bil arheolog, vendar sva slutili, da nekaj ve, kaj bi naj podarili Brozu. To bi naj bil keramični Schiitzev umivalni komplet v roza ali rumeni barvi. Takšne komplete običajno sestavljajo lavor, vrč, pribor za milo in drugi uporabno dekorativni predmeti. Po maršalovi smrti sem upala, da bomo dobili te predmete vrnjene, vendar jih žal nismo,« je povedala Milena Moškon. Pred več kot desetimi leti je Milena Moškon pisala v Beograd na Maršalat, da bi izvedela kje se ta darila nahajajo. Odgovora ni dobila. Muzejski eksponat Lojze Bolta, arheolog, pravi: »Iz pripovedi sem slišal, da je bila takrat na Ostrožnem Brozu podarjena liboj-ska keramika. Mislim, da je bil to že muzejski eksponat. Natančnejših podatkov ne poznam.« Emil Lajh, kustos Muzeja revolucije v Celju ne ve, da bi naj Broz takrat dobil kakšno darilo. V fotoarhivu muzeja ni dokumentov o tem darilu Prav tako v Zgodovinskem arhivu v Celju ne hranijo fotografij, ki bi potrdile domnevo. Cveto Pelko, ki je v tistem času deloval v občinski upravi, se zaradi bolezni ničesar ne spomni. Tudi periodika tistega časa takšnih daril ni beležila, ali pa ni smela. Vanga ali Dedinje? Opisan primer poklojnenih daril gotovo ni izjema v načinu hlapčevskega prilizovanja naših politikov zvezni vladi, še posebej Josipu Brozu. Kje so vsi podarjeni muzejski ekpsonati? Morda so na Dedinjah, katere ravnokar kupuje Miloševič, morda so na Brionih, na Vangi? Vsi tisti, ki vedo ali bi morali vedeti, deviško zatiskajo oči in se pogrezajo v mrak pozabljivosti ali nemoči. Se kar naprej ostajajo muzeji revolucije, čeprav brez obiskovalcev, znanstveniki raziskujejo naprej in še vedno pred javnostjo hranijo podatke, kot da se ni nič zgodilo. Morda ne bo drugače kazalo, kot da nekdanji lastniki sami poiščejo odvzete slovenske umetnostno zgodovinske predmete in zahtevajo, da se končno položijo na mizo odprte karte. Jana Štrlekar Foto Lucas in arhivski posnetki ...._ Predvidevajo, daje umivalni komplet podarjen Titu skoraj enak kot ta na fotografiji. Balkanska krčma Bruselj: Evropska dvanajsterica je ukinila sankcije zoper Slovenijo, Hrvaško, BiH in Makedonijo. Sankcije pa ostanejo v veljavi za Srbijo in Črno goro. Te štiri republike bodo tako tudi deležne pomoči v okviru Phare, v višini sto milijonov ecujev. Peč: Varnostni organi v Peči so vložili prijavo proti bivšemu kosovskemu politiku Azemu Vllasiju, ker je žalil Srbijo in Jugoslavijo. Ko ga je ustavila patrulja milice, je na vprašanje kam še vozi odgovoril, da se vrača od družine Lleshaja, katere člane so poklali četniki. Reka: Vinko Oreškovič z Reke je v sredo pošteno prestrašil goste v lokalu Tref. Po točilnem pultu je kotalil ročno bombo, jo metal v zrak in se tako dolgo igral z njo, dokler ni po nesreči izvlekel varovalke. Takrat je hitro stekel k vratom in bombo na slepo odvrgel. Žrtev ni bilo, eksplozija je uničila le tri avtomobile. Beograd: Srbsko novinarsko društvo je svoje člane pozvalo, naj z lastnim gradivom pomagajo pri ustanovitvi »dokumentacijskega centra o genocidu nad srbskim narodom v Hrvaški.« Titograd: 47 vasi v trinajstih občinah v Črni gori je še vedno brez elektrike. Denarja za napeljavo elektrike v teh vaseh ni. je pa za plače oficirjev, ki zaslužijo tudi do 200.000 din. Zagreb: Hrvaška vlada je sprejela odlok o uvedbi delovne obveznosti, s katerim hoče zagotoviti pogoje za mirnodobno in in vojno proizvodnjo. Beograd: Član predsedstva SFRJ Vasil Tupurkovski je sklical sejo komisije Predsedstva SFRJ za pomilostitve. Kot kaže se namerava makedonski član predsedstva ponovno vključiti v delo predsedstva. Skopje: Letaki, ki so pozivali Albance k uporu, so se pojavili v okolici Skopja in Kumanova. Odvrglo naj bi jih vojaško letalo, ki je snemalo teren za potrebe Zveznega kartografskega zavoda. Zagreb: Mileta Dedakoviča-Jastreba, komandanta vukovarske obrambe, so v preiskovalnem zaporu močno pretepli. Zato je moralo ministrstvo za obrambo, po naročilu hrvaške vlade pripraviti poročilo o njegovih telesnih poškodbah. Kragujevac; V pogovoru z novinarji je general Milan Aksenti-jevič izjavil: »S tem, ko je nagnala enote JLA, je Slovenija izgubila sile, ki so se bile v slehernem trenutku pripravljene žrtvovati za obrambo njenega ozemlja.« Beograd: Srbska teroristična organizacija Črna roka grozi čedalje več tujim diplomatom. Tako naj bi bili na njenem seznamu Alois Mock, dunajski- župan Helmut Zilk, nemški minister Genscher, Van den Broek ter Otto von Habsburg. Priština: Ustanovili so novo letalsko družbo Kosovo Air. Ta družba bo vzdrževala zveze z enim letalom, ki so si ga za začetek sposodili pri beograjskem Avio Genexu. Priština: Sodnik za prekrške v Prištini je na 60 dni zapora obsodil Muso Kalaveshija. Kalaveshij je avtor zemljevida etnične Albanije, ki ga je objavil časnik Zeri, zaradi česar so ga oblasti prepovedale. Beograd: Slobodan Živojinovič in Lepa Brena sta se poročila, v beograjskem hotelu Interkontinental. Ker sta na svojo poroko povabila kar 600 gostov, ju je poroka stala 200 tisoč DEM. To je v Beogradu dvignilo veliko prahu, saj mnogi menijo, da sedaj ni čas za takšno poroko. Zagreb: Franjo Tudman je spremenil čine v hrvaški vojski. Tako so sedaj čini v hrvaški vojski od zgoraj navzdol takšni: general zbora, admiral oboroženih sil, general bojevnik, brigadir in bojevnik. Zagreb: Poslanci hrvaškega sabora so tudi formalno razrešili Stipeta Mesiča članstva v predsedstvu SFRJ. Zagreb: Na kriznih območjih v Hrvaški so četniki zaplenili tovor petnajstih grških tovornjakov, ki so jim najprej zagotovili varen prehod, nato pa so jih napadli iz zasede. Zagreb: V gradivu, ki ga je pripravila državna komisija, ki jo je imenoval Franjo Tudman trdijo, da so se Paragine paravojaške sile urile v Sloveniji, te enote pa naj bi tudi načrtovale atentat na hrvaškega predsednika Tudmana. Titograd: Črnogorce je šokirala srbska prepoved izvoza hrane v druge republike, saj niso pričakovali, da bo veljala tudi zanje. Tako so srbska podjetja že drugi dan po sprejetu sklepa prenehala pošiljati nekatera živila v Črno goro. Beograd: »V neposredni vojni nevarnosti ni možnosti za zamenjavo rezervistov.« Takšen je odgovor vojaškega vrha na zahteve rezervistov, ki čakajo na fronti na zamenjavo. Beograd: Bojna letala, ki jih te dni uporabljajo pripadniki Zbora narodne garde Hrvaške, pripadajo Madžarski in tudi vzletajo z letališč te sosednje države, piše Politika ekspres, ki se sklicuje na informacijsko službo tuzlanskega korpusa. Zagreb: Hrvaška pričakuje veliko zaključno srbsko ofenzivo, s katero naj bi Beograd skušal utrditi meje na črti Virovitica-Karlobag. Kragujevac: Kot vse kaže, se bo v avtomobilski tovarni Zastava proizvodnja avtomobilov ustavila. V nekaj zadnjih dneh so izdelali le dvesto vozil. Beograd: Italijanske oblasti so vpeljale zelo visoke zavarovalne takse za prevoznike iz Srbije in Črne gote. Zavarovalne takse so pričele veljati 8. decembra. Reka: Armada je hrvaškim oblastem izročila zloglasno Mamulino vilo v Opatiji. Iz nje je vojska odpeljala kar 25 kamionov opreme. Zagreb: V nedeljo okoli 20. ure je ladja Sol Phryne, na kateri je bila naložena bojna oprema, ki je bila namenjena v Bar, eksplodirala in potonila. Zagreb: V zagrebškem hotelu I. so podpisali sporazum o izmenjavi 1600 ujetnikov. Prireditelji, pozor! Prosimo prireditelje po vsej Sloveniji in zamejstvu, da nam pošiljate napovedi svojih prireditev (naslov, datum, ura, kraj, mesto prireditve) za čim daljše obdobje. Objava brezplačna. Hvala! Uredništvo Super napovednika 11. december STRAN 10 23. STRAN NOVA^fDOBA RES JE... — da učenci šolo ponavadi sovražijo. Am- pak nekateri jo sovražijo tako zelo, da bi jo najraje vrgli v zrak. Najbolj bombaško so razpoloženi v Mariboru, kjer je bilo kar nekaj anonimnih klicev, ki so javili, da je v šoli podtaknjena bomba. Ko so šole izpraznili in pregledali, bombe ni bilo. Kljub temu pa je neznanemu klicatelju uspelo — kontrolke tisti dan ni bilo. \ — da se je tudi v Avstriji podražilo smučanje. Ampak avstrijski smučarji so očitno fz drugačnega testa kot naši. Odločno zahtevajo nižje cene smučarskih vozovnic. V svojih zahtevah so tako vztrajni, da bo prišla ta problematika pred avstrijski parlament. Blagor jim. Pri nas so cene na smučiščih takšne, da jim niti skupščina ne bi prišla do konca. — da Postojčani preklinjajo svojo vlado, kar pa je tudi popolnoma razumljivo, saj je njihov Izvršni svet čisto podivjal. Če slučajno nepravilno parkirate, vas lahko na licu mesta oskubijo kar za 5000 SLT. Red in disciplina, ni kaj. — da je nemški kancler Kohl napovedal priznanje Slovenije do božiča. Res pa je tudi, da ni jasno, do katerega božiča. — da v Murski Soboti nikakor niso zadovoljni z grbom, ki naj bi ga imeli na avtomobilskih registrskih tablicah. V znak protesta so začeli zbirati tudi podpise. Pravijo, da je predvideni grb pravi pravcati zmazek. — da je Gorbačov vse manj pomemben. Pomaga pa si tako, da si zvišuje ceno in trdi, da bo po njem v SZ potop. Nam bo še žal, da avgustovski puč proti njemu ni uspel? — da slovenska vlada skrbi, da doživljamo šok za šokom. Nič čudnega, saj je finančni minister Še-Šok. Prav on zagotavlja, da bodo še šoki. — da Tudman pripravlja tiskovne konference dokaj pogosto. Doma jih opravi vedno stoje. Naj se ve, da ima pomembnejša opravila kot zgolj klepetati z novinarji. — da je lepi Boro Jovič neuspešno novačil romunske pilote za srbsko letalstvo, čeprav je ponujal po 2.000 dolarjev na mesec in še po 300 dolarjev za vsak borbeni polet. Zdaj poskuša na Kubi, v Vietnamu in Iraku. Za lep denar bi najbrž našel pilote tudi v bivši Jugoslaviji. — da kitajska vlada prepoveduje kajenje na javnih mestih in v službi. Vrag vzemi komuniste. — da evropski opozovalci počasi spoznavajo balkanske resnice. Še več bi zvedeli, če bi imeli svoj sedež v Osijeku. - da Zasavje veliko