LETO XL, ŠT. 41
Ptuj, 22. oktobra 1987
CENA 200 DINARJEV
YU ISSN 0040-1978
GLASILO
SOCIALISTIČNE
ZVEZE
DELOVNEGA
LJUDSTVA
IZ VSEBINE:
V nobenem obratu Opekarne ni izgube (stran 2)
Za pitno vodo v Ormožu (stran 2)
Praznovanje božiča (stran 3)
Bodočnost Perutnine je v izvozu (stran 4)
Premestitev bckovega spomenika - da a/i ne? (stran 5)
Jesen. Sončna,
deževna,
mnogokrat siva,
meglena, a bogata.
Za kmetovalce pa
predvsem delovna.
Trgatev, trganje in
ličkaaje koruze,
puljenje pese —
takšne in
drugačne, setev,
priprava
ozimnice...
Nato pa pride še
veselje:
martinovanje, pa
novo leto in letos
menda še božič.
Pa seveda meseci
počitka.
Kolo življenja se
bo obrnilo za
nekaj stopinj in
znova bo tu
pomlad — začetek
vsega! jb
Foto: Ivo Ciani
Za predsednika občinskega sindikata
predlagan Franc Visenjak
Na ponedeljkovi seji plenuma občinskega
sveta Zveze sindikatov občine Ptuj so Člani
uvodoma prisluhnili sicer zapozneli informa-
ciji o rezultatih gospodarjenja organizacij
združenega dela v gospodarstvu in družbenih
dejavnostih občine Ptuj v prvih šestih mese-
cih letošnjega leta. Predsednik izvršnega sve-
ta Jože Botolin je pri tem menil, da je skoraj
petmilijardna izguba pri dvanajstih izgubar-
jih predvsem posledica sistemskih neskladij,
ki jim nismo uspeli slediti zaradi prehitrega
spreminjanja. Pri tem pa ne gre zanemariti
nesorazmerij med ustvarjenim dohodkom in
delitvijo čistega dohodka. Poraba je še zme-
raj previsoka, vse skupaj pa poslabšujejo
vedno bolj negativni družbeni trendi.
Če je pri največjem izgubarju — TGA Ki-
dričevo (3,5 milijarde) — pot do finančnega
ravnotežja jasnejša zaradi obetajoče razvojne
poti, potem je pri ostalih zadeva veliko res-
nejša. Akumulativna sposobnost našega go-
spodarstva je na kritični točki in prav zaradi
tega bi morali pri izdelavi sanacijskih progra-
mov v večji meri upoštevati lastne sile (rezer-
ve), ne pa da se v glavnem opirajo na upanje
v pozitivne družbene tokove (protiinflacijske
programe itd.).
Največ besed pa so člani plenuma nameni-
li razpravi o kandidatni listi za novega pred-
sednika občinskega sindikalnega sveta. Do-
sedanje dvostopenjsko kadrovanje je poteka-
lo zelo široko in demokratično, saj so osno-
vne organizacije sindikata predlagale skupno
25 kandidatov. Na plenumu pa so sklenili, da
predlagajo osnovnim organizacijam kot edi-
nega kandidata Franca Visenjaka iz TGA Ki-
dričevo, ki je v dosedanjem postopku dobil
večinsko podporo osnovnih organizacij sin-
dikata in posameznih članov v združenem
delu.
-OM
DANES iN JUTRI V CEUU AKCIJSKA KONFERENCA ZK O DROBNEM GOSPODARSTVU
Pregled uresničevanja sklepov 13. kongresa ZKJ
Na kongresu ZKJ in v teme-
ljih dolgoročnega programa go-
spodarske stabilizacije so drob-
no gospodarstvo obravnavali
predvsem kot strukturni problem
našega celotnega razvoja in ne le
kot trenutno potrebo in zahtevo
po odpravi nakopičenih gospo-
darskih težav in zaostrenih pro-
blemov gospodarjenja. Na akcij-
ski konferenci ZK o drobnem
gospodarstvu, ki bo trajala dva
dni (danes in jutri), bodo ta vpra-
šanja v ospredju razpravljalcev.
Organizator srečanja je pred-
sedstvo CK ZKJ s predsedstvom
ZSJ in Gospodarsko zbornico
Jugoslavije. Konferenca naj bi
spodbudila konkretno aktivnost
za uresničevanje že sprejetih
sklepov o drobnem gospodar-
stvu in dolgoročnega programa
gospodarske stabilizacije, kjer so
prav tako zapisane obveznosti
Zveze komunistov in drugih
družbenih sil za hitrejši razvoj te
pomembne gospodarske dejav-
nosti.
Predsedstvo občinskega komi-
teja ZKS Ptuj se je prav tako de-
javno vključilo v razpravo o na-
daljnjem razvoju te dejavnosti v
občini. V celoti soglaša z ugoto-
vitvami oziroma usmeritvami
C K ZKS za to področje. Posebej
pa se zavzema za oblikovanje
skladov za razvoj obrti v obči-
nah, večja bančna vlaganja, vla-
ganja in združevanje sredstev ob-
čanov v zasebni in družbeni sek-
tor drobnega gospodarstva, po-
večanje davčnih olajšav in zniža-
nje prispevkov, poenostavitev
predpisov za odpiranje obrato-
valnic in konkretizacijo letnih
nalog iz družbenega dogovora o
pospeševanju razvoja drobnega
gospodarstva v občini.
Pri oblikovanju sklepov o na-
daljnjem razvoju drobnega go-
spodarstva so se tokrat vključili
tudi predstavniki obrtnega zdru-
ženja in obrtne zadruge Panora-
me, torej predstavniki okolja, ki
najbolj občutijo razhajanje med
zapisanim, obljubljenim in druž-
beno prakso.
MG
Parkirišče asfaltirajo
Delavci Komunale, gradbeništva in prometa iz Ptuja so ob kon-
cu prejšnjega tedna pričeli asfaltirati parkirišča za avtobusnim posta-
jališčem v F*tuju. Ce jim bo vreme naklonjeno, bodo dela kmalu kon-
čali in promet skozi mesto bo s tem v precejšnji meri razbremenjen.
Vprašanje je le, ali bodo razvajeni vozniki hoteli novo parkirišče red-
no uporabljati. . Foto: Ciani
Mirko odpotoval v ZDA
Mirko Vindiš je danes odpotoval v Združene države Amerike,
kamor so ga povabili po velikih uspehih na svetovnih maratonih. Po-
vabila ie bil zelo vesel in prihodnji teden bo nastopil na pouličnem te
Mtsburghu nato pa še na newyorškem maratonu, kjer se najbolj
tajo bogate denarne nagrade. Mirku želimo srečno pot čez lu
pesen nastop. d. 1
UVODNIK
Strah ali
strahopetnost
Družbe, ki jih, vsaj z vidika dobrega gospodarjenja, danes ce-
nimo in ki doživljajo svoje spremembe na osnovi gibanja kapitala,
sprememb tehnologije, vse večjega znanja in vpliva delovne sile ter
v glavnem umnih potez svojih vlad, so svoja pravila »igre« določile
že pred stoletji: nekatere ravno sedaj praznujejo dvestoletnico svo-
jih ustav. Deset strani, ki oblikujejo temelje države, pravice in dolž-
nosti posameznikov, razmerja političnih odločitev v državnem vrhu-
in konec. . .
Težko si še kdorkoli zatiska oči pred gospodarskimi, družbeni-
mi in moralnimi dejstvi globoke jugoslovanske krize. Pa imamo
170 strani ustave, na katero smo bili nekoč ponosni, vsakakor bolj
kot na tisto iz leta 1963. V času, ko so naši kamni okoli vratu infla-
cija, dolgovi, gospodarska in poslovna neuspešnost, smo, če zane-
marimo predlog protiinflacijskega programa, o katerem bi težko tr-
dili, da je čarobna palica za izhod iz sedanje krize, smo pričeli reše-
vati stvari na nepravem koncu. Pri papirju, sestankih, pravilih in
načelnih stališčih. Kot da ustave doslej ne bi imeli in bi za izhod iz
krize potrebovali novo. Če bi jo spreminjali na vrhuncu svoje gospo-
darske uspešnosti in razcveta demokracije, ker bi bila pretesen
okvir za samostojnost narodov in za svobodo posameznikov, bi to
bilo prav gotovo umestno, toda odločitev za spreminjanje sedaj, ko
je nismo preizkusili v dobrem, je verjetno nepotrebna, morda celo
škodljiva. Tega ne trdim zaradi tega, da bi zanalašč nasprotovala
odločitvam o njenem spreminjanju, temveč zaradi tega, ker menim,
da ponovno ne bo upoštevano tisto, kar bi to državo potegnilo na-
prej, marveč tisto, kar bo po vseh znanih procedurah oblikovano v
zveznih organih, ravno tisto, česar nihče ne bo hotel.
