GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
J     v w u  m £ S T O
LASTNIK IN IZDAJATELJ: Okrajni odbor SZDL Novo mesto - Izhaja vsak četrtek - Posamezna številka 15 din - LETNA NAROČNINA 600 din, polletna 300 din, četrtletna 150 din; plačljiva je vnaprej — Za inozemstvo 1200 din oziroma 4 ameriške dolarje - TEKOČI RAČUN pri Mestni hranilnici - Komunalni banki v Novem mestu štev. 606-70/3-24
Stev. 16 (526) Leto XI.
NOVO MESTO, 21. APRILA 1960
UREJUJE uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Tone Gošnik — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavni trg št. 3 (vhod iz Dilančeve ulice) — Poštni predal Novo mesto 33 — TELEFON uredništva in uprave št. 127 — Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo — TISKA Časopisno
podjetje »Delo« v Ljubljani
Tito: najpomembnejše obdobje našega družbenega in gospodarskega razvoja
V ponedeljek, nekaj minut pred deveto, je veliko dvorano ▼ Domu sindikatov na Trgu Marxa in Engelsa v Beogradu* *ajel navdušen aplavz in vzklikanje. V kongresno dvorano je ^opil predsednik SZDL Jugoslavije tovariš Tito in 1658 delegatov in še nekaj sto gostov, ki ga je navdušeno pozdravljajo. Tem pozdravom se je pridružilo nekaj desetin predstavnikov
DRAGI TOVARIŠ MARKO!
V dneh 17., 18. in 19. junija 1960 se bo v Novem mestu na sedmem zletu Bratstva in enot-U°sti zbrala mladina Korduna, Like, Žumberka, Bosanske Krajine, Banije, Gorskega Kotara, Ko-in Podgrmeča, da skupno z mladino Bele *rajine in osrednje Dolenjske iznova potrdi bratovo naših narodov in enotnost misli in duha, ki je bilo v težkih in slavnih dneh osvobodilnega boja in ljudske revolucije skovano in za vedno utrjeno tudi z dragoceno krvjo in življenjem tisočev in tisočev mladih borcev in bork.
Kot takrat mladina, združena v Savezu komunistične omladine Jugoslavije, ni poznala ne priznala meja, ki so jih nasilno in z zločini hoteli postaviti med našimi narodi okupatorji in njihovi Pomagači temveč je zvesta Partiji in Titu z vsem mladostnim žarom planila v boj za svobodo in boljše življenje narodov Jugoslavije, prav tako je V dneh, ko so naši sovražniki ostrili narodnostno vprašanje in hoteli med nami sejati razdor, mladina Like odgovorila na vse te klevete s tem, da je Priredila leta 1944 zlet mladine z vseh sosednjih Področij in na njem jasno manifestirala bratsko enotnost mladine in narodov Jugoslavije.
Od tedaj se iz leta v leto ponavljajo v vse večjem obsegu množične manifestacije mladine iz teh krajev na zletih Bratstva in enotnosti.
Letos se bo zbralo petnajst tisoč mladincev in mladink iz osmih okrajev Hrvatske, Bosne in Slo-
venije v dneh 17., 18. in 19. junija v središču Partizanske Dolenjske na svojem VII. Zletu. To so sinovi in hčere borcev-partizanov. Njihova in naša ^olja je, da Vi, dragi tovariš Marko, sprejmete pokroviteljstvo tega zleta.
Mladina in partizanska Dolenjska bosta ponosni in srečni, da lahko pred Vami obnovita svojo zvestobo naši skupni domovini, visoki misli bratstva in enotnosti narodov Jugoslavije, načelom Zveze komunistov in našemu ljubljenemu maršalu Titu.
ZLETNI ODBOR VII. ZLETA »BRATSTVA IN ENOTNOSTI*
Zletni odbor letošnjega jubilejnega Vil. Zleta bratova in edinstva — proslavljali ga bomo ob 15. obletnici °svoboditvc — se je na pobudo Okrajnega odbora So-Clalističnc zveze delovnega ljudstva Novo mesto in na "asvet Stalnega sekretariata zleta pred kratkim obrnil * Poslanico gornje vsebine na tovariša Aleksandra Kankovića-Marka. podpredsednika ZIS in predsednika *vezc borcev NOV Jugoslavije. Tovariš Rankovič se je
*k°j ljubeznivo odzval prošnji organizatorjev junij-**eea zleta: pokroviteljstvo je prevzel in hkrati ob-
JUDU, tla se bo zleta udeležil in spregovoril njegovim "oeložoncom.
»t Prav goiovo bomo drugega gosta razen številnih •sočev udeležencev toplo pozdravili tudi vsi prebivalci J/^Sa okraja in Se posebej Novega mesta, saj bo PJ*anje mladerra rodu 8 okrajev iz 3 bratskih republik iS*—gČJa tv-v':->- *«' rmivzsroma man"csfnHia našega ^ija v letu 1960. Veselimo se junijskih dni In brat-
't
političnih strank in gibanj iz Evrope, Azije, Afrike in Južne Amerike. Iz štiridesetih dežela so prišli ti gostje in opazovalci, ki se zanimajo za naše izkušnje, naše uspehe in končno tudi za težave, o katerih razpravlja kongres.
Sedem let je minilo od IV. kongresa SZDL Jugoslavije« To je sicer kratka doba, toda za nas izredno pomembna. Predsednik Tito je v uvodu svojega referata dejal: »Po pravici lahko rečemo, da je bilo to doslej najpomembnejše obdobje našega družbenega in gospodarskega razvoja.«
Tovariš Tito bere referat o graditvi socializma ter o vlogi in nalogah Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije
Potem ko so izvolili organe V. kongresa in ko so pionirji ter mladi graditelji iz avtomobilske ceste Bratstva in enotnosti pozdravili delegate in goste, je spregovoril predsednik Tito. V tri in pol urnem referatu ni nakazal le uspehov, ki smo jih dosegli v minulem obdobju, marveč je opozoril na vrsto nalog, ki nas čakajo,  tako pri  razvijanju socialističnih družbenih
odnosov in zlasti delavskega samoupravljanja ter komunalnega sistema, kot tudi na naloge, ki jih bomo morali uresničiti z novim petletnim načrtom o gospodarskem razvoju naše države.
Z rezultati, katerih uresničenje pričakujemo letos, smo v minulem osemletnem obdobju več kot podvojili proizvodnjo v naši deželi, je dejal predsednik Tito. Družbeni proizvod, ki je med leti 1948 in 1952 naraščal po povprečni letni stopnji 2,4 odstotka, je v obdobju od 1953 do 1960 naraščal povprečno za 10,4 odstotka na leto. Tako smo v tem obdobju dosegli stopnjo naraščanja družbenega proizvoda, ki sodi med najvišje na svetu. Razen tega smo v tem obdobju uveljavili bolj skladne odnose v celotnem družbenem proizvodu in narodnem dohodku, ki ne narašča samo zaradi naglega razvoja industrije, marveč tudi kmetijstva in drugih gospodarskih panog. Industrijska proizvodnja je naraščala od leta 1948 do 1952 po povprečni letni stopnji 6,6 odstotka in, ki je pred letom 1952 celo zaostajala, je v obdobju od leta 1953 do 1960 naraščala povprečno za 12,5 odstotka na leto. Kmetijska proizvodnja, ki je bila do leta 1952 v zastoju, je dosegla v obdobju od leta 1953 do 1956 povprečni letni porast 5,6 odstotka. Od 1957 do 1960 pa celo 10,8 odstotka in je torej v celotnem obdobju naraščala povprečno za 8,2 odstotka. Malo bi našli primerov, je dejal predsednik, da je kaka dežela uspela uveljaviti tako trajne težnje naglega naraščanja v daljšem časovnem razdobju. Hkrati smo dosegli pomembne uspehe tudi v graditvi materialno tehnične osnove kmetijstva, v uporabi sodobnih agrotehničnih ukrepov, v krepitvi socialističnih kmetijskih organizacij in v socialistični preobrazbi vasi.
Tako močan gospodarski razvoj je omogočil tudi naglo naraščanje zaposlenosti. V obdobju od leta 1953 do konca 1959 je narasla skupna zaposlenost v družbenem sektorju za 885.000 zaposlenih oziroma je naraščala letno za kakih 148.000. To je vplivalo tudi na strukturo prebivalstva. V tem ko je bilo tik pred drugo svetovno vojno v celotnem številu prebivalcev kakih 75 odstotkov kmečkega prebivalstva, ga je bilo leta 1953 le še kakih 60 odstotkov. Od leta 1953 do zdaj je padlo število kmečkega prebivalstva približno za milijon, v skupnem številu prebivalstva pa je padlo na kakih 50 odstotkov, in sicer pri povečanju skupnega števila prebivalstva približno za 1,5 mili-
Nadaljevanje na 3. strani)
Viktor Zupančič, doslej podpredsednik OLO Novo mesto, je bil v minulem tednu izvoljen za novega predsednika okrajnega odbora SZDL
Ludvik Golob, doslej direktor podružnice Narodne banke v Novem mestu, je bil na zadnji seji OLO izvoljen za podpredsednika okrajnega ljudskega odbora
Obema   tovarišema  tudi naše čestitke in dobre želje za kar največ uspehov, na novih delovnih mestih!
Priprave za razstavo poklicev
Pripravljalni odbor za razstavo o izbiri poklicev je uspel vzbuditi pri naših organizacijah živo zanimanje za razstavo. Te se namreč vedno bolj zavedajo, da bo naše gospodar-
Spremembe v okrajnem ljudskem odboru
Na skupni seji obeh zborov OLO Novo mesto 15. aprila so odborniki na lastno željo razrešili dolžnosti podpredsednika OLO tovariša Viktorja Zupančiča, ki je bil dan prej na seji okrajnega odbora SZDL izvoljen za predsednika okrajnega odbora SZDL. Na izpraznjeno mesto podpredsednika OLO so nato izvolili tovariša Ludvika Goloba, dosedanjega direktorja podružnict NB
Prav tako je bil razrešen dolžnosti tajnika OLO tovariš Zvonko Pere, tudi na lastno željo. Hkrati je bil tovariš Pere izvoljen za načelnika občega oddelka OLO. Za tajnika OLO je bil izvoljen tovariš Milan Baškovič, namestnik javnega tožilca v Celju. Do njegovega nastopa tajniške službe pri OLO Novo mesto bo
še naprej  opravljal  tajniške Zupančiču in Percu za njuno
posle Zvonko Pere. nesebično in požrtvovalno de-
Okrajni ljudski odbor se je lo v okrajnem ljudskem od-
posebej   zahvalil   tovarišema boru v teku desetih let.
Planinci in ljubitelji Gorjancev!
Obiščimo Gorjance 1- maja — na naš največji praznik! Da  bo omogočen obisk čim
1. maja — nova lovska koča na Toplem vrhu
Prizadevna člani lovske družine Loka pri Črnomlju bodo 1. maja odprli novo lovsko kočo na Toplem vrhu nad Bistrico. Imela bo 4 sobe z 20 ležišči. Od koče je lep razgled proti Adlešičem, Vinici in Kleflcu, stoji pa na višmi 732 metrov.
večjemu številu ljubiteljev narave, je avtobusno podjetje »Gorjanci« uvedlo, na prošnjo odbora Planinskega društva, na progi Novo mesto — Gabrje posebni avtobus, ki bo vozil v nedeljo 1. maja 1960 ob 8.15 s trga v Novem mestu in v ponedeljek 2. maja 1960 ob 8.15 ter se obakrat vračal iz Gabrja ob 20.30 v Novo mesto.
Vožnja v obe smeri z rezervacijo prostora stane 180 din. Na svidenje pri Gospodični!
Odbor PD Novo mesto
6tvo laže dobilo potrebno delovno silo in kadre, če bodo mladino seznanili s poklici, za katere se lahko odloči in katere pri nas potrebujemo. Veliko zanimanje za razstavo je tudi med starši, saj prav ti pomagajo svojim otrokom pri izbiri poklica.
Zadnja razprava pripravljalnega odbora, ki je bila 13-aprila in je v njej sodeloval tudi sekretar okrajnega komiteja ZK Franc Pirkovic, je onozorila na vse morebitne posledice v tistih panogah gospodarstva, kn te razstave ne bi vzele .resno. Predstavniki delovnih kolektivov in predsedniki posameznih komisij so izmenjali tudi izkušnje dosedanjega dela in sklenili, da bodo gradivo za razstavo dobro pripravili in ga čimprej dostavili pripravljalnemu odboru.
Razstava, ki jo organizira okrajni ljudski odbor, bo pre-
segla meje našega okraja, saj so do zdaj izrazili željo predstavniki večjih okrajev in šol, da bi jo obiskala tudi njihova mladina. Posebno zanimanje so pokazali naši »mejaki« Karlo-vec, Ljubljana in Celje, vendar ne zaostajajo za njimi tudi ostali okraji kot Kranj in še nekateri.
VREME
ZA CAS OD 21. APRILA DO 2. MAJA.
Do konca aprila nestalno vreme s pogostimi padavinami in hladno. — Razjasnitve ne bodo trajale več kot dva dni. — Za prvomajske praznike pričakujemo lepo vreme.
Dr. V. M.
OB 90-LETNICI LENINOVEGA ROJSTVA
TE DNI BO POTEKLO DEVETDESET LET OD ROJSTVA VLADI -MIRJA ILJIČA ULJANOVA — LENINA, NAJVEČJEGA UČITELJA MEDNARODNEGA PROLETARIA-TA, ZNAMENITEGA MISLECA IN ENEGA NAJVEČJIH REVOLUCIONARJEV VSEH ČASOV SVETA. ZNOVA SE SPOMINJAMO NJEGOVEGA VELIKEGA DELA IN ŽIVLJENJA; POD NJEGOVIM POLITIČNIM IN VOJAŠKIM VODSTVOM JE ZAVIHRALA RDEČA ZASTAVA VELIKEGA OKTOBRA CEZ VSE KONTINENTE IN NAZNANILA ROJSTVO NOVEGA SVETA SLAVA SPOMINU VELIKEGA LENINA!
ske
doti
Ka  sn v   metropoli   partizanske Dolenjske,
eJ Pa vlagajmn vse sile in vsa prizadevanja v šte-Prlpravljalna dela, da bo zlet kar najlepše uspel!
Pred letošnjim 1. maiem
Spet se pripravljamo na proslavljanje Prvega maja, praznika delovnega ljudstva. Petnajstič ga bomo praznovali letos v svobodni domovini. Ponosni smo na prehojeno pot, na velike delovne zmage, ponosni ko pregledujemo sadove svojega dela.
Hkrati praznujemo desetletnico delavskega in družbenega upravljanja. Pred desetimi leti so prevzeli kolektivi tovarne v svoje roke in postali hkrati proizvajalci in upravljavci. Delovni ljudje naše socialistične domovine so pričeli z organi družbenega upravljanja sami in neposredno odločati o svoji usodi. Ponosni smo, saj je naša domovina prva v zgodovini človeštva krenila na to pot.
Prvi maj, praznik delovnega ljudstva, je nred nami. Izobesimo rdeče zastave, okrasimo gradbišča, tovarne in delavnice, mesta in vasi!
S povečano proizvodnjo, z delom in s premagovanjem težav se bomo najlepše oddolžili spominu vseh, ki so darovali svoja življenja v boju za srečnejšo bodočnost nas in bodočih rodov.
Manifestirajmo s svojo trdno voljo za nadaljevanje začetega dela v socialistični graditvi Izrazimo svojo neomejeno privrženost proletar-skemu internacionalizmu, boju za mir v svetu in za nove socialistične odnose med ljudmi In narodi!
Naj živi 1. maj, praznik delovnega ljudstva!
Okrajni sindikalni svet Novo mesto
X
DOLENJSKI LIST
Stev. 16 (526)' --
Široki razgledi obrti
S SEJE UPRAVNEGA ODBORA OKRAJNE OBRTNE ZBORNICE, KI DOSEGA SVOJEM DELU VEDNO VIDNEJŠE USPEHE
V
17. aprila je bila v Novem mestu seja upravnega odbora Okrajne obrtne zbomioe. Ker je bil upravni odbor la-tn izvoljen za dobo 4 let, je ta seja nadomestila občni zbor. Poročila so bila članom dostavljena že prej, zato se je delo odvijalo v obliki razprava Republiško obrtno zbornico je zastopal Leopold Potočnik.
Na seji so sklenili ukiniti izpostavi zbornice v Vidrnu-Krškem in v Črnomlju, ker ijuno delo lahko nadomestijo pododbor L Ti naj kot organ družbenega upravljanja v tesni povezali z občinami rešujejo zadeve obrti, njihove stike z zbornico pa bo treba povsod okrepiti. Družbena obrt se vse bolj razvija, nove družbene obrate pa ustanavljamo le tam, kjer so u-godni gospodarski pogoji. Pri ratzvijanju obrtne proizvod-
nje smo marsikje preozki in premalo gledamo v bodočnost, zato osvajajmo tiste vrste proizvodnje, ki imajo daljšo perspektivo. S strokovnimi nasveti bo obrtnim podjetjem pomagalo podjetje Interobrt iz Ljubljane, ki je naslednik Republiškega zavoda za pospeševanje obrti. — Manjša obrtna podjetja ne poznajo dovolj potreb tržišča in svoje izdelke težko prodajo. Tudi tukaj bo pomagala Interobrt.
Kot ostale panoge, se naj tudi obrt pri investiranju naslanja na lastna sredstva, ker bo zveznih in republiških vedno manj. Z združevanjem sredstev lahko veliko dosežejo. V industriji je mnogo izrabljenih strojev, ki so neizkoriščeni, obrt pa bi jih s pridom uporabila. Na primeren način bo treba te stroje prenesti v obrt, saj je tudi obrt industriji mnogo poma-
Štirim hkrati obljubljal poroko
(Vsa imena, razen obtozsjnčevega, so v tem resničnem Članku izmišljena — Lahkovernost nekaterih deklet in mladih žena prinaša nesrečo, škodo in razočaranja)
Jože Kukovec Je bil rojen leta l»l v okolici Murske Sobote. Izučil se Je za mizarja, a zadnjih nekaj let ni bil nikjer zaposlen. Pred sodnikom se J« zagovarjal že šestkrat, obsojen pa Je b* le dvakrat m sicer na 6 mesecev zapora in na đve leti im 5 mesecev zapora. Januarja lani .Jo Odslužil Hazen v KKD Dob prt Mirni. Do 9. oktobra lani, ko se Je ar-et znašel za zapahi, ni bil nikjer zaposlen. Kljub temu pa Je tivel. Kakor
PRVA ŽRTEV - MOŠKI
Po odsluženju kazni j« Jože poiskal Janeza, s katerim sta skupaj -služila- na Dobu. Pretental ga je, da mu je posodil zimski površnik, aktovko in 6.000 din, Se*, da mu bo že vse poplačal in povrnil, saj ima na Dobu v KPD zasluženih 30.000 din. Pred sodnikom pa se je Jože zagovarjal, da mu je Janez vse to podaril zato, da mu bo on priskrbel ženske za zabavo. Janez, ki je poročen ln pravilno razvit moški, je povedal, da bi al lahko, če bi želea, sam priskrbe] ženske...
ZA 55.000 DIN IN KOLO 8 MESECA LJUBEZNI
Ančko je Jože prepričal, da J« nabavljač pri nekem lesnem podjetju, da večkrat potuje v Koper in Trst, da ima 30.000 din plače, posestvo v Krškem, vredno 1 milijon 300.000 din ln podobno ter da ljubi samo njo. Ona mu Je verjela.
Potem se Je Jožetu pokvaril radio (ki ga ni imel), a mu je zmanjkalo denarja, da bi ga dal popravit. Sicer pa ga bo tako prodal. Ančka mu je na to njegovo zagotovilo posodila nekaj tisočakov.
Cez čas mu Je spet zmanjkalo denarja ln z novim izgovorom ga je spet zvabil od nje, češ, saj bo kmalu prodal posestvo v Krškem. Poročila se bosta. Končno mu Je posodila še žensko kolo Italijanske znamke, da se bo z nJim vozil »v službo-, v denarju pa Ji Je tzmamil okoli 55.000 din.
LEP PAR
- Ne bi bila midva lep par? je vprašal v novomeški zelenjavni trgovini Jože, ko je stal poleg Betke (Takrat je imel še vedno odnose z Ančko). Ona mu ni nič odgovorila. Kljub temu je šel za njo, Jo zvabil v kavarno, nekaj dni kasneje v kino - govoril JI Je v glavnem isto kot Ančki. Tudi ta mu je verjela. Posojala mu Je denar. Spal je tudi večina kar pri njej.
Pri Betki je uporabil tudi nov trik - šop kartonov, pri katerih sta bila le prvi in zadnji prava tisočaka. Govoril Ji je, da Je to 150.000 din, s katerimi bo kupil motor. Od tega -denarja« tudi »nI hotel« vzeti nič stran in si je zato izposojal denar od Betke. Tako ji je izvabil okoli 80.000 din, ki sta jih zapravila na morju, kamor sta sla dvakrat in v novomeškem hotelu ter v kavarni. Betka Je večkrat izrazila pomisleke zaradi tako pretiranega zapravljanja denarja, a jo je Jože potolažil, da ji bo vse povrnil. V Krškem bc kmalu prodal posestvo, - »Icer sr bosta tako in tako poročila.
KRATKO O KOLESIH
Z Ančkinim kolesom se Je Joži nekaj Časa vozil -v službo-, po tem pa ga je prodal Cilki. Seveda ji je natvezil, da ga je kupil v Trstu. Tudi s Cilko je Imel in timne odnose in Ji obljubljal poroko. Za kolo je zahteval 25.om din, dobil pa je 21.000.
Kolo pa je izvabil tudi Betki ir
I;a prodal za 27.000 din. Kupnim e porabil seveda sam .. .
PLAČILO ZA SPANJE
Pred tem, aprila ln maja (prejs nje se je dogajalo Julija, avgusta septembra) Je bil   lože na akciji v sosednji občini. Pri Dorl je po pravila] elektriko ln videl, da 1m» dve ženski   kolesi.   Enega Ji Je že prej popravljal, zato mu ga je zdaj na njegovo prošnjo posodila Zapeljal ga je k Emi. Ko ga je Dora zahtevni« nazaj, se Je Ema pismeno zaobljubila, da bo plačala zanj 15.000 din  Jože pa le bil zelr Bktiven in Je to kolo prodal naprej   nekemu   Francetu  za l* din.
Dorl je razen tega izmaknil se
sejmišča
V ponedeljek, 18. aprila je bil zarad; slabega vremena promet na se m:3ču nekoliko slabši kot običajno Naprodaj ■o pripeljali 735 prašičev, prodali pa so jih 691. Cena se je Mbala od 4000 do 13.500 din.
dve rjuhi, i moške srajce ln moške dolge hlače, kar je bilo vredno okoli 9.600 din. Pred sodiščem je trdil, da mu je ona vse to dala zato, ker je pri njej spal. To trditev je Dora zanikala.
SPET CTLKINO KOLO
Cilkino kolo tudi ni imelo sreče (prej je bilo last Ančke). Jože je namreč že napeljal niti, da Ji ga izmami in proda naprej. Trdil ji je namreč, da se je s kolesom prevrnil, zlomil vilice in ga je zato dal v popravilo. Cilka pa je laž hitro odkrila in odpeljala kolo.
TUDI V PRIPORU VELIKA LJUBEZEN Se iz zapora je Jože pisal Betki, da st bo z njo kar takoj poročil. Podobno Je govoril tudi na razpravi. Vendar Je že raalo pred tem navezal stike z Greto, ki jo je spoznal ln Ji obljubljal ljubezen, srečo in poroko. Sicer so bila vsa njegova pisma vsem ženskam enaka. Najprei ponuja ljubezen, slika lepo bodočnoat, opisuje sebe kot junaka in lepotca, čisto na koncu pa Je majhna opazka, oziroma prošnja za denar. Sicer pa
Je tisti denar malenkost, -ga bom e povrnil«. Čimbolj so bila dekleta ln žena zaljubljene, temvtf denarja je potreboval...
Bil je torej Don Juan, a ne kavalir, temveč Izkoriščevalec. Ženske je 8kubil dokler so kaj imele, potem pa Jih je zavrgel kot izžeto limono. Varal Jih je kar po več hkrati. Ko Je pri eni zmanjkalo denarja Je presedlal k drugi.
Sodišče ga je obsodilo za vse to na dve leti zapora.
gala s kadri, ki jih je vzgojila zanjo. V letošnjem družbenem planu je predvideno 24 odstotno ■ povečanje bruto proizvoda v obrti. Kolektivi naj zato proizvodnjo budno spremljajo, saj morajo ustvariti v okraju za 4 milijarde 560 milijonov dinarjev bruto proizvoda.
Obširna je bila razprava o vzgoji kadrov. Prisotni so ugotovili, da se mora obrt pri tem usmeriti enako kot industrija: v priuftevanje ljudi na delovnem mestu, ker je tudi v obrtni proizvodnji delo že deljeno. Dotok kadrov z vajenci bb zadoščal le še za uslužnostno obrt. V programu dela za letošnje leto je opaziti močan poudarek na razvoju kovinarske obrtne stroke, tekstilne konfekcije, les-no-predelovalne stroke in vr-bopletarstvta, vezHjstva lončarstva ter domače obrti. Razveseljivo je tudi to, da bodo novi obrtni obrata zaposlili tudi precej invalidske delovne sile, ki je bila doslej pri nas marsikje težak problem. Na seji so sprejeli tudi proračun -Okrajne obrtne zbornice za leto 1960. zaključni račun za lansko leto Pa potrdili.
Ob koncu ugotavljamo, da je bilo na letošnjem občnem zboru, pravzaprav seji upravnega odbora, opaziti viden napredek v primerjavi z dosedanjimi občnimi zbori, kjer se je razprava vse prerada VTtila okoli vprašanja ' dajd-tev zasebnih obrtnikov. Na seji upravnega odbora je prišla do izraza Čvrsta volja, da razvijamo obrt ne glede na vse težave, zato lahko obrtnikom le čestitamo in jim želimo uspešno delo.
Imenovan je Iniciativni odbor za Združenje inženirjev in tehnikov
Organizacije Društva inženirjev in tehnikov so doslej delovale v občinskem ln okrajnem merilu nepovezane. Za posamezne stroke delujejo podružnice, z razvojem mehanizacije ln avtomatizacije v proizvodnji dobivajo strokovnjaki vse večji pomen. Potrebno Je, da bi inženirji ln tehniki delovali bolj povezano. Razen tega Imajo pravico pridobitve naziva tehnik in Inženir po novem šolskem sistemu rudi razni strokovnjaki, Id so se usposobili v proizvodnji. Na seji Okrajnega odbora Socialistične zveze je bit rato imenovan iniciativni odbor, KI bo poskrbel, da »« bodo osnovne organizacije Društev inženirjev ln tebnlkov na področju okraja povezale v enotne občinske zveze in okrajno zvezo,
Položaj v Južnoafriški uniji se je se poslabšal po atentatu na predsednika vlade Vervvoerda. Atentator je bil belec, Anglež in Ustnik velike tovarne v Transvaalu. Zakaj je to storil, še ni pojasnjeno. Toda čeprav ne gre dejstvu, da je atentat storil belec, pripisovati prevelikega pomena, vendarle drži, da odpira staro vprašanje.
Do leta 1948 je v Južnoafriški uniji tudi politično prevladovalo -a'<r!eško* krilo, z zmago Malanovib naci ilistov pa je politična oblast prešla v roke Bu-rov. Rasna politika proti ncbelcem se je začela takrat zaostrovati, čeprav ni mogoče trditi, da bi bili tudi prej v rokavicah ravnali s črnci. V industriji pa je »angleško« krilo obdržalo skoraj popoln monopol. Nekateri cenijo, da imajo Angleži v rokah 99 odstotkov rudnikov in večino industrija Tako je med Buri in Angleži prišlo do kompromisa, ki pa velja samo za belca Črnci so iz tega kompromisa izvzeti. Tako politična oblast kakor industrijski stroj vidi v njih samo ceneno delovno silo.
Toda nedavni dogodki, predvsem pokol v Sharpevillu, so zdramili Industrijske bele gospodarja 2e prej so v tujini po nekaterih državah organizirali bojkot južnoafriškega blaga, zdaj pa so nemiri in demonstracije ustvarili nejasen ln negotov položaj, ki ni ugoden za nemoteno obratovanje tovarn in rudnikov, razvoj trgovine. Južnoafriškim industrijcem je prav tako malo do črncev kot ljudi kakor Vervvoerdu in drugim nacionalističnim voditeljem, toda ranljivost njihove industrije jih je poučila, da je vladna politika za južnoafriško gospodarstvo škodljiva Doslej je bila vlada nepopustljiva ln nedavni atentat na Vervvoerda je njeno nepopustljivost še utrdil.