da tudi na ekologijo, saj so v Zagorju odprli razstavo Okolju prijazen dom, kjer so razgrnili plan regionalnega odlagališča odpadkov. Škoda, da ob tem ni nihče spregovoril o »uvozu« elektrofiltrskega pepela iz ljubljanske toplarne. Z njim namreč pridno zasipavajo opuščene rove rudnika v bližnjem Kisovcu. — da je pravosodni minister Rajko Pirnat tihotapec. Miletu Šetincu je na »poslansko« vprašanje, ali je res pred kratkim tihotapil iz Avstrije svetilko, odgovoril v stilu, da tega ni delal on, ampak njegova žena, pa še to bi naj bilo v interesu človeštva, ker bi takrat plačana carina odromala naravnost v blagajno jugoslovanske vlade in od tam v roke vojski. Koliko življenj je s svojo svetilko rešil Rajko Pirnat, ni pojasnil. Sicer pa imajo naši politiki obilo časa, da se ubadajo s takšnimi problemi, kot da pred nosom nimajo drugih. Tudi Miletu Šetincu lahko zatrobimo več luči? — da je tolar »skupščinski kiks«, kot smo ga imenovali v Novi dobi. Razen, če se nenehnemu padanju mlade slovenske valute v bonski izvedbi ne reče tako. METODA: KARO BI LAHKO SLOVENIJA POSTALA VELIKA EVROPSKA DRŽAVA Kako so Butalci sirili cerkev Fran Milčinski V nedeljo je bilo med mašo. Za cerkvijo je bila senca, v senci so sedeli izbrani možje in modrovali. Pa se je zgodilo in so enemu mravljinci zlezli za hlače. Dejal je: »Nekaj me grize po desnem bedru — kaj, če ni to vest? Pravijo, da vest grize. Bojim se, da delamo greh; notri je božje opravilo, mi pa sedimo zunaj.« Je odgovoril župan: »Ne sedimo zunaj brez vzroka — cerkev je pretesna. Ni napačen prostor, kjer sedimo, napačna je le cerkev, ker ima zid za našim hrbtom, namesto da bi ga imela nam pred nosom. Dajmo, povečajmo cerkev, pa ne bo soseda več pekla vest po desnem bedru!« Izbrani butalski možje so pokimali in so sklenili po županovih besedah. Imeli so imeniten gnoj, daleč je dišala njegova slava, in so dejali: »Poizkusimo, poizkus ne stane! Gnoja imamo dosti in če pošteno zagnojimo cerkev, ni vrag, da ne bi zrastla!« Pa so navozili okoli cerkve petstopetinpetdeset voz gnoja da je segal cerkvi do oken. In je potem šel dež in je sijalo sonce in so dejali Butalci, da je vreme ravno pravo za rast cerkve. V dežju in soncu pa se je gnoj bolj in bolj sesedal, dež ga je razcejal, sonce ga je sušilo, nič več ni segal cerkvi do oken, nego so okna višja prihajala in višja nad gnoj — za čevelj, za dva, za tri. Butalci pa so se zadovoljni čudili svoji cerkvi, kako hitro jim je rastla iz gnoja: »Takšen je naš gnoj — kaj smo rekli! Glejte, koliko se je cerkev že vzdignila!« Pa so preudarili in dejali: »Samo raztegniti jo moramo še našir! Saj se tudi škorenj raztegne, če ga daš na kopito,« in so stopili na oni kraj ob cerkvi, kjer so med mašo posedali v senci. Usedli so se, kakor so bili vajeni, in je župan premeril, do kod bo treba razširiti cerkev, da bodo lahko sedeli, kakor sede, da pa vendar ne bodo sedeli zunaj cerkve, ampak znotraj in brez greha. Slekli so suknje in je vsak svojo razgrnil ob zidu cerkve, kjer je bil sedel - preko suknje bo treba, da bo potisnjen. Potem so stopili v cerkev in se korajžno lotili dela. S pleči so se uprli ob steno, župan je ukazoval. »Le dajmo, hi hot! pa so vsakikrat na zadnji zlog bistro pritisnili, da so jim kar srajce pokale na životu in žeblji škripali pod nogo. Toda niso odnehali. Pošteno so se spotili. Potili so se od opoldne do večera, pa jih je gnala zvedavost venkaj, da vidijo, koliko se je zid premaknil. Pa se je bil prej o mraku priplazil tat, pobral vse suknje in jo z njimi pobrisal čez hrib. Ne ene suknje ni bilo več in so se Butalci neusmiljeno razveselili: »Posreči je šlo, že se je premaknil zid in pokril naše suknje! Hvala bogu: sedaj smo v cerkvi tudi mi, kar nas sedi zunaj! Cerkev ne bo več pretesna!« In je prišla nedelja in je v cerkvi resnično bilo prostora za vse, ki so hoteli v cerkev. FOTOREPORTAŽA Miklavžki Foto Lucas, Severin, Lojze Ojsteršek Kaj je Evropa v resnici rekla o predbožičnem priznanju Slovenije: 11. december NOVA DOBA HUMORESKA Žrtev elektronike Pepi Žarek je izreden ljubitelj elektronike. Občuduje vse, kar še tako malo diši po elektroniki in manjše ko je, večje je njegovo občudovanje. Čip, na primer, se mu zdi tako čudežen, da bi pokleknil pred njim ali se mu vsaj odkril. »Pomislite,« pravi, »ploščica, ki je skoraj ni videti, ti dela revolucijo.« Tako si je za začetek kupil elektronsko uro z računalnikom in vrsto drugih operacij, pritiskal na gumbe in gledal, kaj vse se bo prikazalo. Ko iz vsega včasih ni mogel ugotoviti, koliko je ura, je sklepal, da ima na roki pravo malo revolucijo. Ampak kaj to! Kot zdomec si je lahko kupil super elek-troniziran avto s super računalnikom, na katerega natipkaš, na primer, koliko bi rad prevozil, hitrost, najcenejšo varianto porabe goriva itd. Medtem ko sproti kaže litre v tanku in z zvočnimi signali opozarja na povratno vožnjo, kaže tudi obrabo gum in posameznih delov motorja, celo pločevine. Kaže obrate volana, pri čemer ob vsakem odklonu od idealne smeri takoj vključi zvočni signal. Ko je v avtu preveč slabega zraka, se oglasi predirljivo opozorilo in se pokadi, vključi zračenje. Drugačen signal je zopet za premočan ali prenežen pritisk noge na zavoro, prava sirena se oglasi, če zakinka glava itd. To je le nekaj najbolj značilnih elektronskih dosežkov. Ko je Pepi imel tak avto, je moral seveda čimprej domov. Na pot se je odpravil z izrednim užitkom, saj se jim doma o takem avtu niti ne sanja. Ko je odprl vrata, mu je kratek pisk dal vedeti, da so odprta, ko jih je zaprl, je po dveh piskih vedel, da je v avtu, toda brž se je na ekranu pokazala rdeča luč, opremljena z zvočnim signalom in napisom »prtljažnik odprt«. Zaprl ga je in že je zagledal napis »varnostni pas« in zatem »vozi previdno«. Že ko je pripeljal do prvega križišča, natrpanega z avtomobili, je spoznal še nekaj posebnosti te elektronike. .Nenadoma je ugasnil motor. Ko ga je prižgal, se je na ekranu pojavilo »ne moreš naprej« in motor je spet ugasnil. Potem je bila vožnja ena sama simfonija, v kateri so se oglašali vsi mogoči visoki in nizki toni. Tako ga je izčrpala, da pred domačo hišo ni mogel več odpreti niti avtomobilskih vrat, ampak se je kratkomalo zgrudil. »Glejte, avto je poln signalov!« je vzkliknil sosed. V dvomu, če eletronika že ne poje mrtvemu človeku, so sosedje hitro skušali odpreti avtomobilska vrata. Ker ni šlo, jih je nekdo odprl na silo. Tedaj pa je Pepi prišel k sebi in z grozo dihnil: »Ja, kaj pa delate?« Potem je tako rekoč z vso aktivirano elektroniko vozil od strokovnjaka do strokovnjaka, nazadnje pa je moral nazaj v Nemčijo. »Človek božji!« je vzkliknil mojster in se prijel za glavo. »Pritisnili ste na tale skrivni gumb, ki sproži alarm proti tatvini!« »O, fantastična elektronika!« je z olajšanjem dahnil Pepi. ■jssi si fsi .« Nadaljevanje iz prejšnje številke Če gremo korak naprej in semena sežgemo in potresemo pepel, lahko opazimo precej manj plevela. Seveda pa je res, da bi za velike površine potrebovali veliko plevela. Zato je gospa Thun delala poskuse s hahnemansko metodo in računala do 36. decimalne potence na homeopatski način. Posamezne decimalne potence so pokazale zmanjševalne rasti plevela, podobno kot pri pepelu. Spet druge potence so rast spodbujale, tretje pa so se vedle nevtralno. Izsledki so natančno prikazani v knjigi gospe Thun »Unikraut und Schadlingsreguli-erung«, ki jo mnogi praktiki že vrsto let s pridom uporabljajo. 12-letno delo na zatiranju plevela je gospo Thun pripeljalo do zanimivih ugotovitev. Na podlagi številnih poskusov s pepelom plevela in raznih škodljivcev se je izkazalo, da homeopatske substance močno delujejo tudi takrat, ko je redčenje škropiv tolikšno, da v njem ni več mogoče dokazati izhodiščnega materiala. To so potrdile tudi mednarodne znanstvene raziskave. Pri njenih poskusih pri zatiranju škodljivcev z njihovim pepelom se je osma potenca (D8) izkazala za najbolj učinkovito. Postopek za izdelavo D8 je naslednji: Pepel eno uro tremo v možnarju. Potem vzamemo 1 gram tako dinamiziranega pepela in ga damo v stekleničko. Dolijemo 9 gramov vode in stresamo 3 minute. Tako dobimo prvo decimalno potenco Dl. Nato dolijemo 90 gramov vode, spet stresamo 3 minute in dobimo D2. Dodamo 900 gramov vode, stresamo 3 minute in dobimo D3. Zdaj imamo i kilogram ali približno 1 liter tekočine. Od tega litra odlijemo 10 gramov, jih damo v drugo stekleničko in dodamo 90 gra- mov vode. stresamo 3 minute in dobimo DF4. Tako nadaljujemo do D8, do škropiva, ki ga potrebujemo. Plevela s tem škropivom ne bomo uničili, ga pa bomo razredčili in preostale rastline bodo manjše rasti. Kakorkoli že, škropivo bo delovalo samo na tisto vrsto rastlin, katere semena smo pobrali in sežgali. Sežigamo lahko skupaj različna semena različnih plevelov. Najbolje je sežigali v peči, kurjeni z drvmi. Kot smo že omenili, je gospa Thun z decimalnimi homeopatskimi potencami iz pepela sežganih semen plevela pred setvijo poškropila prst, v katero so nato sadili. Po 12-letnem delu je ugotovila, da imajo homeopatske substance pri rasti in v življenjskih prostorih rastlin močno delovanje in to tudi še takrat, ko izhodiščnega materiala v škropivu ni več možno dokazati z nobeno znanstveno metodo. Mednarodna znanstveno-raziskovalna skupina pod vodstvom profesorja Benveniste s pariške univerze je potrdila rezultate gospe Thun. Tudi drugi raziskovalci so prišli do takšnih ugotovitev. Westhoff trdi, da se celo pri večjih razredčitvah, očitno pri mešanju, prenaša neke vrste »spomin«, ki poskrbi za delovanje preparata. Za boj proti plevelu pa velja tudi naslednje: Prekopavanje tal pri stanju Lune pred ozvezdjem Leva spodbudi kaljenje plevela, zato je priporočjivo ob taki konstelaciji tla rahlo razgibati, njive pa pobranati. Tako bo plevel vzkaiil in ga bodo z oranjem vdelali v