Najprej sem proti spreminjanju zaradi tega, ker je v nepravem
času in ljudi še dodatno obremenjuje ter jih ob vsakodnevnih teža-
vah spravlja v slabo voljo. Potem pa zaradi tega. ker je slišati in
prebrati, da želijo nekateri uvesti preglasovanje republik na eko-
nomskem področju, uvesti zbor združenega dela in zmanjšati go-
spodarske pristojnosti zbora republik in pokrajin, ker želijo omejiti
samostojnost republik v razpolaganju z rezultati gospodarjenja,
uvesti nove zvezne organe za najrazličnejša področja družbenih de-
javnosti in na isti okvir nategniti zmožnosti in kulturno dediščino
različnih narodov in narodnosti. Šolstvo vpije proti skupnim je-
drom, določanju šol. njihovih usmeritev in določanju stopenj izo-
brazbe za učitelje v njih, sodstvo vpije proti zmanjšanju pristojnosti
na republiški ravni, gospodarstvo pa kriči po prenehanju prelivanja
ustvarjenega v nepravo smer, po večji samostojnosti in gibljivosti v
odločitvah o svojih programih, o pravičnejših pridobitvah iz uspeš-
nega gospodarjenja. Ravno tega. kar hi vsi omenjeni .segmenti naše
družbe potrebovali, pa v predlaganih amandmajih ni. Kdo ve, ali
bo vrata razprave še mogoče toliko odpreti, da bo v spremembe
ustave, če jo že nekdo zahteva, lahko prišlo več odgovornosti vsake-
ga naroda za svojo usodo, več pravic posameznikov, da so pogum-
nejši v svojih projektih, več jasnosti in enostavnosti za tiste, ki naj
bi odločali. Morda pa so se vrata že toliko priprla, da lahko sloven-
ski mladinci pozabijo na svoje pobude o demokratizaciji te družbe,
gospodarstveniki pa se v množici predpisov in ob množici izrednih
pooblastil Zveznega izvršnega sveta (mimogrede — v času Milke
Planine jih je bilo že kar 13 tisoč) in skrbi za sprotno dobro gospo-
darjenje niti ne nameravajo truditi.
Najbolj, nevarna izmed vseh predlaganih sprememb pa je za-
me, poleg vseh onih, ki peljejo v centralizacijo, tista, ki se tiče voj-
ske in njenega financiranja. Žolčne razprave o vsakoletnem prora-
čunu federacije jo. kot kaže. motijo. JLA si prizadeva svoje financi-
ranje izvzeti iz neprijetnih skupščinskih razprav in si zagotoviti —
tako vsaj kaže — avtomatično pridobivanje denarja iz odstotka od
plansko predvidenega narodnega dohodka države. Zapisala sem
»od plansko predvidenega« zato, ker tako JLA tudi dejansko pred-
laga; in tega me je strah. Prvič zato. ker nikoli ne dosežemo tistega,
kar planiramo, drugič pa zato. ker bi objekti fimanciranja v vojski
bili skriti pred lastnimi državljani in o njih ne bi bilo mogoče niče-
sar vedeti, niti o njih razpravljati. Nasploh pa sem proti takemu
predlogu zaradi tega, ker napeljuje na nesramno misel, da vojsko
moramo spodobno plačevati, če kaj plačujemo ali ne; že zaradi te-
ga, ker je zadnja postaja državne moči. ko odpovedo vse druge. Od
tu naprej pa si ne upam razmišljati. Sodbo o tem, ali je moj strah
pred centralizmom in militarizacijo naše družbe upravičen ali pa je
le strahopetnost brez podlage, pa prepuščam drugim in vam.
Darja Lukman
Zagon dva meseca pred roki?
TGA KIDRIČEVO
Projekt modernizacije proiz-
vodnje primarnega aluminija
(MPPAL) v TGA Kidričevo po-
teka v skladu s časovnim pla-
nom, ki je bil zastavljen v investi-
cijskem programu. Vodja projek-
ta dipl. ing. Ivan Kodrič je pove-
dal, da v nekaterih področjih
plan celo prehitevajo, zato upa-
jo, da bodo namesto aprila pri-
hodnje leto pričeli poizkusno
obratovanje v novi elektrolizi C
že februarja '88.
Sicer pa je stanje na posamez-
nih objektih sledeče: obrat anod-
ne mase je že v fazi poizkusnega
obratovanja. Peč za žganje anod-
nih blokov je obzidana, ves okto-
ber poteka že proces sušenja. Pr-
ve anodne bloke bodo vstavili v
peč v drugi polovici novembra in
pričakujejo, da bodo še pred
koncem leta potegnili iz peči že
prve kvalitetne anodne bloke, ki
bodo pripravljeni za zalivanje v
sestavljalnici anod.
Tudi aktivnosti v novi elektro-
lizi C uspešno napredujejo. Vsen
80 peči so že obzidali, v eni hali
pa je montirana že celotna nad-
gradnja peči. Ocenjujejo, da bo-
do do konca novembra vso po-
trebno montažo in spremljajoča ,
dela končali.
Te dni že pridno urejujejo
okolico, in če bo vreme ugodno,
so v TGA prepričani, da bodo
pretežni del infrastrukture pra-
vočasno uredili.
Povsem jasno pa je, da vse ne
more teči kot po maslu, kajti inf-
lacijske razjede so se močno za-
grizle tudi v projekt MPPAL.
Med največjimi problemi je tre-
nutno likvidnost projekta. Delo-
ma zaradi prehitevanja z deli, v
največji meri pa zaradi vratolom-
ne inflacijske stopnje postaja
projekt iz dneva v dan dražji, za-
to imajo pri zagotavljanju doda-
tnih virov financiranja izredno
velike težave. Seveda pa so trdno
prepričani, da bodo tudi te uspe-
li prebroditi. -OM
2 - DRUŽBA IN GOSPODARSTVO
22. oktober 1987 —
TEDNIK
ORMOŽ
Za zdravo pitno vodo!
v zadnjih letih so v ormoški občini zgradili t)5.33!» metrov cevovodov. Vo-1
do ima že 88 odstotkov prebivalcev. Na vodovodno omrežje je priključenih j
4300 porabnikov, nekaj tudi iz ljutomerske občine. Industrija porabi letno tret-.;
jino načrpane vode, ostalo pa gospodinjstva in drugi porabniki. Kljub temu da .j
imajo sedaj vode dovolj, poraba ne narašča: letos bodo prodali okrog 570 tisoč .1
kubikov vode. i
Trenutno načrpajo 55 litrov vode na sekundo, porabijo je okrog 42. Predvi- j
devajo, da bo po obnovi četrtega vodnjaka vode še več, v naslednjih letih pa bo- \
do obnovili tudi tretji vodnjak. Prav tako se zavzemajo za zaščito vodnih virov, j
Pravijo, da se jim po dolgih letih prizadevanj le-ta letos ne more izmuzniti. V;
delegacijah pa bodo kmalu razpravljali tudi o predlogu odloka o varstvenih pa- \
sovih, vodnih virih in ukrepih za zavarovanje voda v občini. V prihodnjih letih
pa naj bi zgradili tudi dodatni vodni zbiralnik na Hajndlu s prostornino 400 ku-1
bikov.