Se več, minister za pravosodje Era-smus je sporočil, da lahko policija spet zahteva od črncev potne liste oziroma dovolilnica ki so jih številni črnci sežgali z geslom: »Nikoli več dovolilnic!« Ze to obeta, da se položaj ne bo kmalu umiril.
Drugi činitelj, kl utegne še poslabšati položaj, je napoved generalne stavke. Trenutno še ni znano, koliko črncev se
Toda takšni sta trma in zaslepljenost vlade in njenih rasističnih pristašev, da nočejo popustiti niti za las, čeprav jim industrije! dokazujejo, da bi bilo treba najti zmernejšo rešitev za sedanje težave.
Crnci pa so se, kakor vse kaže, zelo dosti naučili v trdi šoli zapostavljanja in terorja belega človeka. Po pokolu v Sharpevillu so spoznali, da se belci ne
Znamenje časa
je odzvalo pozivu obeh črnskih Kongresov oziroma koliko se jih je lahko odzvalo. Upoštevati moramo namreč, da so črnci ponekod (posebno v rudnikih) pod takšnim nadzorstvom, da jih lahko seženejo kot živino na delo. Toda že delni uspeh stavke bi bil velikanskega pomena in bi zelo prizadel južnoafriško gospodarstva
Ze od Macmillanovega govora februarja je vrednost delnic, ki kotirajo na borzi v Johannesburgu, padla za približno 500 milijonov funtov šterlingov. Samo v zadnjem tednu marca so vrednosti delnic na tej borzi padle za 125 milijonov funtov. To so ogromne vsota Hkrati je bilo opaziti beg tujega kapitala V enem samem tednu se je odnos med tujimi investicijami in domačimi Investicijami spremenil iz 60:40 v 50 : 50.
Razumljivo je, da južnoafriški poslovni ljudje ne morejo ostati brezčutni pred temi in podobnimi znamenji gospodarske krize, ki neposredno Izvira iz nemirnega stanja v državi.
bojijo nobenega zločina pri obrambi svojih privilegijev. Frontalni napad trenutno torej ne pride v poštev, zakaj njihovi gospodarji so do zob oboroženi, oni pa imajo le palice in kamenje. Mar ni značilno, da je v zadnjih dneh padlo v Južnoafriški uniji vsaj dve sto črncev in noben belec? Zato pridejo v poštev druge, bolj posredne metode. Med njimi je pasivna resisten-ca ali nepokorščina počasno delo in podobno. Tu, čutijo, bodo najbolj prizadeli svoje bele gospodarje in si pridobili še drugih izkušenj. Čutijo pa tudi, da imajo svetovno javno mnenje na svoji strani.
Tako je položaj v Južnoafriški uniji neodločen in bo še dolgo ostal neodločen. Toda nobenega dvoma ni, da se je tam začelo drugo obdobje. Vsi zati-ralni ukrepi ne bodo mogli preprečiti, da ne bo nekoč prišel dan obračuna, ki bo tem hujši, čim dlje bo trajala nepopustljivost belih gospodarjev in čim dlje bodo ti slepi za znamenja časa.
Razpis nadomestnih volitev
Občinski zbor občinskega ljudskega odbora Novo mesto Je na svoji seji dne 31. marca 19*0 na podlagi prvega odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu  odbornikov  ljudskih odborov
sprejel tale___
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor občinskega ljudskega odbora Novo mesto v volilni enoti   *0, ki obsega Stopiče, Plemberk, Hruslco, Hrib prt Oreh-ku, Veliki Orehek, Mali Orehek, Brezovico   pri  Stopičah,   ker Je prenehal mandat odborniku tega zbora tov. UDOVCU Jožetu, ki le bil izvoljen v tej volilni enoti. Volitve bodo dne 5. junija 1960. Novo mesto, dne 31. marca 1960. Številka: 01-08/4/1-60 Datum: 15- aprila 1960. Predsednik: Miha Počrvina, L r. Zbor   proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Novo mesto je na svoji seji dne 31. marca 1060 na podlagi prvega odstavka 137. člena Zako*«*^ volitvah in odpoklicu odbtf--ov . ljudskih odborov sprejel t<. U*.
ODLOK o razpisu nadomestnih volitev Razpišejo se nadomestne volitve v  zbor  proizvajalcev občinskega
v proizvajalni skupini industrije v volilni enoti 4, ki obsega proizvajalce gospodarskih organizacij Novoles - obrat Novo mesto ln Mlekarna Novo mesto, ker je prenehal mandat odborniku tega zbora tov. ZUPANČIČU Danetu, ki je bil izvoljen v tej enoU.
Volitve bodo 8. junija 1960.
V Novem mestu* 10. februarja
1960.
Številka: 01-08-4/2-60 Datum: 19, aprila 1960.
Predsednik Miloš Jevšček, L r.
elektr okovi n a
iniciativni odbor pa bo razen tega  ljudskega odbora Novo mesto
ugotovil tudi to, kdo ima pravico biti član društva.
Predsednik iniciativnega odbora je Ing. Jože Teršar, v odboru pa so razen njega še predstavniki posameznih strok.
RAZPISNA KOMISIJA PRI
GOSTINSKI ZBORNICI ZA OKRAJ   NOVO MESTO
razpisuje  delovno mesto
referenta za kadre
Pogoji: popolna srednja strokovna izobrazba. Plamene ponudbe z opisom dosedanje zaposlitve pošljite zbornici do 30. aprila 1960.
proizvajalni  skupini  industrije v volilni enoti 7, ki obsega proizvajalce gospodarske organizacije Industrije perila Novo mesto, ker Je prenehal mandat odborniku tega zbora tov. METELKU Ludviku, ki je bil izvollen v tej volilni enoti. Volitve bodo 8. junija 1960. V Novem mestu, 81. marca 1960. Številka: 01-08-4/3-60 Datum: 13. aprila 1960. Predsednik Miloš Jevšček, L r.
Zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Novo mesto Je na svoji seji dne 10. februarja 1960 na podlagi prvega odstavka 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov sprejel tale
ODLOK
o razpisu nadomestnih volitev
Razpisujejo se nadomestne volitve v zbor proizvajalcev občinskega ljudskega odbora Novo mesto
MARIBOR
VODOVODNA 30 TELEFON: 40-21
Kdo lahko dobi kadrovsko podporo?
Dogodilo se mri je že večkrat, da je prišla v urad starejša ženska za delo že nesposobna in zahtevala kadrovsko podporo po sinu, ki je odšel v Jugoslovansko ljudsko armado. Ko sem ji razložil, da do podpore ni upravičena zaradi previsokega katastrskega dohodka kmetije, je še naprej vztrajala pri svoji zahtevi, češ da »o ji na krajevnem uradu rekli, da ji podpora pripada. — Zgodi pa se tudi. da ljudje vlagajo prošnje po preteku nekaj mesecev od dneva odhoda hranilca v Jugoslovansko ljudsko armado ali pa da prošenj sploh ne vložijo, ker ne vedo. da so upravičeni do kadrovske podpore.
Da bo olajšano delo občinskim referentom, ki rešujejo tozadevne prošnje, in da bodo poučeni ljudje, ki so upravičeni do prejemanja kadrovskih podpor, podajam tu kratek izvleček iz zakonskih predpisov, ki določajo pogoje za prejemanje kadrovske podpore in pa višino te podpore.
Pravico do kadrovske podpore Imajo družinski člani hranilca. ki služi vojaški rok ali je v kakšni drugi obvezni vojaški službi v Jugoslovanski ljudski armaui Pojem kadrovske podpore obsega pravico do denarne podpore In pravico do brezplačnega zdravstvenega varstva. Med družinske Mane hranilca m štejejo zakonec (lena) otrori starši (oče, mati. očim in mačeha), stari oče In »tara ni i i ter bratje in sestre. Pogoj za upravičenost do denarne podpore in do zdravstve-
vico uveljavlja, nezmožen za pridobitno delo in da sam nima dovolj sredstev za preživljanje. Hranilčeva žena se šteje, da je za delo nezmožna, če Je stara nad 55 let, med nosečnostjo in porodom, če ima otroka, ki še ni star 7 let ali če ima več otrok mlajšjh. od 15 let, s katerim! živi skupaj ln nima drugih družinskih članov, ki bi lahko skrbeli za otroke (isti čas, ko sama dela. Za pridobitno nezmožne se štejejo tudi otroci, bratje In se. stre, če še niso stari nad 15 let ali če oblikujejo redno iolo, oče in stari oče pa, če sta stara nad 65 let oziroma mati in stara mati, če sta stari nad 55 let.
Da hranilcev] družinski Člani nimajo dovolj sredstev sa preživljanje te šteje, če katastrski dohodek od kmetijstva ne presega 10.000 dinarjev letno na družinskega člana ali Še kakšen drug redni dohodek ne presega 4000 dinarjev mesečno na družinskega člana. Ptl delitvi letnega dohodka na družinske član« se iteJe tudi hranilec, ki služi vojaški rok.
Do denarne podpore in zdravstvenega varstva hranilcev! družinski člani nimajo pravice, če je hranllee na orožnih vajah In Ima v tem časa pravico do nadomestila ali PlsČe po veljavnih predpisih, če so v preiskovalnem zaporu ali na prestajanju kazni če je hranilec na dopustu, daljšem kot mesec dni, ali pa če so stalno v kakšnem socialnem zavodu.
Denarna podpora znaša mesečno najmanj 1400 dinarjev In največ 8 200 dinarjev. Višina denarne podpore pa je odvisna od tega, ali je bil hranilec pred odhodom v obvezno vojaško službo v delovnem razmerju ali ne, od vrste In višine skupnega zneska dohodkov vseh družinskih članov ter od tega, koliko družinskih članov hranilca Izpolnjuje pogoje za prejema-nega varstva Je, da Je tisti, ki to pra- 1 njo kadrovsko podpore.   Med redno
dohodke družinskih članov se štejejo vsi dohodki, kot plača, pokojnina In. validski dodatek, socialna podpora in podobno, ne štejejo se pa Invalidnina po predpisih o vojaških vojnih Invalidih, prejemki is naslova odlikovanja in otroški dodatek.
Denarna podpora znaša mesečno na enega družinskega člana:
1. 5200 dinarjev — če Je bil hranilec pred odhodom v JLA v delovnem razmerju, družina pa nima dohodka od kmetijstva in tudi ne drugih rednih dohodkov;
2. 4500 dinarjev — če hranilec nI bil v delovnem razmerju in družina nima dohodkov od kmetijstva, niti ne drugih rednih dohodkov;
3. 3800 dinarjev — te Ima družina dohodek od kmetijstva, ki znala do 5000 dinarjev letno na družinskega člana ali če ima druge redne dohodke, ki znašajo do 2000 dinarjev mesečno na družinskega člana;
4. 2.800 dinarjev — če Ima družina dohodek od kmetijstva, ki tnala nad 5000 do 7500 dinarjev letno na družinskega člana ali če ima druge redne dohodke, ki znašajo nad 2000 do 4000 dinarjev mesečno na družinskega Člana;
5. 1400 dinarjev — če ima družina dohodek od kmetijstva, ki znaša nad 7500 do 10.000 dinarjev letno na družinskega člana.
Kadar pa Je v hranllčevi družini več družinskih članov, ki Izpolnjujejo pogoje za denarno podporo, se denarna podpora poveča takole:
a) če je bn. branilec v delovnem razmerju, družina pa nima dohodka ..od kmetijstva niti ne drugih rednih dohodkov, se mesečni znesek denarne podpore poveča za že enega družinskega člana za 1000 dinarjev, ta že dva družinska člana za 2000 dinarjev, za že tri družinske člane ali več sa 3000 dinarjev.
b) Ce pa hranilec ni bil v delovnem razmerju aH če ima družina dohodek od kmetijstva oziroma druge redne dohodke, se mesečni znesek denarne podpore poveča za že enega družin, skega Člana za 500 dinarjev, za Se dva družinska člana za 1000 dinarjev, sa še* 'tri družinske člane ali več za 1500 dinarjev.
Za otroka, za katerega se prejema otroški dodatek, se ne prizna povečane denarne podpore.
Denarne podpore izplačujejo občinski ljudski odbori. Prošnjo za podelitev te podpore mora hranilcev družinski član vložit) pr| za socialno varstvo pristojnemu organu občine, v kateri ima stalno bivaližče.
Zoper odločbo o podelitvi ali zavrnitvi pravice do denarne podpore Ima prosilec pravico pritožbe na pristojni organ sa socialno varstvo pri okrajnem ljudskem odboru. Pritožbo Je treba vložiti v roku 15 dni po prejemu odločbe.
Pravica do denarne podpore prične teči s dnem vstopa hranilca v službo v Jugoslovansko ljudsko armado, to pa le tedaj, č« je bila prošnja za podporo vložena v roku treh mesecev od dneva vstopa hranilca v JLA, sicer pa pripada pravica do podpore le za tri mesece nazaj, šteto od dneva vložitve prošnje na občinski ljudski odbor. Zato je vsekakor v Interesu upravičencev do podpor, da prošnje vlagajo čimprej, najpozneje pa v roku treh mesecev od odhoda hranilca v Jugoslovansko ljudsko armado.
Zakon o pomoči družinskim članom katerih hranilci so v obvezni vojaški službi je določal, da so vse prošnje in vse vloge >a dodelitev kadrovskih podpor proste taks, zakon o upravnih taksah pa je to določilo razveljavil In se danes za vse vloge v postopku tn dobivanje kadrovske podpore plaču Jejo takse po navedenem zakonu.
Franci BRIN C
IZ RAZNIH STRANI
■ V Južni Koreji se že več dni nadaljujejo hude demon* stracije proti vladi ln predsedniku Slng Man Kiju. Demonstranti zahtevajo razveljavitev nedavnih splošnih volitev. Položaj se je v zadnjem času izredno zaostril.
■ Venezuelska vlada Je sporočila, da se nameravana Invazija v Venezuelo ni posrečila. Invazijo Je skušal uvesti »neki diktator« v Karibskem otočju. Venezuela je nedavno pretrgala diplomatske stike . s Dominikansko republiko.
■ General de Ganile je odpotoval na uradni obisk v Kanado ln ZDA. V sedemnajstih dneh bo prepotoval 28.000 km v letalu. Obiskal bo med drugim Ottawo, Quebcc, Montreal, Toronto, VVashlngton, New York, San Frandsco, New Orleans in Se francoske posesti na Antilib in v Gvajani.
■ V VVashlngtonu se je končala konferenca zunanjih ministrov ZDA, Velike Britanije, Francije in Zahodne Nemčije. Ministri so se posvetovali " la-delavi skupnega stausea na pogajanjih, ki bodo na konferenci na najvišji ravni.
■ Indonezijsko veleposlaništvo v Pekingu je protestiralo pri kitajskem zunanjem minl-strsvu zaradi »ostrih ln neutemeljenih« obdolžitev proti Indoneziji, izrečenih na zasedanju kitajskega nacionalnega kongresa v zvezi s prekomorskim! Kitajci.
■ Stališče Washipgtona do kubanske vlade se Je snova zaostrilo. Objavili so tri note, ki so Jih ZDA poslale kubanski vladi 25. marca, v katerih ameriška vlada navaja nove obtožbe proti kubanskemu režimu.
■ V ZDA so Izstrelili satelit -Transu 1-b«, s katerim naj bi proučili motnosti za uporabo satelitov kot navigacijskih postaj. Satelit leti 830 km visoko ln naj bi krožil okrog Zemlje kakih petdeset let
• OGLAS
• V DOLENJSKEM LISTU
• SIGUREN USPEH! Prepričajte se o tem tudi vi!
Nabirajte zdravilna zelišča
Cvet: malih marjetic, črnega trna - oparnice.
List: bršljana — bršljna, regrata.
Rastlina: krvavega mlečka
plesca.
Korenine: bodeče neže — kompava, habata — smrdljivi bezeg, male norice — mala be-ladona, regrata pekoče koprive, trobentic.
Lubje: češmlnovih korenin, češminovih palic.
Mah: hrastov.
Cene in navodila za nabiranje ln sušenje dobite pri svoji zadrugi ali naravnost pri GOS A D - skladišče Novo mesto, Slakova ul. 8
Nabiralci! Crni trn j« v najlepšem cvetenju, izkoristit« priliko za dober zaslužek.
SVOJIM ODJEMALCEM ČESTITA ZA
* U MAJ
IN SE JIM SE NADALJE PRIPOROČA
MERKUR
VELEZELEZNINA
KRANJ
li* *« m
Stran 8
S kongresa SZDLJ
(Nadaljevanje s 1. strani) U ljudi. S temi spremembami se čedalje bolj približujemo Uni sestavi prebivalstva, v kateri postajata delavstvo in ne-■mecko prebivalstvo prevladujoč element.
Politiko naraščanja življenjskega standarda ln osebne po-"OinJe prebivalstva uspešno uveljavljamo. V obdobju od leta *BM do 1956 Je osebna potrošnja naraščala povprečno sa 4,6 •dMotka letno, od leta 1957 do 1960 pa povprečno za 10,1 odstotka letno. Zaradi naraščanja osebne potrošnje se spreminja rudi •••tava potrošnje, kar vpliva na povečanje življenjskega standarda. To velja zlasti za prehrano, katere delež v skupni po-w©*njji se je zmanjšal od približno od 54 odstotkov v letu 1953 na kakih 43 odstotkov v lanskem letu. Narastel pa Je delež trajnih potrošnih dobrin, kamor spadajo radioaparati, električni štedilniki Itd. od 6,2 odstotka v letu 1956 na 10,4 v letu 1959. V tem obdobju se Je na primer povečalo število radioaparatov, ki Jih Ima prebivalstvo od 700.000 na 1,600.000, Število hladilnikov od kakih 10.000 na približno 82.000, električnih štedilnikov od kakih 18.000 na dobrih 141.000, avtomobilov od 14.500 na •0.00«. Pri tem Je število osebnih avtomobilov naraslo od 3.316 ha 15.800. Znatno se Je povečala tudi potrošnja drugega Industrijskega blaga In končno tudi Živil.
Nagli gospodarski razvoj je vplival tudi na povečanje akumulativne sposobnosti . ašega gospodarstva. To nam je omogočilo, da smo ie pospešili tempo Investicijskih naložb v gospodarstvu. Skupne naložbe v osnovna sredstva so se povečale od 844 milijard v letu 1953 na 700 milijard dinarjev v leta 1959. Obenem pa smo spremeni"! tudi sestav investicij. Začasno smo zavirali naraščanje industrijskih Investicij, povečali pa smo vlaganja v drnga gospodarska področja ln s tem vzpostavili oolJ skladno sestavo Investicij. Takšen intenzivni razvoj, ki je is leta v leto naraščal ter zajemal vsa področja gospodarstva nam Je omogočil, da bomo petletni plan 1957/1961 izpolnili že v štirih letih. Gospodarsko moč dežele bomo tako povečali, da Be čedalje bolj oddaljujemo od ravni nerazvitih dežel in se Približujemo ravni razvitih dežel Evrope. Zdaj znaša naš narodni dohodek na prebivalca kakih 360 dolarjev, v tem ko je *nalal pred vojno okoli 100 dolarjev.
Predsednik SZDL je zatem govoril o razvoju socialističnih •rnlbenih odnosov ter o pomenu delavskega in družbenega samoupravljanja v naii deželi. Letos bo namreč minilo des-t let, odkar smo uvedli delavsko samoupravljanje, s katerim se je **čela nadaljnja etapa v razvoju družbenih odnosov ln socialistične demokracije v naii deželi. V desetletnem obdobju delavnega samoupravljanja so se pravice delavskih svetov nenehno jirlle v skladu z izpopolnjevanjem našega družbenega sistema j° s krepitvijo materialne osnove naše dežele. Delavsko upravljanje se je povsod uveljavilo, le še na železnicah, na polti ln Elektrogospodarstvu sistem Se ni popoln, ter moramo tudi to eintpreje urediti.
Ze takoj po izročitvi podjetij v upravljanje delovnim kolektivom, je dejal predsednik, smo nenehno mislili na to, da *° ne pomeni samo nekakšen organizacijski ukrep, niti ne samo ■Premembo v organizmu upravljanja, marveč, da s tem revolucionarnim ukrepom v družbeni preobrazbi ustvarimo takšne pravice in položaj proizvajalcev v gospodarskih odnosih, da to Sahteva prilagoditev vsega ekonomskega sistema novim odnosom T Proizvodnji. V tem obdobju so bil? sicer slabosti, kot nezadostno spoštovanje pravic delavcev in podobno, toda" tega je Čedalje manj ln stvar samih kolektivov je, da to povsem Izgine.
Vzporedno z decentralizacijo upravljanja oziroma zmanjševanjem gospodarskih funkcij državnega aparata, so naši gospodarski ukrepi čedalje bolj izgubljali administrativni značaj in dobivali postopoma ekonomski pomen. Predsednik je zavrnil trditev nekaterih kritikov, češ da pomeni opustitev centralističnega državnega planiranja in delavsko samoupravljanje anarhijo. To trdijo na Vzhodu. Prav tako pa nimajo prav tudi tisti na Zahodu, ki pravijo, da delavsko upravljanje nI nobeno realno upravljanje, ampak utvara, slepitev, da bi delavci bolje delali itd. Predsednik je dejal, da nikomur ne vsiljujemo na-faga sistema, prav pa bi bilo, da bi vsi ti kritiki prišli proučevati ta naš sistem in morda bi potem spremenili svoje mnenje o pomenu delavskih svetov.
V procesu vsklajevanja gospodarske politike ln gospodarskega sistema smo dosegli, že velik napredek. Položaj gospodarske organizacije smo uredili na nov način. Utrdili smo načela razdelitve med gospodarske organizacije in skupnostjo, kakor tudi načela znotraj kolektiva. Delovnim kolektivom smo dali pravico, da po zadostitvi obveznosti do skupnosti samostojno razpolagajo z doseženim dohodkom In ga razdele med osebne dohodke in sklade po svojih potrebah in doseženih uspehih pri delu. To je nedvomno edini primer na svetu, da delovni ljudje samostojno odločajo o razdelitvi dela dohodka, da po svojem Preudarku določajo merila za nagrajevanje ln de' presežka, ki jim bo služil za nadaljnji razvoj.
Družbeno intervencijo smo omejili na plan, ki določa le osnovna načela v razdelitvi dohodka. Poglavitno načelo, po katerem pa smo se ravnali pri izdelavi In dosedanjem proučevanju sistema In njegovih instrumentov pa Je bila zagotovitev nagrajevanja po delu. Napredek proizvajalnih sil Je mogoče doseči samo z uporabo načela nagrajevanja po delovnem učinku, l*raženega v denarni obliki oziroma v obliki osebnega dohodka. Namesto uvedbe takšne enakosti, ki ne spodbuja, marveč zavira razvoj delovne storilnosti, moramo uporabiti načelo nagrajevanja po delu ln takšno »neenakost«, ki sloni na načelu, »vsakomur po sposobnosti ln delu«. To načelo v največji meri spodbuja razvoj proizvajalnih sil v sedanji fazi. Res da so pri Uveljavljanju takih sistemov nagrajevanja Se slabosti, kažejo •e težnje po uravnilovki ali po neupravičenih privilegijih, toda V izpopolnjevanju tega sistema bodo naši najuspešnejši napori »a to, da ustvarimo sistem razdelitve, ki bo v največji meri
spodbujal naraščanje delovne storilnosti ln obenem odpravljal slabosti. Pri tem ni važno le to, da nagrajujemo uspeh posameznika pri delu. oziroma na njegovem delovnem mestu. Osebni dohodek mora biti odvisen tudi od uspehov gospodarske organizacije v celoti, to se pravi od njene boljše aH slable organizacije dela, od uspehov na trgu In od vseh tistih člnlteljev, ki določajo višino dohodka. Posledica tega je, da se neposredna korist posameznika ie bolj povezuje s koristmi gospodarske organizacije kot celote. Osebni dohodek nt odvisen od dela posameznika, marveč tuđi od napredka gospodarske organizacije, v kateri je zaposlen.
V prihodnosti moramo doseči, da bodo neposredni proizvajalci čimbolj in čimveč neposredno odločali o materialnih sredstvih ln tako neposredno upravljali proizvodnjo. Vsakega posameznika moramo vključiti v proces upravljanja In odločanja, nuditi mu moramo možnosti, da sam vidi uspehe svojega dela, da Jih ceni in meri. To pa pomeni napraviti proizvajalca sa svobodnega in neodvisnega človeka, ki iivl od svojega dela, rešen slehernega varuštva in zadnjih najemniških ostankov.
Predsednik je govoril tudi o razvoju ln nadaljnjih nalogah Izgradnje komunalnega sistema. Opozoril je ua vlogo stanovanjskih skupnosti, na pomen in funkcijo zborov proizvajalcev ter še zlasti na vlogo zborov volivcev, kajti ie vedno se dogodi, da ponekod ne vprašajo volivcev, kaj menijo o tem ali drugem, ne upoštevajo njihovih upravičenih pripomb in kritike. Omalovaževanje .zborov volivcev in neodgovoren odnos do njih pa lahkb samo slabi zanimanje državljanov za delo in razvoj občine. V komunah moramo doseči, da bo tudi gospodarjenje s skladi čimbolj javno. Komuna kot osnovna celica enotnega družbenega organizma mora postati kot celota javna ln odprta organizacija pri kateri bodo vsi organi podvrženi javni kontroli ln kritiki državljanov in njihovi organizaciji. V nadaljevanju je predsednik govoril tudi o naiih stikih ■ tujino In o drugih zunanjepolitičnih problemih. Končno pa je nakazal ie naloge, ki nas čakajo s sprejetjem novega petletnega gospodarskega načrta. Prav s tem načrtom bomo naie bralce Se seznanili.
Kongres nadaljuje delo v komisijah ln v petek bodo sprejeti tudi sklepi, ki bodo nedvomno važno napotilo za delo organizacij SZDL v prihodnjem obdobju.
TOVARIŠI ŽELEZNIČARJI, PRISRČNE ČESTITKE!
V soboto, 16. aprila ob 13. uri so se zbrali v sobi predsednika OLO Novo mesto tovariši železničarji, ki jih je ob letošnjem jubilejnem dnevu železničarjev odlikoval za njihovo zvestobo, prizadevnost in dolgoletno požrtvovalno graditev socialistične stvarnosti predsednik republike Josip Broz Tito. Z njimi so prišli tudi predstavniki železniških kolektivov, slavja pa sta se razen predstavnikov OLO udeležila tudi sekretar OK ZKS Franc Pirkovič in predsednik
okrajnega odbora SZDL Viktor Zupančič.
Slovesnost je začel s kratkim nagovorom in toplo čestitko predsednik OLO Niko Belopavlovič, ki se je odliko-vancem zahvalil za ves njihov dolgoletni trud in zvestobo v delu, nakar jim je razdelil odlikovanja predsednika republike. Odlikovani so bili:
Z REDOM DELA I. STOPNJE: Janez Zupančič, žel. upokojenec iz Novega mesta;
Priznanje in jamstvo Industriji motornih vozil
Zapiski z zadnje seje obeh zborov 0L0 — Za modernizacijo ceste Novo mesto—Gorjanci bo najel Izvršni svet LRS 100 milijonov dinarjev kredita, jamstvo pa bo podpisal naš okrajni ljudski odbor — Izdelan bo investicijski načrt za tovarno viskoze — Novi jamstvi Petrolu in Pionirju — IMV in prob!emi telesne vzgoje pred odborniki obeh zborov
Na redni seji obeh zborov okrajnega ljudskega odbora  dnevnega reda   so odborniki
Novo mesto 15. aprila, so odborniki najprej poslušali poročilo v gospodarskem stanju Industrije motornih vozil v Novem mestu. Po poročilu, ki ga je prebral Ludvik Golob v imenu komisije, ki je po sklepu OLO proučila stanje v podjetju, so si odborniki ogledali tovarno ln proizvodnjo v njej, potem pa so sejo nadaljevali.
Komisija je v celoti dala priznanje mlademu kolektivu Industrije motornih vozil, ki je, premagujoč neštete začetne težave, z razmeroma majhnimi sredstvi ustvaril pogoje za industrijsko proizvodnjo motornih vozil. Podjetje je dosedaj v celoti porabilo le 279 milijonov dinarjev investicij za zgradbe in opremo. To je zelo malo, če pri tem še upoštevamo, da je ta sredstva dobilo v majhnih obrokih in da so navzlic temu uspeli razviti podjetje v toliki meri, da so sedaj prešli na serijsko proizvodnjo avtomobilov lastne konstrukcije. Podjetje zaposluje že nad 600 ljudi, v kratkem pa bo sprejelo še nadaljnjih 200 novih delavcev. Podjetje si je po dolgem prizadevanju končno tudi priborilo priznanje s tem, da je vključeno v Združenje proizvajalcev motorjev in motornih vozil Jugoslavije ter ima v upravnem odboru tega Združenja svojega predstavnika.