tla in tako uničili. Kadar pa okopavamo pri stanju Lune pred ozvezdjem Kozoroga bo vzklilo malo plevela in po takem okopavanju bo vrt dalj časa urejen. (se nadaljuje) Trgovali z ledvicami Policija v Montevideu je pri- jev, presajali pa so jih speciali-jela osem ljudi, osumljenih, da sti na klinikah v Sao Paulu, so trgovali s človeškimi organi. Policija je še sporočila, da je Menda so bile med /najbolj aretirala tako darovalce kot iskanimi ledvice, ki so jih daro- kupce, valci prodajali po 45.000 dolar- Liza Minelli je dobila zvezdo Lizza Mineli že dolgo časa spada med velike hollywood-ske zvezde. Prav začudena pa je bila, ko so ji podelili svetovno znano Zvezdo »skrivnostnega glasu«. Petinštiridesetletna pevka je izjavila, da s časom vse pride. Liza Minelli: zvezda je dobila zvezdo Srčne motnje in alkohol____________________________ Kdor ima motnje v srčnem rekli, saj so nas že od nekdaj ritmu, naj dnevno popije naj- učili, da je vino hrana in po-več kozarec ali dva alkohola, memben dodatek k jedi. Le Če popije več, hitro podvoji nikjer ni določeno, kje je meja nevarnost, da poveča motnje, med dovolj in preveč. Brez ka-Ugotovili so, da alkohol pove- kršnih koli velikih besed samo čuje krvni pritisk. dodajmo, da vsak zase že ve: pijmo ga po pameti, vsaj dokler Torej nič novega, bi lahko je ne izgubimo. stvari e NAŠ PRUATEU - VAŠ GOST Do 22. decembra — pogovori z znanimi Slovenkami In Slovenci na Radiu Šmarje pri Jelšah. S sodelovanjem v nagradni igri si lahko zagotovite eno od 20 privlačnih nagrad naših pokroviteljev. Med nagradami 7-dnevni najem apartmajev za 5 oseb na Golteh, Turistične agencije DOBER DAN iz Šempetra v Savinjski dolini. ME&IČ iloznoioan — TRGOVINA KAVA BAR ŽDfVMUSCC ATOMSKE TOPLICE 63254 PODČETRTEK POSODA d00 miti HIŠNA ENERGETIKA doo hiodPUlll d o.o trgovsko podjetje Celje O TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE 4VTOTEHMKA. maximarkat blagovnica Zreče -GALA- Nagradni kupon z izpisanim geslom, ki ga postavite iz naslednjih črk: TŠONŠAEVIJAJLPATSGR pošljite na naslov: Radio Šmarje, 63240 Šmarje pri Jelšah, naj-kasneje do 30. decembra 1991. Javno žrebanje z neposrednim radijskim prenosom bo v torek, 31. 12. 1991. ---------------------------- GESLO:__________________________ Naslov._________________________ MALI OGLASI Nova doba uvaja največjo tržnico na Slovenskem. Iz slovenskih regijskih časopisov brezplačno poobjavljamo tisti del objavljenih malih oglasov, ki po našem mnenju tudi vas zanimajo. Pri izbiri bodite pozorni na klicne številke telefonov, ki so po regijah različni. V Novi dobi objavljeni mali oglasi pa so še naprej zastonj. Vaše sporočilo izpišite le na objavljeni formular in nam ga pošljite do zadnjega dne v tednu. Uspeh vas bo presenetil. NOVI TEDNIK RADIO CFUE 1’OSKST HIŠO na Vinskem vrhu, ugodno prodam. Anton Vozlič, Bukovje 16 a, 62364 Vinski vrh pri Slivnici. GRADBENO PARCELO v Sp. Rečici v izmeri 823 m2, prodam. Viki Selič, Huda Jama 3, Laško. PARCELO za vikend v izmeri 5400 m2, ugodno prodam. Sončna lega, ob asfaltni cesti. Šifra: Vojnik. VSELJIVO, nedokončano hišo v Podplatu, primerno tudi za obrtno dejavnost, prodam. Tel.: 27-321, Klenovšek, dopoldan. GOZD, bukovina srednje debelosti,_prodam. Marija Vrečko, Kameno 7, Šentjur. VINOGRAD s kletjo, prodam. Tel: 36-566 DVOSTANOVANJSKO hišo z delovnimi prostori, ne popolnoma dokončano, prodam. Tel. (063)711-304. KMETIJO ca. 7 ha, s pripadajočim objektom med Ljubečno in Dramljami, prodam. Tel.: (063) 772-034, v večernih urah. HIŠO v Rimskih Toplicah, prodam. Ponudbe pod šifro: Ugodno. ZAZIDLJIVO parcelo na sončni legi v Laškem (Debro), ca. 100 m2, prodam. Tel.: 731-783, od 18. do 20. ure. OBNOVLJENO starejšo hišo s 47 a zemlje, lastno centralno, vodovodom, prodam. Do avtobusne postaje 200 m, lokacija ob glavni četi Pirešica--Velenje, primerna tudi za lokal. Alojz Britovšek, Studenci 46, Žalec. HIŠO nedokončano, zazidljiva parcela 3600 m2, možna novogradnja, v Trnovcu (Šentjur-Dramlje), prodam. Tel.: (063) 29-686. PARCELO velikosti 300 m2, v bližini Atomskih toplic, prodam. Možna zidava, sedaj nasad sliv. Inf. Štefan Kuruc, Na Golovcu 2, Celje. KLET z nekaj zemlje, prodam. Možne razne kombinacije. Tel.: 33-636 ali 411-425. Razno IZDELAVA LESENIH: ostrešij, adaptacija, izolacije, prekrivanje, brunaric, sten, oblog... (063) 35-428. ROLETE, žaluzije popravljam in montiram. Tel. (061) 31-776. GRADITELJI pozor! Po konkurenčnejših cenah izdelujemo peč in bojlerje za centralno in solarno ogrevanje. Tel.: 39-878. PRALNE STROJE in štedilnike Gorenje, popravljam hitro in kvalitetno. Toni Kitek, Kasaze 107 g, tel. 776-854. KAKO do denarja? Če imate stanovanje večje od 60 m2 in ga zamenjate z našim 51 m2, dobite 30% razlike v vrednosti stanovanj. Od Žalca do Rimskih Toplic. Tel.: 732-200. ROLETE in žaluzije v več barvah, izdelujem in montiram. Tel. 24-296. INŠTRUIRAM matematiko, liziko, angleščino za vse stopnje. Prevajam angleško literaturo. Tel.: 37-315. DIPL. ING. inštruira matematiko, fiziko, kemijo za srednje šole. Tel. 742-212. NOVO! Eurogame, tedensko izplačilo. Inf. 28-646, po 17. uri. MALI vikend, prodam. Vinograd in stavba je v zaključni fazi (notranji in zunanji zidni omet), odlična lokacija v Gorici pri Slivnici. Cena nizka. Tel.: 745-253. HIŠO v Celju, plačljivo v SLT, prodam. Tel. (063) 32-730. NOVO HIŠO, 10% do zaključene faze v Gaberkah pri Velenju, prodam. Tel.: 856-427. GRADBENO parcelo 5 km iz Celja, ugodno prodam. Tel.: 34-523, vsak dan od 18. do 19. ure. VIKEND z vodovodom v velikosti 5,5 x 4 m ter ločeno klet in barako za orodje v zemljiški izmeri 1200 m2, nad Libojami, prodam. Resni kupci inf. na telefon 411-642. PARCELO za vikend, prodam. Tel.: 779-177. PARCELO za vikend v Pletovarjih (Dramlje), prodam. Tel.: 25-986, po 16. uri. ZAZIDLJIVO parcelo 1100 m2, vzhodno od Celja, ugodni prodam. Inf. na tel. 742-498. LOKAL - 70 m2 s kletjo in zemljiščem v Celju, prodam. Tel.: 39-265, Jožef Jarh, Nušičeva 3, Celje. ST\\()\ \\.l\ ENOSOBNO centralno ogrevano stanovanje na Otoku, prodam. Telefon (061) 331-954. GARSONJERO v Novi vasi, 1. nadstropje, dam v najem. Tel. 778-136, od 18. do 19. ure. TRISOBNO stanovanje 78 m2 v Novi vasi zamenjam za dvoinpol., tri, ali večje v centru Celja, ali na Otoku. Ponudbe pod: UGODNA ZAMENJAVA ali 35-055. NUJNO potrebujem garsonjero ali enosobno stanovanje v Celju ali bližnji okolici. Šifra: »MOŽEN ODKUP NAOBROKE«. IŠČEMO najmanj dvosobno najemniško stanovanje v Žalcu. Nudimo predplačilo. Tel. 712-244. V NAJEM oddam hišo na Hudinji, potrebno adaptacije. Inf. na tel. 778-037. ENOSOBNO stanovanje v Celju najamem. Tel. 748-102. NUDIM opremljeno sobo ženski za pomoč v gospodinjstvu. Zidanški, Tovorna 5, Celje. TRISOBNO komfortno stanovanje, 78 m2, v Novi vasi, zamenjam za enako ali večje v centru Celja. Šifra: Lepo stanovanje. STAREJŠE enosobno stanovanje v Celju, prodam. Tel.: 37-397. DVOINPOLSOBNO stanovanje, 54 m2, s telefonom, brez centralnega ogravanja v centru Celja, prodam. Informacije na telefon (063) 21-386. OIMIKM V NOVE »emoterm« radiatorje (3 kom), 25 odstotkov ceneje. Informacije na telefon 776-600, po 17. uri. HLADILNO vitrino, salamorezni-co (v uporabi leto in pol), zmržovalno omaro in skrinjo (v garanciji), ugodno prodam. Telefon (063) 701-249. BOJLER gorenje 80 1, in junkers 5 1, podpultni vgradni, prodam. Telefon (063) 441-776. MALO rabljen phnski štedilnik (Kekec), ugodno prodam. Telefon 34-557. TRGOVINSKO opremo, ugodno prodam. Telefon 26-764, zvečer. NOV vgradni štedilnik, rabljeno termoakumulacijsko peč, prodam. Telefon (063) 711-995. PEČ za centralno 30.000 cal., novo, prodam. Telefon 28-403. TERMOAKUMULACIJSKO peč — Elind 3,5 kw, prodam. Informacije na tel.: (063) 701-116. PEČ na trdo gorivo ktipersbusch in hladilnik, prodam. Telefon (063) 28-872. PRALNI stroj gorenje PS 201, prodam za 6.000 SLT. Informacije na telefon (063) 723-423. SPALNICO prodam. Telefon 25-996, do 9. ure. BREZHIBEN pralni stroj gorenje, prodam. Telefon 32-573. ZAMRZOVALNO skrinjo 210 1, malo rabljeno, prodam po polovični ceni. Albina Osonički, Miloša Zidanška 9 a, Šentjur. ZARADI selitve poceni prodam termoakumulacijsko peč, lončeno peč in razno stanovanjsko opremo. Tel.: 28-087, popoldan. NOVO rdečo preprogo 2x3, prodam. Telefon 25-482. GOBELIN, zadnja večerja, v okvirju, ugodno prodam. Telefon 723-260. RAZTEGLJIV dvosed in mizo, prodam. Paumgartner, Delavska 16, Celje. MALI OGLAS ZASTONJ KUPONE MOJ NASLOV: Kupon in čitljivo besedilo malega oglasa pošljite na naslov Nova doba, Aškerčeva 15, Celje, s pripisom »Za male oglase« in svojim polnim naslovom. Oglasov pod šifro in oglasov za podjetja in obrtnike ne objavljamo brezplačno. MESARJA predelovalca ali sekača z odsluženim vojaškim rokom, lahko tudi priučenega, zaposlim. Prekoršek, (063) 772-034. DELAVCA za pomožna dela v predelavi mesa, z odsluženim vojaškim rokom in izpitom C, zaposlim. Prekoršek, (063) 772-034. ZAPOSLIM delavki za delo v bifeju in trgovini. Tel. 28-291, zvečer. AKVIZITERJE za novoletno razprodajo, iščemo. Šifra: »DINAMIČNOST.« STE ambiciozni, vas veseli delo na terenu, delo z ljudmi, zastopanje tujih firm? Informacije na tel.: (063) 37-178. NUDIM dobro plačano terensko delo. Zaželen samostojni prevoz. Tel.: (063) 701-305 od 8. do 12. in od 14. do 18. ure. ZAPOSLIM dekle za strežbo. Inf. na telefon (063) 882-110, od 20. do 22. ure. SODELAVCE - zastopnike evidentiram. Pogoj: lastni prevoz. Tel.: (061) 812-826. HONORARNO zaposlim mlado dekle za strežbo, Strmec pri Vojniku, tel. 772-202, od 8. do 12. ure. IŠČEM službo za opravljanje lažjih del na domu ali kje drugje. Šifra: »NUJNO«. ZVmSUTKN ZASTOPNIKE za prodajo tekstilnih izdelkov, potrebujem. Provizija 20%, pogodba s proizvajalcem. Inf. na tel. (063) 28-750, po 19. uri, Cvetka. M PIVI Odkupim lastniško ali družbeno stanovanje. Šifra: »NAGRADA«. STARO vseljivo hišo na relaciji Levec-Prebold, kupim. Tel.: 711-047. STANOVANJE v Celju, kupim. Ponudbe pod: »DOGOVOR«. V CENTRU Celja zamenjam enosobno lastniško stanovanje za dvosobno družbeno po dogovoru ali ga odkupim. Tel.: 29-592. LOKAL do 40 m2, v centru Celja, kupim. Adaptiram sama. Šifra: »AGENT«. URSUS 35, poškodovan, kupim ali po delih. Jože Žurej, Vizore 9, Strmec. R-4 GTL, 1. 