Največje probleme so v ormoški občini imeli v letih 1983 in 1984, ko jim je i
tradicionalno primanjkovalo vode. Zato so se morali priključiti na ptujski vo-|
dovod v Forminu. Trajno pa so omenjeni problem rešili z gradnjo šestega vod-'
njaka. Zaradi slabe kakovosti vode iz tega vodnjaka (vsebnost železa) so se v '
tem letu odločili za obnovo četrtega vodnjaka.
Kakovost vode pa je še vedno problem, ki močno buri duhove in povzroča:
nezadovoljstvo občanov. Zato je komunalno podjetje Ormož že v juniju predlo-;
žilo izvršnemu svetu občine program ukrepov za izboljšanje kakovosti pitne \o-.
de. Le-ti so se pokazali kot dobri, saj se njena kakovost nenehno izboljšuje.'
Kontrolo kakovosti opravlja Zavod za zdravstveno varstvo Maribor. Vsebnost
železa se zmanjšuje in je v dovoljenih količinah. Kot pravijo, bodo problem v'
celoti rešili, ko bodo zgradili čistilno napravo. \
Kljub vsem dosežkom na področju cestno-komunalnega gospodarstva v j
občini Ormož v zadnjih letih niso najbolj zadovoljni. Pravijo, da tega denarja v i
občini niso najbolj razumno trosili. Zaradi lokalnih interesov so ga prepogosto;
drobili, zato učinki niso taki, kot bi morali biti.
V občinskem izvršnem svetu in njegovem komiteju za družbeno planiranje, i
razvoj in gospodarske zadeve postavljajo pred sis in izvajalca — komunalno
podjetje ~ nekatere zahteve. Tako naj bi še letos dosledno prevetrili sprejete
programe in se skladno s potrebami odločili za najnujnejše naložbe. V nasled-;
njih letih naj bi dali prednost gradnji plinovoda, čistilni napravi, zavarovanju'
— zaščiti vodnih virov, ureditvi gramoznice, sanaciji bazena, zbiralniku 11 v Or- i
možu in aktiviranju čistilne naprave pri sladkorni tovarni. V kasnejši razpravi i
so predlagali, da naj bi v prihodnjem letu vse sile in sredstva vložili v gradnjo \
čistilne naprave, sanacijo vodnih virov in dokončno ureditev letnega kopališča. '
Glede na to, da se okrog 30 odstotkov delavcev iz ormoške občine vozi na i
delo drugam, bi morali doseči, da bi se v teh DPS dogovorili za dodatna sred-.;
stva. Iz ormoške občine gre na primer za vzdrževanje cest letno 64 milijard di-^
narjev, v občino pa se jih vrne le četrtina. \
V občinskem izvršnem svetu pričakujejo, da se bo komunalno podjetje V:
bodoče skušalo tako organizirati, kot zahteva zakon o komunalnem gospodar-
stvu, in tako, kot od njega pričakujejo uporabniki. Nesprejemljivo je namreč,,
da se DPS vmešava, ko gre za vodo, urejanje bazena in urejanje mestnega ob-i
močja. Izvajalec naj bi bil tisti, ki bi ponudil programe, v družbenopolitični j
skupnosti pa se bodo na osnovi le-teh odločili, kaj in kako. V komunalnem pod-j
jetju so »očitke« sprejeli z ugotovitvijo, da bi razpravo o tem morali voditi v si-i
su, kjer pa za čudo le-te ni, čeprav so ugotovili, da delegacije delajo in da s |
sklepčnostjo nimajo problemov! ;
Tudi odvoz smeti ni najbolj razumen. Poenotili naj bi ga. Smeti v kantah-
odvažajo komunalci, prevoz zabojnikov pa opravlja sladkorna tovarna, čeprav;
za to, kot pravijo komunalci, ni pristojna. V razpravi v izvršnem svetu je bilo tu-;
di navrženo, da se mora v občini nekaj narediti pri selekciji odpadkov. Vpraša-1
nje je, kdo naj bo za to odgovoren. Velike probleme imajo Ormožani s kanalšči-
no. S kanalskim omrežjem je »opremljen« le Ormož, delno pa tudi Velika Ne-i
delja in Središče ob Dravi. Rešitev tega vprašanja je v tesni povezavi z zavaro-j
vanjem čistega okolja in podtalnice. Zaradi simboličnega zneska, ki ga plačuje-j
jo za kanalščino, investicijska vlaganja niso možna. j
Med komunalne dejavnosti sodi še sejemska dejavnost, kjer prav tako pri-
čakujejo ustrezno rešitev. V Ormožu letno organizirajo tri sejme: Velikonočni,;
Jakobov in Martinov sejem. Z odlokom so predpisali pogoje za njihovo izvaja-j
nje, v praksi gre, žal, drugače.
Problemov je torej v ormoškem komunalnem gospodarstvu veliko. K razre-|
sevanju bo pomagal le trezen in preudaren pogovor, analiza, iz katere bo raz-]
vidno, kaj je lahko in kaj ne narediti ob razpoložljivem denarju. Ureditev vseh;
vprašanj pa zahteva roke in nosilce, čeprav bo pri slednjih veliko laže.
MGj
Kanarček se je odkril
Ptuj je v zadnjem času dobil nekaj lepih fasad. Z našte\anjem bi izgubili;
precej prostora, zato se bomo tokrat omejili na »kanarčkovo« stavbo v Trste- i
njakovi ulici v neposredni bližini hotela Poetovio. Še ne tako dolgo sojo turi-,
stični delavci namenili turizmu: v njej naj bi uredili sobe glede na kronično po-
manjkanje sob za goste. Medtem so se v turizmu oddaljenih krogih odločili dru- j
gače; še septembra pa so si jo ne vem že kolikič ogledali tisti, ki naj bi pripravili j
ureditvene projekte, čeprav je bilo že takrat jasno, da bo dobila druge prebival-1
ce. Za načrte pa so medtem šli lepi denarci. Zdaj je jasno, da s sobami ne boj
nič. Del njene nove ponudbe pa bo le služii turizmu. V Ptuj bo prišel Globtour s;
svojo agencijo, Obah Koper pa bo imela brezcarinsko prodajalno. Oboje naj bi •
dobili že po prvem novembru.
Glede na to, da s hotelom za zdaj ne bo nič (nič bolje ne kaže s penzioni),'
se moramo zadovoljiti s podatki o zasedenosti. Povprečna hotelska zasedba]
znaša v juliju, avgustu in septembru 129 odstotkov, pri Belem križu 116, v go-i
stišču Breg 77 in borlska 37. V hotelu so svoje nočitvene načrte že uresničili. •
Vseh nočitev pa je imela temeljna organizacija Gostinstvo Haloški biser v deve-^
tih mesecih letos 28022. |
Gostje torej v Ptuj še prihajajo. V devetih mesecih jih je bilo veliko tudi v i
kleteh temeljne organizacije Slovenske gorice—Haloze; ocenjujejo, da okrog j
9500. Povečal seje obisk tujih gostov, zlasti Nizozemcev in Angležev. Z razvese-j
Ijivimi podatki lahko omilijo črnoglede načrte v turizmu tudi v pokrajinskem i
muzeju. 1
Tudi prireditev je bilo letos veliko. Z njimi je pridobilo mesto, sicer bi svo-|
je življenje zaradi prometne ureditve izgubilo. V turističnih in gostinskih organi-j
zacijah sedaj že snujejo načrte za v bodoče; medtem jih bo okrepila tudi skup-j
ščinska razprava, ki jim bo v novembru dala prednost. Se bodo znali dogovoriti^
in organizirati, da bo turizem prinesel več? :
mg;
Tudi majhna pomoč
je dobrodošla
Krajevna organizacija RK Gorišni-
ca je v septembru organizirala nabi-
ralno akcijo za pomoč družinam, ki
sta jih prizadela toča in neurje ter
povzročila ogromno škodo zlasti v
Halozah in Slovenskih goricah. Vaški
aktivisti R.K so delo resno opravili,
kar je razvidno iz nabranih denarnih
sredstev po vaseh:
1. FORMIN 279.000,-
2. GORIŠNICA 230.400,-
3. MOŠKANJCI 226.300,-
4. MURETINCI 149.200,-
5. GAJEVCI 145.500,-
6. PLACAROVCI 115.000,-
7. ZAMUŠANI 52.000,-
8. TIBOLCl 48.500,-
9. ZAGOJlCl 40.500,-
10. CUNKOVCI 40.000,-
11. MALA VAS_39.000,-
Skupaj 1,365.400,-
Glede na število prebivalcev po va-
seh je akcija najbolj uspela v Formi-
nu, potem v Placarovcih in Cunkov-
cih. Vsem občanom, ki so se odzvali
akciji, NAJLEPŠA HVALA, prav ta-
ko tudi aktivistom RK, ki so pripo-
mogli, da je akcija uspela. Moramo
pa pripomniti, da bi uspeh bil še več-
ji, če bi vsi aktivisti RK pa tudi neka-
teri občani razumeli, da sta moč in
napredek v skupnosti.