Poročilo komisije se je nanašalo tudi na finančne pokazatelje proizvodnje motornih vozil. Po izračunih podjetja proizvodnja treh vozil na dan še ni dovolj rentabilna. Za to je treba po mnenju komisije povečati proizvodnjo vsaj na Pet vozil dnevno. Za tolikšno povečanje tudi obstajajo okvirni pogoji. Razumljivo, da so zato potrebne investicije za
sprejeli sklep, naj bi vsi občinski ljudski odbori obravnaval: na svojih sejah vprašanja telesne kulture v posameznih komunah.
Po sklepu zadnje seje OLO ob sprejemanju proračuna za dograditev prostorov in nakup leto 1960, je podal poročilo o opreme. razdelitvi proračunske dotacl-
V razpravi, Id je sledila je družbenim organizacijam ogledu tovarne in proizvod- sekretar okrajnega odbora nje, so odborniki prav tako SZDL tovariš Roman Ogrin. kot komisija dali priznanje v ostalem delu seje so od-kolektivu industrije motornih borniki rešili več tekočih za-vozil za dosedaj dosežene dev. Med drugim so sprejeli uspehe. Hkrati so poudarili, nov odlok o dnevnicah in poda je treba omogočiti podjet-  vračilu potnih   in selitvenih
za tovarno viskoze. Podjetju Petrol je OLO dal jamstvo za najetje kredita v višini 40 milijonov dinarjev, ki ga bo podjetje porabilo za bencinski servis v Brežicah. Tudi podjetju PIONIR je OLO dal jamstvo za najetje kredita okoli 40 milijonov dinarjev, ki jih bo porabilo za nabavo strojne opreme. p.
Z REDOM DELA II. STOPNJE: strojevodja Franc Mazo-vec, direktor PVP Anton Ro-lib in glavni knjigovodja PVP Vlado Steplsnik, vsi iz Novega mesta;
Z REDOM DELA III. STOPNJE: šef postaje Sevnica Jože Pavček, šel postaje Tržišči Leon Močan, direktor PPV Dobova Herman Kolnik, upokojenec Martin Cerjak iz Brežic in skupinovodja PPV Dobova Anton Bencin;
Z REDOM ZASLUG ZA NAROD III. STOPNJE: upokojenec Matija Kopar iz Novega mesta in skladiščni delavec Filip Sircelj iz Sevnice;
Z MEDALJO DELA: skupinovodja PPV Dobova Ivan BlažinS, vlakovodja postaje Sevnica Jože Jamšek, nadpre-mikač postaje Sevnica Jože Motore, blagajnik postaje Brežice Ivan Peric in nadpremi-kač postaje Sevnica Mihael Požar.
Odllkovaneem je nato čestital še tov. Franc Pirkovič, v imenu odlikovanih železničarjev pa se je zahvalil direktor PVP Novo mesto Anton Rolih, ki je hkrati obudil spomin na slavne dogodke pred 40 leti. Odlikovanim tovarišem čestitamo v imenu naših bralcev tudi mi!
ju nadaljnji razvoj- in pove čanje proizvodnje. Ko so pozneje glasovali o jamstvih posameznim podjetjem, so dali jamstvo tudi Industriji motornih vozil, in sicer za najetje posojila v višini 195 milijonov din za nadaljnje osvajanje proizvodnje motornih vozil ter načelno jamstvo za najetje obratnega kredita v višini 800 milijonov dinarjev.
V drugi točki dnevnega reda so odborniki poslušali poročilo sveta za telesno kulturo pri OLO Novo mesto. V poročilu, ki ga je prebral predsednik sveta tovariš Miro Thor-ievski, je bilo izčrpno prikazano stanje, uspehi in slabosti v telesni vzgoji v okraju ter družbeni značaj telesne vzgoje pri nas. Pri tem je bilo posebej poudarjeno, kako občutno primanjkuje pri nas telesno-vzgojnih kadrov. Tudi mate-
stroškov ter kilometrini za uslužbence in delavce upravnih organov in zavodov OLO. Med jamstvenimi izjavami, ki jih je na seji sprejel OLO, je mimo jamstva Industriji motornih vozil tudi jamstvo za najetje kredita v višini 100 milijonov dinarjev za modernizacijo ceste Novo mesto—Gorjanci. Ta kredit najame Izvršni svet LRS pri Investicijski banki. Prav tako so dali jamstvo za najetje kredita v višini deset milijonov dinarjev za izdelavo investicijskega načrta
Naša brigada — prvič udarnal
Tekmovanje organizacij SZDL sevniške občine v počastitev V. kongresa
Iz XI. novomeške MDB »Janko Brodarič« smo zvedeli, da je postala brigada po zaključku prvih desetih dni prvič udarna. Kar pričakovali rialni pogoji za večji razmah smo, da se bodo naši mladi telesne kulture so v glavnem zadružniki postavili na grad-zelo skromni. Poročilo sveta bišču avtomobilske ceste tako je bilo v povezavi z zletom kot vsi njihovi dosedanji vzor-Bratstva in enotnosti v No- niki — deset dosedanjih bri-vem mestu. Ob koncu te točke gad.
Kot smo ze poročali, Je na pobudo občinskega odbora SZDL v Sevnici steklo takoj po občinski konferenci SZDL obsežno tekmovanje med osnovnimi organizacijami SZDL. Za danes smo izvršili pregled ene tekmovalne točke -akcije prostovoljnega dela.
Kljub temu, da je poročevalska disciplina slaba, so iz dospelih poročil vidni veliki uspehi osnovnih organizacij SZDL na tem področju. Tako so na primer člani SZDL na Velikem Cirniku opravili del na popravilu potov v več kot 1750 urah! Na Blanci je vrednost del na popravilih potov 26.500 din, pri zidavi gasilskega doma pa so opravili dela za več kot 11.000 dinarjev. Vsekakor so zanimive tudi naslednje številke: Bučka: 11.400 din vodjakl ln za pot 3.500 din -popravilo šolske ograje. Studenec: pomoč pri gradnji transformatorja, ki Je vreden 1,5 milijona dinarjev. Loka pri Zidanem mostu: pota in trafo postaja - 59.500 dinarjev. Primož: iz.900 din vrednosti prt vodovodu. Malkovec: elektrifikacija 7500 din. Gabrijelec: cesta: Novi grad: cesta; Tržišče: elektrifikacija - 291 ur, pota -5000 dinarjev.
2al se tu seznam konča. Nekateri niso poročali, drugi niso nič naredili. Govoril sem s tovarišem z Velikega Cirnika. Pravi, da so pošteno poprtjeli. V taki vasi ne more biti težav pri delu osnovne
organizacije SZDL, če Jim uspe organizirati tako obsežno delovno akcijo. Pravi tudi, da so na površje prišli popolnoma novi, do včeraj neznani ljudje, ki so z delom dokazali privrženost tej množični politični organizaciji.
In drugod? Nimajo mar skoraj povsod sličnih težavt Zaman bo potem zavist nad lepim vodovodom sredi vasi, nad urejeno cesto ali nad veselo poiočim elektromotorjem na skednju. Lastne sile so najbolj zanesljive. Pa tudi nagrada za zmagovalca nI kar tako: 30.000 din bi vsaka vaška organizacija lepo uporabila)
-ok
KDO NE POZNA PRIZNANIH VIN
PODJETJA
»VINO«
BREŽICE?
IZ DELA 0BGAN1ZACU SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA
Izpolniti plan do Dneva republike
Zapiski s seje Okrajnega odbora SZDL - Sprejeto je priporočilo, da bi okrajni družbeni plan izpolnili do letošnjega 29. nove mbra - Za novega predsednika Okrajnega Odbora Socialistične zveze je bil izvoljen tovariš Viktor Zupančič, medtem ko ostane tovariš Franc Pirkovič-Cort sekretar Okrajnega komiteja ZKS
Letos smo sprejeli obvezo, da (■Polnimo petletni perspektivni Plan eno leto pred rokom. Dosedanji krepki razvoj industrija in kmetijstva nam to omo-SOCs. Skozi številne izkušnje se •»•ie gospodarstvo ustaljuje, **j vedno bolj dozoreva spoznanje, da je v gospodarstvu aPorabno le to,.kar je donosno.
O družbenih planih trdimo Vedno, da go napeti ln se bo-Hmo, da jih ne bomo izpolnili p*aksa pa dokazuje prav na-•Protno. V januarju in febru-**Ju letos Je večina Ro^odar-•*lh panog mesečne proizvodna Plane doseglo ali • elo prejelo. Zakaj? Siimo /atn. ker mnogo neizkoriščenih re-8er^, ki jih prttnrrvtBMbft. Na-JjrfcJevanJe po učinku Je že lani j*1« velik zalet proizvodnji Pri razvijanji gospodarstvi »e Moramo vedno bolj opirati na J*tne sile. Pri investiranju si ^"^gaJo z združevanjem sred-Y*v' ker bo pomoč republiko a *veze tu vcino nn11 ot*dstva p.. ■ |n mi tja. k'er "•bodo uajhltre'e • mila.
^Minski r»r*vr*8um1 mi p«Mi. S ■•"K^Jo kolektiva lahko izpo-
polnimo marsikatero vrzel, hkrati pa bomo tako ustvarili trdnejšo povezanost podjetja ■ komuno, ki je še dokaj šibka. Tudi prebivalci so že nemalokrat dokazali trdno voljo sodelovati. Vse polno je primerov, ko so ob neznatni pomoči občine s prostovoljnim delom in « f amoprispevkom naredili mnogo na komunalnem področju- Socialistična zvetta mora zato bolj kot doslej navezovati stike z delavskimi sveti ter organi družbenega upravljanja. Skritih rezerv je dovolj povsod, odkrivajmo jib torej. Dosedanji razvoj nam omogoča Izpolniti letošnji družbeni plan 1 mesec pred rokom, do Dneva republike. Vsak delavski svet, vsak kolektiv, vsak državljan posebej naj sprejme to kot veliko obveznost. Bruto proizvod bomo povečali v primerjavi z lanskim letom za 30 odst., vendar bomo še vedno sr-a 40 odst. pod republiškim povprečkom. Zafo moramo pri vseh zahtevah toliko bolj upoštevati svoje možnosti in ocenjevati vse potrebe skozi tisti dinar, ki ga sami ustvarjamo. Od življenja
lahko pričakujemo le to, kar bomo ustvarili sami.
Letos praznujemo 15-lenico osvoboditve in 10-latnieo delavskega upravljanja Ko bomo vclill nove delavske svete, preglejmo dosedanje uspehe in na-
rake. Največja slabost v večini podjetij je organizacija dela, saj marsikje še vedno hromi proizvodnjo. Pogumneje uva-jajmo nagrajevanje po učinku, saj bomo tako odpravili vrsto pomanjkljivosti in hkrati sprostili spodbudo in ustvarjalnost ljudi. Razpravljajmo o težavah delovnih kolektivov tudi na zborih volivcev. Potrudimo s« vsi, da bi veliko obveznost — uresničitev družbenega plana — izpolnil] do Dneva republike.
V poročilu in razpravi 0 občinskih konferencah SZDL so odborniki ugotovili, da se Je SZDL utrdila. Število članov ie
poraslo, dane so bile številne dobre pobude za razna komunalna dela, člani želijo odkritih razprav o gospodarstvu in o politiki na vasi. Tudi pomladitev odborov Je znatno napredovala, v njih Je mnogo žena. Čeprav stanje še ni zadovoljivo Socialistična sveza bo morala posredovati tesnejšo povezanost organov delavskega in družbe nega upravljanja s občino. Družbeni organi naj o svojem
delu poročajo na zborih volivcev. Tudi stanovanjski skupnosti smo pomagali premalo SZDL naj delo le vsklaja, noj torej akcij ne vodi neposredno, ker bi s tem hromila sam os toj nost družbenih organizacij.
To Je le majhen del razprave in poročil- Na koncu seje so Odborniki izvolili sa novega predsednika Okrajnega odbora SZDL tovariša Viktorja Zupančiča-
Koliko novih članov smo pridobili?
Organizacija SZDL na Dvoru Je dala lani pobudo, da so nad Krko uredili sodobno perišče dvorskim gospodinjam. S prostovoljnim delom vaščanov in delno s pomočjo ObLO je bila urejena praktična naprava, s katero so leno na Dvoru prav zadovoljna
Z« pred občnimi zbori ln pred občinskimi konferencami ' so vse organizacije Socialistične zveze pričele v počastitev Kongresa SZDL pridobivati nove člane. Uspehi so bili ponekod večji, ponekod spet manjši. Največ uspehov so dosegle pri tem one organizacije SZDL, ki so znale svoje programe dela tesno povezati z potrebami prebivalcev na svojem območju. Naj povemo še to: ponekod velfo zmotno prepričanje, da »I obenem član SZDL, če si včlanjen v katerikoli družbeni organizaciji. Temu ni tako; olan SZDL je le ta, ki plačuje članarino tn Izpolnjuje program Socialistične zveze Nalog je povsod dovolj, na vasi popravila potov, ureditev peri« in napajalHSft za živino, pomoč pri
gradnji ali popravilu šole, rasne asanaclje vodnjakov in podobno delo v ifidruznih ln drugih svetih ter pod. Tudi v mestu nalog ne zmanjka. Kar oglejmo si Jih: najprej pomoč pr. ustanavljanju stanovanjske skupnosti, urejanje nasadov otroška igrišča pa delo v raznih organih, samoupravljanja in še ln še bi lahko naćtevadi. Od vsega tega bomo imeli posebno korist ml, člani SZDL. naše organizacija fm nam bo pomagala, da bomo te naloge z združenimi močmi laže izpolnili.
Naj spregovorijo številke. Navajamo odstotek v SZDL včlanjenih volivcev po običnah: Brežice — 59% volivcev Črnomelj — 67% volivcev Metlika — 46% volivcev Novo mesto — 56% volivcev
Senovo — 6125 volivcev Sevnica — 59% volivcev T-^ebnje     —     45% volivcev
V idem-Krško — 55% volivcev Žužemberk   —   46% volivcev
V novomeškem okraju je zdaj torej priL.ižno 56% vseh volivcev včlanjenih v SZDL. Uspeh je lep, če upoštevamo, da j« bilo lani le 45% volivcev članov Socialistične zveze. Od vseh občin j« najboljše c»bcina Črnomelj s 67% volivcev, včlanjenih v SZDL. VTklju&evanja novih članov s tem seveda ni zaključeno — Nasprotno: predkongresna živahnost organizacij Socialistične zveze naj so zdaj stopnjuje in nadaljuje s poletom, ki smo ga v zadnjih 3,4 mesecih vsi toplo pozdravili tn podprli.
Predkongresno tekmovanje SZDL Loko pri Zidanem mostu
Osnovna organizacija Loka Je v tekmovanju za V. kongres SZDLJ uresničila sledeče naloge:
pred kongresom Je organizirala S predavania Iz kmetijske stroke, organizacija RK pa je priredila dve zdravstven) predavanji: O raku, in Prvi pomoči, organiziran Je bil tečaj RK za žensko mladino, prek prosvetnega društva Primož Trubar sta bila tečaja za šivanje tn pletenj« ter vokalni koncert okteta Primož Trubar. Osnovna organizacija SZDL Loka Je zelo uspešno proslavila Dan žena. Članarino je v celoti plačala občinskemu odboru SZDL v Sevnici za 1. polletje ln dvignila članstvo za 10 odstotkov.
SZDL Breg je tmela 3 strokovna kmetijska viredavania, sodelovala Je pri skupni proslavi Dneva žena v Loki in plačala članarino za L polletje 1960.
8. Skoči*
NbPOKOgjENTRR^nvT NAŠE STANOVANJE
101. Od vseh strani doni: »Tito — Tito... mi smo Titovi, Tito e naš ...! « Stotisoče rok maha v pozdrav, on pa odzdravlja s Irokim zamahom desnice. Mohorček stoji ob stari mami s š roko odprtimi očmi in usti. Dvigne šibko ročico, v kateri krepko tišči zastavico in zamahne v pozdrav. Zazdi se mu, da jc Tito ravno njega pogledal in se mu nasmejal.
1QSL Vse je tako nenavadno in veličastno, da se bo za vedno ohranilo v Mohorčkovem spominu.
Množica je potihnila. Na visokih drogovih ponosno vihrajo sastave, ibsijane od sonca.
Tito grvori s tribune. Njegov krepki glas odmeva z neštetih zvočnikov po širni planjavi.
0 opremi sodobnega stanovanja pile ing, arh. Danilo Lopajne
(Nadaljevanje in konec) Sodobni način življenja narekuje v najmanj enaki meri kot velikost novih stanovanj tudd. nov, sodoben način notranje ureditve in opreme. Težko si je zamisliti v novi, mehanizirani kuhinji nekdanjo »kredenco« aH v spalnici težko »umetniško« izrezljano omaro. Dostikrat je tudi nemogoče v majhno sobo spraviti tako masiven kos pohištva, ki s svojo prisotnostjo otežkoča dobro ureditev prostora. Danes pohištveni predmeta niso več razstavni kosi, ki naj bahavo kažejo našo premožnost. Sodobno opremo naj odlikuje
enostavnost in praktičnost, cenenost pa naj omogoča nabavo najširšim slojem. Jasno je, da estetske zunanje podobe tudi sedaj ne smemo zanemariti, toda čas nepotrebnih orna-mentov, okraskov, raznih polic in stojal je za nami. Pohištvo naj bo lahko, tako da ne bo težav, če ga bomo morali premikati, vezani les in kovinska ogrodja pa naj dobijo čim večjo uporabo! — Današnji obrtniški izdelki še ne zadovoljujejo po svojem sodobnem oblikovanju, industrijsko pohištvo pa je žal še premalo dostopno in kar je še slabše, premalo zaželeno.
Stanovanje mora bdti tako urejeno, da bo omogočeno vzdrževanje in čiščenje z najmanjšim naporom. Zato mora biti .pohištvo prilagojeno praktični uporabi. Lahki materijali, svetel les, primerne barve zidov, predvsem pa skladnost vseh elementov naj dajejo vsakemu prostoru tisto vrednost, ki jo vsakdo želi, da se bo v njem prijetno počutil. Zidovi naj ne bodo polni raznih slik, družinskih fotografij in obeskov, najti je treba odnose med polnimi in praznimi stenami, če pa že nimamo dovolj denarja za umetniško sliko, raje kupdmo dobro umet-
niško reprodukcijo, kot pa kakšen naturalističen zmazek. Izogibajmo se kiču, ki se največkrat kaže v različnih keramičnih figuricah, vazah in podobnih predmetih.
Ce le moremo, vgradimo čimveč omar, posebno v spalnicah ali garderobni predsobi. Razen omarice in police, ki s svojimi vogali štrle v prostor.
večkrat povzročajo jezo in tt-žave pri urejfenju prostorov. Postelje, kavči in fotelji naj bodo nizki, čimbolj enostavni in gladki. Tudd cena takemu pohištvu je manjša, kot pa je cena danes dostopnim obrtniškim izdelkom standardnih oblik.
Proizvodnja cenenega in enostavnega pohištva je Šele v začetni fazi. Koristno bi bilo, če bi mizarska podjetja širše zasnovala svojo proizvodnjo ter se usmerila na sodobno oblikovano, serijsko pohištvo, ki bi bilo dostopno najširšim krogom kupcev.
Po mirenski dolini
V Čatežu pri Trebnjem so
začeli s pripravljalnimi deli za gradnjo vodovoda. Načrt za gradnjo namreč še ni odobren, zato morajo z rednimi deli še počakati. Režijski in gradbeni odbor že pridno delata, saj sta zbrala že nekaj finančnih in materialnih, sredstev, vaščani pa so se tudi zavezali, da bodo opravili precej del prostovoljno — predvsem vožnje in izkop kanalov za vodovodne cevi. Ta dela je organizirala in jih vodi SZDL. Vaščani računajo, da bi dobila vodo letos vsaj šola.
V Butoraju gre mladina pogumno naprej
Lani še ni bilo v Butoraju aktiva LMS. V začetku leta pa se je vrnil v vas kmetijski tehnik Sterk, ki je pred petimi leti zapustil Butoraj in delo med mladino je takoj zaživelo. Sklical je mladince in mladinke in kar kmalu so ustanovili aktiv LMS. Naštudi-rali so že igro »Priložnostni zdravnik«, ki so jo pred nedavnim z uspehom izvajali v domači vasi. Predstava je bila zelo dobro obiskana.
Sedaj je v Butoraju mladinski aktiv, poln delovnega poleta, ki si je zadal zelo obširen program dela za mladinsko tekmovanje. J. S.
PRAVILNO ZDRAVLJENJE DOMA _ DOPRINOS BORBI PROTI JETIKI
V občinskem ljudskem odboru Trebnje so si uredili strojepisnico. V njej delajo tri strojepiske. Uslužbenci pravijo, da je ta način dela boljši, ker je zdaj po pisarnah mir pa tudi čakati ni treba, kdaj boš prišel na vrsto za narek. Tudi strojepiske se v svoji sobici bolje počutijo.
Kmetijska zadruga šentlov-renc pripravlja reorganizacijo svoje uprave, nov tarifni pravilnik — nagrajevanje po učinku in ustanovitev obratov (v Velikem Gabru in Veliki Loki) ter obratnih zadružnih svetov. S prvim aprilom se jim jo priključila kmetijska zadruga Velika Loka, ki je bila majhna, saj je imela le 47 miiilijonov dinarjev prometa. V Veliki Loki bo še nadalje skladišče reptrodukeijskega materiala, strojna lopa in skladišče lesa, določeni pa bodo tudi izplačilni dnevi, ko bodo dobili kmetje, ki bodo prodajali zadrugi, denar.
»Dana« Mirna si gradi garažo in lopo za sode, ki jih zdaj že skoraj ni imela kam dajati. Dela izvaja mirenski >Remont<.
Opekarna Prelesje, ki dela zidake in votlake, je presegla lanski plan 1 milijon 700.000 kosov opeke za 250.000 kosov. Med mrtvo sezono so opravili v podjetju rekonstrukciijo (razširili so sušifcie prostore in postavili bot stroj za izdelovanje opeke) ter kupili 6 vagonetov. To jih je stalo 2 milijona 300.000 dinarjev, zmogtljtvost opekarne pa se je s ienj povečala na 2 milijona 200.000   kosov   opeke letno.
Opekarni primanjkuje delovne sile.
Cesto Šentjanž—Kal je začela 15. aprila graditi GLPZ >Zasavje< Sevnica. Dolga bo 5 km, za njeno gradnjo pa je zagotovljenih 6,5 milijona dinarjev.
Tržiški mladi zadružniki so imeli prejšnji mesec občni zbor. Ugotovili so, da lani niso kaj prida naredili, saj so imeli le nekaj predavanj. Na občnem zboru jim je upravnik KZ razložil, kako mora zadruga gospodarji. Izvolili so nov odbor in pet člansko komisijo, ki bo izdelala letošnji delovni program. Po občnem zboru so imeli predavanje.
Za skromnejše zahteve tudi pohištvo iz mehkega lesa, primerno opleskano, odlično zadovolji naše želje. Omarica na sliki je is smrekovega lesa, okviri belo pleskani, smučna vratca pa svet'^-sivo (Foto: Vladimir Mušič)
Televizor v Vel. Podlogu
Nov televizijski sprejemnik, ki ga je kupilo prosvetno društvo z denarjem od raznih prireditev in iger, je bil veliko presenečenje za vso našo okolico. Pomoč so nam obljubili tudi na občini in na občinskem svetu Svobod in prosvetnih društev, za kar se jim že vnaprej lepo zahvaljujemo. Televizijski sprejemnik je nameščen v novo urejeni prosvetni dvorani in služi starejšim za zabavo in razvedrilo, mlajšim pa kot učno sredstvo, s katerim spoznavajo ožjo domovino ln svet. Mnogi so Sele letos prvič videli smučarske skoke na Planici. Šolarji
se zavedajo velike koristi, ki jih Imajo od novega sprejemnika, zato so se obvezali, bodo sami zbrali 15.000 din zanj.
*
Pionirji višjih razredov so se vključili v veliko pionirsko tekmovanje, ustanovili so zadrugo in izvolili zadružni svet in upravni odbor. V pionirski zadrugi delujejo travniški, kmetijski in živinorejski krožek. Mati narodnega heroja Milka Kerin jim je podarila 12 a njive in del travnika, na katerem bodo posadili 4 vrste krompirja in hibridno koruzo. Vse delo bodo opravili
sami ln pripeljali tudi hlevski gnoj. Razen tega bodo olepšali šolski vrt. Člani zadruge se na vso moč trudijo, da bi bili med najboljšimi v sklopu tekmovanja.
*
Na tekmovanje se pripravlja tudi mladinska organizacija. Razen olepšanja kraja dela na šolskem Igrišču, ki ga je šola lani kupila. Upamo, da bo tudi mladina častno opravila svoje naloge in še tretjič* obdržala pokal. Mladina s« rada in uspešno udejstvuje tudi v prosvetnem društvu.
Zadnja leta je postal rak na pljučih "to pogoltna bolezen. Se pred 50 leti se je redkokdaj slišalo, da je kdo umrl zaradi pljučnega raka in še celo pred 20 leti je bil rak na pljučih zelo redka bolezen. V zadnjem času se pa število oolnikov s pij učnim rakom vedno bolj veča ln to tako naglo, da lahko tirdimo, da nobena druga bolezen ni pokazala do sedaj tako hitrega skoka, kakor prav pljučni rak.
Najvažnejši mak pljučnega raka Je   kašelj,   kateremu po-
Dr, Minko Bric
»večamo premalo pozornosti, misleč, da je to navadni prehlad. V resnici pa je treba kašlju posvečati čedalje večjo ponor nost, kajti kašeli je eden od prvih znakov pljučnega raka. Ker je kašelj dostikrat posledica prehlada, ga je treba, v primeru, da traja več kot 3 bedno, vzeti bolj resno in se dati temelj lito pregledati in posvetovati z zdravnikom, kajti ne ssnetno pozabiti, da tudi takozvani »kronični bronhitis« ne iafcljučuje možnosti pljučnega raka.
.Pljoični rak je v glavnem bolezen moških, saj oboli na 10 bolnih mošftcih le ena ženska.
Kašeli je pri pljučnem raku v začetku suh in šele kasneje začne bolnik pljiuvati sluz in gnoj. Ce Je ispljunek krvav, je
Rak na pljučih
Podgrajski učenci na Reki in v Postojni
to znak, resnih in težkih sprememb dihalnega aparata. Zato ie treba v takem primeru tako, k zdravniku. Drugi zgodnji znak pljučnega raka je Pikajoče in žvižgajoče dihanje, katerega bolnik sam najbolje opazi, če spi ali počiva v mirni, tihj sobi. Sel« kasneje se pojavijo bolečine v prsih, izguba teka in hujšanje. Rentgensko slikanje je edini način, s katerim lahko dovolj zgodaj odkrijemo pljučni rak. zato je potrebno, da gre vsak moški nad 45 left vsakih 6 mesecev na pregled in se takoj iavi zdravniku, če kašlja več kot 3 tedne.
Kje so vzroki raka? Mnogo je teorij, ki poizkušajo razjasniti vzrok pljučnega raka. Eno drži, da se je vzporedno z dvigom števila kadilcev dvignilo število bolnikov s pljučnim rakom. Dokazano ie namreč, da j« sluznica sapnika In bronhijev pri kadilcih stalno vneta in otečena, medtem ko Pfi ne" kadilcih tega ni. Upravičeno se bomo vprašali: Ali se možnost pljučnega raka zmanjša, če prenehamo r kajenjem?
Preden bomo odgovorili na to težko vprašanje, poglejmo še re-zultalte statistik, ki so za
nas kadilce vredni treznega premisleka: moški, ki v dobi 25 let pokadi 40 cigaret na dan, ima 52"-krat več možnosti, da dobi pljučnega raka kot pa moški, ki ne kadi. Nadalje: moški, ki v 25 letih pokadi 20 do 30 cigaret na dan, se izpostavlja nervarnos-ti, da 22-krat laže dobi pljučnega raka. Moški pa, ki pokadi 10 cigaret na dan v dobi 25 let, ima pa Me* krat več možnosti za pljučnega raka. Moški, ki ni nikoli kadil, ima možnost 1 : 200, da oboli za pljučnim rakom, moški, ki dali časa prekomerno kadi pa 1 : 8.
Ponovno postavljamo vprašanje, ali se izplača odreči užitku kajenja?
Do danes še ni dokazano, ali povzroča raka arzen v tobaku ali papir ali neka tvarina v dimu cigarete. Ni izključeno tudi, da eden in isti činitelj pripelje do tega, da osebe, ki so nagnjene k pljučnemu raku, obenem čutijo potrebo po kajenju. Vemo tudi, da Igrajo hormoni važno vlogo pri raku In d« se želja po kajenju javlja Pri hormonskih motnjah. Kakor na vsa vprašanja, bomo prejj ali slei tudi glede tega dobili  iasen  in točen odgovor
In ko se tretjič vprašamo ali se bomo odpovedali prijetnim oblačkom dima. lepo dišeči cigareti, ki je tako dobrodošla Po dobrem kosilu in ob kozarcu v-lna, mislim, da je to vprašanje, na katerega bomo sami odgovorili, vsak zase, kakor mu je najjboli prav.