85, 126 P ali Jugo 86-89, kupim. Tel. 38-945. Zl\ vu MLADIČE škotskega ovčarja »Lesi«, prodam. Tel.: 701-930. MALE prašičke od 20-50 kg ter svinjo za zakol, prodam. Tel.: 744-266. DOMAČE svinjske polovice in prašiče za zakol, prodam. Teža 120 kg. Tel.: 36-686. TELICO, simentalko, 6 mesecev brejo, prodam. Štefka Humski, Vel. Pirešica 43, Žalec. ŽREBICO staro 18 mesecev, prodam ali menjam za govedo. Tel.: 821-792. PRAŠIČA za zakol ali svinjske polovice in mladiča nemškega ovčarja, prodam. Tel.: popoldan, 776-420. PRAŠIČA za zakol ali polovico, prodam. Terezija Smodej, Brezova 25, Šmartno v Rožni dolini. KRAVO jalovo prodam ali zamenjam za plemensko živino. Pinter, Lipa 22, Frankolovo. DVA psa, poceni prodam. Marija Kragelj, Laška vas 25 a, Štore. OST \L() PARCELO — možnost gradnje, prodam. Cena po dogovoru. Zamenjam lado samaro, letnik 7/90, registrirano 7/92 za manjše z doplačilom. Tel.: 37-374. KLAVIRSKO harmoniko, 80 bas-no in ustrojeno kožo 4 m2, poceni prodam. Tel.: 741-945, zvečer. STANOVANJSKO pravico, prodam najboljšemu ponudniku. Inf. 33-611 int. 244. GARAŽO v garažni hiši v Žalcu, prodam. Tel.: 713-537. GRADBENO parcelo 5,5 a na Bregu pri Polzeli, termoakumulacijsko peč AEG 3,5 KW ter otroško posteljico z jogijem, prodam. Darko Goršek, Polzela 33 a. 126 P, letnik 82, motor 86, registriran do 4/92 in motorno žago stihler, prodam. Jošt, Ljubljanska 56, Celje. PRAŠIČA za zakol ali polovice in francosko posteljo, prodam. Franc Samec, Ogorevc 12. GARAŽO v centru Celja, prodam. Tel.: 29-264. OLJNI gorilec znamke Thyssen STX, trifazni elektromotor moči 2,5 KW, črnobeli TV sprejemnik gorenje ter večjo pisalno mizo, ugodno prodam. Tel.: 826-058. GARAŽO prodam za 6.500 DEM. Tel.: 25-972. GARAŽO triplex na Lavi, prodam ali oddam v najem. Tel.: 29-830. ' VISO 11 RE, let. 10/84 in termoakumulacijsko peč, prodam. Tel.: (063) 39-269. IMT 539 Z 360 DU menjam za univerzalni 45-55, oba pogona in vvarbur-ga karavan, letnik 79, prodam. Janko Čebular, Gaj 6, Šmarje pri Jelšah. BELO vino - 200 i s hrastovim sodom, prodam za 500 DEM. Tel.: 741-707. PARCELO 800 m2 na Dobrni, prodam. Tel.:_858-657, po 19. uri. GARAŽO v garažni hiši v Vojkovi (gornja etaža), prodam. Tel.: 25-986, po 16. uri. VIDEOTEKO, ki vam nudi možnost redne ali dodatne zaposlitve, prodam. Tel.: 29-777, po 20. uri. SVINJSKO polovico 15% ceneje in telečjo 10% ceneje, prodam. Milan Ojsteršek, Ojstro 9, Laško. GARAŽO, elektrificirano, 20 m2, ob Plavi laguni, prodam. Tel.: 27-882. AMERIŠKI biljard (2 komada), zelo ugodno prodam. Tel.: 36-349. ENO ali več parcel, travnik in gozd - 40 arov, 3 km iz Celja, prodam. Tel.: (063) 35-260. BRANO za traktor, novo okno z roleto, večjo količino rdečega vina, mlin na kamne za žito, prodam. Tel.: (063) 721-799, zvečer. GARAŽO v Šentjurju, prodam. Šifra: Zidanškova ulica - Šentjur. BIKA sivca in 3 m3 suhih smrekovih plohov 5 in 8 cm, prodam. Tel.: 853-903. KRAVO, staro 4 leta zamenjam za plemensko in prodam 4 gume za R 4, nove. Lančarič, Rimske Toplice, tel.: 736-044. LADO Samaro, 3 leta staro, prevoženih 40.000 km in novo peč EMO central 24, prodam. Tel.: 31-301. IUZM) ROLETE, žaluzije in lamelne zavese izdelujemo in montiramo in popravljamo. Tel.: 25-031. IŠČEMO varstvo za 18 mesečno deklico. Tel.: 33-146. POZOR! Po konkurenčni ceni polagam keramiko, oblaganje s kamenjem. Tel.: 736-069. STAREJŠI vdovec upokojen s hišo in vrtom v okolici Celja, Sl. Konjic, išče dobro gospodinjo, kuharico za skupno gospodinjstvo in vso oskrbo ter stanovanje. Šifra: »ZREČE«. STORITE nekaj zase. Solarij - porjavitev vsega telesa. Cena 150 SLT/min. Tel.: 741-439. ODDAM garažo v Kajuhovi 7. Tel.: 856-687. KVALITETNE inštrukcije iz kemi-c za osnovne in za vse srednje šole udim. Inf. po tel. popoldan na 34- M6. INŠTRUIRAM, nemščino za različne stopnje. 721-679, popoldan. ODDAM majhno psičko, staro leto dni, brezplačno. Kosmačin, Lahov graben 27, Jurklošter. V CELJU ali bližnji okolici iščem prostore za mizarsko dejavnost. Najem z možnostjo kasnejšega odkupa. Inf. na tel. 28-795 (med 19. in 20. uro). V NAJEM oddam delno opremljen lokal na Ostrožnem. Tel. 39-755. PO ZELO ugodni ceni vam bojler ali kurilnico izoliram s plamafleks ali aluminijem. Tel.: 33-158. KO zmanjka elektrike: pretvornik iz 12/220 V 50 Hz. avtomatski preklop, avtomatski vklop in izklop polnilnica (že vgrajen). Tel.: 775-121. (2MIMl!M©KSGLAS POSEST Za gimnazijo na Jesenicah prodam GARAŽO. Železarna Jesenice, int. 2652. GARAŽO oddam. Ručigajeva 20, Kranj. GARAŽO na Planini 1, pri Toplarni, prodam. Tel. 328-310. Prodam HIŠO. 126 m2 za 600 m2 vrta. Tel. 214-370. Prodam njivo, 28 arov, KO Lahovče, Zalog 40. Kupim PARCELO, okoli 1000 m2 do 20 km iz Ljubljane. Tel. (061) 107-574. Proti nagradi zamenjam GARAŽO v ulici V. Vlahoviča, Planina, Kranj za garažo na ulici N. Tesla ali le to najamem za določen čas. Tel. 324-932. Prodam ZEMLJIŠČE v izmeri 1305 m2 na Gorenjskem. Na. zemljišču je voda. elektrika in gospodarsko poslopje v izmeri 23 m' s kozolcem. Cena po dogovoru. Tel. 83-732. Prodam PARCELO na Okroglem pri Kranju. Tel. 213-427. Kupim zazidljivo PARCELO v okolici Kranja. Tel. 45-550. Zazidljivo PARCELO, 490 m2, v vikend naselju nad Trstenikom, prodam. Tel. 213-826. Prodam GARAŽO na Zlatem polju. Tel. 329-981. V okolici Tržiča prodam nedokončan VIKEND, vodovod in elektrika vgrajena. Tel. 57-372. Komunalno urejeno zazidljivo PARCELO, 680 m2, na Posavcu, prodam. Tel. 75-101, dopoldne. GARAŽO v Ul. V. Vlahoviča oddam v najem. Tel. 327-632. Prodam 1 HA GOZDA, Udin Boršt blizu Strahinja. Tel. 242-273. ST\\()\ \\J\ Najboljšemu ponudniku prodam stanovanjsko PRAVICO. Tel.: 41-575, petek do 10. do 18. ure. 2 in pol sobno, mansardno STANOVANJE v centru Kranja, ugodno prodam. Tel.: 213-563, po 20. uri. Kupim 3 oz. 4-sobno STANOVANJE. Tel.: 214-370. Kupim 2+2 oz. 3 + 1 STANOVANJE. 214-370. Dvoinpolsobno, lastniško, komfortno STANOVANJE v Radovljici zamenjam za staro HIŠO ali dvojčka. Tel.: 75-346. V Kranju oddam v najem 1-sobno STANOVANJE. Tel.: 242-529. Zamenjam 4-sobno STANOVANJE - odkup za 2-sobno ali dve garsonjeri. Tel.: 218-016. Prodam STANOVANJSKO PRAVICO za 3-sobno stanovanje najboljšemu ponudniku. Tel.: 66-429. Odkupim družbeno STANOVANJE v Kranju. Tel.: 213-201. Prodam 2-sobno STANOVANJE, 64 m2, centralna, telefon, za 49.000 DEM. Deteljica Tržič. Tel.: 329-229. Opremljeno GARSONEJRO oddam. Šifra: PREDPLAČILO Študent najame STANOVANJE v starejši hiši ali vili v Kranju. Tel.: 327-765. V okolici Kranja oddam cca 90 m2 PROSTOROV — primerno za stanovanje ali poslovne prostore. Šifra: PLAČILO VNAPREJ! Prodam lastno 4-sobno STANOVANJE, 73 m2. Partizanska 27, Kranj. Oddam 3-sobno STANOVANJE, centralno ogrevanje. Tel.: 57-372. Oddam GARSONEJRO s kuhinjo, predplačilo. Tel.: 422-065. Paru takoj oddamo 1-sobno opremljeno STANOVANJE, Orehovlje 14, Kranj. Prodam lastno 4-sobno STANOVANJE. 73 m2. Nježič, Parizanska 27, Kranj Prodam GARSONJERO primerno za mirno obrt. Tel.: 326-162. Prodam stanovanjsko PRAVICO v Škofji Loki, 51,8 m2, 2,5 sobno STANOVANJE, komfortno, sončno, telefon KTV. Tel.: 621-358. Zamenjam 1,5 sobno STANOVANJE na Planini 11 za večje. Nagrada po'dogovoru. Tel.: 325-834. POZ\\\ST\ V Starejši osamljen moški želi potom spoznati sebi primerno osamljeno žensko. Ločenke, alkoholičarke in kadilke izključene. Šifra: ANONIMNOST RVZNO PRODAM Prodam KOLO Rog de Luxe, nov DALJNOGLED 30x 80 v futroli. nov ruski FOTOAPARAT Zenit, s tremi lečami, merilom časa, blitzlightom, teleobjektivom, HUBERTUS 45 tirolski LODEN, nov ANORAK. Tel.: 214-308. Prodam kostanjeva DRVA, suh hrast, 5 cm. VRATA in druge dele za Lado. Tel.: 45-291. Ugodno prodam 5 krznenih JAKEN, 1 napaleder jakno, 1 rdečo - velur leder JAKNO, 2 ženski krili, 1 črno eno rdeče, št. 44-46, gradbeni material cca 5 ton bele mivke, 200 SLT brez embalaže. Za dele prodam HODNO Akord 1.600, 5 prestav, 1.000 DEM. Tel.: 64-036. primorske novice POSESTI KMETIJSKO zemljišče, L območje, I. kategorija, v okolici Lucije, 3 parcele v skupni izmeri 7225 m2 (5835 m2, 380 nr in 1010 m2) prodam najboljšim ponudnikom - kmetom. Guerino Propat, Sečovlje 90. - 970062 V KOPRU (Žusterna), na lepi lokaciji, prodam parcelo v izmeri 550 m2. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro »Žusterna - 50 DEM/m2«. - 970102 V BLIŽINI centra, v Hrvatinih, na lepi razgledni točki, prodam parcelo v izmeri 900 do 1800 m2. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro »Hrvatini - 35 DEM/m2. - 970103 PARCELO v Ravnu pri Sečovljah, prodam. Tel. (066) 63-944, po 15. uri. - 970108 HIŠO, stanovanjsko, z vrtom, 2 km iz Kopra, vseljivo, prodam. Tel. (066) 31-923. - 970150 V BLIŽINI Nove Gorice - Vogr-sko prodam zazidljivo parcelo z nekaj zemlje. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro »Na samem«. — 971051 NJIVO 2100 m2 pod k. o. Vipavski Križ, prodamo. Tel. (065) 24-740 ali (065) 25-769. - 971064 NAJBOLJŠEMU ponudniku prodam 2090 m2 njive v Orehovljah. Tel. (065) 24-064, zvečer. - 971067 GOZD na Nanosu prodam. Inf. po 18. uri Andlovič, Griviška pot 1 a, Ajdovščina. — 971102 GOSPODARSKO poslopje z dvoriščem, skupaj 400 nr, v Orehovljah pri Mirnu, prodam. Tel. (061) 328-829, dopoldan in (061) 225-533 zvečer. - 950052 PARCELO v velikosti od 1 do 2 ha, kupim. Agencija za promet z nepremičninami, Konstantinovič, tel. (066) 62-849, od 9. do 12. ure - 950203 STAREJŠO hišo in gospodarsko poslopje nad Idrijsko Belo, na sončni strani, primerno za vikend ali obrt, prodam. Možnost dokupa zemljišča. Tel. (061) 340-648 po 16. uri. - 960015 PARCELO 1000 m2, 20 km od Kopra v Trseku, možnost zazidave, prodam. Cena po dogovoru. Tel. (066) 31-932 po 20. uri. - 960026 HIŠO, novo, z dvema dvosobnima stanovanjima, v okolici Banjaluke zamenjam za hišo v Sloveniji ali hrvaškem primorju. Tel. (067) 60-039. - 970012 V TRBOVLJAH ob Savi prodam starejšo, obnovljeno hišo. Tel. (0601) 61-807. - 970010 PARCELE v Ospu, pri Črnem kalu (5700 m2), prodam. Tel. (066) 36-741 od 19. ure do 20. ure. - 970017 HIŠO, staro, v Trenti, prodam. Tel. (065) 86-382 ali (065) 86-358. - 970027 V HRUŠEVJU pri Postojni, ob glavni cesti, prodam, starejšo stanovanjsko hišo in 80 m2 dvorišča. Tel. (067) 22-392. - 970044 ZAZIDALNO parcelo, v okolici Kopra, 900 m2, prodam. Tel. (066) 23-610. - 970154 POSESTVO v Gorenji Trebuši (pašnik, travnik in nekaj gozda) prodam. Tel. (065) 24-401 in (068) 65-058 v večernih urah. — 951006 STANOVANJSKO hišo v Zaloš-čah v IV. gradbeni fazi, 1800 m2 zemlje, prodam. Tel.: (065) 32-285. - 961062 ZAZIDALNO parcelo v Brdih, prodam. Tel. (065) 24-217.- 971023 HIŠO v Vremski dolini prodam. Tel. (065) 61-600. - 971046 STANOVANJ \ ODKUPIM stanovanjsko pravico. Nagrada v devizah. Tel. (065) 81-781. - 971040 DVOSOBNO stanovanje Koper - Markovec, prodam ali dam v najem za predplačilo. Tel.: (061) 654-473. SOSTANOVALKO v ogrevano sobo na Markovcu sprejmem. Tel.: (066) 34-277. - 970085 V DIVAČI ali v Sežani kupim stanovanjsko pravico. Plačam v devizah. Pisne ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro »25«. - 970104 ENOINPOLSOBNO stanovanje, opremljeno, na Markovcu v Kopru oddam. Tel.: (066) 63-693. - 970113 ENOSOBNO stanovanje, centralna, telefon, v centru Sežane, prodam. Tel.: (067) 72-810. - 970135 ZA odstop stanovanjske pravice Koper — Semedela, nudimo devizno nagrado. Tel. (066) 32-728, po 14. uri. - 970141 DVOINPOLSOBNO stanovanje, 62 m2, centralna, telefon, na Markovcu, prodam, m2 1500 DEM. Ponudbe na ogl. oddelek Koper pod šifro »Koper - Markovec«. - 970148 IŠČEM opremljeno, komfortno, enosobno stanovanje s telefonom v Piranu ali Luciji. Tel. (066) 73-125. - 970152 VZAMEM v najem garsonjero ali enosobno stanovanje v Novi Gorici ali okolici. Naslov na novogoriškem uredništvu. — 97138 NOV, uvožen osebni avto dam za pravico nakupa družbenega stanovanja ali garsonjere. Izselitev možna po dogovoru. Tel. (067) 23-770. - 950090 POLOVICO stare enostanovanjske hiše na Sp. Škofijah, prodam, cena po dogovoru. Tel. (066) 21-717, zvečer. - 960029 STANOVANJE oddam trem dekletom. Tel. (066) 23-903. - 960043 DVOINPOLSOBNO, komfortno stanovanje s kletjo, garažo, telefonom in vrtom v Kopru — Semedela, prodam. Tel. (066) 24-801. - 960057 LASTNIŠKO stanovanje, v Kopru, 55 m2 in garažo, 18 m2, zamenjam za enakovredno v pritličju ali L nadstropju, Izola ali Koper. Tel. (066) 61-381 - 97006 KJERKOLI na slovenski obali od-kupin stanovanjsko pravico za kakršnokoli stanovanje. Nagrada po dogovoru. Tel. (066) 75-164, - 970008 GARSONJERO v Žusterni oddam. Tel. (066) 36-213. - 970033 ODSTOPIM stanovanjsko pravico za dvosobno stanovanje v Postojni. Stanovanje je opremljeno, vse ostale informacije po dogovoru. Tel. (066) 22-298, od 8. do 12. ure - 970041 TRISOBNO, opremljeno stanovanje, centralna, garažni boks v Luciji, oddam. Tel. (066) 70-029. - 970047 ŠTIRISOBNO, komfortno stanovanje, novo, prodam. Cena po dogovoru. Tel. (066) 73-253, od 12. do 15. ure. - 970065 V STANOVANJU oddam v uporabo prostor s telefonom v Novi Gorici. Pisne ponudbe pošljite na novogoriško uredništvo pod šifro »Devize vnaprej«. - 971044 KUPIM stanovanjsko pravico za dvosobno stanovanje. Plačilo v devizah po dogovoru oziroma zamenjava starega stanovanja (60 m2) za novo na relaciji Vipava-Nova Gorica. Tel. (061) 578 - 971045 ENO ali dvosobno stanovanje v Postojni ali okolici najame mlada družina. Tel. (067) 21.577 STO RITNE INŠTRUIRAM matematiko, mehaniko, liziko in energetiko. Tel. (066) 36-766. - 8900876 OBNAVLJAM TRAKOVE za računalniške tiskalnike za samo za 200 SLT. Tel. (066) 63-536. - 960078 INŠTRUKCIJE MATEMATIKE. Tel. (066) 24-754. - 970056 VARČUJTE S KURILNIM OLJEM! Izvajanje meritev, regulacij, montaža ter servisiranje gorilnikov za centralno ogrevanje. Hreščak tel. (066) 61-559, od 14.30 ure dalje, sobota, nedelja, non-stop. — 970109 INŠTRUIRAM, angeščino za osnovne in srednje šole. Tel. (06'6) 65-438, od 18. do 20. ure. - 970128 ZDRAVNIŠKO SVETOVANJE. Tel. (066) 51-654 in (066) 558-678. - 970140 INŠTRUIRAM ANGLEŠČINO, tel. (066) 64-216. - 970166 SERVIS hladilnih naprav in pralnih strojev ter zamenjavo izolacij. Tel. (067) 72-927. - 931031 NSTRUIRAM matematiko, liziko in kemijo. Tel. (065) 32-130. -951115 INŠTRUIRAM matematiko, liziko in kemijo. Tel. (065) 21-739. - 961039 INŠTRUIRAM matematiko, liziko za srednje in osnovne šole. Tel. (065) 24-017. - 971074 INŠTRUIRAM matematiko. Tel. (065) 25-014, zvečer. - 971098 POPRAVLJAMO in obnavljamo temoakumulacijskc peči in gospodinjske aparate. Tel. (065) 24-279. - 971100 Servis gospodinjskih aparatov »EX-PRES« Gorenje, LTH, Obodin,... Tel. (066) 62-990 DELO PRODAJALCE IN VODJE PRODAJE, za delo na terenu - zdravilna zelišča, 40% provizija. Tel. (064) 52-097, petek popoldan. — 970060 PRIPRAVLJENA sem nuditi pomoč in družbo starejši osebi ali družini, upokojenka z Obale! Ponudbe na ogl. oddlek Koper pod šifro »Od Milj do Občin«. - 970077 DELO, z dobrim zaslužkom, na območju Postojne, nudimo fantu ali mlajšemu upokojencu. Zaželen lasten prevoz, pasivno znanje elektromehni-ke. Pisne pondube na Automatic servis d.o.o.. Obrtna cona b.b.. Izola. - 970091 NATAKARICO ALI KUHARICO, zaposli lahko tudi honorarno, gostilna Vanganel pri Kopru. Tel. (066) 34-766. - 970096 ŽIVALI PRAŠIČA prodam. Partizanska 8, Kanal. - 971009 JUNCA, celega ali po kosih prodam. Sveto 75, Komen. Tel. (067) 78-275. - 971012 BIKCA za zakol prodam. Tel. (065) 85-152. - 971017 NEMŠKEGA OVČARJA, čistokrvnega, z rodovnikom odličnih staršev, prodam. Tel. (065) 21-601, v petek od 15. do 18.30 in v soboto in nedeljo popoldne po tel. (065) 23-761. - 791021 BIKA za zakol prodam. Tel. (065) 57-438. - 971033 BIKA in telico prodam. Tel. (065) 57-053, po 16. uri. -.971056 BIKA, polovico, podam. Tel. (065) 67-396. - 971072 TELICO za zakol prodam. Fabčič, Otošče 9, Podnanos, tel. (065) 69-054. - 971083 MLADO KRAVO, prodam. Škri-Ije 41, Dobravlje. - 971094 PRAŠIČA, težkega okrog 200 kg, domača krma, prodam. Tel. (065) 62-773. - 971103 TELICO, devet mesecev brejo, prodam. Tel. (066) 59-624. - 970038 J UŽNO AMERIŠKE ČINČILE, prodam. Tel. (066)32-017. - 970055 PRAŠIČA, 135 kg in polovico junč-ka, ca 80 kg, prodam. Tel. (067) 66-230. - 970061 PRAŠIČA, 200 kg, domača krma in dva pršuta, prodam. Tel. (066) 83-808.v- 970089 PRAŠIČE, od 100 do 150 kg, prodam. Feručo Reja, Krvavče 105, Šmarje pri Kopru. tel. (066) 36-019. - 970095 PERZIJSKEGA MUCKA, z rodovnikom, prodam. Tel.: (066) 30-279. - 970110 JARKICE, stare 14 tednov, prodajamo. Alojzija Loj k, Črniče 87, tel. (065) 66-044. - 961029 POL BIKA, lahko v četrtinah, prodam. Fornazarič, Šmihel 67, Šempas. - 971007 K VZNO GRAMI, Finančni inženiring, išče za svoje stranke žirante za najem kredita na italijanski banki. Tel./fakx: (061) 482-501, ponedeljek, sreda, petek - 970064 GARAŽO, dam v najem. Tel. (066) 35-428. - 970066 GARAŽO, Dolinska c. — Olmo, ugodno prodam. Tel. (066) 35-556, - 970079 OPREMLJEN lokal v Postojni, 36 m2, vse dejavnosti, oddam s predplačilom. Tel. (067) 72-532, popoldan. - 970081 CZ, model 80, staro eno leto, prodam. Tel. (067) 81-921. - 970097 KONTEJNER, kovinski, dolžine 6 m, prodam. Tel. (066) 38-049, popoldan. — 970129 ODKUPUJEMO UMETNIŠKE SLIKE. Tel. (066) 74-535. - 970131 VIDEOCLUB, v Sežani s 500 origi-nalnimi kasetami prodam ali prodam samo originalne kasete. Tel. (067) 72-810. - 970137 BOŽIČNE IKEBANE! Če želite izviren božično-novoletni aranžma, vam jih po ugodni ceni, nudimo. Tel. (066) 73-097, dopoldne. - 970138 DRVA, z dostavo na dom, prodam. Tel. (067) 60-181. - 970039 LOKAL, opremljen za moško in žensko konfekcijo, 34 m2, na tržnici v Kopru, oddam najboljšemu ponudniku. Tel. (066) 31-797. - 970143 POSLOVNI PROSTOR, v Tubljah pri Hrpeljah, oddam v najem ali sprejmem partnerja. Možna trgovska ali gostinska dejavnost. Tel. (066) 33-267 ali (066) 35-963. - 970151 KONTEJNER, bivalni, 6x2,5 m, prodam. Tel. (066) 54-179. - 970162 HLEVSKI GNOJ prodam. Tel. (066) 37-160. - 970171 AUDI 100 1,6, letnik 1977, tomos avtomatik 3 M, technichs hi-fi komponente in zvočnike, prodam. Tel. (066) 35-979. - 970176 OCENIM vam vaš lokal, poslovni prostor, delavnico in revaloriziram na dan 31. 12. za obračun amortizacije. Tel. (066) 34-227. - 970178 SADIKE zlatih jabolk - kaki, prodam. Tel. (065) 67-419. - 971178 MLADINSKO sobo, otroško posteljico in šivalni stroj singer ugodno prodam.Tel. (065)24-217. - 971024 HLEVSKI GNOJ prodam. Dostava na dom. (065) 43-084. — 971031 PREPROGO, 3,5x4 m, ročno delo in TV gorenje črno belo, nujno prodam po ugodni ceni. Tel. (065) 25-480. - 971077 LAMELNI PARKET prodam. Tel. (065) 65-176. - 971096 ENOSTEBRNO AVTODVIGA-LO za mehanične delavnice prodam. Tel. (065) 81-872, popoldne. - 971066 BIFE v bližini Nove Gorice z odkupom inventarja oddam. Pisne ponudbe pošljite pod šifro »bife«. — 971110 V Ajdovščini ob Hublju prodam garažo. Tel. (065) 61-600. - 97115 JAVNA ZAHVALA. Podpisani se zahvaljujem dr. Bogdanu Breclju in medicinskim sestram, ki so asistirale strokovno izvedeni neboleči operaciji prostate v bolnišnici Franca Derganca v Šempetru pri Novi Gorici ter medicinskim sestram, Savinu Hmeljaku in personalu na urološkem oddelku iste bolnišnice. Lado Ferluga, Nova Gorica. - 971119 POSLOVNI PROSTOR 30 m2, Markovec — Koper, opremljen, v obratovanje, oddam. Tel. (066) 34-412,(066) 24-866. - 960028 ITALIJANSKA pokojnina na podlagi življenjskega zavarovanja. Tel. (066) 73-917, od 20.