ODBOR KORK
GORIŠNICA
Cene in potrebe prehitevajo priliv
TRETJI OBČINSKI SAMOPRISPEVEK
Odbor za nadzor nad zbiranjem sredstev samoprispevka in
njegovo razporeditvijo ter nad izvajanjem del načrtovanega refe-
rendumskega programa je zborom Skupščine občine Ptuj predložil
poročilo o tretjem občinskem samoprispevku v devetih mesecih le-
tošnjega leta. V njem so nakazane možnosti do konca letošnjega le-
ta in okvirni program za prihodnje, t. j. drugo leto izvajanja refe-
rendumskega programa.
Prilivi so do 30. septembra
znašali skupno z obrestmi
494,106.000 din ali 11 % nad
predvidevanji. Do konca leta od-
bor ocenjuje, da bo zbranih še
290 milijonov din. Tako bi raz-
polagali skupno s 784,106.000
din, vendar so potrebe precej
večje, zato je odbor temeljito
preučil vse možne izhode in se
odločil za najbolj stvarnega in ži-
vljenjskega. Dokončno bodo o
tem odločili zbori občinske skup-
ščine.
Da bo bralcem problem ra-
zumljivejši, naj najprej ponovi-
mo nekatera določila iz odloka o
uvedbi samoprispevka za ob-
močje občine Ptuj. V njem je do-
ločeno, da bodo sredstva iz tret-
jega občinskega samoprispevka
uporabljena:
70 % za sofinanciranje poso-
dobitve in širitve zdravstvenih in
zdraviliških zmogljivosti,
15 % za modernizacijo lokal-
nih in regionalnih cest v krajev-
nih skupnostih,
10 % za gradnjo prizidka pri
OŠ Slovenjegorišice čete Juršinci
in telovadnice pri OŠ Maksa
Bračiča Cirkulane kot večna-
menskega prostora KS Cirkula-
ne,
5 % za pridobitev in ureditev
prostorov za Radio Tednik Ptuj.
Odbor mora pripraviti letni
plan izgradnje objektov, ki se fi-
nancirajo iz samoprispevka in
dvakrat letno poročati občinski
skupščini o višini zbranih sred-
stev, o porabi sredstev in izvaja-
nju del.
CESTE IN ZDRAVSTVO
V skladu s tem je Odbor v let-
nem planu za leto 1987 predvi-
del, da gre polovica zbranih
sredstev za sofinanciranje mo-
dernizacije cest v dolžini 26 km,
druga polovica pa za zagotovitev
energetske oskrbe Zdravstvenega
centra Ftuj.
V prvem polletju je bila dana
prednost predvsem cestam. Gle-
de na dejstvo, da je priliv samo-
prispevka do konca junija znašal
272,628.083 din (realno je to 50
% letnega priliva), je Odbor skle-
nil z Občinsko cestno skupnostjo
pogodbo, da bo ojačitev oz. mo-
dernizacijo cest v dolžini 26 km
opravila s soprispevkom občin-
skega samoprispevka v višini 300
milijonov din. Naknadno je Od-
bor odobril za ceste še 50 milijo-
nov din na račun leta 1987, od
tega je bilo že nakazano okoli
344 milijonov, razlika 6 milijo-
nov din pa bo nakazana v okto-
bru.
V programu je bilo sofinanci-
ranje naslednjih cest: moderni-
zacija: Dravinjski vrh —Podleh-
nik 1 km, Dolena—Jurovci 2 km,
Leskovec—Podlehnik 1 km, Sto-
perce -Majšperk I km, Hvale-
tinci —Gibina 1 km in Doklece—
Stogovci 2 km. Ojačitve: Medrib-
nik -Florjan I km, Markovci—
Sobetinci2 km, Gorišnica—Za-
mušani 2 km. Mestni vrh~Gra-
jenščak 2,5 km. Grajena —Krče-
vina 2,5 km. Trnovska vas—Vito-
marci 2 km, Zavrč—Cirkulane
2 km, Hajdina—Sela 2 km in Po-
lenšak—Savci 2 km.
Za zdravstvo je bilo predvide-
no, da bi v letošnjem letu sofi-
nancirali prvi del energetske
oskrbe Zdravstvenega centra, to
je dela za ogrevanje ZC, drugi
del, t. j. priprava tehnološke vro-
če vode, pa čez nekaj let, ker je
bila ocena strokovnjakov, da bo-
sta dva 17 let stara kotla ob pri-
mernem investicijskem vzdrževa-
nju zdržala še nekaj let. Zaradi
dejstva, da investicijski stroški
naraščajo bistveno hitreje kot
OD oz. samoprispevek, je bilo
treba z deli začeti takoj. Ogreva-
nje ZC se je izvajalo skupaj z na-
ložbo Stanovanjske skupnosti
Ptuj za območje v Rabelčji vasi
— zahod.
TUDI PRIPRAVA VROČE VO-
DE OZ. PARE
Predračunska vrednost ogre-
vanja ZC je bila 600,636.878 din,
od tega bi ZC sam zagotovil iz
sklada amortizacije zgradb 30
milijonov, vse ostalo pa iz občin-
skega samoprispevka, vendar to
visoko presega sprotne prilive.
Zato je Odbor v soglasju z Izvrš-
' nim svetom SO Ptuj sprejel
usmeritev, da se za manjkajoča
sredstva najame kredit. Tako je
bil pri KBM Poslovni enoti Ptuj
najet kredit v'višini 250 milijo-
nov din, 150 milijonov din pa pri
izvajalcu del. Do konca septem-
bra je bilo iz samoprispevka na-
kazano ZC 148,676.000 din, dolg
pa znaša še 21,960.000 din in za
vse kredite v višini 400 milijonov
din ter obresti od teh kreditov.
Dela za ogrevanje so sedaj v
končni fazi.
Pri investicijskovzdrževalnih
delih so strokovni organi kon-
cem septembra ugotovili, da 17
let star kotel lahko vsak čas od-
pove in ga je nesmotrno popra-
vljati. Zaradi tega je Odbor na
seji v oktobru sklenil, da se na-
bavi nov kotel in se tako energet-
sko oskrbo ZC reši za daljši čas.
Predračunska vrednost tega zna-
ša 146 milijonov din, od tega bi
40 milijonov zagotovil ZC iz
amortizacije opreme, 106 milijo-
nov pa naj bi znašalTRdit. Od-
bor pa je ob tem sprejel obvezo,
da bo vrnil kredit in plačal obre-
sti iz prilivov do 31. maja 1988.
Pri tem je treba znova poudariti,
da investicijski stroški rastejo hi-
treje kot samoprispevek, zato je
gospodarno z deli začeti takoj in
plačati obresti.
