Ob Povšetovi 1100 stanovanj
Obseg I. etape zazidave za zazidalnd otok CS-6 Povšetova ulica je omejen z Ljubljanico, dolenjsko želesaiico, Povšetovo ulico in zidom prisilnih delav-nic. Območje 1. etape meri 63.700   kvadratnih   metrav.
Na tem območju je med drugim 25 stanovanjsklh in po-slovndh objektov, ki imajo skupno bruto etažno površino 9.810  kvadratnih   metrov.
Obstoječi stanovanjski ob-jekti so po zasnovi individual-ne stanovanjske hiše, kd sicer ustrezajo pogojem bivanja, predstavljajo pa neekonomsko zazidavo površin ab mestnem središču.
Zaradi pomanjkanja zemljišč za cenejšo stanovanjsko grad-njo na področju centra in za-radi sorazmemo ugodne lege obravnavanega kompleksa gle-de na raestoo središče, se je pokazala nujnost, da ta kom-pleks racionalneje zazidajo. Na osnovi programskega dela za-zidalnega načrta je utemeljena trditev, da se v I. etapi lahko zgradi okrog 1100 stanovanj različne velikosti in kategori-je, v bruito etažni površini 81.892 m2 in spremljajooo po-slovno-trgovsko dejavnost v bruto etažni  površini  5.380 m!.
Ekonomska analiza I. etape, izdelana na osnovi program-skega dela zazldalnega načrta, je dala rezultate, ki utemelju-jejo Issdelavo tehničnega dela zazidalnega načrta, idejnih projektov komunalrnih naprav in idejnih rešitev tlorisov ob-jektov. Utemeljeno je pričako-vati, da bodo rezultati ekonom. ske analize, izdelane na osnovi kompletnega zazidalnega načr-ta, ugodnejši od sedanjih. Do-polnilo, kd ga obdeluje ta iz-vleček, je izdelano tako, . da upoSteva najneugodnejše mož-nostd: npr. rušenje vseh objek-tov, goetoto zazidave 400 pre-bivalcev na ha itd.
Ekonomska analiza priprave zemljišča in opremljanje zem-ljišča z objekti individualne in kolektivne   komunalne   porabe
je zasnovana na naslednjih ekonomsko-tehničnih postav-kah:
•  odškodnina   za   zemljišče je   obračunana    tako,    da    bi predvideni   zneski   zadostovali tudi po morebitnem povišanju povprečne gradbene cene;
•  stroški    priprave    zemlji-šča upoštevajo seizmične, geo-loške  in arheološke raziskave, odškodnine za objekte, napra-ve   tn   kulture,    nadomestitev objektav JLA in stroške ruše-nja. Ocena teh stroškov je re-alna,  vendar  pa  upošteva  ru-šenje vseh objektov, ki so na področju  I.  etape,   čeprav   bi detajlno  abdelani  tehnični del zazidalnega načrta lahko poka-zal možnost, da se poeameznl objektsi   funkciomatoo   vključu-jejo v predvideno zazidavo;
•  stroški opremljanja stavb-nega  zemljišča   z   objekti   ko lektivne in individualne komu-nalne   opreme  upoštevajo,   da v celoti bremene stanovanjske površine in v tej fazi ekonom-ske   obdelave   ne   upoštevajo vlaganj   komunalnih   organiza-cij.
K stroškom. priprave in opremljanja stavbnega zemlji-šča so v tej fazi ekonomske obdelave prišteti tudi stroški ozlroma del stroškov za grad-njo nove Glomarjeve ulice in mostu čez Ljubljanico. Upošte-vanje teh stroškov je po mne-nju obdelovaloa nujno, ker ekonomska obdelava v tej fazl ne služi za sklepanje morebit-nih pogodb, pač pa za oceno dejanskih stroškov zemljišča, ne glede na to, ali ti stroški bremene stanovanjsko površi-no aM posamezne komuinalne organizacije oziroma občinsko skupščlno.
Ob upoštevanju programskih zasnov zazidalnega načrta, prej navedenih izhodišč ekonomske analize tn gostoti 400 prebival-cev na ha je ekonomska ana-liza dala naslednje reztatate:
•  stroški priprave in komu-nalne  apreme znašajo  1.683,68 din/m^ stavbn^a zemljišča ozi-roma      1.200,00 din/m2     bruto etažne površine;
¦ • stroški prlprave in komu-nalne opreme brez individual-nih komunalnih naprav znaša-jo 1.526,52 din/m2 zemljišča oziroma 1.090,00 dtn/m1 bruto etažne površine.
Navedene cene oziroma stro-ški priprave so narekovali od-ločitev o omejitvl I. etape. Ravno tako so stroški razlog, da v I. etapi ne rešujemo pro-blema podaljška Glonarjeve ulice in mostu čez Ljubljanico, ker bi selltev prisilnih delav-nic v trenutnem stanju pome-nila nesorazmerno vlsok stro šek in časovno zelo podaljšala realizacijo zazidave I. etape CS-6 Povšetova ulica.
Menimo, da je predvidena gradnja ekonomsko ugodna, posebej še, ker se potencialni investitorji zavzemajo za čim-večjo ekonomizacijo gradnje in za čim funkcionalnejšo izrabo zemljišča. Trdlmo, da primer-java z gradbišči, ki imajo tre-nutno prednost (novo Kodelje-vo) kaže, da je gradnja o-b Povšetovi ullcl zanimiva tudi za solidarnostni sklad, poudar-ja služba za gospodarjenje s stavbnimi zemljišči pri stano-vanjskem podjetju DOM.