Za zaključek pa mišljenje, ki naj bo vsem potoka z: čeprav ni zanesljivih dokazov, da cigareta povzroča raka, nam zgorai omenjeni podatki jasno kažejo. da kajenje '8Ta veliko vlogo pri nastanku pljučnega raka.
In ko imamo ob fluorograf-ski akciji tako l«Po priložnost, da slikamo pljuča m na tak način vsaj zaenkrat odstranimo boj as en pred pljučnim rakom, sem prepričan, da ne bo nikogar med nami. k' se ne bi rade vol je odzival rentgenskemu slikanju.
Ker bi se podgrajski učenci mala težko ločili od doma, smo že v marcu napravili majski Izlet, združen z ekskurzijo. Iz Novega mesta smo čez Karlovac dopoto-vali na Reko, nato pa preko Postojne in LJubljane nazaj domov.
Imeli smo priložnost videti raz-sežna kraška polja, ogromne ka-kajđunie, pogreznjene sredi visokih kraških planot. Opazovali smo borne kamnite hišice redkih naseljencev in s kamenjem ograjene njivice. Potovanje po Krasu nas je obogatilo s slikami nenavadnih prizorov, zlasti ko smo si ogledovali Postojnsko jamo, kjer se Je apnenec spremenil v neštete vrste kapniških tvorb.
Veliko pozornost smo posvetili življenju v reškem pristanišču. Lepa beseda tudi pri mornarjih lepo mesto najde. Kaj je bolj zanimivega od ogleda poveljniškega mostička z vsemi napravami! Po ladji nas je vodil prijazen mornariški častnik in nam razkazal vse, kar Je naše učence zanimalo. Tudi pri kuharjih v njihovi ku-hlnjici je bilo prav prijetno.
Ze pred potovanjem smo se seznanili z zgodovino Reke, ko smo prišli tja, pa smo si ogledali vse kraje, kjer so se odigravali pomembni dogodki od najstarejših časov do osvobodilne vojne.
Občutili smo tudi na lastni koži, kako se mir in milina lepega podnebja hitro spremenita, a to nam nI pokvarilo vesele volje.
Priznati moram, da nas Je prijetno presenetila prijaznost ljudi,
ki smo jih srečavali: vodstvo postaje RK, uprava muzejev in zoološkega vrta, tovarn, pristanišča in sopotnikov. Vse potovanje, vrvež primorskih mest, množica vtisov, nas v teh treh dneh niso utrudili, ker smo vse noči prespali v toplih posteljah, ki nam jih je ponudila uprava -Prihvatne stanice- Crvenog krsta.
Angela Mrvar
S sestanka ZK organizacij v
Pred kratkim Je bil v Toplicah sestanek Zveze komunistov in ostalih množičnih organizacij. V uvodu je sekretar Pelko poudaril, da je potrebno delo na vasi usmeriti v bolj učinkovito udejstvova-nje pod vodstvom SZDL oziroma posebne komisije, ki je bila tu imenovana.
Pogovorili so se tudi o praznovanju 10-letnice delavskih svetov ln 15. obletnice osvoboditve.
Zvečer pred 1. majem bodo na topliških gričih zakurili dva kresa, naslednjega dne pa bo ob 9. uri dopoldne slavnostna akademija in predvajanje brezplačnega filma. Poskrbljeno bo tudi, da bodo Toplice slavnostno okrašene.
24. maja, za krajevni praznik Toplic in dan mladosti, bodo odkrili spominsko ploščo.
Precej Je bilo govora o mladini, ki je preveč prepuščena sama se-
KMETIJSKO GOSPODARSTVO
SEVNICA
%     Se nadalje priporoča
svojim odjemalcem!
in množičnih Dol. Toplicah
bi. Dobiti bo treba primeren prostor za igrišče ln športno udej-stvovanje ter na občni zbor Partizana, ki bo v kratkem, povabiti tudi starše otrok. Ob tej priložnosti naj bi bilo tudi predavanje o pomenu telesne vzgoje. Ker manjka vodniškega kadra, bo tr«-ba koga poslati na tečaj, da bo potem lahko delal in vadil z mladino. Vse športne sekcije kot ke-gljaška, strelska itd. naj bi delale v okviru društva Partizan, za kar bo poskrbela SZDL, ki bo sklicala zastopnike vseh teb sekcij in se z njimi pogovorila.
Govorili so tudi o filmskih matinejah za Šolsko mladino, ki naj bi jih prirejalo prosvetno društvo ln vsaj za nekatere učence oskrbelo brezplačen obisk.
d. a.
Na obisku pri amerikancu Lokarju
Pionirji iz Velikega Gabra so pred nedavnim obiskali tovariša Lokarja, ki živi pri Ra-dohovi vasi, mnogo let pa je preživel v Ameriki. Bralcem Dolenjskega Usta je že znan po svojih »Spominih*, ki jih je objavljal v našem listu.
Tovariš Lokar, ki ga bolezen že dalj časa priklepa na posteljo, je pionirje veselo sprejel in jih poiyabil, naj st ogledajo televizijsko oddajo s skoki r Planici. Otroci so posedli po tleh, po peči in postelji icr z zanimanjem sledili pogumnim skakalcem v Planici. Ob slovesu so si iskreno stisnili roke in se poslovili od dobrega »stri*ka«, ki jim je MakUcal:
»Le še pridite, otrocUt
M. D.
V Črnomlju so izvolili nov mladinski občinski komite. Na sliki sta tudi predsedojk občine Janei Zunič in sekretar občinskega III Fraaa Hočevar
OD 20. APRILA DO 20. MAJA: MESEC POKLICNEGA USMERJANJA MLADINE
Novo mesto pred skupščino JZPU
Dolenjska metropola se pripravlja na sprejem delegatov Jugoslovanskega združenja za poklicno usmerjanje — Izbira poklica je izbira bodočnosti mladega človeka
Upravni odbor Jugoslovanskega združenja sa poklicno usmerjanje je odločil, da bo v maju letos II. redna skupščina Združenja v Novem mestu. Na to skupščino se bo zbralo okrog 200 delegatov ln gostov is vse Jugoslavije.
Nedvomno nas zanima, kdo so ti delegati, kaj delajo in kaj naj od njih in njihovega dela pričakujemo?
To so strokovnjaki, ki so pripravljeni pogovoriti se z otrokom ali starši, ugotoviti otrokove želje in nagnjenja ter svetovati pri tsbiri poklica, skratka, ki pomagajo naši mladini in staršem pri težki in odgovorni odločitvi bodoče življenjske poti. Odločili so se, da mladino in starše poklicno prosvetljujejo oziroma jih seznanjajo s poklici, pogoji dela v posameznih poklicih, z možnostmi in pogoji nadaljnjega šolanja in usposabljanja za bodočo življenjsko pot. Torej te ukvarjajo s poklicnim usmerjanjem, delajo v ustanovah za poklicno usmerjanje ali so v službi posredovanja dela, socialnega zavarovanja, v znanstvenih ustanovah in drulbsnln osfnbacijsJi.
Služba poklicnega svetovanja Je v na- | ši republiki še razmeroma mlada i;i v razvoju. Doslej so poklicne svetovalnice v Sloveniji ustanovljene pri vseh okrajnih in nekaterih občinskih posredovalnicah za delo.
Samo nekaj številk naj ponazori pomembnost poklicnih posvetovalnic in ni hovo prizadevanje    pri  poklicnem pro-svetljevanju in vključevanju   mladine v uk oziroma nadaljnje šolanje.
Od ustanovitve prve poklicne svetovalnice v letu 1956 do vključno leta 1959 je bilo v Sloveniji danih   12.807 poklicnih nasvetov. 30.271 informacij o možnostih , in pogojih vključevanja v uk ali šolanje.
V istem razdobju pa so gospodarske organizacije prijavile službi posredovanja dela 32.743 prostih učnih mest »a neka. terih se je izučilo oziroma se še izučuje 29.994 mladincev in mladink, nekaj uc- j nih mest pa je h raznih vzrokov ostalo nezasedenih.
Z« čim širše seznanjanje mladine ln aisrfav » poklici in a potrebami našega 1
gospodarstva po strokovnih kadrih, je bilo samo v preteklem letu organiziranih 1390 predavanj, katerih se je udeležilo nad 56.000 oseb.
Ze samo iz tega skromnega prikaza Je razvidno, kako veliko skrb poklanja naša socialistična družba mlademu naraščaju, da si bo izbral tako življenjsko pot in tak poklic, ki mu bo kar najbolj ustrezal in v katerem bo lahko največ koristil sebi in družbi. Udeležba mladincev in staršev na teh predavanjih pa kaže, kako zelo so potrebna in kako veliko zanimanje vlada zanje.
Ni zgolj naključje, da bo ta skupščina prav v Novem mestu. s to in morda še z drugimi podobnimi p; Ired Kvarni želimo seznaniti širšo javnost z lepotami Dolenjske, te zibelke slovenskega partizanstva in herojskih borb za osvoboditev naše domovine, izkažinio se tudi ob tej priložnosti in dostojno predstavimo prelepo Dolenjsko s prisrčnim sprejemom vseh delegatov!
Jože Debeljs*
KULTURA IN PROSVETA
Izobraževanje odraslih
Nadaljujemo z objavljanjem gradiva s zadnje razširjene seje predsedstva okrajnega sveta Svobod in prosvetnih dru-itev, ki je bila pred kratkim na Vidmu pri Krškem. V današnji ln prihodnji številki bomo seznanili bralce i referatom, i;i ga je o izobraževanju odraslih in o vlogi ljudskih ter delavskih univerz v okraju na tej seji prebrala tovariiiea TATJANA BELOPAVLOVIC, direktorica okrajnega zavoda za Izobraževanje odraslih v Novem mestu.
Program ZKJ nam daje Jas ne smernice tudi za izobraževalno delo med odraslimi; o tem pričajo na eni strani uspe. bi. ki smo jih na tem področju dosegli v pokongresni dobi, na drugi strani pa tudi naša nova zakonodaja, ki daje pravno osnovo izobraževanju odraslih. Splošni zakon o šolstvu zavezuje vse redne iole, da se ukvarjajo z Izobraževanjem odraslih, hkrati pa vključujejo v naš izobraževalni sistem tudi druge stanove; to so Predvsem delavske in ljudske univerze. La-ni ie IS LRS sprejel pomembno priporočilo o oddelkih za odrasle pri rednih šolah, hkrati Pa je bila z novo uredbo od-Prta pot na univerzo tudi ti-st:m-.   ki  nimajo  formalne iz-
obrazbe, a imajo v praksi pridobljeno znanje. Izšli so predpisi o centrih za politično izobraževanje v gospodarskih organizacijah in s spremenjeno razdelitvijo sklada za kadre je bila dana tudi gmotna podlaga za izobraževalno delo v podjetjih
Hkrati z Idejno razčiščenimi pojmi Ln s pravno osnovo izobraževanja odraslih se ie razvila široka pobuda SZDL za preusmeritev dela ljudskih univerz. V številnih razpravah sveta Zveze Svobod ln prosvetnih društev in SZDL Slovenije so se izoblikovali pogledi o vlogi ln vsebini dela ljudskih in delavskih univerz na področju izobraževanja.
ZA TRAJNOST IN NAČRTNOST IZOBRAŽEVANJA ODRASLIH
izkušnje od drugod, pa tudi °aSa lastna praksa, so nas prepričale, da moramo na področju izobraževanja odraslih Izoblikovati poklicne ustanove s Poklicnimi delavci, če hočemo zagotoviti trajnost in načrtnost Izobraževalnega dela. Izobraževalno d^Lo med odraslimi nI •fcoglo ostati zgolj oblika amaterizma prosvetnih društev in k*ii ne zgolj dnevna ali kampanjska politična propaganda dnevno politično izobraževalno °elo je nedvomno še potrebno in tega politične in družbene organizacije ne morejo na nikogar preložiti. Toda samo to ni dovolj za to, da bi usposobili uase državljane za prevzem Političnih in družbenih dolino-8U. nitj ni mogoče, da bi politične in družbene organizacije 6ame neposredno organizirale tako izobraževalno delo. Zaradi teSa pa je bilo treba preiti od •PiOanega prosvetljevanja in Poliifične propagandi k sistematičnemu izobraževanju, ki ttiora temeljiti na Izdelanih Programih, na posebni metodiki za odrasle, podprti s sodobnimi učnimi metodami; treba Je preiti k Izobraževalnemu delu. ki bo grajeno na analizi naših proizvodnih potreb, ki bo planirano In tudi kontrolirano glede na uspehe in učinek, ki naj bi ga imelo pri razvoju proizivod.ije in naše družbene samouprave. Za takšno Izobraževalno delo torej tudi v našem okraju niso več zadoščale amaterske oblike, v kakršnih so ostile doslej občinske
ljudske univerze, ki so bile zaradi amaterskega značaja po večina tudi vezane na amaterska prosvetna društva.
O takih zasnovah izobraževalnega dela z odraslimi se je nujno zastavilo vprašanje, kčkšna nai bo vsebinska usmeritev ljudskih univerz. Ce hočejo le-te izpolniti svoje naloge, morajo biti pač trdno zasidrane v naši stvarnosti in morajo v resnici odsevati naše družbene potrebe. Trdno se morajo nasloniti na delavski razred, k. ima vodilno vlogo v naši družbi, zato mora vsebina dela ljudskih unirverz ali delavskih univerz biti prežeta z Ideolo eijo delavskega razreda. Tu ne more biti nikakršnih razlik med delavskimi in ljudskimi univerzami. V tem smislu mora biti enotna zasnova naših izobraževalnih ustanov za odrasle. Tudi v novomeškem okraju se nam je zdelo smotrno imenovati Izobraževailne ustanove za odrasle delavske univerze, kajti praksa nam je pokazala, da so v preteklosti vse ljudske univerze v okraju vse premalo Izobraževale proizvajalce in upravljavce. Iz podatkov Je razvidno, da so vse do lanske jeseni prirejale splošna predavanja poljudno znanstvene vsebine In še te le občasno, tako da Je vsaka od teh občinskih ljudskih univerz pripravila povprečno le nekaj predavanj Izijema je bila Ljudska univerza v Krškem, ki j6 že v lanski sezoni Imela širše zasnovan program.
DELAVSKE UNIVERZE — ENOTNE IZOBRAŽEVALNE USTANOVE
Tako kot povsod v naši republiki smo se tudi v našem okraju odločili za enotne izobraževalne ustanove za odrasle, imenovane delavske ali ljudske Univerze, ki naj bi poskrbele »a enotnost ln organiziranost Izobraževalnega dela tako, da bi povezovale in pritegovale k sebi vse tiste družbene činitelj*, ki so doslej samopobudno,
vsak zase ta nevsklajeno. ukvarjali z izobraževanjem, s tem pa seveda ni rečeno, da si DU in LU laste Izključno pravico do Izobraževanja odraslih.
Menili smo. da ni dovolj, če imamo izobraževalne ustanove samo v večjih središčih, temveč smo v skladu z našim družbenim razvojem in potrebami zavzeli stališče, naj bo komuna
RAZPIS
DOPISNA   ŠOLA  V LJUBLJANI
razpisuje
▼Pis sa borce, aktiviste, družbcno-politične delavce in otroke Padlih borcev
V ODDELKE Z REDNIM POUKOM
Pri Gozdarski srednji šoli v Postojni in ekonomskih srednjih •olah v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani ln Mariboru. Šolanje traja 2 leti.
Pogoj za vpis je dokončana osnovna ali njej ustrezna šola. Kandidati z nedokončano osnovno šolo se lahko vpišejo pogojno. Pogojno vpisani bodo postali redni slušatelji po uspešno opravljenih izpitih čez I. letnik.
Navodila in prijave za vpis lahko osebno dvignete ali pa Pišete ponje na Dopisno šolo, Ljubljana, Likozarjeva 3, telefon 30-043, Izpolnjene prijave s prilogami (Izpisek iz matične knjl-8«, overovljen prepis zadnjega šolskega spričevala) In s priporočilom občinskega ali okrajnega odbora ZB oziroma občinskega »l* okrajnega komiteja ZKJ, pošljite najkasneje do 10. junija 19C0 Dopisni šoli, Ljubljana, Likozarjeva ulica 3.
Satno do <5. mu "a
Je še čas, da se vpišete v članstvo Prešernove družbe.
Za 600 din
članarine boste konec leta prejeli
7 knjig, barvno reprodukcijo
slike Riharda Jakopiča alt Gojmira Kosa, ki bo primerna za okvir, razen tega pa boste še udeleženi pri velikem nagradnem žrebanju, v katerem bo izžrebanih
za milijon dinarjev daril.
Pohitite ? vpisom! Teh ugoinosti bodo namreč deležni »amo tisti, ki se vpišejo v članstvo do 5. maja.
rudi za izobraževalno delo med odraslimi, za organizacijo tega deda osnovno izhodišče. Tako so v jeseni bile ustanovljene po vseh občinskih centrih delavske univerze oziroma ljudske univerze.
V okraju Imamo sedaj 9 takih občinskih ustanov, od tega 8 delavskih in 3 ljudske univerze- Kot okrajna ustanova pa se ukvarja z Izobraževanjem poseben okrajni zavod pri OLO Novo mesto. Vse te ustanove so zavodi s samostojnim finansi-ranjem Ustanovitelji DU ln LU so ljudski odbori, kajti le-tl niso zgolj državni organi, ampak tudi samoupravni organi tn razen tega sodimo, da je treba tudi delavske ln ljudske
univerze šteti med prosvetne in izobraževalne ustanove v svojem območju. Zavzemali smo se, da se delavske in ljudske univerze izoblikujejo kot zavodi s samostojnim financiranjem, kajti tako Imajo možnost, da dobijo denarno podporo LO In drugih družbenih In gospodarskih organizacij. Delna odvisnost teh ustanov tudi od lastnih dohodkov pa mora prispevati k temu, da se pravilno usmerjajo, da se opi-rrjo na nata podjetja in -ia bo nj.hovo izobraževalno delo res smotrno ln koristno. Položaj zavodov s samostojnim finan-siranjem pa jim tudi omogoča, da prosteje razpolagajo » sredstvi
PO PRAKSI ŠE OBLIKOVANJE PRAVNIH PREDPISOV
Odlika delavskih in ljudskih univerz kot Izobraževalnih ustanov bi morala biti ravno v tem. da niso vezane na stroge predpise, da so lahko zaradi tega zelo dinamične ln da lahko v največji meri odsevajo resnične potrebe po izobraževanju in jih sproti zadovoljujejo, ne da bi se morale opletati s številnimi zagonskimi predpisi, ki bi jih dušlll pri njihovi rasti ln razmahu. S tem pa seveda ni rečeno, da ne bo treba pravno uredit! položaja delavskih in ljudskih univerz. Oblikovalec pravnih predpisov bi morala biti predvsem praksa. Sa<j so te ustanove šele na začetku svo ;ega razvoja in je že zato zelo težko predpisovati okvire v katerih naj delujejo. To pa ne pomeni, da jih razvijamo brez zasnov ln da nimamo izdelanih vsa i okvirnih predstav o tem, kakšno vlogo naj odigrajo Pri izobraževalnem delu- Delavske in ljudske univerze si zamišljamo kot celovite izobraževalne ustanove v okviru našega Izobraževalnega sistema. Z njihovim obstojem ne želimo nikomur odvzemati izobraževalnih nalog, ki jih sedaj opravlja. Nasprotno, od delavskih im ljudskih univerz terjamo, da pri svojih delovnih programih obvezno upoštevajo delo ln naloge obstoječih prosvetnih usta-nov, se njim prilagajajo in grade na njih dosežkih in dopolnjujejo njihovo delo, da dopolnjujejo državljanom jzobrazbo, ki so si 1o drugod pridobili In tu-di. da pripravljajo državljane na izobraževanje v drugih ustanovah, Z delavskimi in ljudskimi univerzami pravzaprav od-prarvljaimo vrzel, ki je doslej bila med izobraževanjem v šolah in Izobraževanjem na delovnih mestih.
Delo dalavskih in ljudskih univerz mora biti zato čvrsto vezano na izobraževalno delo rednih šol, družbenih organizacij, posebno pa še na centre za izobraževanje v podjetjih. Vsakršno navskrižje ln dvojnost dela bi bilo škodljivo, pomenilo bi cepljenje kadrovskih ln materialnih sil, zato le potrebno zavestno medsebojno vsklajevanje dela in dopolnjevanje drug drugega.
BISTVENA VLOGA: VODITI V DRUŽBENI VZGOJI
Delavske in ljudske univerze morajo razen dopolnjevanja Izobrazb vel neg a dela v šolah in podjetjih tudi spodbujati Izobraževalno delo za Odrasle v šolah in gospodarskih organizacijah in prevzemati del odgovornosti, ki Jih imata sicer šola in Pod(jetje. Vse bolj kot v preteklosti pa se morajo uveljavljati na področju družbene Vttgoje, ki Je doslej pretežno slonela na naših političnih in družbenih    organizacijah. De-
lavske in ljudske univerze morajo biti tiste ustanove, k1 bMo družbeno ekonomsko vzgojo organizirale, načrtno In trajno vodile, metodsko dognano in tudi z ustreznimi učnimi sredstvi ln ponazorili Izpopolnjeno. To je nedvomno bistvena vloga naših ljudskih univerz. Izpolnile pa Jo bodo le ob trajni podpori - političnih in družbenih organizacij.
Taksne so v najbolj zgoščenih obrisih izhodiščne zasnove
o vlogi delavskih in ljudskih univerz.
Nove poglede na izobraževanje odraslih in ureditev osnovnih organizacijskih vprašanj smo začeli v našem okraju uveljavljati šele lansko jesen. Uspeli smo že kot rečeno v vseh občinah ljudske univerze planirati, toda potrebno bo še veliko časa. da bodo vse tudi kos svojim nalogam. Dosedanja praksa kaže, da tretjina delavskih univerz v okraju ni zmožna opraviti nalog, ki jih tem ustanovam zastavljamo. Čeprav je z izjemo krške delavske univerze začela večina univerz delati istočasno, pa so po doseženih uspehih med seboj zelo neizenačene. To nas sicer ne sme vznemirjati, saj bodo njihov razvoj ln rezultati nujno neenakomerni, pogojeni krajevnim možnostim, odvisni od kadrov. materialnih sredstev itd.
Ce si pobliže ogledamo stanje delavskih in ljudskih univerz v okraju in se ustavimo najprej pri kadrovskem vprašanju, ki je odločilnega pomena, vidimo, da stanje še ni zadovo Ijivo. Formalno so sicer upravniki in upravni odbori povsod imenovani, na 4 delavskih univerzah so upravniki profesionalci, na 5 pa honorarni uslužbenci.
(Konec prihodnjič)
DOLENJSKI MUZEJ NOVO MESTO
TEDEN   MUZEJEV 24.—30. APRILA
RAZSTAVA
DOLENJSKA IN NOVO MESTO V UMETNOSTI
J. Clobucciarich; Novo mesto 1604. risba, fotokopija Marjan    MuSič,    Novo mesto   okoli    1610, risba,
rekonstrukcija Marjan    Mušič,    Novo    mesto    okoli    1610, risba,
rekonstrukcija Marjan    Mušič,   Novo   mesto   okoli    1610, risba,
rekonstrukcija Dolenjski kraji in gradovi, (bakrorezi iz Valvasorjeve
Topographia Ducatus Caroiolise moderna« ld79) Novo mesto, 1840, litografija Krško, 1840, litografija Kočevje, 1840, litografija Božidar Jakac, Novo mesto, — Breg. grafika Božidar Jakac, Novo mesto — Nad Krko, grafika Božidar Jakac, Novo mesto v snegu, grafika Vlado Lamut, Novo mesto — Florijanov trg (olje) Miha Maleš, Reber pri Žužemberku, olje Vlado Lamut, Novo mesto, olje Maksim Gaspari, Kronovo, olje Maksim Gaspari, Otočec, olje Maksim Gaspari, Bela cerkev, olje Božidar Jakac. Novo mesto, pastel Božidar Jakac, Novo mesto, paste! Ivan Vavpotič, Šentvid pri Stični, olje Izidor Mole, Ob Krki, olje Bruno Vavpotič, Ribnica na Dol., akvarel Oton Skola, Novo mesto akvarel Friedrich Rechbach, Novo mesto, olje Friedrich Rechbach, Novo mesto, olje ... Otočec okoli 1830, kolorirana litografija Josip Germ, Dolenjska pokrajina pri Sušicah, olje ... Toplice, litografija Franjo Stiplovšek, Kostanjevica, olje Matej Trpin, Novo mesto 1900, olje Izidor Mole, Novo mesto v zimi, olje
RAZSTAVA DOLENJSKA IN NOVO MESTO NA STARIH RAZGLEDNICAH
OB TEDNU MUZEJEV
Mednarodni tedni muzejev so po letu 1954 poživili muzejsko dejavnost in popularizirali muzeje. Vsaka muzejska ustanova je ob taki priložnosti pripravila določeno občasno razstavo, povečala obisk s pomočjo opozoril po časopisju in z razstavljenimi predmeti po izložbenih oknih; marsikje so bila v muzejskem tednu tudi razna predavanja in ekskurzije. S takimi prireditvami muzeji vzgajajo svojo publiko, seznanjajo s svojimi zbirkami in s svojim delom kar največ ljudi in tako izpolnjujejo nalogo, ki jo imajo ket prosvetno - znanstvene ustanove; izobražujejo ljudi. x/
Muzeji imajo danes izobra- pred petdesetimi leti začeli ževalno vlogo, hočejo posre- premišljevati o tem, kako bi dovati obiskovalcem vsestran- svoje zbirke pribltialj kar sko podobo življenja skozi številnejšim obiskovalcem, stoletja. Muzeji so nastali iz Podoono kot v svetu, so bili v preteklosti tudi naši muzeji skoraj samo znanstvene ustanove. Po osvoboditvi pa se   posveča   muzejem večja
tako imenovanih kabinetov raritet, ki so jih ustvarili razni svetovni potniki, ljubitelji eksotičnih predmetov in sta-
rin. Kjer so prišle take zbir-    fc namenom, da pri
ke v roke strokovnjakom, so Ty(YmJ:ein k ljudskemu kose iz njih razvili muzeji - K^f,,, T™ Jfm •,„„„o*,,yi»„ „„f„„„„„ t„l-; brazevanju. Muzeju so nasu i znanstvene    ustanove.    Taki      . _ ..Tj *   .   . J.    . M
muzeji so bili dostopni samo ^JJfSSS Zn^lnVtu ozkemu krogu strokovnjakov   zadnjih let'h skozi naSe mu-
Njihova vodstva niso težila za tem, da bi predmete opremila z ustrezno dokumentacijo, da bi tudi preprostim obiskovalcem govorili o svoji funkciji. Evropski  muzeji   so nekako
žeje lepo Število obiskoi?al-cev. Najštevilnejši obiskovalci muzejskih zbirk so šole. Posredovanje učne snovi s pomočjo muzejskih eksponatov postaja sestavni del sodobnega izobraževalnega procesa. Muzejski delavci se trudijo, da bi kar najbolje posredovali dijakom muzejsko gradivo (kustosi — pedagogi)
Tudi muzeji na Dolenjskem
prav uspešno izpolnjuje svoio
.   .       „   ...  . TT   , ,     _ - „   u š       Tpl    izobraževalno nalogo. Dolenj-
Ob prizadevnosti občinskega     Urednica našega lista   e Jel-     fc.   m NQvem mestu
sveta Svobod In PD in razu-   ka Gašperut. za humor skrbita posavski JmuZej v Breiicah {n
mevanju    občinskega    odbora   Drago Grčar in Heda  Agrež, Belokranjski muzej v Metlim
SZDL Žužemberk^« druga ob-   pesmi   ^"'J.^0 ki vsako leto pripravijo več
čina v našem okraju dobila H Uda Mak m Marko Baje,. ob(Wh mzs£v {n prcda. klub. Pomagala ji je tudi kme-   športne dogodke Pa  posrecuje ^ ^ niihovega dele.
tijska zadruga.  Skromen  pro-    Rafael Končina. ^ v' ti$ku ne mem0 prezreti.