PROSTORI ZA RADIO-TED-
NIK PTUJ
Znano je, da delavci Radio-
Tednika-delajo v neustreznih in
neprimernih prostorih. Zato je
bilo z referendumskim progra-
mom določeno 5 % sredstev sa-
moprispevka za posodobitev in
ureditev prostorov. V času obli-
kovanja referendumskega pro-
grama so načrtovalci videli reši-
tev v odkupu poslovne zgradbe
ene od ptujskih delovnih organi-
zacij ali v obnovi dela Doma
JLA. V skladu s tem je bila ta na-
loga pomaknjena na konec refe-
rendumskega programa. Toda
po združitvi Skupnih služb SIS
družbenih dejavnosti, ki naj bi
delovale v skupnih ali vsaj so-
sednih prostorih v Trstenjakovi
ulici, se je pokazala možnost iz-
praznitve hiše v Raičevi ulici,
kjer je del skupnih služb SIS. Ta
hi^a pa bi bila zelo primerna za
celotno dejavnost Radio-Tedni-
ka. Pogoj za njeno izpraznitev pa
je, da se Skupnim službam SIS
zagotovi denar za ureditev delov-
nih prostorov uprave bivše »Pe-
tovie« v Trstenjakovi ulici, ka-
mor bi se preselil del skupnih
služb iz Raičeve ulice. Po predra-
čunu bi bilo za to potrebno
82.';61.890 din.
Odbor je ocenil, da ima pred-
log Radio-Tednika iz Skupnih
služb družbenih dejavnosti Ptuj
veliko težo in praktično pomeni
najboljšo rešitev. Zaradi tega je
predlagal Skupščini občine F*tuj,
da v program sofinanciranja iz
tretjega občinskega samoprispev-
ka za leto 1987 vključi tudi reši-
tev prostorskih potreb Radio-
Tednika.
Iz zapisanega izhaja, da bodo
v letošnjem letu sprejete obvez-
nosti precej presegale priliv iz sa-
moprispevka, po oceni naj bi pri-
liv znašal do konca leta okoli 290
milijonov din, celotne obvezno-
sti od 1. oktobra do 31. 12. 1987
pa bi znašale 334,177.000 din in
za 44,177.000 din presegajo pri-
čakovani priliv. To bi lahko po-
ravnali iz priliva do 25. 1. 1988,
do takrat pa bi premostitev opra-
vil Zdravstveni center.
Obveznosti plačila kreditov in
obresti za prvo in drugo fazo
energetskega objekta in kredita
za Radio-Tednik F*tuj bi bilo tre-
ba poravnati v letu 1988 in zna-
šajo 537,5 milijona din. Odbor
ocenjuje, da bi te obveznosti lah-
ko poravnali s prilivom samopri-
spevka do konca maja 1988.
Z nakazanim predlogom Od-
bora, če ga bodo zbori SO Ptuj
sprejeli, bi iz referendumskega
programa v letošnjem letu ures-
ničili polovico programa za ce-
ste, prav tako polovico za prosto-
re Radio-Tednika in v celoti
energetsko oskrbo za Zdravstve-
ni center F*tuj.
Konkretni program za leto
1988 bo Odbor predložil zborom
SO Ptuj v januarju 1988. Že se-
daj pa je moč predvideti, da bi v
letu 1988 lahko, poleg poravnave
obveznosti z letošnjega leta, še v
celoti zaključili program za ceste
in financirali ureditev dokumen-
tacije za objekte zdravstva.
FF
OPEKARNA PTUJ
V nobenem obratu ni izgube
še pred nedavnim se je Ope-
karna Ptuj, tako kot mnoge dru-
ge opekarne, srečevala s težava-
mi, ki so bile odraz krize gradbe-
ništva. Z analizo raz-vojnih mož-
nosti, ko so bili postavljeni pred
dejstvo, ali po starem naprej, kar
ni dajalo nobenih možnosti za
obstanek, ali korenito spremeniti
tako srednjeročni in letni načrt
gospodarjenja, so se odločili za
slednje in uspeh ni izostal. Pro-
bleme so jasno izpostavili in
prednostna naloga je bila, da vse
slabosti odpravijo oziroma nji-
hov vpliv zmanjšajo na najmanj-
šo možno mero.
Programi so bili tehnološko
zelo zastareli, oprema iztrošena
in prva naloga je bila, vse obrate
tehnološko prenoviti in doseči,
da nobeden ne bo imel izgub.
Danes se lahko pohvalijo, da no-
ben obrat ne dela z izgubo. Ope-
karna danes izdeluje vse vrste
stropnih in strešnih nosilcev,
program, ki so ga precej razširili.
Pri opečnih izdelkih so se usme-
rili predvsem v proizvodnjo veli-
kih polnil. Izdelujejo betonsko
opeko, klinkerske pohodne ploš-
če in vse vrste montažnih pre-
klad. Svoj proizvodni program
pa so seveda prilagodili sezon-
skim potrebam in tržišču. V ta
namen so razvili trgovinsko de-
javnost, zaposlili več trgovskih
zastopnikov, v lanskem letu
odprli večje prodajno skladišče v
Gornji Radgoni.
Delovno organizacijo so reor-
ganizirali, posamezne sektorje
kadrovsko okrepili in poostrili
odgovornost. Vodilni in vodstve-
ni kader je mlad, željan novosti
in potrjevanja s kakovostnimi iz-
delki na trgu. Na novo so organi-
zirali razvojni sektor, saj ga do-
slej sploh ni bilo. Prepričani so,
da je to prava pot k uspehu in
uveljavitvi na domačem in tujem
trgu.
Pri svojih prizadevanjih pa ni-
so pozabili tudi na osebne do-
hodke zaposlenih in ureditev
boljših delovnih razmer. Ker so
bili proizvodni prostori prak-
tično brez ogrevanja, so že v lan-
skem letu pričeli gradnjo kotlov-
nice in v letošnjih zimskih mese-
cih bodo ogrevali skoraj vse pro-
store in vsaj delno izboljšali de-
lovne razmere. Postavili so nove
garderobe, garaže, mehanično
delavnico. Tudi skladišče so pri-
lagodili obstoječemu obsegu pro-
izvodnje.
Zavedajo se, da jim vse to še
vedno ne zagotavlja obstoja. Za-
to pospešeno pripravljajo nov
proizvodni program. Izdelovali
bodo strešnike »žabjak« iz kon-
taktorsko litega prenobetona. Iz-
delek naj bi pretežno izvažali.
Predvidevajo, da bodo letno iz-
delali ali tri milijone takih streš-
nikov. Šele ko bodo s tem izdel-
kom uspeli na tržišču, pravijo,
lahko govorijo o tem, da jim je
prihodnost zagotovljena.
NaV
V Opekarni Ptuj je zaposlenih'
155 delavcev, kar je za 20 od-
stotkov več kot v letu 1986. Za.
leto 1987planirajo 5.6 milijar-\
de celotnega prihodka, kar bo, \
če jim bo uspelo, kar za
1,5-krat več kot v letu 1986.   \
foto I. Ciani
Lep konec tedna sladkornih bolnikov
čeprav so se v Zvezi društev za ooj proti
sladkorni bolezni Slovenije trudili, da bi širša
javnost izvedela več o tej bolezni, se je z nji-
hovo dejavnostjo v prvem tednu boja proti
sladkorni bolezni seznanil majhen del slo-
venske javnosti. Še največ so izvedeli o obe-
sku SOS; zanj so našli prostor tudi v osred-
njem dnevniku Delo. Sicer pa so ostali časo-
pisi bolj ali manj »pozabili« na sladkorne
bolnike.
Ptujsko društvo za boj proti sladkorni bo-
lezni ne sodi zaman med najbolj aktivna to-
vrstna društva v Sloveniji. Brez >žegna< repu-
bliške zveze lahko zapišemo, da so se v svo-
jem tednu najbolj potrudili. Resnično so dali
»vse od sebe«. Aktivnosti so pričeli že pred
uradnim tednom, to je pred 12. oktobrom.
V prejšnjem tednu so obiskali najtežje
sladkorne bolnike v Levanjcih in Ptuju. Izro-
čili so jim praktična darila in jim obljubili, da
jim bodo pomagali po najboljših močeh. V
tem tednu bodo njihove pozornosti deležni
bolniki, ki jesen življenja preživljajo v ptuj-
skem domu upokojencev. V ponedeljek, 19.
oktobra, pa so se sestali s predstavniki te-
meljne organizacije Pekarne Vinko Reš Ptuj,
da bi se dogovorili za večjo ponudbo diabeti-
čnega kruha in drugih tovrstnih izdelkov.