-21. ure. - 960049 PEČ na olje, pisano mizo, kuhinjski ležeči bojler, nov, zelo ugodno prodam. Tel. (066) 31-739. - 970001 GARAŽO zidano, z gradbenim dovoljenjem v Divači, prodam. Tel. (067) 60-198, popoldan. - 970015 HRASTOVA drva s prevozom, po ugodni ceni, prodam. Tel. (066) 56-216, zvečer. - 970025 GARAŽO v Sežani, prodam. Tel. (067) 72-616, popoldan. - 970049 GARAŽO, Kreigherjeva ulica, Postojna, prodam. Tel. (067) 21-642, Glažar FAIR-PLAV pri vas, finančni sistem, ki je osvojil Evropo, tudi vam omogoča veliki devizni zaslužek. Vabljeni na informativni sestanek v Hotel Triglav 11. 12. 1991 ob 18. uri in 12. 12. 1991 v Hotelu »Piran« Izola ob 18. uri. - 970181 V redno delovno razmerje sprejema dve kvalificirani natakarici, lahko tudi priučeni v gostilni v Novi Gorici. Pokličite po tel. (065) 21-403, razen sobot. - 961003 NUDIM honorarno delo sposobnim in natančnim šiviljam z lastnim strojem za šivanje športne konfekcije. Kličite po 20. uri po tel. (065) 22-481, Ines. - 971013 IŠČEM izkušene zidarje z dokončano šolo in večletnimi izkušnjami za delo v Italiji — Milanu z možnostjo ureditve dokumentov. Javijo naj se samo slovenski državljani, po tel. 9939-523-65672,po 19. uri.-971032 POPRAVILO oblačil in druge šivil-ske storitve, Grčna 57, Nova Gorica. - 791049 POPRAVLJAM in obnavljam vse vrste traktorjev in drugih kmetijskih storjev. Jožko Zorn, Oševljak 4, Renče, tel. (065) 53-640. - 971081 POSEST NJIVO 1119 m2 v Meniški vasi, nad Krko, prodam. Tel. (068) 65-678 - 6853 PRODAM novejši vinograd na žici, s hramom in opremo na Piroškem vrhu pri Cekljah ob Krki in zazidljivo parcelo, primerno za vinograd v Jakobu pri Suhorju. Tel. (068) 50-135. - 6861 RAVEN TRAVNIK ob cesri na začetku Kleča, v izmeri 1000 m2, prodam. Tel. (068) 51-466 KOMUNALNO urejeno gradbeno parcelo na izjemno lepi lokaciji na Otočcu prodamo. Informacije po tel. (068) 22-585, zvečer. - 6867 NJIVO (3458 m2), tik ob naselju Čromelj — Loka, prodam. Tel. (068) 21-912. - 6869 NJIVO (12 arov), na Griču pri Podturnu, prodam. Tel. (068) 27-094 po 14. uri. - 6876 STAREJŠI VINOGRAD (17.7 arov), na Selih pri Zajčjem Vrhu, lepa lega, prodam. Na parceli je postavljena baraka. Prodam tudi starejšo manjšo hišo v Poljanah pri Dolenjskih toplicah. Tel. (068) 27-379. - 6877 STAREJŠO HIŠICO z vrtom (22 arov) v Dobah št. 5 pri Kostanjevici na Krki prodam. Ogled na istem naslovu. — 6884 GOZD (2925 m2) v okolici Novega mesta prodam. Tel. (068) 27-557 - 6885 POCENI prodam parcelo (3300 m2), delno sadovnjak, 3 km pred Metliko. Tel. (061) 349-027 - 6886 VINOGRAD (14 arov), v Sobenji vasi pri Brežicah, ugodno prodam. Možnost gradnje. Darko Pečar, Cesta 4. julija 60 a. Krško. — 9887 80 AROV smrekovega gozda na Vahti prodam. Tel. (063) 815-274, od 11. do 13. ure. - 6894 V SMOLEJEVI VASI pri Novem mestu prodam delno obnovljeno stanovanjsko hišo z vrtom, staro 35 let. Naslov v oglasniku. - 6899 Ženitne ponudbe FANT, star 52 let, želi spoznati žensko ali dekle, staro od 45 do 52 let, za skupno življenje. Lahko je tudi upokojenka, imam hišo z vrtom. Ne bo ti žal! Šifra: »Zima v dvoje«, - 6890 ZAZIDLJIVO PARCELO poljubne velikosti, v Straži, prodamo po 15 DEM/m2. Tel. 23-037. - 6962 PRODAM 17 a zemlje, primerno za vinograd ali sadovnjak, na Ponikvah (Kamenjak). Tel. (068) 28-316 - 6963 HIŠO na Ratežu pri Novem mestu, zaključena 4. faza, prodam. V hiši izdelan lokal za obrt in trgovino. Tel. 28-850 ali 21-218. - 6977 VSELJIVO HIŠO prodam. Tel. (068) 73-663. - 6980 NA PAHI prodam nov vinograd (10 a). Tel. 20-545 - 6984 STANOVANJSKO HIŠO z vrtom v Metliki prodam. Plačilo po dogovoru. Tel. (068) 58-239. od 18. do 20. ure. — 6992 ZAZIDLJIVO PARCELO na Raki prodam. Informacije na tel. (061) 554-640. - 6998 PRODAM ali zamenjam pol hiše z vrtom v Brežicah za enosobno stanovanje ali vikend na relaciji Kostanjevica — Brežice. Naslov v oglasnem -oddelku - 6999 GOZD 86 a in njivo ( 60 a) v okolici Šmarjete prodam Tel. 26-154, po 16. uri. - 6902 ZAZIDLJIVO parcelo (1000 m2) pri Dolenjskih Toplicah (asfalt, elektrika in voda) prodam. Tel. (061)575-459. r 6905 HIŠO s 1900 m2 zemlje, 4 km iz Sevnice proti Planini prodam. (064) 328-724. - 6907 STAREJŠO HIŠICO (5x10), pod-kletetno, na parceli 180 m2, pri Biču na Dolenjskem, prodam za 15000 DEM. Tel. (061) 554-339. - 6926 ZAZIDLJIVO PARCELO z gradbenim dovoljenjem v Šmarjeti prodam. Tel. 24-070. - 6935 MEŠANI GOZD (1,30 ha), v bližini Mokronoga, prodam ali zamenjam za osebni avto. Tel. (061) 441-310. - 6942 V ZABUKOVJU pri Mirni prodam več parcel (njiva, gozd, vinograd, travnik). Nekaj parcel je primernih za vikend. Tel. (068) 45-242, zvečer. - 6953 V OKOLICI BREŽIC prodam za-zidljivo komunalno urejeno parcelo (3000 m2) za 12000 DEM ali protivrednost ŠLT. Alojz Cvetko, Beblerjev trg 9, Ljubljana. Tel. (061) 310-242, vsak drugi dan. — 6954 PARCELO (12 a) pri Beli Cerkvi, primerno za vinograd in zidanico, prodam. Tel. (068) 24-535. - 6957 NA IZREDNO LEPEM KRAJU prodam ali oddam dolgoročno v najem 0,5 ha intenzivnega nasada jablan. Lokacija je primerna za postavitev brunarice. V račun vzamem tudi osebni avto. Cena zelo ugodna. Tel. (068) 42-042. - 6958 PARCELO primerno za nadomestno gradnjo, na Dol. Kamencah, prodam. Iztok Lopatič, Ljubljanska 16, Novo mesto. — 6961 ST v\()\ v VI A DVOSOBNO STANOVANJE na Drski nudim v zameno za pravico do dokupa vrstne hiše ali večjega stanovanja v Novem mestu. Tel. (068) 23-898, - 6924 IŠČEM interesenta za nakup stanovanja v Krškem (92 m2). Tel. (068) 50-135. - 6944 V NOVEM MESTU ali Trebnjem kupim malo večje stanovanje s centralno kurjavo ali stanovanjsko pravico za garažo. Plačam takoj v devizah. Tel. (068) 56-100. - 6982 DVOSOBNO STANOVANJE, opremljenem, v Novem mestu, oddam najrajši dvema dekletoma. Tel.: (068) 50-014. - 6986 DVOINPOLSOBNO STANOVANJE v Novem mestu, na lepi lokaciji, prodam. Šifra: »Ugodno«. — 6866 AMERIŠKI zakonski par išče v okolici Brežic ali Krškega opremljeno konfortno stanovanje ali hišo, centralno ogrevano, s telefonom in pralnim strojem. Tel.(0608) 21-621 int. 249. - 6895 DVOSOBNO LASTNIŠKO STA-NOVANJE v Ljubljani zamenjam za enako ali večje v Novem mestu. Tel. (068) 22-612. - 6923 pkoihm PRODAM prašiča in 3m3 smrekovih plohov (5 in 8 cm). Somrak, Goriška vas 7, Mirna peč. - 6856 PRODAM nov šivalni stroj Brother in malo rabljen dvoredni pletilni stroj Singer s karticami. Tel. (068) 24-667. - 6873 SEMENSKI KROMPIR dessire, prva množitev iz uvožene elite, prodam. Tel. 76-159, od 19. do 20. ure. - 6873 CIRKULAR prodam. Matija Bela-vič, Cesta herojev 54, Novo mesto. Tel. 23-711. - 6874 PRODAM dva prašiča, težka od 150 do 180 kg, hranjen z domačo krmo. Červan, Goriška vas 5, Mirna pač. — 6875 PRODAM prašiče, težke od 140 do 170 kg. Tel. 65-427. - 6882 SMREKOV LES, možno tudi ostrešje, prodam. Tel. 44-661. — 6904 ŽAGO STIHL, novejšo, in nov električni strojček za brizganje barv in lakov prodam. Tel. 24-249, v jutranjih urah. - 6906 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, malo rabljeno, prodam. Tel. 21-172. - 6950 KRAVO, staro 5 let, brejo 7 mesecev, in 100 kg težkega prašiča prodam. Ferdinand Sintič, Volovnik 5, Leskovec. — 6911 MLADE breje koze prodam. Tel. (068) 49-473, zvečer - 6914 PRIKOLICO za osebni avto nosilnost 500 kg, kavč in dva fotelja ter novo radio uro, prodam. Tel. (068) 23-683. - 6916 SPALNICO s petdelno omaro prodam. Slavko Kavčič, Družinska vas 50, Šmaijctskc Toplice. — 6921 VSE POTREBNO za vzgojo šampinjonov in 50 m vodnika PP/00 Cu ugodno prodam. Tel. 58-540 — 6929 ORGLE SOLTON, harmoniko Weltmeister, 96-basno, prodam. Tel. 23-578. - 6936 KRAVO prodam. Tel. 76-528. - 6938 SMREKOVE DESKE, 3, 5 in 8 cm, prodam. Tel. 43-538. — 6940 HLADILNIK (225 1) ugodno prodam. Tel. 28-796. - 6952 VIDEOREKORDER GORENJE, star eno leto, prodam. Tel. (068) 84-827. - 6956 DRVA prodam. Cena 1.600 SLT za m3. Mestne njive 12/stan. 21, Novo mesto. - 6964 DVE TELICI simentalki in rotacijsko kosilnico SIP 165 prodam. Tel. 78-036. - 6965 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ (3 KW) prodam. Tel. 27-897. - 6975 PRODAM termoakumulacijsko peč, šivalni stroj, gramofon, stroj za izdelavo vrvi, spalnico iz masivnega lesa, tapisom, nova krilna vrata. Tel. 44-604. - 6979 UGODNO PRODAM spalnico (postelja 200x180, omara 230x250x60), predsobne omarice, sedežno garnituro (4 ležišča). Tel. 24-653, popoldne. — 6988 DNEVNO SOBO, otroško in garderobno omaro prodam. Tel. (068) 28-502. - 6990 PRODAM 4 kobile. Potov Vrh 2, tel. (068) 26-494. - 6994 HIDROPAKT, trofazni, nov, ugodno prodam. Tel. (0608) 82-611. - 6996 SLI Z BO DOBI MLAJŠEMU MOŠKEMU nudimo honorarno zaposlitev. Javite se na kegljišču, v petek ob 12. uri. — 6881 NUDIMO dober zaslužek potnikom za prodajo tekstila na terenu. Tel. (0608) 75-663. - 6891 IŠČEMO potnike za prodajo tekstila na terenu. Lasten prevoz, dober zaslužek. Tel. 23-640. — 6892 IŠČEMO zanesljive poverjenike. Tel. (068) 23-742, popoldne - 6927 ZAPOSLIM dve dekleti za delo v gostinskem lokalu ter disko džoker-ja z opremo. Tel. 22-516 - 6985 SIMPATIČNA DEKLETA dobijo zaposlitev za šankom. Vse informacije dobite osebno v pizzeriji San Sebastjan, Novo rriesto. — 7003 ZENITNE PONUDBE IŠČEM preprosto, navezano žensko, nekadilko, ki bi se rada rešila vsakdanjih skrbi. Sem upokojenec z avtomobilom in visokimi prihranki. Ponudbe pošljite pod Šifra: »Božič Prihaja«. — 6859 MAMICA z 11-letno hčerko želi spoznati moškega, nealkoholika. Šifra: »Skupno življenje«. — 6864 FANT, star 38 let, bi rad spoznal žensko ali dekle brez obveznosti, staro od 30 do 34 let, za skupno življenje. Imam dobro službo in hišo v okolici Šentjerneja. Možna tudi poroka. Šifra: Slovenija«. — 6889 GOST, ki je pomotoma vzel črno čepico z oznako