Ta list je prvi na šoli. Dolenjski  muzej  v zadnjem
K. G. letu tesno sodeluje s šolami.
Nova pomembna pridobitev — klub v Žužemberku
stor, v katerem je okusna klubska garnitura ln knjižnica, je pomemben začetek nove dejavnosti. V nekaj mesecih bo v klubu . stal televizijski aparat, tako so sklenili na občinskem svetu Svobod, prvi v Suhi krajini. V klubu se zbirajo pionirji, mladina in odrasli, «aJ so vsi želeli in čutil) potrebo po takem prostoru. Klub bo prispevali velik delež k odprav-
Na gimnaziji dela muzejski krotek z dvema sekcijama, nekaj dijakov izdeluje matu-ritetne naloge tudi s področja muzejskih panog^ za katerš dobivajo napodila v muzeju; po šolah je Dolenjski muzej organiziral ie blizu trideset etnografskih predavan), v pri-pravi pa so tudi predavanja, iz arheologije. Pri vseh šolskih obiskfih muze\ja, kt so, razveseljivo, zelo številni, poskrbita kustosa za strokovno razlago.
»SPOZNAVAJ SVOJ KRAJ!* To je geslo letošnjega tedna muzejev, za katerega so muzeji na Dolenjskem oskrbeti razne prireditve. Posavski muzej je pripravil razstavo o velikem slovensko-hrvat-skem puntu, v Dolenjskeni muzeju pa je razstava umetniških del ki prikazujejo Novo mesto in Dolenjsko. V okviru muzejskega tedna bo organizirana tudi predava* teljska turneja po šolah v okraju.
Tako bodo naši muzeji dostojno proslavili teden muzejev, ob katerem bo spet nekaj novih ljudi spoznalo te ustanove, kamor se bodo še in ie vračali spoznavat preteklost, delo, umetnost in lepoto.
Kullurni teden v Šentjanžu
Člani prosvetnega društva predavanja o tujih ►Milan Majcen« letos res zelo   filmske predstave itd.
deželah. V dneh
pridno delajo. Z največjim ve
Uanju zaostalosti, zlasti ko ga   seljem so se prijavili na tek-
bodo opremili s teltui>z» r jem, saj bo odprl Suhi krajini spet novo okno v svet. Zuiember-ški klub pa je *e posebno pomemben, ker je lahko spodbuda vsem ostalim občinam v okraju, da se s najskromnej-šimi sredstvi in veliko volje lahko povsod ustvari prijeten kotiček v razvedrilo delovnemu človeku.
od H. do 24. aprila pa so pripravili kulturni teden z naslednjim sporedom:
17. aprila ob 15. url Je bila prireditev  »Pokaži kaj znaš«; 19. aprila ob 19. url šahovsko
movanje PD, ki ga je razpisala občinska zveza Svobod in prosvetnih društev v občini Sevnica.   Tekmovanje   je od
občnega zbora do 1« maja, ven. tekmovanje;
dar so ga razpirali šele v mar- 20. aprila ob  19   Uri je bila
cu. Društvo je bilo že prej de. otvoritev   klubskega prostora,
lovno, sedaj Pa je svojo aktiv- na katero so povabil! vse čla-
nost še povečalo. Marca so na- ^ P£> jn predutavnike ostalih
pravili podroben načrt dela za organizacij, da  s« seznanijo z
prihodnji mesec, ki letni načrt delom' in cilji PD. ;
v mnogočem izpopolnjuje. Ob- 21. aprila ob 19  url gostova-
Dijaški Ust na Senovem sega, g^"le: ,kl A,5110, ji nj* i»ralsfee družine
1                                             aprila na Bučki in Raki z igro m€<j sosednjih odrov; Dijaki 8 o razreda osemletke   »Draga  Ruth«,  predvideno pa 22.    aprila   ob   19.   url bo na Senovem Izdajajo svoj časo-   je še gostovanje v Krmelju in zdravstveno predavanje; pis »Mlada rast«. pobudo zanj   Izlet vseh članov  PD po Do- 23. aprila ob 19. uri bo film-je dala razredničarka. Časopis   lenyski.  ustanovitev  in  uredi- $ka predstava; izhaja dvakrat na teden, prvič   tev klubskega prostora, tekmo- 24. aprila ob 13. uri bodo popa je izšel v tednu kulture         /anje med  najboljšimi  šahi/ti, nevili igro »Draga Ruth«
L A M U T t Novomeški   ruševine lata 1945 (litografija)
C lani prosvetnega društva želijo a tem tednom prirediti nekaj zabave za vse tiste, U vedno trdo delajo nI si 1» malokdaj vzamejo čas za razvedrilo.
Z. A.
Dvoje gostovanj -ali: čemu tako?
Skoro vsi člani Prosvetne«* utrgan Cas, vendar smo se vseens utrgali Cas .vendai smo *e vseeno odločili ln 10. aprila pripravili gostovanje z Igro -Draga Ruth« na Bučki in Raki. Ob 11. uri smo M vsedli na rudniški avto. ker nas KZ Šentjanž v tem času nI mogla zapeljati s svojim vozUom, ln v Krmelju so se nam pridružili te tamkajšnji Igralci, ki so gostovali v Boštanju. Rahlo je deževalo, S vso pot smo bili dobro razpolo» ženi. Na Bučki pa nas Je dobra volja kmalu minila. Eno uro smo po vsej vasi iskali ključ od dvorane, kjer naj bi Igrali, končno smo ga vendarle dobili. Čakalo pa nas Je novo razočaranje. Stavba, ki nam Je bila z.j;iaj vsec. Je bua znotraj taka. da nas Je kar zabolelo pri srcu. Klopi razmetana, po tleh in po odru nastlano z raznimi smetmi, odpadki, pokvarjena le bila vrv za Drem-.k&nje zavese. Zavihali pa smo rokave ln kmalu vse uredili.
Dogovorjeno je bilo tudi, da bomo dobili prav vse kar potrebujemo za predstavo, da nam bodo to pripravili člani tamkajsnjs-njega upravnega odbora PD. Na žalost ni bilo nikjer nikogar. Vsi so odšli ln nas pustili, menda za poizkus, kako se bomo znašli. Malo smo si ogledali po odru ln nato igrali skoro brez vseh potrebnih pripomočkov. Imeli sme samo tisto, knr smo pripeljali s sebol. Ljudje so bili s predstavo zadovoljni. Bilo Je okoli 20 odraslih gledalcev in nekaj otrok. Mislim, da komentar ni potreben!
Na Raki Jc bilo povsem drugače. Dva mladinca sta nas čakala In nam odprla oder, takoj Je pri-*la tovarisica in nam prinesla, car <mo se dogovorili, uredili smo sceno ln Že Je bil čas predstave. Majhna sobica, ki sicer služi sa pouk. se J" popolnoma napolnila t. gledalci. Bili smo veseli, pa tudi gledalci so bili veseli ln sado-voljni.
Deset le b!la ura. ko smo sspw-tenli Rako. Na kamionu smo pa na široko rg-prsvl'Kli o tem, kdo ie kriv za vse, kar smo ta dan doživeli neprijetnega.
Dramska skupina Sentjaai
Stran 9
DOLENJSKI LIST
[
ŽENA IN DOM * SODOBNO GOSPODINJSTVO * ŽENA IN DOM & SODOBNO GOSPODINJSTVO *
STARŠEM V PREMISLEK
PrlvoSčimo otrokom veselje in srečo, saj nam oboje vračajo z ljubeznijo
in iskreno hvaležnostjo!
Ka majniškj izlet ali ne?
Spet je pred nami čas Sol->kih izletov. Vsi otroci se tega vesele. 2e nabirajo zdravilna zelišča, staro železo, star papir, cunje jn drugo ter hranijo denar za ta praznik. Zelo pa so žalostni oni, ki že vnaprej vedo, da jih starši ne bodo pustili na izlet. Na vsaki Šoli je nekaj takih učencev. Njihovim staršem je namenjen ta članek.
Učni načrt predvideva za vse razrede osmletnih in drugih šol po več poučnih ekskurzij, ki učiteljem olajšajo delo učencem, pa učenje. 2al Orenekateri starši še vedno nočejo razumeti namena teh šolskih izletov, še vedno mislijo, da so nepotrebni. Res je, da je v družinah z več otroki težko dobiti denar za vse. Naj vam povem, da imajo učenci na šolskih izletih 75°/o popusta pri vožnji. Učitelji tudi prav dobro vemo, da predstavljajo učenci višjih razredov drago-eeco delovno silo na podeželju. Čeprav so otroci še zelo mladi, zelo uspešno pomagajo pri delu. Upoštevajte to in Jih nagradite za pridnost z izletom!! Bodite prepričani, da vam bodo zato zelo hvaležni, da vas bodo imeli še bolj radi tn vam bodo pri delu še v večjo pomoč!
Mlad človek se mora tudi izven šole prepričati, da je res, kar se uči. Kljub temu, da bere časopise in knjige, ne more imeti prave predstave o le-
Crti morja in gora, o velikosti vam, elektrarn, Če vsega tega ni videl. Kako naj vzljubi nase bratske narode, če z njimi ni imel nikdar stikov? Kako naj spoštuje premog, rudo, če ni videl utrujenih rudarjev prihajati iz rova'r Kako naj ceni izdelke kovin, če m videl znojnih delavcev in njihovih žuljavih rok? Kako Daj se zaveda pomembnosti pristanišč, če ni bil priča, kako naši in tuji velikani nakladajo naš les in drugo in razkladajo bogastvo tujih dežel? Kdo more biti boljši branidec
svoje domovine od tistega, ki jo temeljito pozna, ki ve, kako je lepa in kako dragocena je vsaka ped njene zemlje.
Jugoslavijo radi obiskujejo tujci iz vseh dežel in se naslajajo ob njenih lepotah in posebnostih. Tolike bolj smo lahko veselj mi, ki nam Je vse to, kar je za druge tako daleč, tako rekoč pred nosom
Vsa ta in druga dragocena spoznanja nam dajejo potovanja po domovini, Od povsod pa
se vedno radi vračamo v domače kraje.
Ko se otroci vrnejo domov, so veseli in srečni. Z veseljem se uče, doma radi pomagajo in svoje starše imajo še raje, ker vedo, da jim tudi oni kaj privoščijo. Tisti otroci pa, ki jim staršj prepovedo izlet, postanejo često zakrknjeni Jn imajo občutek, da jih starši ne marajo, ker jim niso dovolili izleta in da so jim dobri le za pomč pri delu. A. M.
ZANIMIVO BRANJE
Svetla karirasta Jopica, ki se sapenja   dvovrstno   s Štirimi gumbi
Pravkar Je izšla druga letošnja i te Vilka »Sodobnega gospodinjstva«. Na svojJh 32 straneh prinaša kopico zanimivega branja za vsakega zlasti pa za zaposlene žene -n maitere.
V začetku beremo članek o pomenu šotetcih kuhinj za zdrav razvoj In boljše učne uspehe šolskih otrok. Mnogi starši bodo z zanimanjem prebrali članek o tem, kako so v Lenartu' v Slovenskih goricah znali naredit,- roditeljske sestanke zanimive in privlačne. Zaposlene žene. ki Jim domače gospodinjstvo jemflje dosti preveč časa, bodo v članku o servisni službi stanovanjske skupnosti lahko našle pot, kako bi tudi v lastni stanovanjski skupnost, brez posebnih težav prenesle posamezna gospodinjska dela v servise. Tiste gospodinje, ki same perejo v se rv i stilih nraJndoah, bodo vesele navodil za strojno pranje navadnega perila in penila iz umetah vlaken. Ta navodila bodo dobrodošla tudi strokovnim močem v servisnih pralnicah. Pralnic« ln pralne stroje zadeva tudi anketa v tej Številki. Ml bo pomagala osvetlili nekatera vprašanja okrog pranja izven gospodinjstev.
Bralci so veselil, če revija v njihovem Imenu predlaga izboljšale, ki bi bile Woristrie za vse potrošnike. V tej številki bodo lahko brali o predlogu za boljši način izdelave kuhinjske emajlirane posode ln o posnemanja vrednem nafr!nu prodaje mesnih in mlečnih izdelkov v celjski samopostrežni! trgovini.
S t><>dročja oblačenja beremo o novostih in pomanjkljivostih letošnjega sejma mode ln modne revije. Prav je, da se Je revija spomnila tudi zakona o gospodinj-slciih pomočnicah in objavila osnovna načela, ki se Jih morata držat gospodinja in gospodinjska pomočnica.
Druga številka rcinaša tudi nadaljevanje in konec članka o gorivih, o kurjenju in o gospodinj-sk*h kuriščih.
Ob pojavu prve domače peči na trajno gorenje je prav da Je objavila revija članek o načrtu kur-
■ Kemično tovarno bodo pričeli graditi letos v Kočevju. V enem Izmed njenih obratov bodo Izdelali vsako leto 477.006 m« ultra pasa. Ultrapas Se močno uporablja domaČa pohištvena Industrija (za mize), saj Je negorljiv, lahko ga Izdelujemo v raznih barvah, vrhu vsega pa Je gladek kot steklo in zelo pripraven za čiščenje.
■ 600 milijonov na leto - za dopuste! Toliko da v te namene vsako leto družba. Ta znesek porabimo za graditev turističnih objektov, za izletniške točke, za nastanitvene zmogljivosti, za počitniške domove in za taborjenje.
»Pionirjevci« so tudi dobri strelci
Strelska družina »PIONIR« si Je postavila nalogo, da bo do JI. maja tekmovala v streljanju z zračno r<uško z vsemi strelskimi družinami v Novem mestu. Do sedaj je tekmovala s SD BršTJta. SD Železničar in SD Mirna peč. Rezultatu vseh treh tekmovanj so v korist SD »Pionir«: proti SD Bral lin 1108:1021 krogov, proti SD Železničar 753:722 krogov ter proti SD Mirna peč 805:6/1 krogov CEL ekiipa 743:5231 MJM.
Jenja v taki peči, ki Je zaradi svoje praktičnost)! in vrednosti ter lepe zunanje izdelave r>ostala zelo priljubljena v gospodinjstvih.
S področja prehrane prinaša revija zanimiv članek o piSčancih-brojlenjih; o pomanjkljivostih delovanja naših hladilnic in o bananah.
Revija »Sodobno gospodinjstvo« izhaja mesečno. Izdaja jo centralni zavod za napredek gosioodiinj-stva v Ljubljani. Miklošičeva 4, kjer se lahko tudi naroči. Letna neročntoa *naša 500 denarjev.
Uspešen zaključek tečaja v Žužemberku
V Žužemberku je bila 10. aprila odprta razstava izdelkov tečajnic krojno-šiviljske-ga tečaja, Id ga je organizirala komisija za žene pri občinskem odboru SZDL. Tečaj je vodila prizadevna strokovna učiteljica iz Tovarne šivalnih strojev na Mirni J usti Kova-čdčeva. Ker je tečaj obiskovalo 160 deklet in žena, je bil pouk v treh izmenah in je trajal 3 mesece. Razstava je pokazala, da je tečaj zelo uspel. Ob zaključku tečaja Je udeleženkam tečaja spregovoril tudi predsednik občinskega odbora SZDL Stane Gorin-šek in se zahvalil učiteljici za prizadevnost in uspeh tečaja.
M. S.
■ Tehnična komisija zletnega odbora VIL zjeta »Bratstva ln enotnosti« Je žrebala pare za prvo kolo zletnega tekmovanja v nogometu, ki mora biti odigrano najkasneje do 8. maja. Zmagovalci se bodo v polrinalu pomerili med seboj do 22. maja, finalna tekma pa bo 9. Junija v Črnomlju ali Brežicah. V prvem kolu se srečajo prvaki okrajev: v Karlovcu - Karlovac : Sisak (Segesta), v Črnomlju aH Brežicah - Novo mesto : Bihač, v Prijedoru - Prijedor : Banja Luka (Borac) in v Ogulinu - Ogulin : Gospić. Ni še rešeno vprašanje predstavnika okraja Novo mesto, ker je bilo srečanje Bela krajina : Brežice odpovedano. V kolikor Gospić ne bo sodeloval, bo njegovo mesto zasedel drugI predstavnik okraja Novo mesto.
h Letošnje okrajno prvenstvo v namiznem tenisu bo 2. maja v Novem mestu, izvedeno bo tekmovanje posameznikov in dvojic V kolikor bodo nastopili tudi tekmovalci iz Kočevja ln Ribnice, bo to prvenstvo Dolenjske, ki je bilo pred leti    nekajkrat že izvedeno.
Cm
8. maja - nasvidenje v Ljubljani!
Do nedelje je fcas za prijavo pohoda »Ob žici okupirane Ljubljane«
Tudi partizanska društva, športne organizacije, taborniki, odbori Zveze borcev, delovni kolektivi in lole so ie dobiti razpise letošnjega tekmovanja In prijavnice, ki Jih bodo izpolnjene vrnili organizatorju najkasneje do 24. aprila, ko Je zadnji <*an za prijave. V nekaterih društvih se za pohod že pripravljajo. Da b, bila letos tudi udeležba društev Partizan iz nalaga okraja čim večja, Je Okrajna zveza Partizan Novo mesto sklenila, da se društva obvežejo, da za pohod pripravijo vsaj eno moško in eno žensko ekipo. Kot ■no zvedeli, imajo v nekaterih društvih ekipe že določene, v drugih pa so ostali ie pri sklepih ki • pripravami iz dneva v dan od-tašajo. Da bi bil s tem pomembnim tekmovanjem seznanjen čim širši krog ljudi in da bi dati i vzpodbudo za prijave in nastop na tem tekmovanju, objavljamo nekaj podrobnost, lz razp.sa:
■ LETOS TUDI pionirji in •OLB
Leloa bodo tekmovali v štirih kategorijah, t«o zadnjih vesteh pa to naknadno razp.sali še posebno tekmovanje za ekipe srednjih ln Vajenskih šol s področja slove-Dlje ter predlagali uvedbo posebnega pionirskega pohoda. — Za uvod nekaj podrobnosti o letošnjih novostih-
Partizanski pohod 7a ekipe srednjih ln vajenskih sol bo prav tako v nedeljo, t. maja, kot pohod t ostalih kategorijah. Ocenjuje se množičnost udeležbe ekiip posamezne tole glede na število rednih učencev. Ekipo r«rav tako kot v ostalih kategorijah sestavlja pet dijakov o*, dijakinj, ki morajo nMtl na dlJ obenem, sicer se plasman ne upošteva, t'!: oe so moške tonske ali tud. mešane, tekmovalci pa morajo biti stari najmanj 10 let. Proga je dolga 14 km. vilinska razlika 1e 34 metrov. 9esi najboljim šol :z lrs. ki bodo u-đ>j|ilrii z največ ekipami, bodo prejele kolektivne nagrade v KpejOfh rekvizitih, posameznik, |B (no prejeli še kupone z« tre.
banje praktičnih nagrad, seveda če bo ekipa prehodila progo v manj kot treh urah.
Pionirji bi tekmovali te v soboto, 7. maja, torej dan prej kot ostali, njihova proga pa bo dolga le 1—3 km (po starosti Jn zmogljivosti);. Tekmovali bi po možnosti v uniformah, r«o tekmovanju pa bi priredili različna šoortna tekmovanja in manjše prireditve.
■ LETOŠNJA NOVOST; MNOŽIČNI   PARTIZANSKI MARS.
Kot smo že omenili bodo poleg šol tekmovali še v štirih kategorijah. Posebej bo tekmovalni pohod za moške kn ženske ekipe, posebej 6tafet.nl tek za moške ii, ženske mestne aH občinske reprezentance, dalje „:irti/.:inski pohod ekip članov organizacij Zveze borcev NOV in množični partizanski marš za moške, ženske in mešane ekipe. Vsako ekipo sestavlja pet tekmovalcev ali tekmovalk, dolžina proge pa je v različnih kategorijah različna Vsi v ekipi razen v štafeti, morajo prispet* na cilj obenem, sicer se rezultat ne upošteva.
V tekmovalnem pohodu smejo tekmovati moški ln ženske rojeni leta 1842 ln prej, v množičnem partizanskem maršu pa tekmovalci, rojeni leta 194« ln nrej. V tekmovalnem pohodu Je za moške proga do]ga 25 km. za ženske pa 14 km, v množičnem partizanskem maršu pa Je proga enotna — 25 kilometrov. Razlika med obema kategorijama Je v tem, da se v tekmovalnem pohodu računa Čas, ki ga je ekipa porabila za pot, v množičnem partizanskem maršu pa nI poudarek na tekmovanju, ampak na udeležbi. Tu je omejeno le to. da morajo ekpe priti ne cilj v manj kot s urah, sicer ne dobijo kuponov za nagradno žrebanje. Torej, če m bilo čas« ga priprave tekmovalcev In tekmovalk za tekmovalni pohod, se prijavite vsaj za partizanski mara, ki ne bo naporen I
Doma so komaj ozelenela prva drevesa, pa se nam z morja — iz Dečjega sela pri Makarski — že oglaša prva skupina otrok iz našega okraja. Toplo se zahvaljujejo društvom' prijateljev mladine, ki so jim omogočila prijetno letovanje. Vsi lepo pozdravljajo | domače in vse naše bralce; v njihovem j imenu je pisala uoi-| teljica Anica Rozman z Velikega Trna
Matineje v Dol. Toplicah
Model spomladanske obleke, ki nazorno kaže nove modne zahteve: obleka je brez ovratnika ln Ima pentljo Iz Istega blaga malo niže pasu
■ NOVOMESCANKE SO SPET K ANDID ATINJE ZA VISOKO MESTO V ŠTAFETI
Stafetnl tek moških ln Ionskih mestnih (občinskih) reprezenanc, bo ravno zaradi že omenjene mednarodne konkurence in kvalitete tekmovalcev, posebna privlačnost letošnje prireditve. Moški bodo tekli 35 km dolgo progo (5-krat 7 km) ž*nske pa 9 km dolgo progo (5-krat 1600 m). Kot smo zvedeli, bo Novo mesto tudi letos nrijavilo moško m žensko reprezentanco. Obe bosta zelo močni in prav gotovo uspeh ne bo Izostal, ker se posamezni tekmovalci za to prireditev že da]J časa pripravljajo.
Ženska ekipa Novega mesta Je te dvakrat osvojila častno drugo mesto tn lepe nagrade (lani vsaka tekmovalka zapestno uro!), zato se J1 tudi letos obeta dober plasman, v štafeti bodo nastopile tudi Hudetova. GorSSnava in Kivk-manova. ki sodijo med najboljše dolgoprogašlce v republiki jn državi. Vsi, ki pridejo v poštev za sestavo mestne reprezentance, le dalj časa pridno trenirajo pod nadzorstvom prof. Glonarja. To velja rudi za moške, ki bodo letos nastopili v rutfmočnejši postavi. Letos bosta v reprezentanci Novega mesta nastopila tudii Der-ganc, ki je lani še tekmoval za Ljublilano. tn Cervan, Id sodi med najboljše dolgoprogaSe v Sloveniji, skupaj z Brincem. Lahom, Me.cedonijem. Brajerjem (to so kandidati za ekipo) bo to močna štafeta, ki se bo prav gotovo potegovala za najboljša mesta, I
Toliko na kratko o letošnji največji športni prireditvi v oočastA-tev 18. obletnice osvobodBtve. — Upajmo, da bo letos tudi udeležba ekip Iz našega okraja precej večja kot prejšnja leta Pogoji za nastop ln množičnost so sedaj zelo ugodni zato ni ovir za prijavo. Na tekmovanj« opozarjamo vsa društva, delovne kolektive ln šole, ld naj ne pozabijo prijaviti čim več svojih ekip. Zadnji dan prijave Je M. sprti — na poza.
Uprava osnovne šole Dolenjske Toplice je v sodelovanju s kinom v Toplicah organizirala dopoldanske predstave filmov — matineje — za svoje učence. Doslej st Je mladima ogledala ž© tri filme; od tega dva domača (Gospa ministrica in Skozi veje nebo) m jugoslovansko-sovjetski film Ale-ksa Dundič. Udeležba Je bida zelo dobra ln med mladino vlada za filme veliko navdušenje. Zato bomo matineje prirejali tudi v bodoče, saj je mladini potrebno tako razvedrilo. V prvi vrsti st bo mladina ogledala domače filme in filme lz NOB, pa tudi druge. Dokler nI šola organizirala matinej, si je filme lahko ogledalo le malo število mladine i7. Toplic, drugi pa v kino niso prihajali, deloma tudi zarad precej visoke vstopnine. Za šolske predstave pa plačajo samo 20 din, kar prav gotovo zmore vsak učenec.
Učene! so sami prevzeli prodajo vstopnic in sami skrbijo za red v dvorani. Imajo svoje reditelje. Pri tem se tudi vzgajajo in usposabljajo za življenje. Mladina si želi. da bi bi]o na sporedu čim več primernih  filmov,  najmlajši  si le
posebej žele barvnih risank. Lepo bi bilo, če bi uprava kina te želje po možnost; uresničila.
Prav bo. da Matineje postanejo stalna oblika razvedrila za našo mladino. Prav tako bi bilo prav, da bi za kakšno predstavo poskrbele tukajšnje družbene organi za1 ci(Je ali podjetja. Saj je skrb za vzgojo mladine danes postala družbena funkcija. Pravice pa nalagajo tudi dolžnosti ln le ob sodelovanju vseh, ki so za to po-
klicani, bomo mladini res lahko nudili ttsto, ■ česar sami nismo imeli. Nudili ji bomo lepo mladost in veselje. Ne smemo pa tudt mimo vzgojne ln izobraževalne vloge, k; jo ima dober fiSm. Ob nJem mladi človek spoznava življenje, spoznava tuje in domača kraje ln s« s tem širi svoje obzorje Le Široko razgledana mladina bo lahko prevzela tiste naloge, ki Jo čakajo.
m. a
Nova železniška postaja v Semiču
V Semiču so začeli graditi novo železniško postajo; vse kaže, da bo gotova šele naslednje leto. stala bo pa pribl-80 milijonov dinarjev. 2TP Ljubljana Ima za postaji Semič !n Gradac na razpolago le 23 milijonov. Volivci bivše občine Semič so sklenili, da bodo za novo postajno poslopje prispevali po 3 odstotke prispevka od
davčne osnove, plač in pokojnin.
■ Novo tovarno sladkorja bodo do leta 1963 zgradili v Ormožu. V njej bodo izdelali 19.830 ton belega kristalnega sladkorja, 900 ton suhih rezancev, 6.330 ton melase ln 10.000 ton saturacijskega mulja na leto. Tovarna bo veljala 2 milijardi 877 milijonov dinarjev, s proizvodnjo pa bo začela že leta 1963.
ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA * ŠPORT * TELESNA KULTURA
Sto tekmovalcev na krosu
Letošnja atletska sezona te Je v našem okraju pričela s krosi, za prihodnje nedelje pa so najavljena tudi prva tekmovanja v ostalih atletskih disciplinah.
Po društvenih tn občinskih prvenstvih v krosu je preteklo nedeljo komisija za atletiko pri Okrajni zvezi Partizan Novo mesto priredila ekjajno prvenstvo v krosu. Čeprav Je vse Jutro deževalo, se Je vodstvu tekmovanja na Loki prijavilo okoli 100 tekmovalcev in tekmovalk lz šestih društev Partizan, iz JLA tn Ljudske milice.
SIcer so pa Imeli organizatorji letošnjega krosa srečno roko. Tik pred začetkom tekmovanja Je prenehalo deževati, tako da Je bilo tekmovanje v redu izvedeno. Proge, ki so bile daljše kot so bile razpisane, so bile razmočene in spolzke ter zato težke za tekmovanje. Navzlic temu sta odstopila le dva tekmovalca, ostali pa so pokazali precejšnjo mero borbenosti, ki je pri takih tekmovanjih zelo pomembna.
Najštevilnejša Je bila udeležba pri članih. Nastopilo Je nič manj kot 35 tekmovalcev, zato Je bila na startu precejšnja gneča. 2e no prvih 200 metrih proge se je kača tekmovalcev razvlekla. V čelni skupini Je bil Branko Derganc, ki Je diktiral hiter tempo. Ostali so ga nekaj časa Se uspeli spremljati, kasneje pa so zaostali, saj Je bilo težko vzdržati tak tempo vseh 3000 metrov. Zmagovnlrc Derganc Je pritekel v cilj s precejšnjo prednostjo pred zasledovalcema  - Macedonljem  lz Novega
a m S A H
Šahovska zveza Slovenije je pred kratkim razpisala tekmovanje za POKAL MARŠALA TITA, ki bo poteklo v okviru proslav Dneva mladosti. Tekmovanja morajo organizirati najprej občine, nato o-kraji, na republiškem prvenstvu pa bodo sodelovali vsi okrajni prvaki ln še nekatera močnejša društva. V tekmovanju lahko sodelujejo 4-članske ekipe šahovskih enot, podjetij, ustanov, šol, mladinskih in družbenih organizacij. Prijavi se lahko več ekip.
Okrajno prvenstvo bo zaključeno do 5. maja, ker bo B., 14. in 15. maja že republiško prvenstvo.