Dnevno imajo diabetiki na \o\]o blizu petde-
set kosov diabetičnega kruha, pravijo pa, da
ga potrebujejo več. V ptujski slaščičarni so
jim obljubili tudi tri vrste diabetičnega peci-
va.
Oktobrske aktivnosti, posvečene prvemu
tednu boja proti sladkorni bolezni, bodo
sklenili s predavanjem, ki bo v soboto, 24.
oktobra, v Narodnem domu v F*tuju. Dr. Li-
dija Trop bo govorila o sladkorni bolezni in
najnovejših zdravilih, sestra Dragica Polanec
pa o dieti, ki je še vedno osnova zdravljenja
sladkorne bolezni. Na predavanje so povabili
vseh 1200 in nekaj članov.
Glede na izkušnje bodo Narodni dom na-
polnili do zadnjega kotička. Predstavniki
Emone-Merkurja bodo — kot že večkrat do-
slej — pripeljali diabetično hrano, da jo bo-
io lahko kupili vsi, ki ne morejo ob vsakem
času v Ptuj. Poleg tega so jih z vabilom opo-
zorili na nakup obeska SOS; ta velja dva ti-
soč dinarjev.
TEDNIK - 22. oktober 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 3
V skupščini
o družbenem
varstvu
borcev
Izvršni svet skupščine občine
Ormož seje 16. oktobra seznanil
tudi z informacijo o družbenem
varstvu udeležencev NOV in
drugih vojn. O njej bodo v krat-
kem razpravljali tudi skupščinski
zbori. To področje urejajo števil-
ni zvezni, republiški in občinski
predpisi, uresničujejo pa jih v sa-
moupravnih interesnih skupno-
stih pokojninskega, socialnega in
zdravstvenega varstva, občin-
skem upravnem organu za vpra-
šanja borcev in vojaških invali-
dov.
V občini je enajst vojaških voj-
nih invalidov, 17 vojaških mirno-
dobnih invalidov, 17 upravičenk
do družinske invalidnine po pad-
lem borcu in 15 upravičenk do
družinske invalidnine po umr-
lem vojaškem invalidu. Pri tej
kategoriji udeležencev NOV je
posebej občutljivo vprašanje in-
validskega dodatka, saj se mora
vsako leto na novo odmeriti. V
prejšnjem letu je invalidski do-
datek v znesku 60.724 dinarjev
prejemalo trideset upravičencev.
Civilnih invalidov vojne je v
občini štirinajst. Podobno kot
vojaški invalidi prejemajo social-
no ogroženi civilni invalidi do-
datno denarno pomoč. Civilna
invalidnina in dodatna denarna
pomoč se odmerjata upravičen-
cem v višini petdeset odstotkov
invalidnine vojaških invalidov
oziroma petdeset odstotkov od
višine invalidskega dodatka.
Komisija za vprašanje borcev
pa podeljuje občinske priznaval-
nine. Prejema jih 97 upravičen-
cev. Priznavalnina je pomemben
del zagotavljanja socialne varno-
sti udeležencev NOV. Tako je
povprečna oktobrska priznaval-
nina znašala 35 tisoč dinarjev,
najnižja 8330, najvišja pa nekaj
nad 76 tisoč dinarjev. V prejš-
njem letu je bilo izdanih 120
odločb o dodelitvah in zvišanju
priznavalnin.
Sredstva zanje zagotavljajo v
občinskem proračunu. V letu
1986 jih je bilo za 24 milijonov
820 tisoč dinarjev, letos pa so
planirali 48 milijonov dinarjev.
V informaciji so tudi podatki o
stanovanjskih problemih udele-
žencev NOV, posebej pereče pa
je njihovo zdravstveno stanje.
Zaradi tega naraščajo potrebe po
domski oskrbi ter oskrbi in negi
na domu.
V Ormožu potrebno skrb
posvečajo tudi najstarejši gene-
raciji borcev — borcem za sever-
no mejo. Od 150 jih živi še se-
dem. MG
12. seja Centralnega komiteja
Zveze komunistov
vedno VEC je izstopov, z.manjšuje se število no-
vosprejetih • previsoka članarina • nemoč čla-
nov zk pri razreševanju sedanje gospodarske KRl-
zKMMm\uiLUiLmMmmA • liCLEo zk pada. _
V Jugoslaviji in Sloveniji ugotavlja-
mo že četrto leto, da se zrrsanjšuje šte-
vilo članov Zveze komunistov. Ob
koncu leta 1984 je imela Zveza komu-
nistov Slovenije 126.089 članov, ko-
nec letošnjega septembra pa kar 7.245
članov manj. Vendar je večji problem
starostna sestava, je ugotovil v uvod-
nem referatu Emil Štern na seji Cen-
tralnega komiteja ZKS minuli petek.
Delež mladih upada že od leta 1981.
Vzroke je iskati v neugodnih gospo-
darskih razmerah, v premalo jasni
družbeni perspektivi — predvsem
mladih. Mladi niso proti Zvezi komu-
nistov, motijo jih pa nedoslednosti
znotraj nje, njena neučinkovitost, ne-
podružbljena kadrovska politika in
neuveljavljanje odgovornosti.
V razpravi o gibanju in strukturi
članstva po 10. kongresu Zveze ko-
munistov Slovenije je sodelovalo veli-
ko število razpravljalcev. Ugotavljali
so, da je javni ugled Zveze komuni-
stov prizadet, da so v njenem statutu
vzgojnopolitični ukrepi veliko bolje
opredeljeni kot npr. priznanja in na-
grade. Ne smemo tudi zanemariti vi-
soke članarine oziroma njene porabe,
osnovnim organizacijam ne ostane
nič denarja. Razlogov za dvome v ne-
moč Zveze komunistov je veliko. 21.
stoletje terja drugačne načine ravna-
nja in vprašanje je, ali Zveza komuni-
stov ve, kakšne so potrebe časa. Kakr-
šna je, za mlade ne more biti privla-
čna, saj so jih starejši razočarali.
Obljubljali so jim več socializma; te-
ga pa ni moč obljubljati, ampak
ustvarjati, vedno večje tistih, ki meni-
jo, da Zveza komunistov ne more bi-
stveno vplivati na spreminjanje druž-
benih razmer, velik del članstva ni za-
dovoljen z vlogo, ugledom in aktiv-
nostjo organizacije v družbi, z akcij-
sko negibnostjo večine članov. Na gi-
banje članstva vplivata in ga pogoju-
jeta tudi ekonomska in družbena kri-
za. Svoj vpliv imajo tudi padec ži-
vljenjske ravni, velika inflacija, mno-
go administriranja na občinskih, re-
publiških in zvezni ravni, slabitev
vpliva delavcev na razpolaganje z re-
zultati svojega dela. Še posebej se ču-
ti malodušje v delovnih organizaci-
jah, ki so v težkem položaju, kjer po-
slujejo z izgubami, kjer so načeti
medčloveški odnosi, kjer so vodilni in
vodstveni delavci nesposobni.
Način organiziranosti in delovanje
Zveze komunistov temeljita na starih
osnovah. Nedoraslost Zveze komuni-
stov sedanjemu trenutku nujno pov-
zroča osip članstva. Vtis je, da je zu-
naj Zveze komunistov več revolucio-
narjev kot znotraj nje. Oči javnosti so
uprte v Zvezo komunistov in cilj je,
da vstopajo v njene vrste tisti, ki bodo
uveljavljali delavske interese in jih tu-
di ščitili. V njene vrste je potrebno
sprejeti več mladih in poiskati poti,
da se socializmu vrnejo njegove te-
meljne vrednote. Članstvo upada, ker
je mnogim pošlo potrpljenje do neod-
govornosti za neuresničene dogovore,
slabe investicije, napačen razvoj repu-
blik in pokrajin, najemanje kreditov.
Zveza komunistov se je torej tudi
na 12.-seji Centralnega komiteja ozrla
sama vase, kot je to storila tudi na 10.
seji, ko je tekla razprava o idejnosti.