kengeruja, naj jo vrne. Gostilna Selak — 6976 VESTNIK FERPLAY, FERPLAY SISTEM vam nudi z igro in aktivnim delom pot do lepega zaslužka. Tel. (062) 27-411. - 6865 ZA VSAKOGAR ...ZA SINDIKALNE ZAUPNIKE! PRIROČNIK, KI GA POTREBUJETE, ČE STE ZAPOSLENI, PA TUDI, ČE ZAPOSLITEV ŠELE IŠČETE... Več avtorjev MOJE PRAVICE NA DELOVNEM MESTU Vsebina: - Sklenitev in prenehanje delovnega razmerja - Prenehanje potreb po delu delavcev - Pravice (obveznosti in odgovornosti) delavcev - Posebno varstvo žensk, mater, invalidov in starejših delavcev - Varstvo pravic delavcev - Sodno varstvo pravic delavcev - Varstvo pri delu - Pravice iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja - Pravice za primer brezposelnosti - Zdravstveno varstvo - Socialno varstvo - Mesta sindikalno-pravne pomoči Brošuro so napisali izvedenci za posamezna področja. Cena 145,00 dinarjev . Naročite jo lahko pri CZP Enotnost, L)ubljana, Dalmatinova 4, lahko pa tudi po telefonu_na št.: 321-255, 110-035. TRGOVSKO iN SERVISNO REMONTNO PODJETJE AVTO CIEUIE 63001 CELJE, LJUBLJANSKA C. 11 p.O AVTOMOBILI FIAT UNO, Tl PO IN TEM PR A ZA TOLARJE ALI ZA DEVIZE, DOBAVA TAKOJ PO VPLAČILU. PRI VPLAČILU S TOLARJI MOŽEN NAKUP STARO ZA NOVO Z DA VČNO OLAJŠA VO. AVTO CELJE JAMČI Z ORIGINALNIMI REZERVNIMI DELI TER POOBLAŠČEN SERVIS. INFORMACIJE IN PRODAJA AVTO CELJE _ CELJE TELEFON 063/31-919 VELENJE TELEFON 063/851-060 SLOVENSKE KONJICE TELEFON 063/754-012 ŽALEC TELEFON 063/712-116 POSEST ZAZIDLJIVO PARCELO, 2500 m2, v Gornji Radgoni, prodam. Tel. 61-816. M-315 OPREMLJEN GOSTINSKI LOKAL v Lendavskih Goricah, prodam. Tel. 75-074, zvečer. M-321 OPREMLJEN POŠLOVNO-PRO-DAJNI PROSTOR, 45 m2, v Lendavi, dan v najem. Tel. 75-074. M-321 GRADBENO PARCELO v Gede-rovcih ugodno prodam. Parcela je velika 10 arov, dokumentacija urejena, cena po dogovoru. Vse informacije dobite vsak dan po tel. 26-790, po 16. uri. M-330 VINOGRAD NA BANFIJU, 450 trsov, četrti letnik, 400 trsov starejši letnik, ter škoda 100 S, starejši letnik, registrirano, prodam. Tel. 87-457. M. 34066 STAREJŠO HIŠO v M. Soboti dam v najem. Tel. 22-495. M-381 VRTOVE v Murski Soboti dam* v najem. Cvetkova 15, M. Sobota. M-371 DVE GRADBENI PARCELI, 10 arov, v novem naselju v Križevcih pri Ljutomeru prodam. Tel. 87-242. M-3415 OPREMLJENO GARSONJERO prodam. Tel. 22-238. M-351 GRADBENO PARCELO na Tišini prodam. Horvat, Tišina 28. STARO HIŠO na 15-arski parceli v M. Soboti, prodam. Tel. 21-921. M-459 14-arsko PARCELO v Filovcih z mladim vinogradom, sadovnjakom in kletjo prodam. Mesarič, Zvezna 1, M. Sobota, tel. 70-078, M-360 STANOVANJSKO HIŠO, primer-i no za trgovino ali obrt v Prešernovi ulici 1 v M. Soboti, prodamo najboljšemu ponudniku. Informacije po tel. (062) 24-994. M-366. ZEMLJO, 2,42 ha, k.o. Lipa-Gan-čani, prodam. Možnost plačila na obroke. Informacije po tel. 32-666. po 15. uri. M-369 ENOINPOLSOBNO STANOVANJE, 54 m2, v centru M. Sobote, prodam za 40.000 DEM. Ponudbe na upravo lista pod »CENTER«. M-362 GARAŽO za osebni avtomobil v mestu Murska Sobota kupimo. Naslov v upravi lista. M-PSD NJIVI, 4884 m2 in 5781 m2, v Čren-šovcih, prodam. Tel. (061) 221-248. M-MM KMETIJSKO ZEMLJIŠČE, 95 arov, v Apačah, prodam. Cena po dogovoru.Tel.(061)310-818.M-3434 POČITNIŠKO HIŠICO z vinogra-dom ali brez njega, z vodo, elektriko in opremo, 50 m od glavne ceste Dobrovnik — Kobilje, dam v najem. Tel. (066) 32-858. M-PSP DVE GRADBENI PARCELI, po 12 arov, primerni za obrtnika, vodovod, elektrika, telefon na parceli, prodam v Očeslavcih. Konrad Križan, Očeslavci, Sp. Ivanjci. M-289 STANOVANJSKO HIŠO z gospodarskim poslopjem na 9-arski parceli v Ivancih prodam. Te. 21-202 ali 23-225. M-301 VINOGRAD, sadovnjak, hišo v Lendavskih Goricah 499 prodam. Cena 20.000 DEM. Ceglar, Kranjčeva 8, Lendava, popoldan. M-308 16-arsko PARCELO za vinograd v Lendavi, mehanizacijo in sode prodam. Tel. 75-323, zvečer. M-363 AVTOMOBILI OPEL KADET, letnik 1981, prodam. Tel.: (061) 866-174, popoldan JUGO 45 AX, odlično ohranjen, letnik 1988, registriran do 7/92, prodam, cena 3.300 DEM. Tel.: (063) 711-421 interna 25 R-5 Campus, 3 vrata, marec 91, prodam. Tel. po 16. uri (063) 33-666 TRABANT, letnik 1987, prodam. Tel.: (063) 26-060 FORD CAPRI letnik 1970, prva registracija 1977, registriran do 6/92 z dodatno opremo, prodam, cena 2.900 DEM. Tel.: (063) 34-196, popoldan 126 P, registriran do 7/92, prodam. Tel.: (063) 33-112 interna 2522 APN 6, prodam, cena 16.000,00 SLT in čelado Noiand, cena 2.000,00. Tel.: (063) 772-044 126, letnik 1981 in motor avto-matik, prodam. Tel.: (063) 37-007 R-5 Campus, letnik 190, prevoženih 25.000 km, prodam, cena 11.000 DEM. Tel.: (063) 853-887 ZAPOSUm L SAMOSTOJNO FRIZERKO občasno zaposlim. Tel. 24-652. M-362 ZAZIDLJIVO PARCELO 1300 m2, na Osrehah v Veliki Pirešici, prodam. Tel.: (063) 850-302 NOVOTERM v roli, 10 cm mizarski furnir raznih vrst ter različne dimenzije cevi za centralno, prodam. Tel.: (063) 701-770 PLETILNI STROJ Regina, dvoredni in šivalni stroj Mirna v omarici, prodam. Tel.: (063) 38-891 FRIZERSKO H AVBO, angleščino 2000 S, I. stopnja, ženske drsalke št. 37, ženske škornje št. 38, dve otroški bundi št. 38 in 40, otroški podložen semiš plašč za 7 let in perzijsko preprogo 3,5x2,5 m, prodam. Tel.: (061) 25-283 PLINSKO JEKLENKO 10 kg, kupim. Tel.: (063) 711-961 ELEKTRIČNI ŠTEDILNIK, širina 60 cm, star 5 let, prodam. Tel.: (063) 711-961 KUHINJO Dalija-Variant z vgrajeno belo tehniko v izmeri 4 m, prodam. Tel.: (063) 852-142, po 20. uri ŽENSKI KOMBINEZON, nov, ter smuči z vezmi, ugodno prodam. Tel.: (063) 36-438 GARAŽO v Novi vasi (Pohorska) ugodno prodam. Tel.: (063) 32-702, po 18. uri SOBO Z UPORABO KOPALNICE v Celju, išče pripravnik. Tel.: (063) 441-215 ali 441-606, Franc OSTALO STO RIT V L V VARSTVO SPREJMEM OTROKA. Tel. 26-287, od 16. do 18. ure. M-346 BREZ NEPOTREBNIH POTI in z minimalnimi stroški vam uredimo vse potrebno za ustanovitev zasebnega podjetja, zunanjetrgovinsko registracijo, kupoprodajne in druge pogodbe. ACTA,d.o.o., tel. 22-915. M-PF NOVO! IŠČEM sodelavce za novo računalniško vodeno igro Euro Game. Vsak igralec plača za vključitev 2000 ATS in dobi 4 linije. Pri teh 4 linijah se doseže največji dobitek 475600 ATS. Izpačila vsak teden. Informacije: 25-183, popoldan. M-PP SOBO IN KUHINJO 12 m: + 20 m2, s posebnim vhodom na Pobrežju, oddam. Avtobus št. 3/i stoji pred hišo, telefon v hiši. Tel.: (062) 39-864 SMUČARSKE ČEVLJE ALPINA št. 40, palice in kombinezon, ugodno prodam. Tel. (063) 28-958, po 15. uri. DELO IŠČE fant v ključavničarstvu, strugarstvu ali metalni galanteriji, imam 6 let delovnih izkušenj, nastop dela takoj. Tel.: (063) 856-535 VINO IZABELA, naravno, nesladkano, prodam. Tel.: (063) 25-841 int. 378, dopoldan od 7. do 8. ure PLETILNI STROJ, dvoredni, malo rabljen, prodam, cena 400 DEM. Tel.: (0601) 81-605 TISKALNIK EPSON, 24-igel-ni, s potisnim traktorjem, 180 znakov/sekundo, zamenjam ali prodam. Tel.: (063) 27-411 int. 518, dopoldan ali 411-828, popoldan POSLOVNI PROSTOR v centru mesta Celja oddam. Tel.: (063) 27-411, int. 518, dopoldan Mednarodna firma išče sodelavce za predstavitev in zastopanje v svetu visoko priznanega izdelka. Nadpovprečni zaslužek v tuji valuti. Tel.: (062) 37-902, (062) 301-130 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ 2,25 KW, še nerabljena, prodam. Tel.: (0601) 83-618 INŠTRUIRAM matematiko, fiziko, angleščino za vse stopnje ter prevajam angleško literaturo. Tel.: (063) 37-315 TERMOAKUMULACIJSKO PEČ, 2,5 KW - 50% ceneje, harmoniko, 80-basno — 50% ceneje in nov avtomatski menjalnik za dva telefonska aparata, prodam. Tel.: (063) 32-221 TROSOBNO komfortno stanovanje v Celju, s centralno, prodam. Tel. (061) 781-096 OPOZORILO! OGLAŠEVALCI POZOR! Bodite pozorni in ne nasedajte klicom osebe, ki se predstavlja za Rojc Zlato, ker so lažni. S tem se boste izognili jezi in stroškom. Rojc Zlata, Iršičeva 6, Celje. Tel.: (063) 35-889. PEVKO za trajno sodelovanje, išče ansambel zabavne in narodnozabavne glasbe z dolgoletnimi izkušnjami, zaželjeno znanje kakšnega instrumenta. Tel.: (0602) 42-082 in (063) 852-094 GRADBENO PARCELO v Spodnji Rečici v izmeri 823 m2, prodam. Selič Viki, Huda Jama 2, 63270 Laško SEDEŽNO GARNITURO (trosed, dva fotelja, kot) ugodno prodam. Tel.: (063) 711-323 DOMAČE RDEČO VINO, Izabela, Jurka, grozdje ni bilo škropljeno, prodam. Jesenek Ivana, Bovše 6, 63212 Vojnik. ENOSOBNO STANOVANJE, starejše, v Celju, prodam. Tel.: (063) 37-379 GROB -DVOJNI na pokopališču v Celju, oddam. Tel.: (066) 73-629 DOMAČE RDEČO VINO ugodno prodam. Te!.: (063) 850-492 Božo Bei*k FOTO ATELJE 63000 Celje, Na Okopih 2c, ‘2? 