Letošnje okrajno prvenstvo posameznikov bo predvidoma prve dni maja. Okrajna šahovska zveza Je sklenila prirediti turnir za prvomajske praznike zato, da bodo igralci laž dobili dopuste. Na turnirju bodo igrali najboljši šahisti Trebnjega, Brežic, Črnomlja in Novega mesta, od tega pa večinoma Igralci I, ln II. kategorije. V maju bo tudi okrajno mladinsko prvenstvo, ker Je treba določiti predstavnike okraja za republiško mladinsko prvenstvo in ekipo za zlet-no tekmovanje v šnhu — v okviru VII. zleta »Bratstva in enotnosti«, ki bo v Novem mestu - 11. ln 12. Junija.
KRATKE ŠPORTNE VESTI
b Včeraj so odbojkarji novomeškega Partizana Igrali prvo tekmo v letošnji sezoni. Tekmo Je dolo-čUa OZS kot Izbirno za sestavo reprezentance Slovenlj«, ki se bo v kratkem pomeri] a z repreaentan. co Lodza (Poljska). Ce bodo pogajanja ugodno zaključena, bodo poljski odbojkarji gostovali tudi v Novem mestu.
b Partljan Slovenije Je izdal dodatni razpis k razpisu partizanske-ga pohoda »Ob žici okupirane LJubljane«. Za najboljše partizansko društvo iz mest, ki bo poslalo na pohode največ ekip, Je pripravljeno posebno darilo, enako darilo bo pa prejelo tudi vaško društvo Partizan, ki bo poslalo na pohod največ ekip. Razen darila, ki bo prehodno, bo najboljše društvo prejelo še nagrado v orodju.
b V nedeljo, 24. aprila, bo v Novem mestu okrajno prvenstvo v Igri »Med dvema ognjema«, Id Je med našo mladino zelo priljubljena. Tekmovale bodo 10-članske ekipe pionirjev ln pionirk. Isti dan bo v Novem mestu tudi okrajno prvenstvo v mnogoboju v vajah na
mesta ln Mavrlnom lz Črnomlja. Kot kaže, so Derganc pa tudi ostali najboljši že sedaj v dobri formi, zato lahko pričakujemo dober uspeh na bližnjem tekmovanju Štafet »Ob žici okupirane LJubljane« in na drugih tekmovanjih.
Pri članicah je tekla le Gorfilno-va, zato so jo uvrstili med mladinke. Na 700 metrov dolgi progi Je zmagala s prednostjo 50 metrov pred najboljšo mladinko Dolen-škovo iz Sevnice, ki Je nepričakovano  premagala Turkovo.
Mladinska proga Je bila dolga 2000 metrov. Nastopilo je 17 tekmovalcev, najboljši pa je bil Brez-nikar iz Senovega pred Tomcem iz Črnomlja. Plonirjj so tekli 600 m, pionirke pa 500 m dolgo progo. Pri mlajših pionirjih je bil najboljši Joža Žagar lz Mirne peči, pri starejših pa Pavel Bernlk lz Črnomlja. Najboljša pionirka je bila Ivica Skalar iz Sevnice; druga je bila Urbančlčeva lz Črnomlja.
Hkrati s tekmovanjem posameznikov so tekmovale tudi tričlanske ekipe za pokal Okrajne zveze Partizan. Pri pionirjih je bilo najboljše društvo Partizan lz Mirne peči. Avsec, Šiško in Srovin so zasedli 2., 3. in 5. mesto, na drugo mesto pa se le med ekipami uvrstil Partizan Črnomelj. Pri pionirkah so razen Skalarjev* nastopile le tekmovalke iz Črnomlja in Mirne peči. Črnomaljska ekipa je bila boljša ln Je osvojila pokal Okrajne zveze. Pri mladinkah in članicah ni bUo ekipnega tekmovanja, ker je bilo premalo prijavljenih. Najboljšo ekipo mladincev Je prijavilo črnomaljsko društvo Partizan, katerega člani so zasedli drugo, šesto in sedmo mesto. Na drugem mestu so Senovčani, tretji pa Novomeščani.
Pri članih Je bilo največ ekfp. Zmagala .Je prva ekipa Partizana Novo mesto (Derganc, Macedohi, Irt) pred ekipo JLA, Partizanom Senovo, Partizanom Črnomelj itd. Za zmago so prejeli prehodni pokal.
Po končanem tekmovanju Je bila na kopališču na Loki svečana razglasitev rezultatov prvenstva in razdelitev diplom, pokalov ln spominskih značk.
TEHNIČNI REZULTATI:
Pionirji (mlajši) - (600 m): l. 2agar Jože (M. peč) 3:50,3 2. Judlč Miro (Črnomelj) 4:02,0 3. Plazar Slavko (Sevnica).
Pionirji (starejši — 600 m): L Bernlk Pavel (Crn.) 3:30,4, 3. Avsec Jože (Mirna peč) 3:42,0, 3.- Šiško Vlado (M. peč) 3:43,4.
Pionirke (500 m): L'Skalar Ivica (Sevnica) 2:55,0 2. Urbančlč Irena (Črnomelj) 2:57,3 3. Callč Kristino (M. peč) 2:59,9.
Mladinci (2000 m): 1. Breznlkar Ernest (Senovo) 5:58,2 2. Tome Anton (Crn.) 6:01,3 3. Komlanc Drago (Sevnica) 6:02,0.
Mladinke (700 m): 1. Dolenšek Štefka (Sevnica) 3:57,7 2. Turlc Ma-
rija (N. mesto) 4:00,2 3. Plaveč Štefka (M. peč) 4:28,8.
Članice (700 m): L Goršin Joža (N. mesto) 3:42,1.
Člani (3000 m): 1. Derganc Branko (N. m.) 9:18,8 2. Macedoni Jože (N. m.) 10:09.5 3. Mavrin Stane (Crn.) 10:12,2 4. Lazič Vellmir (JLA),
EKIPNO PRVENSTVO:
Mlajši pionirji: Partizan Novo mesto 31 točk, Starejši pionirji: Partizan Mirna peč 10 točk, Črnomelj 12 točk, Plontrket Partizan Črnomelj 11 točk, Partizan Marna peč 16 točk, Mladinci: Partizan Črnomelj 15 točk, Partizan Senovo 20 točk, Člani: Partizan Novo mesto 13 točk, JLA 16 točk. partizan Senovo  23  točk. fin
Partizan Straža - Vavta vas Je organiziral 10. aprila društveni kros. Udeležba 65 tekmovalcev ln tekmovalk Je spet dokazala, da Je med mladino veliko zanimanja za šport. Društvu pa Še vedno ni uspelo pritegniti delavske in vajenske mladine v takem obsegu, kakor bi bilo potrebno.
USPEHI:
Mladinci: 1. Dular Uroš 2,10, 2.
Dular Janez 2,15, 3. AS Martin 2,20.
Pionirke: 1. Vidic Ivanka 0,22, 2. Ravbar Stanka 0,23. 3. Plantan Nevenka 0,24.
Pionirji: l. Barbič Jože 0.55, 2. Močnik Milan 0,57. 3. Zeman Dušan 1,00.
Mlajši pionirji: 1. Pire Ciril 0,20, 2. Pire Metod 0,21, 3. Dular Zdenko 0,22. S. A.
ROKOMETNO SREČANJE GORENJSKA : DOLENJSKA NA MIRNI
Dve lepi zmagi rokometašev
Pohvaliti Je treba pobudnika tradicionalnega srečanja najboljših rokometašev ln rokometaSlc Gorenjske in Dolenjske — okrajni rokometni odbor Črnomelj, da je za prireditelja tega srečanja izbral Mirno, kjer so take prireditve zelo redke. Vsi, ki smo dobili v nedeljo na Mirni, nismo mogli biti razočarani. Prireditelj —TVD Partizan Mirna je srečanje res dobro organiziral, tako da zasluži pohvalo. Tudi v športnem pogledu Je bila prireditev na višini. Posebno moška tekma Je morala navdušiti, kajti obe reprezentanci sta igrali hitro, lepo za oko in efektno.
V celoti Je bilo nedeljsko srečanje rokometašev pomemben športni dogodek, ki bo Mlrenčanom gotovo ostal v spominu. Obe tekmi si Je ogledalo veliko število gledalcev, predvsem domačinov, nekaj pa jih Je bilo tudi iz Krškega. Sevnice in Trebnjega.
DOLENJKE  BOLJŠE KOT GORENJKE - 5:3!
Tekma ženskih reprezentanc ni bila tako lepa ln zanimiva kot tekma moških, toda vseeno si jo je bUo vredno ogledati. Zlasti v prvem delu tekme so bil naše roko-metašlce boljše. V okrajni reprezentanci so igrale same Crnomal.l-čanke: Ralgelj. Zunič A., Carman Weis, Furlan, Crnič, Strk, Kvas ManteJ ln Hurljan. Najuspešnejša strelka Je bila Weisova, ki Je dvakrat potresla mrežo Gorenjk. po enkrat pa sta bUi uspešni Furla-nova ln Carmanova. Zuničeva Je za peti nastop v reprezentanci prejela posbno diplomo ORO. Tekmo J« dobro sodil Moljk lz Črnomlja.
ZMAGA DOLENJCEV S 3 GOLI PREDNOSTI
Moška tekma Je že v začetku razgrela številne gledalce. V vodstvo so najprej prišli Gorenjci, toda vodstva niso uspeli obdržali Dalenjska Je kasneje pridobila prednost treh golov, kar Je obdržala vse do konca tekme. Polčas se Je končal z rezultatom 9:6, do konca tekme pa sta obe reprezentanc) dosegli še po pet golov, tako da Je bil končni rezultat srečanja - 14:11 za Dolenjsko.
V reprezentanci Dolenjske so Igrali le igralci iz KrškeRa. Sevnice ln Mirne, kar pomeni, dn reprezentanca ni bila kompletna. -Prav zato Je uspeh Se večji, kajti ekipo Gorenjske so sestavljali Igralci Mladosti lz Kranla, ki igra v republiški ligi m Je edini resnej-
ši konkurent ljubljanskemu Odredu za prvo mesto v LRS. Dolenjsko so tokrat zastopali: Naraglav, Srpčlč, Sulc, 2lbert. Iskra in Hu-mar Iz Krškega, 2umer in Kozo-memlk iz Sevnice ter Zakrajšek, Korltnlk ln Muhič z Mirne.
Težko Je reči, kdo izmed Dolenjcev Je bil najboljši. Vratar Naraglav je izvrstno branil in prav gotovo Je njegova zasluga, da je v mreži Dolenjske obtičalo le 11 strelov. Njegovim paradam so glodalci večkrat ploskali. Zelo prizadeven le bil Srpčlč. ki je dosegel enako število golov kot mlrenski -bombarder- Zakralšok - Stlrl. - Tudi ostale Je treba pohvaliti, kajti zmaga nad Gorenjci je rezultat dobre skupne Igre. požrtvovalnosti in borbenosti.
Tekmo Je dobro sodi! Smrekar I/ Novega mesta. fm.
Kegljaška liga Novega mesta
Prva tretjina tekmovanja v ke-gljaški ligi klubov Novega mesta v spomladanskem delu Je pri kraju. Vse tekme v borbenih igrah prvih treh kol so bile odigrane po urniku, kar dokazuie. da se disciplina v klubih utrjuje ter dn je zanimanje članov za to tekmovanje zelo močno. Doseženi rezultati kažejo, dn so se nekatere ekipe vestno pripravile, da posežejo v borbo za prva mesta. Najboljši rezultat odigranega prvenstva Je postavila že rutlnlrana in izenačena ekipa KK Pionir I s 416 podrtimi kegljl in tako dosegla zelo visok povpreček 401 kegelj v treh zaporednih nastopih.
Ilezultati tretjega kola: Pionir  II   :  Partizan 32fi:293. Merkur : Kovinar 280:332, IMV : Vseh devet 330 388. Pionir I : Dama 416:315, Železničar : Luknja 3;iR:289. Lestvica po tretjem kolu: Pionir I        3 3 0 0  1205:909 »' Železničar      3 3 0 0 1138:97« 6 Vseh dev<»t     3  2  0   1   1073 1022 * LUknJt 3  2  0   1    8B7:9S3 4
Kovlnat 3   1   0   2    970:958 2
nVTV 3  1   0  2    960:978 *
Partizan 2 1 0 1 623:640 > Plonli II 2 10 1 518:637 3 Dama 3   10,2    905:1033 |
Novoteks 2 0 0 1 629:68} t Merkur 3  0  0  3   764:1011 ■
8tev. 16 (526)
DOLENJSKI LIST
Stran T
Kako živimo na Vel.Trnu
# Najbolj aktivno pri naa je Vsekakor    prosvetno društvo,
k4 nosi ime po pisatelju Pre-iihovamu Vorancu. Letos so se Sani dramske sekcije ie dva-kfrat predstavili občinstvu na domačem odru in sicer za novo krto 7. Mollierovo komedijo »George Dandin«, pred nedavnim Pa so uprizorili Gola :j evo »Vdovo Rošlinko«. Vsi našlo-pojoči so pridno 1« disciplinirano hodili na vaje in se trudili, da sta predstavi lepo uspeli. Ljudje se za nastope domačih igralcev zelo zanima jo ln skoraj vsi pridejo na predstavo. Zal, da je šolska učilnica, ki je hkrati tudd dvorana, majhna in ne more večkrat siprejeti vseh. ki bi si igro radii ogledali. Gradnja dvorane je več kot nujna, kajti dru-*tvo je iz leta v leto bolj delavno, na novem odru pa bi se lahko lotilo tudi e Udobnejših odrskih del.
£ Tudi mladinska organizacija lepo napreduje. Včlanjeni •o skoraj vsi mladinci. Pred kratkim so imeli v gosteh mladince iz Rake, s katerimi so odigrali šahovski turnir. Na 8 dteskah so odigrali 16 šahovskih partij. Dom?*i so dobili 13 Partij, izgubili 2, eno pa remi-*toali. Pozna se jim. da precej Sanirajo in da šahovsko igro ^r dobr0 obvladajo.
& Mnogo se govori o gradnji stanovanjske hiše za prosvetne delavce, ki sedaj živijo v zelo težkih razmerah. Domačini so obljubili pomoč v lesu, gradnjo pa bo omogočil občinski ljudski odbor Videm-Krško. Predsednik občine je obljubil, da bo imela stavba štiri družinska stanovanja in dvoranico za delovanje prosvetnega društva ln da bo še letos dograjena v surovem starcu.
& Vse vasi v našem okolišu so že elektrificirane. Bilo pa je veliko težav, ovir in nasprotovanj preden je bila elektrifikacija končana. Danes vidimo kakšen napredek in koristi smo dobili z elektriko- Ljudje so kupili že precej radijskih sprejemnikov in teko je svet tudi nam postal bližji. Napredek si vztrajno utira pot.
-do
PRISTNA DOMAČA
IN
SORTNA VINA
NUDI
KMETIJSKA ZADRUGA
BIZELJSKO
Novice z Zdol pri Vidmu
Zbor volivcev je bil v Zdo-lah zadnjo nedeljo. Udeležilo se ga je 88 ljudi. Obravnavali so občinski proračun za leto 1960. Kmetje so uvideli, da postavke, predlagane za krajevne ceste, ne zadoščajo in bodo zato zaprosili za zvišanje te postavke.
Pionirska zadruga je v toplih pomladnih dneh začela delati. Tople grede so urejene, posevki lepo uspevajo. Sedaj, bodo pričeli z obdelavo in sajenjem na ostalem zemljišču. Upamo, da bo KZ Videm prevzela patronat in da bo delo z njeno pomočjo dobro steklo.
Zapelo je 250 mladih pevcev
V neeteljo je bila'v Črnomlju ^vlja mladinskih pevskih zborov Bele krajine. Nastopili so 'tirje najboljši zbori iz Crnom-Ma, Metlike, Samica in Vini-c*. 250 mladih pevcev je pozdravi]   predsednik občinskega
Iz Dragatuša in Adlešičev
Prosvetno društvo »-Oton Zupan-
§•* iz Dragatuša ima več sekcij, dramska je igrala pozimi igro "■Krapi«, folklorna pa je naštudi-fala več belokranjskih plesov. Z njimi so nastopili ob spremljavi harmonike 28. februarja na domačem odru. Zdaj vodi godbo za J* plese tamburaška sekcija, ki bo šla potem skukaj s folklorno skupino gosto\fat.
Adlešiči so si predzadnjo nedelo ogledali igrici »Oče na polikliniki-" in »Namišljeni zdravnik-«. Igrali so ju mladinci iz Butoraja.
Adlešička mladina vadi skupno ■ tamburaši belokranjske plese. Z njimi bodo nastopili doma na pro-»lavt 100-letnice šole, ki bo 26. junija, in Se v nekaterih krajih.
Na adlešički osemletki je zdaj »ajbolj delaven vrtnarski krožek, ki je očistil in cepil šolsko sadno •revje. Krožkarjem je pri tem po-*&agal sadjar iz vasi. Uredili so h«ti gredice in ves šolski vrt. ■Dramski krožek je igral prvega apnia igrico »i. april«, za dan pomladi pa »Pravljico o pomladi-.
sveta Svobod ln PD Slavko Grahek. Vsi zbori so pokazali lep uspeh in so jih prisotni nagradili 3 toplim aplavzom, ka,r na i bo pevcem in zborovodjem še večja spodbuda za vKtirajno nadaljevanje zastavljenega dela.
P0 nastopu so glasbeni strokovnjaki iz Ljubljane in Novega mesta, ki so se udeležili revije, in predstavniki glasbene dejavnosti v Beli krajini imeli posvetovanje. Osnovna zaključka tega posveta sta. da je treba takoj pričeti s strokovnimi posveti in seminarji za zborovodje y sektorskem merilu, Izbor pesmi za mlade pevce pa mora zajeti v bodoče čim več veselih pesmi.
SVOJE USLUGE PRIPOROČA
MIZARSKA DELAVNICA
BftfeD
PRI NOVEM MESTU
• V   ponedeljek   18. aprila
•e je p© mestnih gostinskih lokalih, kjer imajo televizijske ■Prejemnike, zbralo precej ljudi, ki so poslušali ln gledali ihairšaLa Tita, ko je govoril na y/. Kongresu v Beogradu.
• Ovinek pred Vandotovo fc*Šo na Gnrmi, kl je zelo °tnremen j en zaradi preusmeritve *»ega prometa z motornimi vo-rili (tudi avtobusi) Je zelo ozek ki nepregleden, razen tega pa Od zadnjega dežja močno <raz-"tehoan. Mar čakraimo na .prometno nesrečo in bomo Šele Potem posipali peseik ln zasuli
šolski časopis novomeške osemletke
Na osemletki so že dvakrat izšli Jjpdmevi«, glasno dijakov, ki na r* straneh prinašajo najvažnejše j^stt« razen tega pa še športne «Ovtce, prozo in nekaj pesmi.
ROKOMET
▼ četrtek 7. aprila Je bila ^uigrana prijateljska rokometna *wcrna med 8.a ln b razredom prve osemletke. Zmagal je zanesljivo "•a razred z rezultatom 18:8.
8AH
Letošnje    šahovsko prvenstvo
Jg*» osemletke Je končano. Z dve-
točkama razlike Je zmagal Jo-
Bftr„pllhal- Vrstni red: Splihal, «<*ger, Plcek> unant Skebe Mr_
w. Kump, skube in Vidmar.
Jože Splihal
globoke jarke ob cesti, v katere bo nedvomno zdrsnil kak avto ob srečanju? O Gostišče na Loki je bito
pred nekaj leti tako obiskano, da nisi dobil stola, če si hotel kaj spiti. Danes pa (tudi v lepem vremenu) na vrtu še ni miz, igrišče za otroke je zapuščeno, preraslo s plevelom in zanemarjeno. Obiska nI. Ka4č gost še slučajno zaide sem, ko pa pride do vrat, si skoro vsak premisli. Govorimo o napredku v gostinstvu, o lepo urejenih lokalih itd. — kaj pa Loka?
% Živilski trg je bdi v ponedeljek dokaj slabo založen. Dež, ki je padal že več dni, je verjetno kmeticam preprečil, da bi pripravile pridelke za podajo na trgu- Tokrat so bila napodaj le jajca po 15 din», solata v glavicah (po 10 din), špinača (30 din — merica). Jabolka 80 din kg, jušna z»lenjava ter semena, sadike in rože.
# Gibanje prebivalstva: Rodile so: Ivica Papež z Ragovske ceste—deklico, Marija Gutman lz Cvelbairjeve 8—deklico, Milena Ivanetič z Ragovske ceste —dve deklici In Angela Paivec 7. Ragovske 16—deklico.
Porok ni bilo. — Umrla je Ana Magišta, gospodinja 3 ceste talcev 6, stara 80 let.
KDO JE KRI V?
Je nVi^1 ste easn'kar. Pojdite z menoj, boste videli knko smrdi. To »•cicaj nemogočega.
Pileči vQ ie PelJala v stanovanje nad črevarno Klavnice in mesa-»DocHi *\an<?lJi- V kuhinji je smrdelo po svinjskem gnoju, ker čistijo %ii M.vlrat tedensko svinjska čreva, spalnica pa je bila polna SmTmS. temu da sta bnl oknl zaprti. Prav pod okni je namreč ,3an dlm»lk črevarne, kjer skoro vsak dan kuhajo loj. renska je začela med razlago Jokati: *ararn »d dnevl sem se zjutraj zbudila. Vrtelo se ml Je v glavi. Varni/ !Lmradu Jz črevarne, ki prodira skozi vse špranje v stanove knm . edlcla sem ln Padla' P° tleh- Ko sem se osvestila, sem fcfaka.       zvlekla na balkon, da sem  spet zaužila nekaj čistega
(Kasneje ml Je dejal neki mož: for~" Ce bi mi plačali vsak mesto 10.000 din ne bi sel stanovat tjale '•»!   Je Pokara' na to stanovanje.)
Povedi
Pred"      Sum vPraSal. če le tO javila .sanitarni inspekciji. Je, a sele -dni    j dncvi- čeprav trpi to že nekaj let. Na vprašanje, Če Je to m bila    na zboru volivcev, pa Je odgovorila, da sploh na zboru
•eatant h'1""1, rpSuJ*« svoje zadeve najprej na zborih volivcev, na ■O za v        111    /K N*JPreJ rrslte te ivoje majhne stvari, (ki
nanje i,'',, v"l!K"> 1 potem preidlte na tiste dolpe notranje in zu-Prebrai,' ,   m* hI i|n i1' večina državljanov že tako sama
PtOblem rtVson P° »vetu hI ljucije radi na tak način reševali svoje oe znam* ' " "em "1 i nas pa imamo možnost, a se Je Večkrat oeu-ornn ° n,i "'"^"roo poslulM, Odgovorni funkcionarji organizacij tetje ja odbornik ol>r-ln«Ve-,n Hudskega odbora bi sporočili vale fcUcniia zun';,\' n.-prej nv. pristojna mesta. Ce bi so Btvar kje za-M* ni- } KA vl NPet podrezali In on bi podrezal naprej. To Js mfjjTs-,**- Ce Pa vsc to ne bi nič pomagalo, naplitme v BseogM * <Wrom» pokli«mo časnikarja, naj g* napil*t
Fluorografska . vaška komisija se vneto pripravlja na množično slikanje pljuč, ki bo kmalu.
V noči od sobote na nedeljo je že dokaj borno domačijo Grmšek v občini Senovo zajel požar. Rešili so le nekaj dokumentov, vse ostalo pa je zgorelo. Otroka, ki obiskujeta šolo v Zdolah, sta s solznimi očmi oripovedovala o strašni nezgodi. Pionirji naše šole so sklenili priskočiti pogorelcem
na pomoč in so začeli zbirati prostovoljne prispevke. Tudi organizacija RK je poskrbela za družino.
Pred nedavnim je bilo v Zdolah ustanovljeno Društvo prijateljev mladine. — Občni zbor je odlično uspel. Društvo šteje že 70 članov, prijavljajo pa se še vedno novi člani. Upamo, da bodo uspešno pomagali pri vzgoji in varstvu otrok.
-čič-
Kaj je novega v šmarjeti?
10. aprila je imela redni letni občni zbor Kmetijska zadruga, na katerem so razpravljali o dohodkih prejšnjih let. Iz poročila predsednika je bilo razvidno, da je imela zadruga lani sicer uspehe, še več pa bi lahko dosegli z boljšim sodelovanjem kmetovalcev. Ker pa ima zadruga na splošno premalo dohodkov in nima možnosti za nadaljnji razvoj, je bilo sklenjeno, naj se pridruži zadrugi v Skocijanu, ki je ena najboljših na tem področju in ji naši ljudje zaupajo.
Istega dne je bil v Šmarjeti tudi občni zbor ZROP. Člani so razpravljali o nerednem udejstvovanju na raznih sestankih in sklenili, da bo v bodoče udeležba na sestankih, pri študiju in na predavanjih, za vse člane obvezna'. Govorili so tudi o strelskem tekmovanju, o plačevanju članarine in sklenili, da si bo vsak član naročil glasilo organizacije in po možnosti tudi pisal spomine iz NOB. ki jih bo ta časnik proti honorarju objavljal.
VTEM TEDNU VAS ZANIMA
U OGLASI
Četrtek, 21. aprila - Dragomira Petek, 22. aprila - Leonida Sobota, 23. aprila — Vojko Nedelja, 24. aprila — Jurij Ponedeljek, 25. aprila — Marko Torek, 26. aprila — Zdeslav Sreda, 27. aprila — Ustanovitev OF
čestitka
Novoporočencema LOJZKI POD-PADEC, uslužbenki Dolenjskega lista, in SRBU STOJANTOVICU, prometniku v Trebnjem, iskreno čestita na novi življenjski poti kolektiv Dolenjskega lista!
Čestitka
DOBRA HISA z inventarjem, sadni vrt, vinograd, njive, gozd, vse
ček.  Skrabl, Novo mesto Jerebova ulica. GRADBENO    PODJETJE MIRNA
na Dolenjskem sprejme v službo več nekvalificiranih delavcev, soboslikarja — kvalificiranega m dva stavbna mizarja. Nastop službe takoj ali po dogovoru.
okrog hiše, na lepem kraju, pro- 52-LETN1, VISOKOKVALIFICIRA-
dam.  Naslov v upravi lista (344-60).
PRODAM DVA PARA kompletnih belih mlinskih kamnov in elektromotor 8 KS. Naslov v upravi lista (345-60).
PRODAM dobro ohranjen osebni avtomobil DKW. Kren Matija, Glavni trg 17, Novo mesto.
V ŠENTJERNEJU PRODAM 48 arov njive, 1 travnik 20 arov in enega 90 arov. Vprašati v Novem mestu, Cesta komandanta Staneta 15.
NI DELAVEC z dvema otrokoma poroči ljubiteljico otrok. Ponudbe pošljite pod šifro »DOM« v
upravo lista (342-60).
angleške znamke BSA 330 cem Naslov v  upravi lista (350-60). PRODAM kuhinjsko kredenco, kuhinjsko pomivalno mizo, 4 stole. Ogled v Gostišču Loka vsak dan od 10. ure dalje. PUCB-ROLLER, odlično ohranjen, prodam. Ostrelič, Pišece. den na tem mestu za tov. Heleno MALO   POSESTVO:   hiša, vlno-Merhar  iz  Novega  mesta,  se je     grad, sadni vrt, naprodaj v bli-
Minuli teden je praznovala v Novem mestu 75-letnico Helena Mer-har. Jubllantki voščijo vse najboljše
hvaležni otroci POJASNILO
V čestitki, objavljeni minuli te-
Stranke, ki imajo razne ure in očala v popravilu pri pokojnem urarju ALOJZU REITZU pozivamo, da se tekom enega meseca javijo vsak ponedeljek od 7. do PRODAM   dobro ohranjen   motor 13 ure v njegovI delavnici in pre-
vzamejo svoje predmete proti iz-kazilu.
a a
pripetila neljuba pomotal ime ju-bilantke je bilo tiskano v oklepaju tudi pod čestitko, zaradi česar se opravičujemo njej in njenim sorodnikom.
Uredništvo lista
Rolih Ivan z Rateža 15 se zahvaljujem  vsem, ki so nam po-žlni Otočca. Naslov v upravi 11- magali  iskati   izgubljenega sina sta (354-60). Silvota. Posebno se zahvaljujemo
POCENI PRODAM skoraj novo pripadnikom JLA in uslužbencem spalnico in sobno omaro s po- Tajništva za notranje zadeve OLO steljo,   mizo   in   stoli,   tudi   na Novo mesto.
D. P.
S Čateža pri Veliki Loki
Splošen napredek in razvoj na vseh področjih je viden tud: pri nas na Čatežu. Kar zadovoljni smo z doseženimi uspehi.