Zveza komunistov je eden od dejavni-
kov družbene situacije in kot taka od-
govorna za nastale razmere. Po kon-
gresih je bilo znotraj nje premalo do-
slednih dejanj, odprtega delova-
nja,prepričevanja ljudi. Majhno števi-
lo izključitev in vedno več izstopov
opozarjata, da Zveza komunistov ni
dosledno izpeljala kongresnih usme-
ritev, da se niso uveljavili kriteriji za
sprejemanje in ostajanje v organizaci-
ji. Tako Centralni komite ocenjuje,
da bo za uveljavljanje kongresnih ci-
ljev in preusmerjanje negativnih to-
kov v gibanju članstva potrebno pred-
vsem hitreje spreminjati razmere v
družbi in v sami Zvezi komunistov.
Spremeniti bo potrebno metode dela,
zagotoviti demokratičen vpliv, večjo
kritičnost in samokritičnost v odnosu
do države, se kadrovsko obnoviti in
prenoviti informativno-propagandno
popularizacijo stališč Zveze komuni-
stov.
NaV
Praznovanje božiča kot
družinskega praznika
v procesu demokratizacije
družbenega in političnega življe-
nja pri nas je zadnja leta prišlo
do nekaterih bistvenih spre-
memb tudi v odnosih med druž-
bo in verskimi skupnostmi. V šir-
ši javnosti je vse bolj prisotno
vprašanje božiča oziroma odnos
družbe do praznovanja tega po-
membnega ljudskega, verskega
in cerkvenega praznika. Lansko-
letna javna božična voščila pred-
sednika SZDL in ljubljanskega
nadškofa so po vsej Jugoslaviji
sprožila plaz najrazličnejših od-
mevov, predvsem pa odprla širo-
ko razpravo o vseh razsežnostih
tega praznika in njegovi vsebini.
V Sloveniji so bila mnenja glede
tega nekaj časa deljena, končno
pa je prevladala ocena, da gre ja-
vna božična voščila razumeti kot
etnično in predvsem kulturno de-
janje.
Da je temu tako, so med dru-
gim ugotovili tudi člani sveta za
odnose z verskimi skupnostmi
pri republiški konferenci SZDL,
ki so sredi minulega tedna po
več kot štiriurni razpravi menili,
da ni nobenih večjih načelnih
ovir, da bi bil božič v Sloveniji
dela prost dan. Razpravljalci —
bilo jih je kar 24 — so drug za
drugim menili, da božič ni le ver-
ski ali cerkveni praznik, ampak
predvsem ljudski, zato ga je kot
takega treba tudi jemati.
Lanskoletna raziskava sloven-
skega javnega mnenja je namreč
ponudila zanimiv podatek. Kar
80 odstotkov Slovencev praznuje
božič, od tega 43 odstotkov iz či-
stih verskih razlogov, 36 odsto-
tkov pa kot tradicionalni družin-
ski praznik; in kar 59 odstotkov
(torej čez polovico) Slovencev je
za to, da bi bil božič dela prost
dan.
Dejstvo je, da ima božič po
svojem izvoru in pomenu več
vsebin in razsežnosti kot zgolj re-
ligiozno, vse pa so se v zgodovini
dobro prepletale. Tudi če božič
ne bi imel tega imena, bi takšen
družinski praznik človeštvo prav
gotovo imelo. Cerkev ga je uved-
la šele leta 305 n. š. zato, da bi iz-
podrinila stare civilizacijske (po-
ganske) navade.
Zaradi tega razprav okoli boži-
ča ne smemo jemati le kot dile-
mo med kristjani in komunisti.
Posmrtno življenje pa obstaja,
kot je menil eden od razpravljal-
cev, tudi sedaj, saj je vsakdo od-
govoren za svoje »grehe« tudi
po smrti. Žal pa verjetno ni bo-
ga, ki bi lahko odpustil tako veli-
ke grehe našim velikim (beri mi-
lijardnim) dolžnikom.
Božič je praznik ljudi, je izraz
tisočletij predkrščanskih in po-
krščansicih generacij, zato kot
praznik živi naprej, čeprav ga je
oblast pri nas leta 1952 prepove-
dala kot dela prost dan. V svetu
je pojmovan kot praznik miru,
dobrote, sprave in družinske sre-
če. Pravzaprav je to edini tovr-
stni družinski praznik in izredno
pomembno je njegovo sporočilo:
mir ljudem, ki so dobre volje.
Vse te ugotovitve pa seveda še
ne pomenijo, da bomo že letos
25. decembra ostali doma, oziro-
ma da nas ne bo na delovnih me-
stih. Predsednik republiške kon-
ference SZDL Jože Smole, ki je
hkrati tudi predsednik sveta, je v
sklepnem delu menil, da je treba
postopoma oblikovati pristop do
tega praznika. Seveda pa bomo
tudi ob letošnjih božičnih prazni-
kih slišali javne čestitke — tako
predsednika SZDL kot po vsej
verjetnosti ljubljanskega nadško-
fa, ki ima za to vso pravico. Pa
ne le prek radia, ampak tudi po
televiziji; božič pa bomo na
ustrezen način zaznamovali tudi
v ostalih sredstvih javnega ob-
veščanja tako kot vsak drugi
praznik. Sindikatom bodo pripo-
ročili, naj vsem, ki že letos želijo
praznovati božič kot dela prost
dan, to tudi omogočijo. Republi-
ški izobraževalni skupnosti pa
bodo priporočili, da ne bi bilo
ovir pri opravičilih za tiste učen-
ce, ki bi na božič želeli ostati do-
ma s svojimi starši ali kako dru-
gače praznovati. Skratka: božič
kot družinski praznik oziroma
praznik miru in sprave je z ome-
njeno sejo ponovno dobil javno
veljavo. Kot je dejal Mitja Ribi-
čič, pa bodo razprave o ostalih
krogih naše družbe (ZK, ZSMS,
ZZB, ZSS) pokazale, kakšne bo-
do njegove dokončne razsežno-
sti.
m. Ozmec
V vrtu
človek se je pri vzgoji in pridelovanju vrtnin
vseskozi trudil pridelovati take, ki bodo poleg pre-
hrambnih lastnosti dobro vzdržale transport, še
posebej pa čim daljše uskladiščenje v preprostej-
ših shrambah. Vsekakor je to žlahtnivcem rastlin v
mnogočem uspelo.
Za uspešno shranjevanje vrtnin čez zimo mora-
mo upoštevati vrsto pogojev, med katere prav go-
tovo uvrščamo izbiro ustrezne vrtnine, sorte, pred-
vsem pa čas setve. Pri setvi in med rastjo pa upo-
števati naravne in pridelovalne zahteve rastlin, da
bomo pridelali kakovosten pridelek, ki bo v kleti
ali shrambi dobro obstojen.
Za vse pridelke, ki jih želimo hraniti, velja, da
za uskladiščenje ne smejo biti preveč dozoreli, ker
lahko prično gniti ali plesniti že predčasno. Pridel-
kov, ki so jih poškodovali rastlinski škodljivci ali
okužile rastlinske bolezni, v nobenem primeru ne
moremo in ne smemo uskladiščiti svežih. Ce so že
vrtnine in plodovi, ki jih želimo ohraniti za daljše
obdobje, poškodovani ali bolni, jih je mogoče hra-
niti konzervirane v kisu, solnici, sladkorju ali dru-
gem kozervansu ali pa zamrznjene.
Pri pridelovanju zelenjave za hranjenje velja še
posebej opozoriti, da je ne smemo močneje gnojiti
z dušičnimi gnojili, bo pa obstojnejša, če je bila
ustrezno gnojena s fosfornimi in kalijevimi gnojili.
Za uspešno skladiščenje pobiramo vrtnine še pred
mrazom, biti morajo suhe, pobiramo jih v opol-
danskem času po možnosti v sončnem vremenu,
ne pa v deževnem vremenu ali ob rosi. Pri izkopu
pazimo, da ne poškodujemo korenov, ker takšne
prično takoj gniti, za korenovke, kot je rdeča pesa,
pa velja, da se iz ran na koži ali pregloboko odre-
zanih listov izcedi dragoceni sok. Zelenjave, ki jo
bomo hranili v kleteh ali v zapisnicah, ne peremo.
dobro pa jo z roko očistimo zemeljskih grud, ki se
držijo korenov ali gomoljev, pri nadzemnih delih
pa skrbno odstranimo ostanke listov in plevela.