063/25-889 arm VELEPRODAJA OTROŠKIH ARTIKLOV: - stekleničke, dude, plenice, igrače... Skladiščno transportni center Celje Kidričeva 36 Tel.: (063) 38-594 delovni čas od 9. do 14. ure SMUČI 1,50 cm, palice, smučarske čevlje št. 37-38, smučarske hlače št. 38, smučarske rokavice in pony kolo, prodam. Tel.: (063) 36-789 PEČ EMOCENTRAL 20 Kcal, ugodno prodam. Tel.: (063) 26-240, dopoldan ali na naslovu Maistrova 2, Celje (Seleš) GARAŽO ob Ljubljanski cesti v Celju (pri Pigalu), prodam. Tel.: (063) 24-696, od 16. do 18. ure VIDEOREKORDER Sharp VC 61, 4 glave, ugodno prodam. Tel.: (063) 854-181 int. 239 ali 858-810 KULTIVATOR REK Combi-muta z vsemi priključki, ugodno prodam. Tel.: (063) 24-587 ETAŽNO PEČ za centralno ogrevanje TVT 23, prodam, cena 5.000,00 SLT. Tel.: (063) 21 -646 HIŠO z zemljo ob cesti Lesič-no-Kozje, prodam. Tel.: (063) 29-824 HIŠO V ŠENTJURJU, s centralno, vrtom in telefonom, prodam. Tel.: (0601) 411-179 SMUČI FAS 1,70, vezi mar-ker, palice in smučarske čevlje Alpina št. 40, dobro ohranjene, prodam. Vrane Mitja, Trnovlje 57, Celje OTROŠKI VOZIČEK kombiniran, italijanski, star leto dni, prodam. Tel.: (063) 29-866 • GORSKO KOLO, novo, na 18 prestav, kovček za na osebno vozilo, veliki Svveden Pack ter žensko kolo na 3 prestave, staro 1 mesec, prodam. Tel.: (063) 26-060 MESEC DECEMBER - MESEC POPUSTOV! POKLIČITE NAŠO SLUŽBO MARKETINGA, SVETOVALI VAM BODO IN VSAK MESEC PRIPRAVILI ZA VAS UGODNOST! Tel.: (063) 441-215 ali 441- 606 Fax.: (063) 25-849 PODJETJA, OBRTNIKI! Društvo za pomoč duševno prizadetim osebam Žalec išče različna kooperantska dela za novo ustanovljeno delavnico pod posebnimi pogoji v Žalcu. V poštev pridejo najrazličnejša manjša dela kot razno pakiranje, sestave sklopov in drugo. Tel.: (063) 713-182, dopoldan in 713-588, popoldan. /JULI TELICO, brejo 8 mesecev in kravo, kontrola A, prodam. Križevci 76 v Prekmurju. M-316 MALE PUJSKE prodam. Panonska 37, Rakičan. M-327 BREJO KOZO in dva kavča prodam. Vindoci 97. M-333 KPvAVO po izbiri, kontrola A, prodam. Serdica 21. tel. 57-154. M-350 SVINJO za zakol, 140 kg domača krma, in trajnožarečo peč Gorenje prodam. Satahovci 58 b. M-376 NOVA^fDOBA Ime................. priimek naslov.................... NAROČILNICA naročam časopis-tednik Novo dobo na naslov Na gornji naslov mi pošljite.................izvodov. (število) Obvezujem se, da bom redno plačeval naročnino. podpis naročnika POPRAVLJANJE POVOJNIH KRIVIC - SODIŠČA OBNAVLJAJO POSTOPKE Zaradi sukanca v smrt Pred puškinimi cevmi na morišču stoji mož, ki si ne pusti zavezati oči. Pred smrtjo pravi: »Zavedajte se, da streljate nedolžnega človeka.« Nato odjeknejo streli in mož obleži v lastni krvi. Ta mož je bil Miloš Pšeničnik, celjski trgovec, ki so ga 4. januarja 1946 skupaj s Francem Dobovičnikom obsodili na smrt. Po petinštiridesetih letih je njegova hčerka Milena Hohnjec, skupaj z Dobovičnikovim sinom Francem in Stermeckijevim vnukom Igorjem Kobijem, zahtevala obnovitev kazenskega postopka. Namesto priznanja krogla »To je težko opisati, kdor ni tega sam doživel, si ne more predstavljati«, pravi gospa Milena Pšeničnik, poročena Hohnjec, in nadaljuje: »Očeta so zaprli in ustrelili samo zaradi njegove trgovine, ki so jo hoteli nacionalizirati. Leta 1923 je odprl trgovino s tekstilnim blagom. Petinštiridesetega leta, ko so ga zaprli smo imeli v trgovini štiri uslužbence - blagajničarko, dva pomočnika in vajenca. Oče si ni nikoli vzel dopusta, nikoli ni videl morja, živel je samo za svojo trgovino. Od vsega začetka je podpiral OF. Velikokrat so v hišo prišli partizanski kurirji, naročili kaj potrebujejo in to tudi dobili. Ker je počasi postal Nemcem sumljiv, je mislil oditi v partizane, vendar so mu ti sporočili, naj vztraja v mestu dokler je le mogoče. Septembra 45 pa so nenadoma zaprli veliko celjskih trgovcev in med njimi je bil tudi moj oče. Obdolžili so jih za skrivanje blaga, ki bi ga naj prodajali samo nekaterim, posebej pa naj bi zapostavljali bivše partizane.« Preiskavo je vodil javni tožilec Emil Soklič, obtožnico pa je vložil tožilec dr. Jože Žabkar. Franc Dobovičnik, Rudolf Str-mecki ter Miloš Pšeničnik so bili obtoženi po zakonu o pobijanju nedopustne špekulacije in gospodarske sabotaže. Glavni priči obtožbe sta bili Marica Sparhakel, predsednica odbora za razdeljevanje nakaznic in načelnik odseka za trgovino in preskrbo okrajnega odbora OF Nesti Žgank. Zaradi otrok pet ur življenja »Marica Sparhakel nas je nekaj mesecev po usmrtitvi mojega očeta obiskala in se opravičila. Dejala je, da od takrat, ko je pričala proti mojemu očetu, ni imela niti ene mirne ure več, ne podnevi ne ponoči in, da je morala na procesu govoriti kot so ji naročili. Na prvi obravnavi v Celju je sodil dr. Ivan Šketa, s katerim smo celo stanovali v isti hiši. On ni hotel soditi tega primera, a so ga prisilili. Takrat so bili vsi trije obsojeni na zaporne kazni od desetih mesecev do šestih let. Nato pa je prevzel stvari v svoje roke republiški javni tožilec Jernej Stante in po istem zakonu kot v Celju ponovno obtožil vse tri. To je storil kljub temu, da se celjski javni tožilec ni pritožil na sodbo.« Pod vodstvom dr. Helija Modica je posebni senat vrhovnega sodišča LRS, 4. januarja, po šestih urah obravnave, ob- sodil Miloša Pšeničnika in Franca Dobovičnika na smrt, Rudolf Stermecki, pa je dobil 10 let ječe. »Dobovičnik in moj oče sta »Tega ne bom nikoli pozabila, ta spomin je vedno v najglobljem kotičku mojega srca in včasih mi zopet povsem nenadoma stopi pred oči,« pripoveduje vidno pretresena gospa Milena., »Nekaj dni zatem nas je obiskal duhovnik, ki je bil prisoten pri ustrelitvi in nam je opisal očetove zadnje trenutke. Dejal je, da si oče ni pustil zavezati oči, da je pred smrtjo dejal rabljem »Zavedajte se, da streljate nedolžnega človeka.« plošče na grob mu nismo smeli postaviti.« Verjetneje bila vaša družina po očetovi smrti v težkem položaju? »Res ni bilo lahko. Večina ljudi ni verjela, da je res bil ustreljen. Mnogi pa so se tudi bali kontaktirati z nami, ljudje so bili takrat zelo prestrašeni. Sicer pa je bilo tako tudi zapisano v obrazložitvi sodbe. »Strogost kazni služi v opomin vsem drugim izkoriščevalcem ljudstva.« prosila pa je za pomoč, da bi lahko jaz in brat nadaljevala šolanje. Tako je dobila nekakšno rento. Žrtvam so vsi obračali hrbet Kljub temu sem imela tudi v srednji šoli težave. Najprej sem hodila na gimnazijo, ker pa so me tam hoteli izključiti, sem odšla na ekonomsko šolo. Vendar me je tudi na ekonomski šoli spremljala očetova obsodba. Nekateri dijaki so me zopet hoteli izgnati iz šole. Ta- ti delala, medtem ko so tisti, ki so me hoteli izključiti, uživali počitnice. Vendar sem po prihodu iz brigade imela mir.« Po vseh teh letih ste končno dosegli obnovo procesa. »Vedno sem si najbolj želela, da pride resnica na dan. Veste, takrat je marsikdo verjel in še danes nekateri verjamejo, da so bili procesi regularni. Želela sem, da se razjasni kakšne žrtve so bile to, koliko po nedolžnem obsojenih, koliko ljudi je trpelo zaradi takšnih grozljivih procesov. Imam hčerko in vnuke in ne bi želela, da bi kdaj kje Milena Hohnjec: »Šele po dvajsetih letih sem lahko pokopala očeta v Celju.« nato zaprosila za pomilostitev, a je bila njuna prošnja zavrnjena. Odgovor, s katerim so pomilostitev zavrnili, je podpisal Moša Pijade. Mojo mamo je to tako potrlo, da so jo popolnoma izdali živci in je čez noč ostarela. Ker je bil moj brat takrat star šele osem let, je vse breme padlo na moja ramena. Po smrtni obsodbi smo odšli obiskat očeta v Ljubljano, kjer je bil zaprt. Predsednik sodišča Modic nam je povedal, da bo oče tisti dan ustreljen. Zaradi otrok, ki smo prišli obiskat očeta, pa so izvršbo smrtne kazni preložili na popoldan.« To so bili gotovo strahotni trenutki. Tudi Tito je bil presenečen nad krutostjo Kako to, da je bil prisoten duhovnik saj dostikrat tega niso dovolili? »Duhovnik je bil prisoten na izrecno zahtevo pokojnega narodnega heroja Dušana Kvedra, ki se je boril proti takšnim insceniranim procesom, vendar ni imel dovolj moči, da bi jih preprečil. Njemu gre tudi zahvala, da sta bila moj oče in Franc Dobovičnik pokopana na pokopališču, ne pa kar tam, kjer so ju ustrelili. Oče si je v poslovilnem pismu želel, da bi bil pokopan v Celju, vendar tega takrat niso dovolili. Niti Z/////////////////////////////////////////////////////////////////7///;//////7/////Z///Z777///////////////////////////// | s zavarovalnica triglav MČ NI TAKO VARNO, Da ne bi potrebovalo zavarovanja a Ostali smo tudi brez vsega premoženja, saj so nam vse zaplenili, celo pohištvo in obleko. Kot, da to ne bi bilo dovolj, so se tudi nekateri znani Celjani odločili, da hočejo živeti v našem stanovanju in so nas hoteli na vsak način vreči iz njega. Takrat smo se pritožili na Titov kabinet in od tam je prišel odgovor, naj ravnajo z nami humano, tako da smo lahko zadržali stanovanje. Nekega večera je prišla k nam neka ženska, predstavila se je in povedala, da je Titova teta. Ne spominjam se več kako ji je bilo ime. Dejala je, da je slišala za našo tragedijo in nam je prišla pomagat. Moja mati si je do takrat že toliko opomogla, da je lahko odpotovala z njo v Beograd. Titova teta jo je pripeljala do Titovega kabineta, kjer so mamo najprej izprašali, nato pa je Tito dejal, da ji moža in očeta otrok ne more vrniti, ker so v Ljubljani zelo pohiteli, lahko pa nam materialno pomaga. Mami je ponudil v Celju na izbiro katerokoli vilo, v kateri bi radi živeli. Mati mu je odvrnila, da nočemo ničesar, kar je tuje, za- krat me je rešil predsednik slišali, da je bil njihov ded zlo-mladinske organizacije, ki mi činec,« je zaključila gospa Maje svetoval, naj grem med po- rija. čitnicami v brigado. Poslušala j mr sem ga in odšla v Pesnico na J. V . delovno akcijo. Tako sem pole- Foto Severin Tudi novomeško temeljno sodišče je razveljavilo sodbo vojaškega sodišča iz leta 45. Posmrtno so odstranili sleherni madež z imena Franca Dolenška iz Spodnjih Laknic. Javni tožilec je Franca Dolenška obtožil sodelovanja z okupatorjem, izdajstva in podpiranja domobrancev. Novomeški senat vojaškega sodišča ljubljanskega vojnega okrožja je na podlagi te obtožnice 13. junija obsodil Franca Dolenška na dve leti zapora s prisilnim delom, na triletno izgubo državljanskih pravic ter na zaplembo celotnega premoženja. Sodbe niso razložili niti z besedo, še manj pa so jo podprli z dokazi, saj niso navedli niti enega. Sin po nedolžnem obsojenega, Marjan Dolenšek, je pred meseci zahteval obnovo kazenskega postopka proti svojemu očetu, saj je bila sodba neutemeljena in krivična. Sodišču je predlagal naj zasliši še živeče priče. Novomeško temeljno sodišče je pregledalo dokumentacijo in zaslišalo priče. Priče so zatrdile, da Dolenšek ni bil nikoli izdajalec, saj je celo podpiral OF. Zato je temeljni javni tožilec 29. oktobra umaknil obtožnico vojaškega tožilca proti Doienšku. Ravno tako je temeljno sodišče v Novem mestu sklenilo, da se postopek proti sedaj že pokojnemu Francu Doienšku ustavi, pravnomočna sodba vojaškega tožilca pa razveljavi.