V prepričanju, da je kooperacija temelj urejenega in donosnega gospodarjenja na vasi, se je poslužujejo že Številni uirninl kmetovalci naših vasi. Seveda Pa so še posamezniki, ki se nočejo vključiti v sodoben način kmetovanja. Tako živi v Dolenji vasi blizu Čateža trden kmet, ki sicer ni nazadnjaški, v kooperaciji pa vidi škodo za svoj napredek in pridelek. Ta kmet nikakor ne more razumeti koristi kooperacije. V sosednji vasi Roje ima somišljenika, ki svojo tvrdoglavost celo podpira z raznimi Izmišljenimi vestmi, češ da je bila na Štajerskem vsa zemlja obdelana lani v kooperaciji, letos zaplenjena. Ljudje pa mu ne bodo nasedli, saj dobro vedo, da je osebna lastnina    zaijarnčena.   Trdno oporo
imamo tudi v Socialistični zvezi, ki se zlasti v zadnjem času šLri in razvija v trdno zvezo delovnih ljudi, ki v skupnem sodelovanju vidijo družbeni in lastni napredek-
Peter Hercog
■ KiHO   BGIBAN3E P
Črnomelj: 22. in 24. IV. francoski NOVO MESTO ,   , w,
film  »Pot v visoko družbo«.  27- V času od 1. do 18. aprila je bilo
IV.   ameriški   barvni   film   -Gola rojenih 21 dečkov in 11 deklic. Po-
Maja«. rok ni bilo.
Dol. Toplice: 23. ln 24. IV. fran- Umrli so: Marija Može, gospodi-
coski  barvni  filrh  -Kankan«.  27. nja z Daljnega vrha ,stara 70 let.
in   28.   rv.   ameriški   film   -Jack Marija Skof, gospodinja lz Trnov-
i.ondon*. ca, stara 59 let. Nikola Bulic, užlt-
Kostanjevlca:   24. IV.   ameriški kar z Brezovice, star 61 let. barvni film x-2igosan-«. 27. IV. domači film -Skozi veje nebo«.
Metlika: 23. ln 24. IV. ameriški barvni film »Ples na vodi«.
Mokronog: 23. in 24. IV. ameri-
^Noto™!^ •S^Mhz?aoo PretekU teden 80 v novomeški
25N^%meSriški?arVani'fnm -Princ P«^^ ™*?e:
1   Lakovnic — dečka. Julija
>
kve - dečka, Amalija Hrastar lz Vel. Kala — dečka, Francka Hu-doklin iz Gorjancev - dečka, Francka Kobe iz Dobindola - deklico, Terezija Jenič iz Stranske vasi - deklico, Frančiška Vrbetič iz Čudnega sela - dečka, Nada Gačnik iz Metlike - deklico. Jožefa Grivec lz Dol. Globodola -dečka, in Cirila Mazovec iz Žabje vasi — deklico.
•4 <Jz točt>&rrd>y:£z
J^rtKKć™lfrnu& NESREČ
človeške glave- in mladinski film »Klempo-.
L?PftkTa?™i0flim'   Mp?-w;ian" "aDAndre
gleški barvni film -Medjovei^na decka, Anica Balja iz Krškega -
dekelico, Tončka Einsidler lz Črnomlja  —  dečka.  Ana  Blažič iz
Semič:  24.  IV.  ameriški  barvni Rakovnika   -   deklico, Frančiška
film -Človek brez zvezde«. Trunkelj   iz   Podlisoa - deklico,
Senovo: 23. in 24. IV. -Sedem ne- Breda Ribič iz Vidma-Krškega -
vest za sedem bratov«. 27. In 28. dečka, Ana Novšak iz Dol. Globo-
IV.   italijanski   film   -Človek   v dola - dečka, Milena Uhan iz Ko-
kratkih hlačah«. din - dečka, Jožefa Kralj iz Bor-
Sevnica: 23. in 24. IV. ameriški Sta - dečka,  Marija  Vončina iz
film -Avanture Don Juana«. Regerče vasi - deklico, Boža Ka-
Vidcm-Krško: 23. in 24. IV. ita- sun  iz Travnika  -  dečka, Vida
Hjanski  barvni  film  »Beli  vrag«. Peterlin z Gomile - dečka, Jožefa
27.  in  28.  IV.  danski  film -Igra Počrvina iz Jurke vasi — deklico,
mladosti«. Vladimira Mrazek iz Trebnjega -
Žužemberk:   24.   IV.    francoski dečka, Barica Jerman lz Kočevja
film -Ulica sanj«. - dečka, Mimi Lušina iz Bele cer-
Pretekli teden so se ponesrečili In iskali pomoči v novomeški bolnišnici: Janeza Zupančiča, sina kmeta iz Preske, je krava vrgla po tleh in mu poškodovala glavo. Avguštin Uršič, posestnik iz Skr-ljevega, je padel z voza in si poškodoval glavo in desno roko. Branka Podgoršek, hči posestnika iz Dečnih sel, se je usekala v kazalec desne roke. Jožetu Murnu, rudarju iz Malkovca, je padel kog premoga na nogo. Mihaela Erruan, hči kmeta iz Skrovnika, je padla po stopnicah ln si poškodovala glavo. Jože. Ambrožlč, kmet lz Podgrada, je padel z voza in se poškodoval.
Se v niška mladina za 1. ma
■ Na redni seji koir'teja mladine v Sevnici, ki je I a. v petek, so razpravljali -o j»«r*t|>h na praznovanje 1. maja. Sklenili so, da bodo 30. aprila zvečer vsi aktivi poskrbeli za čimvečje ln člm-lepše kresove na vseh vidnih mestih. Praznovanje 25. maja, dneva mladosti, tudi že pripravljajo. Pogovorili so se še o nadaljnjih pripravah mladincev za odhod v mladinske delovne brigade.
■Ob stavbi Gozdarske poslovne zveze so se že pričeli dvigati lz tal prvi obrisi bodoče sušilnice za hmelj. Gradi jo sevniška kmetijska zadruga ln mora biti do obiranja hmelja ne samo pod streho, temveč v celoti gotova. Med letom, ko ne bo obratovala, bo v njej  prav primerno skladišče.
0 Ta teden se preseli občinski komite, občinski odbor SZDL in i njima tudi- vse ostale občinske poUtične organizacije v nove prostore. Novi poslovni prostori so nad trgovino Sloge (bivša Komunalna banka) in so znatno bolj primerni za delo teh organov. Razen teh dveh občinskih vodstev bodo v isti stavbi Se občinska delavska univerza, obč. odbor ZB, društvo upokojencev, začasno pa tudi občinski sindikalni svet. Tu bodo uradovali tudi občinski komite LM, krajevni odbor SZDL Sevnica, ZVVI, možno pa bo tudi prirejati manjše seje in posvetovanja. V dosedanje prostore se vseli odelek za narodno obrambo ObLO.
■ Letne konference osnovnih or-
Po metliški občini
Kmetijska zadruga Suhor je imela v začetku aprila občni zbor, ki je bil hkrati zbor volivcev. Prisostvoval mu je tudi predsednik okrajnega ljudskega odbora Niko Belo-pavlovič in seznanil volivce z gospodarskim stanjem in načrti okraja in občine Metlika. Razložil jim je tudi, zakaj bo investiranega več v mestih kot po vaseh. Volivci so predsednikov govor z zanimanjem poslušali. Na zboru so volivci sklenili še, da bodo preuredili sedanji mlin na kamne v mlin na valjčke, ki bo bolj donosen. V to bodo vložili. 2 milijona dinarjev.
V »Beri« Metlika je bila pred kratkim prva seja novega sindikalnega odbora podjetja. Na njej so sklenili, da ne bodo napravili letni plan dela (to se jim namreč lani ni obneslo), ampak bodo sproti sestavljali mesečne plane.
Za prvi mesec so si zadali nalogo, da bodo s čim manjšimi stroški preselili obrat volne iz sedanjih prostorov v
Iz Birčne vasi pišejo
Kmetijska zadruga Birčna vas je dogradila del zadružnega doma, ki so ga začeli postavljati že leta 1957. V dograjenem delu je trgovina, ki jo je od zadruge prevzelo trgovsko podjetje »Rog«. Da bi dokončno usposobili še skladišče, pisarno in trgovino z reprodukcijskim materialom, bi potrebovali milijon dinarjev. V dottriu je še večji prostor, primeren za gostišče, ki ga je tudi treba 5e dokončati in opremiti. Ruperč vrh (tu je zadružni dom) je namreč lepa izletniška točka, oddaljen od Novega mesta okolj 5 kilometrov, ki pa ndma nobene gostilne. Zadruga išče člove'-% ki bi :;•'>-''i-'*" •' čal, opremil in odprl, pa ga ne more najti.
Področje   KZ   Birčna vas
Sada pod mlečno vzrejni oliS, se pravi, da bo tu osnova živinoreja. KZ je uvedla zaenkrat rodovnik pJVttda ln mlečno kontrolo.
nove. Člani podružnice bodo opravili to s prostovoljnim delom in v nedeljo. V tem mesecu bodo uredili še prihajanje na delo, pripravili pa bodo tudi samostojno proslavo prvega maja.
Metliški Partizan ima zelo malo članov prav iz največjih delovnih kolektivov >Beti« in »Novoteks«. V »Beti« je zaposlenih 220 ljudi, od tega okoli 100 mladih deklet, k telovadbi hodijo pa le 3. Se slabše je pri »Novoteksu«, kjer je zaposlenih okoli 100, k telovadbi pa hodi le ena.
Lesno industrijsko podjetje Metlika gradi skladišče In par-ketarno pri Suhorju. Gradnja bo končana do junija, ko bodo začeli z opremljanjem. Stroje
Pismo učencev
SPOŠTOVANI UREDNIK!
Osnovna šola Kežja vas stoji ob cesti Trebnje-Dobrnič. To je nizka, pritlična stavba. Ima samo dva razreda in majhno vežo. Vseh učencev na šoli je 69. vsi so pionirji. Naš odred nosi ime po narodnem heroju Jožetu Slaku.
Radi bi vam povedali, da smo se tudi mi vključili v tekmovanje vseh pionirjev v LRS. Sklenili smo, da bomo do konca šolskega leta izboljšali "učni uspeh, zato se moramo bolj pridno učiti. Vadili se bomo tudi v tehničnem in gospodarskem krožku. Nekateri učenci so spletli nekaj košaric, naredili smo 9 zabojčkov za šolska okna. Ko bomo dobili sadike, bo tudi na naših oknih cvetela pomlad. Na vrtu smo
0 Prvovrstne pletenine modernih barv in krojev nudd
PLETILJSTVO
DOBOVA
imajo naročene iz Zagreba in Ljubljane. Gradnja in stroji jih bodo stali okoli 8 milijonov dinarjev. V začetku letošnjega leta je podjetje končalo tudi obnovo obrata v Gradacu. S temi prenovitvami se bo bru-toprodukt povečal od lanskih 66 milijonov dinarjev na najmanj 80 milijonov.
Kmetijska zadruga Gradac je sklenila kooperacijskih pogodb s kmeti pri detelji za 57 hektarov —»plan 65 ha, koruzi 87 ha — plan 85, krompirju 28 ha — plan 20, travnlštvu 38 ha — plan 40, prašičih 63C repov — plan 1200. Pri prašičih bodo plan do konca leta presegli, saj je 80% odkupljenih pujskov pitanih pogodbeno. J. P.
iz Knežje vasi
naredili gredice in posejali solato, koren, peteršilj, rdečo redkev, česen, čebulo in veliko rož. Na posebnih gredicah so posajene jagode.
Želimo, da objavite ta sestavek v našem listu. Oglasili se bomo Se kaj!
Učenci IV. razreda osnovne šole Knežja vas
Iz Zorencev
Malo se piše in sliši o mali vasici Zorenci, kljub temu pa 6e tudi tam kaj novega zgodi. Zorenčani so med prvimi vasmi, kj so pričele škropiti sadno drevje. Skupno z Butoraj-čani si zelo prizadevajo, da bi dogradili gasilski dom v Butoraju, ki so ga že delno postavili s prostovoljnim delom. Pravijo, da bi jim sedaj lahko tudi skupnost nekaj prispevala za dograditev doma, saj ne bo namenjen le gasilcem, temveč se bodo v njem rudi sestajali, v njem bodo igrali in prirejali proslave, razen tega pa bo imela tam tudi mla-
ganizaclj Zveze komunistov so v sevniški občini v polnem teku. Pretekli teden sta podali obračun dela tudi dve največji industrijski organizaciji: v Kopitarni in Jugo-taninu. Obe sta imeli izrazito delovno vzdušje, bilo pa Je tudi mnogo konstruktivne kritike. Sklepi obeh osnovnih organizacij so bogati in bodo zahtevali ogromno truda tudi v bodoče. V kopitarni-škl osnovni organizaciji se Je v zadnjem letu povečalo število članov za 12, v Jugotaninu pa za 7.
■ Predzadnjo soboto so imeli redno letno konferenco tudi člani sindikalne podružnice Mizarske produktivne zadruge. Obračun dela ln bodoči načrti nalagajo novemu odboru obsežne naloge, mnogo dela pa čaka ta kolektiv tudi v zvezi z razširitvijo obrata.
■ Na zadnji seji Občinskega sindikalnega sveta, ki je obravnaval kadrovske spremembe, je bil kooptiran v svet in izvoljen za predsednika tovariš Jože Pacek, sekretar Mizarske zadruge. Sindikalni svet se pripravlja tudi na letno konferenco, ki bo 24. aprila. Dosedanji predsednik je odšel v JLA.
■ V petek so se v sevniški občini zbrale vse pristojne odbor-nlike komisije, ki so se pogovo-
rile o končnih pripravah za sprejem družbenega plana in proračuna občine. V ponedeljek je ljudski odbor na ločenih sejah plan sprejel. Več o novostih letošnjega plana bomo poročali v eni prihodnjih številk.
b Okoli 25 otrok članov Zveze borcev NOV je izrazilo željo, da bi se po končani šoli podali na obisk k predsedniku republike. To akcijo vodi občinski odbor ZB in upa, da bo deležen vsestranske pomoči kolektivov ln drugih organizacij. Šolarji so obljubili, da bodo vsi izdelali z boljšim uspehom, le da bi videli tovariša Tita od blizu.
■ Šolska komisija Avto - moto društva Je sprejela obsežen program vzgoje ljudi v prometu. Vključili so se v celoti v delo občinske komisije za varnost prometa. Do sedaj so priredili dvoje predavanj o varnosti prometa s filmom. Obe predavanji (na Studencu in Blancl) sta bili dobro obiskani. V pogovoru z vodjem te komisije, tov. Francom Permetom smo zvedeli, da bodo taka predavanja v vseh večjih krajih občine.
■ Neverjetno živahno Je bilo v soboto na sevniških cestah. Vsi lastniki motornih vozil so se zbirali ves dan pri postaji, kjer Je komisija TNZ iz Novega mesta vodila redno registracijo motornih vozil. Teh je že toliko, da je komisija delala pozno v popoldan.
Praznovali bomo 1. maj
Prvi maj, najlepši praznik v letu, je pred nami. Kako ga bomo praznovali, kako se pripravljajo na praznovanje delovni kolektivi in delovni ljudje mest in vasi? Obšli smo nekaj občin in našli odgovor.
V občini Videm-Krško bodo proslavili 1. maj nadvse slovesno. 30. aprila zvečer bo po Vidmu-Krskem krenila povorka. Po okoliških hribih bodo zagoreli kresovi, raznobarvne rakete in ognjemeti bodo s tisoči barvnih odtenkov razsvetlili nebo. Prebivalci se bodo zbrali nato pred tovarno celuloze in papirja na slovesnem mitingu. Bogat kulturni program bo povečal razpoloženje množice, ognjemet bo osvetljeval gesla v rokah delavcev iz delovnih kolektivov. Crke na geslih bodo govorile o boju za proizvodnjo, o boju za doseganje proizvodnih planov in o delu za srečnejši jutrišnji dan.
V Sevnici bo na predvečer povorka z godbo in baklado. Delovni ljudje se bodo po povorki zbrali pred Gasilskim domom, kjer bo miting s kulturnim programom. Kresovi, ki bodo goreli po vseh vrhovih kot plamenice, bodo še povečali slavnostno vzdušje. Zapeli bodo pevski zbori. Govorniki bodo spregovorili množici o delovnih zmagah, o prestanih naporih, o 10-letnlci delavskega upravljanja in svetli bodočnosti, ki je pred nami.
Kaj naj 5e povemo o praznovanju 1. maja? Naj govorimo o vrsti športnih ln kulturnih prireditev v naših krajih? Naj pripovedujemo o množičnih izletih v naravo, ki jih pripravljajo kolektivi, o pohodu na partizanski Bohor, ki ga pripravljajo na Senovem, o pohodu na Bušinjo vas, ki ga pripravlja Zveza borcev v Metliki? Vse to boste videli in doživeli sami, pa še veliko več.
Praznovali bomo Prvi maj, obudili spomine na slavno preteklost in se spomnili vseh, ki so žrtvovali za novi svet svoja življenja. Hkrati bomo pregledali naše uspehe. V slavnostno okrašenih izložbah sd bomo ogledovali podatke o proizvodnih uspehih naših delovnih kolektivov Mladina ho na vseh večjih vzpetinah na večer prod praznikom kurila kresove, skupine iz Svobod in prosvetnih društev bodo obšle mnoge vas: in tam zapele ter zaigrale.
Letošnji Prvi maj bo lepši in svetlejši ko! vsi dosedanji, sej Je tudi naše življenje danes svetlejše kot včeraj. O tem bodo pričali veseli obrazi in lesk v očeh v*eh nas. ki bomo praznovali v okrašenih mestih in vaseh dan dela.
dina svoj Im'il WWi
\
.._—a—>
TRGOVINSKA ZBORNICA za okraj Novo mesto
POZDRAVLJA VSE ORGANE DELAVSKEGA SAMOUPRAVLJANJA V NAŠEM OKRAJU, SVOJE ČLANE, POSLOVNE ZNANCE IN VSE DELOVNE LJUDI TER JIM ČESTITA ZA L MAJ!
Obrtna zadruga sobnih slikarjev in pleskarjev
NOVO MESTO
POZDRAVLJA SVOJE STRANKE IN SE JIM SE NADALJE PRIPOROČA! ŽIVEL 1. MAJ —  PRAZNIK DELA!
Cenjenim strankam
čestita
ia 1. MAJ
ln se priporoča:
TRGOVSKO PODJETJE
»USLUŽNOST« NOVO MESTO
manufaktura
»DOLENJKA«
»Suha roba«
spe serija »POGAČ A«
mešano blago »DOM«
Briljin
trgovina s mešanim blagom Prečna ln Smolenja vas
POZDRAVLJAMO VSE SORODNE KOLEKTIVE NASE STROKE, KATERIM ŽELIMO NOVIH USPEHOV V SOCIALISTIČNI GRADITVI i
Kovinar
NOVO MESTO
Okrajni zavod
za socialno zavarovanje
NOVO MESTO
SKRB  ZA  LJUDI  JE  IN OSTANE V SOCIALIZMU NAJVAŽNEJŠA STVAR!
t podružnicami
v Črnomlju, Brežicah, Vidmu-Krškem in izpostavo v Sevnici
Čestita vsem zavarovancem, upokojencem in njihovim svojcem za 1. MAJ — mednarodni praznik dela!
pozdravlja vse delovne kolektive in jim želi prijetno prvomajsko praznovanje!
Naj se krepi ln razvija enotnost jugoslovanskih narodov ln enotnost naših delovnih ljudi v skupnih naporih za zgraditev socializma, za mir ln enakopravno sodelovanje vseh narodov sveta!
Kmetijsko
gozdarsko posestvo
NOVO MESTO
NOVO MESTO
POZDRAVLJA DRU2BENO SKUPNOST SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, KI POSTAJA SKUPNOST VSEH NAŠIH PROIZVAJALCEV!
ELEKTRO
Novo mesto
Od krepitve, spopolnjevanja in nadaljnjega razvijanja osnovnih organizacijsko političnih prvin družbeno-politič-nega sistema je odvisen proces razvoja In razširjanja socialistične demokracije v Jugoslaviji. Skrbimo torej tudi vnaprej za ie skladnejše delovanje vseh socialističnih W»rayWaqi «J|1
Pozdrav prvemu maju,
azaiku
sveta!
Utrjujmo tal razvijajmo samoupravljanje delovnega ljudstva v osnovnih celicah družbene ureditve, v kotnsmah ta v naj-racHenejalh oMikaa tamenpravl jnaja s pssnsljo organov, v katerih sodelujejo «*-interesiraal državljani tn oran-iifanetjal
PIONIR
NOVO MESTO
GRADI VSAKOVRSTNE VISOKE IN NIZKE GRADNJE TER PRIPOROČA USLUGE SVOJIH OBRATOV: MIZARSKEGA PREVOZNIŠKEGA, KLJUČAVNIČARSKEGA, KLEPARSKEGA IN MEHANIČNEGA TER OPRAVLJA RAZNA DELA IZ UMETNEGA KAMNA
Vsem svoiim delarcem, uslužbencem in strokovnjakom, kakor tudi vsem delovnim Hudem naše domorine9 čestitamo ma I. maj t
Ml! V
Tovariske prvomajske pozdrave pošiljamo vsem delovnim ljudem v okraju NOVO MESTO in po vsej naši socialistični domovini 1
<Dndu*>hiia mototnifi votli
NaJ kolektiv
bo v letu 1960 postregel kupcem z naslednjimi proizvodi:
NOVO MESTO
Izdelujemo ln priporočamo naše prvovrstne izdelke: dvigalke 1,51 za avtomobile stiskalnice za delavnice snemale« is gume kompresorje kap. 90 l/min opremo za vozila: grelo« 6V, 12V in 24V
Občinski Imdski odbor
Novo mesto t
• Občinski komite ZKS O Občinski odbor SZDL
• Občinski odbor ZB O Občinski komite LMS
POZDRAVLJAMO VSE DELAVCE, KMETE, LJUDSKO INTELIGENCO MLADINO IN VSE DRUGE DELOVNE LJUDI V NASl OBČINI! PRIZADEVAJMO SI TUDI VNAPREJ ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN DVIG NASE POKRAJINE!__
Pozdravljamo velike nspehe socialistične graditve v nali domovini in čestitamo za 1. MAJ vsem svojim poslovnim prijateljem ln strankam!
TRGOVSKO PODJETJE
»Prehrana«
X O I O MESTO
OBRTNA DELAVNICA
»Tapetnik«
NOVO MESTO
CESTA TALCEV 1
izdeluje kavče, polkavče, fotelje, zimnice in opravlja vsa tapetniško-dekoraterska dela po globoko znižanih cenah. — Plačljivo tudi v čekih 1
Slava proletarskim revolucionarjem vseh časov!
F0T0 TEHNIKA
NOVO MESTO
IZDELUJE
PO NAROČILU VSE VRSTE
FOTOGRAFU ODLIČNO, HITRO IN POCENI!
SVOJE USLUGE PRIPOROČA
»Prevozništvo«
NOVO MESTO
DELU ČAST IN OBLASTI
m
o
O)
* pHI
Tiskarna
Knjigoveznica
KartonaSa
NOVO MESTO
čestita
za L MAJ
vsem delovnim
kolektivom, podjetjem in ustanovam!
NAJ 2IVI IN SE RAZVIJA MEDNARODNA SOLIDARNOST DELAVSKEGA RAZREDA!
Okrajni odbor Rdečega križa
NOVO MESTO
čestita svojim članom in ostalim delovnim ljudem novomeškega okraja sa L MAJ — mednarodni praznik delal
TRGOVSKO PODJETJE
V
Zel
Novo mesto
OBRTNO PODJETJE
tla
NOVO MESTO
SE PRIPOROČA SVOJIM ODJEMALCEM IN POZDRAVLJA 1. MAJ — MEDNARODNI PRAZNIK DELA!
Okrajna zadružna zveza in Zadružna hranilnica
NOVO MESTO
Naj živi
in se razvija
nerardružna zveza
delavcev, kmetov
in ljudske
inteligence
▼ socialistični
FLRJ!
ezntna
pozdravlja vse člane Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, nosilce socialistične misli in njenega nenehnega nadaljnjega razvoja ter jim čestita za 1. MAJI
Priporočamo nakup gospodinjskih aparatov!
SODOBNO OBDELOVANJE ZEMLJE JE EDEN IZMED CINITELJEV,   KI  NAM   ZAGOTAVLJAJO  VISOK  IN  LEP PRIDELEK!
Kmetijska zadruga - Trebelno
ČESTITA SVOJIM ODJEMALCEM IN SE PRIPOROČA!
CENJENIM GOSTOM ČESTITA ZA 1. MAJ IN JIH POZDRAVLJA
*
Hotel »METROPOL« Novo mesto
Projektivno podjetje
iVoto mesta
POZDRAVLJA VELIKE USPEHE GRADITVE V NASl DOMOVINI IN ČESTITA ZA 1. MAJ — MEDNARODNI PRAZNIK DELA VSEM KOLEKTIVOM V PODJETJIH IN USTANOVAH, KAKOR TUDI POSAMEZNIKOM!
PRVI MAJ POZDRAVLJAMO Z NEŠTETIMI USPEHI! DOSEGLI SMO JIH VZLIC OGROMNIM TEŽAVAM, NA KATERE SMO NALETELI NA TEJ POTI, KER SMO BILI TRDNO ZDRUŽENI V VSEH NASlH NAPORIH ZA ZGRADITEV NOVEGA, SREČNEJŠEGA ŽIVLJENJA V SOCIALISTIČNI DOMOVINI!
Sevnica
nasl prvovrstni izdelki
so si utrli pot
na vsa domaČa trziSCa!
TRGOVSKO PODJETJE MOKRONOG
SI PRIZADEVA USTREČI POTROŠNIKOM IN OB PRAZNOVANJU 1. MAJA TOPLO POZDRAVLJA SVOJE STRANKE!
POZDRAV DRUŽBENI SKUPNOSTI SOCIALISTIČNE JUGOSLAVIJE, KI POSTAJA DRUŽBENA SKUPNOST VSEH PROIZVAJALCEV!
Kmetijska zadruga TRŽIŠČE
Zmaga delavskega razreda in lepfe, boljše življenje delovnega človeka, je postalo stvarnost!
KMETIJSKA ZADRUGA
C E S T I T A VSEM ZADRU2 NIKOM, KOOPERANTOM IN OSTALIM KMETOVALCEM ZA 1. MAJ!
Mizarsko podjetje
»IHIRAST«
ŠENTLOVRENC
SERIJSKO IZDELUJE RAZTEGLJIVE  MIZE IN VITRINE TER OPRAVLJA VSE MIZARSKE USLUGE!
POZDRAV MEDNARODNEMU PRAZNIKU DELA!
»OPREMALES
Novo mesto
«
IZDELUJE RAZNO POHIŠTVO ZA DOMAČI IN TUJI TRG TER ČESTITA VSEM DELOVNIM LJUDEM IN SORODNIM KOLEKTIVOM ZA 1. MAJ!
Industrijsko
podjetje za
elektrozveze
obrat
MOKRONOG
UJ
POZDRAVLJA 1. MAJ, KI GA PETNAJSTO LETO PROSLAVLJAMO V SVOBODNI JUGOSLAVIJI!
Opekarna Prelesie
ČESTITA
VSEM DELOVNIM LJUDEM NASE SOCIALISTIČNE DOMOVINE ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA!
Zdravilišče
Čateške toplice
GRADBENO PODJETJE Z REMONTOM
MIRNA  NA DOLENJSKEM
opravlja vsa remontna dela, izvršuje nizl-gradnje in izdeluje cementne izdelke!
VSEM POSLOVNIM PRIJATELJEM
IN ZNANCEM ČESTITAMO ZA 1. MAJ!
nudi svojim gostom termalne kopeli, razen tega jim postreže
z izbranimi jedili in dobrimi pijačami!
DOSEŽENI  USPEHI,   PLOD   NAŠIH SKUPNIH NAPOROV, KAŽEJO, DA UTIRAMO PRAVILNO POT!
KONFEKCIJA PAPžRJA
VIDEM-KRŠKO
nudi papirno konfekcijo in kartonažne izdelke I
POZDRAV VSEM DELOVNIM LJUDEM V NAŠEM OKRAJU1
POZDRAVLJAMO VSE KOLEKTIVE V NASl OBČINI IN JIM ŽELIMO PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE!
Konfekcija
»LISCA«
Sevnica
Trgovsko podjetje TREBNJE
S POSLOVALNICAMI V TREBNJEM, NA MIRNI, V VELIKI LOKI, SENTRUPERTU IN SLOVENSKI VASI
Čestita svojim strankam ln se Jim priporoča tudi vnaprej!
vsem svojim članom, kooperantom in kmetovalcem na območju zadruge iskreno čestitamo za 1. maj, zelec jim nadaljnjih uspehov pri graditvi
nase socialistične domovine!
KMETIJSKA ZADRUGA
ŠENTJANŽ
NA DOLENJSKEM
Da 1. MAJ Čestitajo vsem občanomt
NAPREDNO KMETIJSTVO NAJ POŽENE KORENINE V SLEHERNI, TUDI NAJOD-DALJENEJŠI VASI!
Kmetijska zadruga mirna mmm
SE PRIPOROČA IN ČESTITA ZA 1. maj!
ZNANA JE PRVOVRSTNA OPEKA
OPEKARNE
BREŽICEI
POZDRAV PRVEMU MAJU, VELIKEMU PRAZNIKU DELOVNIH LJUDI NASE DOMOVINE IN VSEGA SVETA!
SVOJE
USLUGE
PRIPOROČA
Videm Krško
IN POZDRAVLJA VSE DELOVNE KOLEKTIVE ZA 1. MAJ!
Občinski ljudski odbor
Videm-Krško
Občinski komite ZKS - Občinski odbor SZDL - Občinski komite LMS - Občinski sindikalni svet - Občinski odbor ZB r Občinski odbor ZWI - Občinski odbor ZROJ - Občinski svet Svobod in prosvetnih društev - Občinska gasilska zveza - Občinski odbor Društva prijateljev mladine
A lAVU.^SPOHDFAVUAFO:
Prvomajski pozdrav vsem delavcem in uslužbencem v delovnih kolektivih, vsem tovariSem in tovari-aicam, ki delajo v organih naših komun, prosvetnih In kulturnih ustanov, v prometu, obrti, gostinstvu in turizmu, vsem zadružnikom in drujfim kmetom, naši mladini, tovarišem v vrstah LM in JLA!
KOMUNALNO PODJETJE
»KOMUNALA«
SEVNICA
SI BO TUDI VNAPREJ PRIZADEVALO ZADOVOLJITI PREBIVALSTVO IN ČESTITA ZA 1. MAJ VSEM DELOVNIM LJUDEM NA PODROČJU OBČINE SEVNICA!
Cenjenim odjemalcem ln poslovnim prijateljem čestitamo za 1. MAJ — praznik vseh delovnih ljudi!
Trgovsko podjetje SENOVO
NUDI POTROŠNIKOM VELIKO IZBIRO IN NIZKE CENE!
RAZNA SORTNA VINA IMA STALNO NA ZALOGI
Trgovsko podjetje »VINO«
NOVO MESTO
IN SE PRIPOROČA VSEM GOSTINSKIM OBRATOM TER JIM ČESTITA  ZA PRAZNIK DELA!
»OBRTNIK«
LJUBLJANA -poslovalnica
Novo mesto
INDUSTRIJA PERILA
NOVO MESTO
POZDRAVLJA VELIKE USPEHE SOCIALISTIČNE GRADITVE V NASl DOMOVINI IN ČESTITA ZA L MAJ SVOJIM POSLOVNIM PRIJATELJEM IN ZNANCEM!
POZDRAV VSEM SORODNIM KOLEKTIVOM NASE STROKE, KATERIM 2ELIMO NOVIH USPEHOV V SOCIALISTIČNI GRADITVI!
Kmetijska zadruga BRESTANICA
Zadružništvo — temelj napredka na vasi!
»2aK a«
trgovsko podjetje
NOVO MESTO
pozdravlja za 1. MAJ vse kolektive v Beli krajini, Spodnjem Posavju in na Dolenjskem, zlasti pa novomeške kolektive podjetij in ustanov!
izdeluje konfekcijo ln čevlje po solidnih cenah in priporoča svoj krojaški, Šiviljski in čevljarski obrat, kakor tudi trgovini na Glavnem trgu in v Sokolski ulici!
POZDRAVLJAMO
DELOVNO LJUDSTVO
NASE SOCIALISTIČNE
DOMOVINE
IN MU 2ELIMO
SE MNOGO USPEHOV!
TRGOVSKO PODJETJE
»IZBIRA«, NOVO MESTO
se priporoča cenjenim potrošnikom za nakup v njenih prodajalnah:
TEKSTIL-OBUTEV, KONFEKCIJA, USNJENA GALANTERIJA — OKRAS — ZELEZ-NINA, BARVE — PAPIRNICA — KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Vsem delovnim ljudem čestita is letošnji praznik delat
VLAGAJMO TUDI VNAPREJ VSE NASE SILE IN SPOSOBNOSTI V IZPOLNITEV PETLETNEGA PLANA NAŠEGA GOSPODARSTVA V ŠTIRIH LETIH'
Opekarno Prečna
Živel tm map!
SPLOŠNO TRGOVSKO PODJETJE
SEVNICA
V zdravilišču ŠMARJEŠKE TOPLICE
BOSTE DOBRO, HITRO IN SOLIDNO POSTRE2ENI!
VABIMO VAS, DA NAS OBIŠČETE ZA 1. MAJ!
Čestitamo vsem zadružnikom, ženam zadružnlcam,
aktivom mladih zadružnikov hi V6em naprednim kmetovalcem, želec jim mnogo uspehov pri njihovem delu!
KMETIJSKA ZADRUGA
MOKRONOG
SE PRIPOROČA SVOJIM ODJEMALCEM IN JIM ZELI KAR NAJBOLJ PRIJETNO PRVOMAJSKO PRAZNOVANJE!
KmeđšfsKa zadruga
ŠElflOVREKC
se bavi z odkupom lesa, kooperacijo, vzrejo plemenskih svinj, opravlja semensko službo, prideluje semenski krompir in izdeluje cementne izdelke.
D e t u čast in oblast!
NAJ 2IVI
IN SE RAZVIJA
MEDNARODNA
SOLIDARNOST
DELAVSKEGA
RAZREDA!
Splošno
trgovsko
podjetje
Pozdrav
mednarodnemu
prazniku
delat
O O
NOVO MESTO
O
»Tržan« Mokronog
POZDRAVLJA SVOJE STRANKE IN JIH VABI NAJ SI OGLEDAJO BOGATO IZBIRO BLAGA V SVOJIH POSLOVALNICAH!
TAPETNIŠTVO IN DEKORATERSTVO
MESO
Podjetje VIDEM-KRŠKO
S POSLOVALNICAMI KRŠKO, VIDEM IN LESKOVEC ČESTITA ZA 1. MAJ
SVOJIM STRANKAM IN SE JIM SE NADALJE PRIPOROČA ZA NAKUP!
NOVO MESTO, PARTIZANSKA 11
OPRAVLJA VSA V STROKO SPADAJOČA DELA SOLIDNO, HITRO IN POCENI! SLAVA PROLETARSKIM REVOLUCIONARJEM VSEH ČASOV!
KOLEKTIV
MIZARSKE DELAVNICE
BRESTANICA
ČESTITA ZA 1. MAJ
VSEMU DELOVNEMU
LJUDSTVU
NASE DOMOVINE!
PRIPOROČAMO SVOJE KVALITETNE IZDELKE!
PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SE!
»d lin h« miRnn
Movomeško opekarna
ZALOG
POZDRAVLJA 1. MAJ Z NEŠTETIMI NOVIMI USPEHI IN ČESTITA ZA MEDNARODNI PRAZNIK DELA VSEM PROLETARCEM V NASl SOCIALISTIČNI DOMOVINI!
f
It
DOLENJSKI LtSI
Naš izvoz v letu 1960
• 1 MILIJARDA 330 MILIJONOV DOLARJEV
• NA    PRVEM MESTU: INDUSTRIJA
• VELIK DELE2 KMETIJ-STVA
Jugoslavija je lani močno utrdila položaj v mednarodni izmenjavi dobrin, eaj je bil skupni obseg zunanje trgovine t milijardo 160 milijonov dolarjev. Letos se bo ta številka v mednarodni blagovni izmenjavi še povečala: nakupili in prodali bomo blagu v vrednosti 1 milijarde 330 milijonov dolarjev.
Koliko bomo letos izvozili blaga? Za 173 milijard dinarjev, kar je za 32 milijard dinarjev več kakor lani. Strokovnjaki menijo, da bomo ta naš planirani izvoz dosegli, čeprav predstavlja doslej največjo številko. Za to je več pogojev: trgovinske pogodbe in aranžmaji, ki jih imamo z mnogimi deželami ▼ vseh delih sveta, stalno povečanje domače proizvodnje, posebno industrijske, itd. Mimo tega bo letos prišla še bolj do izraza politka kreditiranja posameznim deželam za    nakup jugoslovanskega
Nlklta 8. HruSCev s« |e navadil, da na svojih obiskih po tujem podarja poglavarjem držav posebna jibolka: natančen posnetek semeljske oble, kakršno ie na Luno zanesel sovjetski Lunlk m. Na sliki: HruSCev podaja dar generalu d« Oaulleu ob aadnjem obiska v Franciji.
V Krasnojsrsku so na bregu Jenlseja postavili spomenik <~ ladjl. Majhni rečni ladji, ki je nekoč prevažala ljudi po Jeniseju. Na velikem podnožju plfie na bronasti plošči: Maketa parnika Sveti Nikolaj, na katerem je V. I. Lenin dne 30. aprila 1897 odpotoval lz Krasnojarskega pristanišča v Minusinsk na poti v nrtenanstvo v Sumensko.
Ljudi lz davne preteklosti poznamo 1« po mozaikih, reliefih, kipih ln okostjih. V Tollund-Sksm močvirju na Danskem pa so pred nedavnim našli človeško glavo, ki v zemlji nI skre-peneU ln Je povsem obranila svojo fizionomijo. Glavo so preparirali ln Jo postavili v muzej v Kopenhagen. Danski arheologi sodijo, da je glava dihala in mislila v železni dobi, torej pred več kot 2X00 leti. O njeni ohranjenosti priča
rU naša slika. Popravili so It nos.
Kennv wilson Je malček, ki kaj slabo prenaša vročino. Zato ga je njegov oče posadil v nekem parku v San Franciscu s njegovim avtomobilčkom vred v banjo, ki pa se je sredi bazena potopila In Je malček ostal samo v avtomobilčku, od koder so ga komaj rešili.
Industrija montažnih konstrukcij v ZDA Je dosegla ogromen napredek, ki ga kaže tudi gornja slika: skozi dvižni most, ki Spaja Pennsvlvanijo ln New Jersev, pelje po reki Delavrare poseben konvoj montažni železniški most, težak 2465 ton. Most so potem postavili na postavljene temelje na Isti reki.
blaga. Naša vlada je že doslej dala nad 100 milijonov dolarjev kredita Indiji, Indoneziji. Etiopiji, Cejlonu in Sudanu, s čimer je tudi v dejanju potrdila svojo željo: pomagati razvoju gospodarsko zaostalih dežel in razširiti mednarodne trgovinske izmenjave.
Kajpak bo povečanju izvoza pripomoglo tudi naše sodelovanje na štirinajstih mednarodnih velesejmih in na treh posebnih razstavah: v Rangunu, Oslu in Moskvi.
Zelo koristna za povečanje našega izvoza so se pokazala mešana podjetja v inozemstvu, v katerih s kapitalom sodelujejo tudi jugoslovanske gospodarske organizacije. Taka podjetja obstoje v nekaj deželah Zahodne Evrope, Srednjega vzhoda in drugod. Kaže, da bomo mešana podjetja osnovali na Švedskem, v Iranu in Afganistanu (z njimi smo lani zaključili prvi trgovinski in plačilni spora-zum), v Venezueli, Gani, Mehiki, na Japonskem in se v nekaterih deželah.
Kakor lani, tako bo tudi letos glavni del našega izvoza predstavljala industrija: kovinska, električna, prehrambena, industrija obutve in še nekatere industrijske panoge, katerih izdelki so že dobro znani na inozemskih tržiščih po svoji kakovosti, ceni in ugodnih plačilnih rokih. Predviden je tudi porast izvoza v lesni industriji (pohištvo, galanterija, plošče, pletarstvo). Prav tako se bo povečal izvoz tekstila, zlasti v Azijo in Afriko.
Naša prehrambena idustri-ja ima že številne kupce v vseh delih sveta. Izvoz njenih izdelkov se bo povečal za 33 odstotkov. Na prvem mestu so mesne konserve: 22 tisoč ton (lani 18 tisoč). Izvoz bekonov se bo dvignil od 5 tisoč na 7 tisoč ton.
Zmanjšan pa bo izvoz nekaterih proizvodov, ker jih bo letos precej več terjalo domače tržišče, kot so proizvodi črne metalurgije, rezani les iglavcev, ravno steklo, cement, ladjedelništvo.
V skupnem izvozu kmetijstva bo največja del odpadel na proizvode poljedelstva, predvsem koruzo, ki smo jo lani pridelali okrog 7 milijonov ton — i milijon 300 tisoč ton več, kakor v rekordnem letu 1957. Znatno se bo povečal izvoz s področja živinoreje, Letos bomo izvozili 130.000 ton živine im mesa. Obeta se povečan izvoz pe-rutninarstva, zgodnjega sadja in zelenjave, suhih sliv in celo vina. čeprav je pri vinu zelo huda mednarodna konkurenca.
(Po »Pres servise)
NAPISI NA GROBOVIH KOLESARJEV
Ker ni nakazoval smeri
z roko
se je zapeljal naravnost * v nebo...
Tu počiva Gašper Janez,
kolesar, ki pravil prometnih ni bilo
mu mar..
Ker je na kolesu vozil razno šaro,
ga je to življenje stalo...
NAPIS OB CESTI
MIha Žejn se je vinca spet napil,
nato s kolesom v avto se je tu zabil...
Iz lega sledi pouk za kolesarje:
... na križiščih pazite na prometne znake ter vozila in nakažite z roko smer, v katero boste zavili;
... pred prometnim znakom STOP ustavite, se prepričajte, če je cesta prazna in če je, lahko nadaljujete vožnjo. Upoštevajte sploh vse prometne znake;
...vozite drug za drugim in ne vštric;
... na kolesu ne vozite stvari, ki bi vas ovirale pri vožnji;
...ne vozite vinjeni.
lit SE T0:
Kolesarji, udeležujte se predavanj, ki jih prirejajo občinske komisije za prometno varnost, obiskujte filmske predstave o prometni varnosti, berite prometno literaturo... in se po vsem tem tudi ravnajte!
KDOR NE UBOGA...
Grob pa čaka tist'ga kolesarja, ki se s prometno varnostjo ne ukvarja...
240 besed na minuto
Francozinja Bategev ima svojevrsten rekord. Ta stenodakti-lografinja lahko natipka v minuti 240 besed. Ze od leta 1947 je v njenem rekordu hitrega tipkanja nihče ne more »potolči«.
Mikrofilmi
Med obleganjem Pariza leta 1870 so prvič uporabili način zmanjšanja tiskanih letakov. Letake so posneli s fotografskim aparatom ln lz obleganega mesta ao jih odnašali golobl-plsmonoši. Cea petdeset let je
(neki ravnatelj banke odkril način hitrega snemanja velikega Števila čekov. Praktično pa se Js začel uveljavljati mikrofilm na Svetovni razstavi v New Yorku leta 1939. Filmski trak za mikrofilma-t njo je širok 18 ali 35 milimetrov ln dolg 30 metrov- Tako lahko kakršen koli dokument posnamemo na velikost navadno postne znamke. Na ta način so v minuli vojni prenašali n« Bližnjem vzhodu osebno La uradno poŠto. 85 tisoč pisem, posnetih na mikrofilm«, i« tehtalo le 9 kilogramov. Slavne slike, ki jih je zelo teiko prenašati, danes posnamejo na mikrofilm v barvah. Ko jo 7nnni
dirigent Toscaninl hotel v Ameriki izvesti Sedmo simfonijo Dmltrija Soštakoviča. so vse partiture posneli na 2 tisoč mikrofilmskih negativov ln jih iz Moskve poslali z letalom v Ameriko.
Parne lokomotive v zatonu
Na Angleškem, v Svvindonu, so slovesno Izročili prometu novo, zadnjo parno lokomotivo. 2e 159 let, ko so postavili na tračnice prvo lokomotivo, je v Angliji običaj, da dobi vsaka nova namesto številke ime. Ta 1e dobila Ime »Večerna zvezda* ln je zadnja parna lokomotiva, ki so ]o še naredili. Z njo je zaključena doba parnih lokomotiv v Angliji, ker bodo posle i vse lokomotive imele Diesel motorje ali pa električne. Trdi »Večerna zvezda« bo vo-cila famo tovorne vlake
Oagovor na peto slikovno uganko je dal našim reševalcem malo več skrbi, saj smo dobili do torka le 31 pravilnih rešitev. Odgovoriti je bilo treba takole: slika predstavlja Bohinjsko jezero, izmed vrhov ali hribov nad jezerom pa je bilo treba izbrati vsaj 3 izmed imen kot so Vogel, Bogatin, Komna, Komarča, Pršivec, Vogar in dr.
S Šesto slikovno uganko prihajamo spet v domače kraje. Do torka nam odgovorite na dve vprašanji:
1. Kaj predstavlja današnja slika?
2. Imenuj največjo dragocenost, ki jo hrani osemletka v kraju, kjer se nahaja ta grad.
Rešitvi priložite kupon, ki je tiskan na tej strani. — Izmed 31 pravilnih odgovorov so bili v torek opoldne izžrebani:
1. nagrada — 1000 din: Bogica Jovanovie, Novo mesto, Nad mlini III/l, 2. in 3. nagrado — dve lepi knjigi, pa prejmeta: Pepca Dolinar, Spi. bolnišnica Gorica, Šempeter pri Gorici 98, in Mirko Bartolj, Dečja vas 19, p. Trebnje.
„Najelegantnejši traktor"
»Najeiegahtnejši traktor na svetu« so poimenovali traktor »Tajfun II«, proizvod Fordova družbe. Traktor ima televizor, radijski telefon, pečko za gretje hrane, kuhalnik za turško kavo in električni hladilnik.
300 km dolg naftovod gradijo od holandskega pristanišča Ro-terdama do Kolna. Končan naj bi bil prihodnje leto in bo oskrboval z nafto Industrijska področja Zahodne Nemčije. Stroški transporta po naftovodu bodo precej nižji od prevoza nafte po železnici.
Zakon o smučanju je kot prva izdala Švica. Zakon predpisuje vrsto kazni za tiste smučarje, ki z neprevidnim ali predrznim
smučanjem ogrožajo varnost drugih smučarjev.
Vedno človekoljub ie slavm danski fizik in Nobelov nagrajenec Niels Bohr. Nedavno je res Izvirno proslavil svoj 74-roj. sini dan: stal je pred vhodom v dvorano danskega parlamenta in pobiral prostovoljne prispevke za znano bolnišnico v afrišk; džungli, ki jo vodi njegov prijatelj, prav tako prejemnik Nobelove nagrade, Švicar dr. Albert Schvvalzer.
Najprej streho
V Hamburgu je letošnjo zimo neka stavbna družba spravila pod streho dva velika bloka. Najprej so izbetonirali klet, položili nanjo ploščo, nato pa čez vse skupaj postavili strešni stol. S hidravličnimi dvigali so streho počasi dvigali, pod njo pa so zidarji lepo na suhem zidali zidove vse do tretjega nadstropja. Ta zidava je le za 10 odstotkov dražja od običajne, zato pa lahko nemoteno zidajo vso zimo.
»Fotografija leta 1959«
Tak naziv je dobil nočni posnetek slavne Keopsove piramide in Sfinge pri Gizehu Dneve In dneve napornega dela ie bilo potrebno, da so na stop-
nice piramide montirali bli-skovnike in jih povezali z žicami. Teh bliskovnikov za osvetlitev so potrebovali 7 tisoč. Fotografija je veljala 12 ti6oč dolarjev  (brez instalacij).
le Pa izredno uspela. Razen posnetka druge, nam nevidne polovice Meseca, ki ga je, prav tako lani, napravil »Lunik II«, je to doslej najdražja in najbolj zanimiva fotografija.
IZ DEŽJA POD KAP »Oženil sem svojo gospodinjo, da ji ni treba dajati pol mesečne plače za stanovanje.« »In?*
»Hm, zdaj ji moram dati pa vso plačo!*
OTROŠKA
»Janezek, kaj pa delaš v kuhinji?* »Jem mleko.*
»Kako? Mleko se ne je, ampak pije.*
»Ja, zakaj imam pa potem mlečne zobe?*
UPRAVIČENA POZABA »Cujte,* pravi sodnik, »zakaj ste ob   aretaciji navedli lažno ime?«
»Vejo, tovariš sodnik, takrat sem se razjezil. In kadar se razjezim, potlej samega sebe več ne poznam.*
KAJ NASMEJE ITALIJANE
OH, TI HONORARCI!
Iz bloka se kadi gost dim. Mimo idoči priteče k hišniku. 'Cujte, pri vas gori!*
»Nič ne gori,« pravi hišnik. »V tistem nadstropju stanuje neki gasilec. On nosi domov delo, da dela honorarno.*
LJUBITELJ NARAVE »Kakšen član .ljubiteljev narave* pa si, ko po ves dan sediš v kavarni?!*
»Saj ravno zato sedim: tukaj 7iamreč točijo naravno vi' no!«
'i*re i «sw»jst& i Ww'^ 'fturo
— Vidiš, sinko, to je samo še dokaz več   da je na svetu še mnogo   ljud .   ki   nimajo kaj obleči...
— Mario, pridi takoj dol! Caka te tvoja nova zaročenka, pravkar  pa  je  prišel  tudi  oče iz pisarne
Kupon št. 6
Veteran burske vojne živi v Ljubljani
Zdaj je upokojenec, živi pa v prvem nadstropju v Pražakovi ulici, nasproti »Kozolca«. Star je sedeminsed e m d eset let, toda človek bi mu dal manj. Hodi Se vedno zravnan, korak mu je prožen in odločen, oblačenje in obnašanje pa izdaja v njem človeka, ki je dolga leta služil kot oficir. V avstrijskih kadetnicah, kjer se je Izšolal za konjeniškega oficirja, so mu za vedno vtisnili tako ponosno, mladostno držo.
Izhaja Iz stare avstrijske plemiške ln vojaške družine. Ze njegov ded, ki je doživel 112 let, je bdi stotnik v Napoleonovi armadi. Oče je bil poklicni oficir, ravno-tafco »trici. Vrsto let so bili vojaški inštruktorji v raznih armadah.
MIRO PEKAREK, kakor se mož piše — mnogo Dolenjcev ga dobro pozna — je preživel otroška leta v Pleter j ah in se naučil slovenskega jezika. Nekaj let je bil tudi pri stricu v Skadru. Stric je bil namreč v turški vojski kot vojaški izvedenec tn poveljnik trdnjnve Taraboš. Medtem je bil Mirkov oče nekje v Mali Aziji ln v Grčiji kot vojaški Izvedenec v Grški in turški armad L
Leto 1901 ... Miro je pravkar končal vojno realko na Dunaju. Tudi njemu so
starši namenili vojaški poklic. Ze nekaj časa se je v daljni Južni Afriki bojevalo nekaj tisoč Buro v proti Angležem. Evropsko javno mnenje je bilo na njihovi strani in Angleži so veljali za nasilnike. Tedaj je bil Miro doma na počitnicah. Prišlo je pismo iz Franc Ide. Očetov dolgoletni prijatelj, markiz Vilbaud Mareille, je pleal in vabil očeta, da bi se udeležila burske vojne. Nekoč sta se že bojevala skupaj. Na Kubi je bilo to, med ftpansko-ameriško vojno leta 1898, ko je poznejši predsednik ZDA Theodor Roosevvelt zbral polk »Divjih jezdecev« in jih na svoje stroške od-premil čez morje v Kubo, orožje pa io delno prinesli s'seboj, delno pa jim ga je kupil za svoj denar. Za bursko vojno pa se je Mirkov oče počutil že preveč starega ln slabotnega. Namesto sebe je poslal s prijateljem sina...
Iz Ljubljene se je Miro odpeljal čez severno Italijo v Genovo ln se tam vkrcal na ladjo »Kaša«, last hrvaške paroplovne družbe »Adrija«. Z njo se Je odpeljal v Marsellle, kjer se je sestal z Mareillom. Naprej sta se odpeljala s francosko ladjo »Rouesle«. Skozi Sueški kanal prostovoljcev niso pustili, ker so Imeli Egipt v svojih rokah Angleži. Tudi francoske oblasti
niso preveč prijazno gledale prostovoljcev. Zato so se morali peljati okoli Afrike. Na ladji je bilo že kakih 30 prostovoljcev raznih narodnosti. Med njimi sta bila aktivna oficirja avstroogrske armade Sternberg in Apon, Sved Seiko Hanser, neki skoraj dva metra velik danski topniški oficir, več Ircev, ki so sovražili Angleže ter nekaj Holandcev iz matične dežele in kolonij. Izkrcali bi se v Capetov/nu na skrajni južni točki Afrike, pa jim niso dovolili. Zato so presedli na neko portugalsko ladjo in se z njo odpeljali v Port Natal ali sedanji Durban. Pot okoli Afrike je trajala skoraj mesec dni in nekako avgusta 1901 je stopil z drugimi prostovoljci tudi Miro Pekarek na burska tla.
V pristanišču jih ni nihče sprejel. Buri so bili proti tujcem zelo hladni in Miro se jih je zapomnil kot zelo nedostopne, nezaupljive tn molčeče ljudi. V pristanišče so pripeljali polomljen voz raznih pušk, mavzeric, manliherk, meksdkank ln drugih ter Jdh razdelili novodošlim. Vsak Je dobil tudi konja, opremo in obleko so si sami nakupili v mestu. To Je bilo zelo poceni. Najprej so nosili tropske čelade, pozneje pa so jih zavrgli, ker so bile nerodne. V« »o si omMLM itrokokredoe klobuke, en
krajec pa so nad ušesom pripeli za obod. Taka je bila takrat moda pri Burih. Deloma so imeli tudi rjave »kaki« uniforme, toda večinoma so bili oblečeni, kakor je kdo hotel in mogel. Burd vojske sploh niso imeli, bojevali so se samo prostovoljci. To je bila nekakšna krajevna milica, ki se je zbrala, kadar je bilo treba napraviti akcijo, potem pa se je razšla. Nobene odrejene formacije ni imela ta milica, poveljevali so jI krajevni veljaki in znani četovodje. Topništvo so sicer imeli, toda bilo je oboroženo s starimi topovi, ljudje pa so bili precej neizvežbani. Pri topništvu je bil tudi aktivni avstrijski topniški oficir major Sauerwein, ki mu pa niso dosti zaupali. Tudi pehote Buri praktično niso imeli. Vsak borec je imel svojega konja, kadar pa se je bilo treba bojevati peš, so konje skrili in jih po bitki spet zajezdili. Imeli so nekaj ljudi, ki so jih imenovali generale. Med njimi je bil zlasti znan De Wet, nekdanji mesar, še mlajši človek. V bojih z Angleži je De Wet pokazal precejšnje sposobnosti pa tudi hrabrost. Drugi general, starček z dolgo brado, se je pisal Bolta. Z domačini so se tuji prostovoljci za silo sporazumevali v nemščini.
Angleže je najprej vodil general Ro-berts, star kolonialni vojak, ki si je svoj oficirski položaj še kupil. Bi] je poveljnik starega kova In se je še držal viteških pravil. Bojeval se je po starih načelih Angleški vojaki so bili plačani prostovoljci, ljubili so udobje in svoje navade. S seboj so imeli Številen prate* z mnogimi
vozovi in tovorno živino. Največ je bilo Pehote, ki se je zelo počasi premikala po razsežni državi. Konjenica ni žela v bojih z Buri posebnih uspehov, ker konji niso bili vajeni afriškega podnebja. Lord Kit-chener pa se je lotil vojne z vso brezobzirnostjo. Množično je interniral burski prebivalstvo v koncentracijska taborišča, kjer so živeli ljudje za žico, ponekod bolje, ponekod slabše, toda bili so ujeti in niso mogli pomagati borcem. To nasilje je v precejšnji merj zlomilo burski odpor.
Iz Port Natala so prostovoljci dober teden jahali po razsežni burski deželi, preden so prišli v bližino bojišč. Pravzaprav tam ni bilo bojišč, ker so bili boji od časa do časa in na različnih krajih, nekakšna gverila, ki se je včasih spremenila v večji spopad. Tudi sami Buri niso bili složni in je bilo med njimi dosti anglofilov, ki niso kazali volje do upora.
Takrat ni bilo še v državi cest in železnic. Buri so živeli v nekakšnih patriarhalnih zadrugah na farmah. Pogosto je bilo od farme do farme tudi sto kilometrov divjine. Ukvarjali so se s poljedelstvom in z lovom, z živinorejo, rudarstvom in tudi s tihotapstvom slonove kosti iz bližnje portuealsk" kolonije Mozambiq. Redkokdaj sta bili dve farmi skupaj, tri le manikrat. m«sta na so bila pretežno trgovska ln obrtniška Druž;ne so bile številne, otrok veliko. Najstarejši je ostal doma, ostali pa so si lebrall kos neobdelane zemlje, se poročili in začeli živeti po svoje.
(Konec prihodnjič)