Korenček, rdečo peso, kolerabo, repo, zelje,
ohrovt, kitajsko zelje, črno redkev bomo najuspeš-
neje uskladiščili oziroma ohranili v kleti, ki ima tla
nabita iz gline ali so opečna. Temperatura kleti za
hranjenje zelenjave naj bo od 0^ C do 5° C z relati-
vno zračno vlago 75 do 85 odstotkov. Klet mora
biti pred hranjenjem zelenjave pospravljena in
očiščena, da pa bi preprečili okužbe zelenjave z
raznimi skladiščnimi glivičnimi boleznimi, pa jo
predhodno pobelimo z apnenin beležem. Ta je
hkrati razkužilno sredstvo.
Ce je klet bolj suha, je priporočljivo, da damo
vrtnine v zaboje in jih pokrijemo s polietilensko
folijo. S tem zmanjšamo izhlapevanje, vendar za-
bojev ne smemo polniti takoj, ko vrtnine prenese-
mo v klet. Pridelek se mora najprej ohladiti, da se
na zelenjavi ne bo nabirala vlaga, ko jo bomo po-
krili. Vrtnine lahko hranimo tudi v vrečkah, ki jih
vsaj dva dni pustimo odprte, da se na notranji
strani ne začne nabirati vlaga. Vrečke na več me-
stih prebodemo, da s tem omogočimo neznatno gi-
banje zraka. Ce imamo vrt v bližini hiše in to na
lahkih tleh, ki prepuščajo vlago, je najboljše, da
naredimo do 50 cm globoko zapisnico. Ce pa so
tla težka in se v njih rada zadržuje voda, potem iz-
delamo zasipnico nad zemljo. Da preprečimo do-
stop mišim, obložimo zasipnico s smrekovimi ali
brinjevimi vejami, še boljše pa je, če korenine zavi-
jemo v gosto žično mrežo. Korene in gomolje po-
krijemo s slamo, ko pride mraz, pa jih prekrijemo
s 15 cm debelo plastjo zemlje, po njej pa pogrne-
mo plastično folijo, da zasipnica ne bi natekala
oziroma da se zasipane vrtnine ne bi zmočile. Foli-
jo prekrijemo še s tanjšo, 10 cm plastjo zemlje, s
čimer so zasipani koreni in gomolji dobro zavaro-
vani pred mrazom v vsaki zasipnici; še zlasti če
smo jo pokrili s plastično folijo, pa moramo po-
skrbeti za potrebno zračenje, kar omogočimo z
zračnim kanalom v sredini. Tega ob hudi zimi za-
premo s slamo.
Zeljne glave z odstranjenimi glavnimi krovnimi
listi pa bomo najuspešneje hranili v vrtu, če jih
obrnjene zakopljemo tako, da bo koren ostal izven
zemlje. Tako hranjenih glav pa ne smemo jemati iz
zemlje, ko je ta zmrznjena.
Za shranjevanje čebule je znano, da je najpri-
mernejši prostor podstrešje, saj ta — dobro očišče-
na, posušena in spravljena v sadne zabojčke ter
pokrita s starimi odejami ali vrečami — prenaša
tudi najhujši mraz. Solatnice se najbolje ohranjajo
v tunelih z enojno ali dvojno folijo, o čemer pa več
prihodnjič.
Miran GLUŠiC, ing. agronom.
Poiskati
botra
Minuli petek so se sestali predstavniki občinske komunalne
skupnosti, ptujskega izvršnega sveta, farme bekonov Draženci, Peru-
tnine, TGA Kidričevo ter krajevnih skupnosti Turnišče in Ivana Spo-
lenaka da bi se dogovorili o gradnji kanala D, kanala, ki bi zbral
farmske, klavniške in gospodinjske odplake desnega brega Drave in
jih preko centralne čistilne naprave vodil v Dravo. Rezultat sestanka
ni vzpodbuden in kaže, da se v vseh letih ni spremenilo nič drugo kot
cena takega objekta; postala je astronomska in se je boje vsi tisti, ki
bodo kanal potrebovali. Pred leti bi namreč sredstva še bilo mogoče
zbrati kot del investicij, toda to takrat ni bilo nujno, ker so v farmi be-
konov in perutnini klavnici kot kaže računali na to, da ekoloških zah-
tev krajanov in načelno zapisanih zahtev v naših dokumentih nihče
ne bo vzel resno. Toda sedaj jih je v to prisilil največji onesnaževalec
v naši občini — Tovarna glinice in aluminija Kidričevo.
XGA bo namreč v kratkem povečala proizvodnjo aluminija in s
tem tudi porabo vode, njene odplake se bodo povečale in v njihovem
kanalu ne bo več prostora za farmske in klavniške odplake. Začasna
dovoljenja za priključitev na svoj kanal namerava TGA prekiniti ma-
ja prihodnje leto. Kmetijski kombinat in Perutnina sta se zaradi svo-
jih ekoloških grehov iz preteklosti znašla v zagati in rešujeta se, kakor
vesta.
Perutninih predstavnikov, ki bi lahko odgovorno trdili, da bodo
prispevali denar za prvo fazo kanala od Draženc do Zagrebške ceste,
na dveh letošnjih sestankih zainteresiranih za gradnjo kanala ni bilo,
in tako so prisotni lahko le ugibali in govorili v prazno. Kmetijski
kombinat pa si je na sestanku na vse kriplje prizadeval znižati delež
denarja, ki naj bi ga prispeval h gradnji, in odložiti zaporo tga-jevega
kanala za svoje odplake z dokazi o veliko manjši količini odplak, kot
jih je ocenil projektant. Na koncu, po tem ko so se oglasili tudi pred-
stavniki krajevne skupnosti Turnišče, pa je predstavnik Farme beko-
nov že trdil, da je previsoko ocenjena količina odplak kriva tudi za ta-
ko drag projekt, češ da je projektant zaradi napačnih ocen načrtoval
preobsežen kanal.
Po projektih in ocenah izdelanih v KGP Ptuj so količine od-
plak, kijih izpuščajo onesnaževalci na desnem bregu Drave, takšni:
EKK — 1001 na sekundo
PP — 97, 81 I na sekundo
KS Turnišče — 48, 81 / na sekundo
KS Ivana Spolenaka — 151 na sekundo
Skupna vrednost kanala bi po sedanjih cenah znašala 729 mi-
lijonov 962 tisoč dinarjev, prva faza pa 375 milijonov 885 tisoč di-
narjev. Za prvo fazo bi prispevali denar, glede na obremenjevanje
kanala z odplakami, tako: 148 milijonov 880 tisoč bi prispevala
EKK. 145 milijonov 467 tisoč Perutnina, 57 milijonov 886 tisoč di-
narjev krajevna skupnost Turnišče in 23 milijonov 680 tisoč dinar-
jev krajevna skupnost Ivana Spolenaka.
Najbolj so v trditve predstavnika farme podvomili predstavniki
Turnišča, saj imajo ti krajani nesrečo, da živijo na ekološko najbolj
obremenjenem delu Ptuja in da se s posledicami ekološke neresnosti
farme in perutninskih objektov srečujejo vsak dan; pred njimi ne mo-
rejo zatiskati oči in nosov. Gnojnica jim vdira pod kolovozi na njive,
vodnjaki so že dolgo polni gnojne umazanije, Studenčnice in ribnika
pa niti več ne omenjajo, tako kot tudi ne verjamejo trditvam, da nez-
nosen smrad ne škodi zdravju. Krajevni funkcionarji vsak dan poslu-
šajo pritožbe krajanov, ki jih vabijo, naj si ogledajo konkretne posle-
dice nerešenega vprašanja odplak.
Kako naj ti funkcionarji prepričajo krajane, da bodo denar pre-
ko povečane cene kanalščine v ptujski komunalni skupnosti skupaj z
drugimi morali združevati za gradnjo kanala D, ki po njihovem mne-
nju ne bi bil potreben ali pa vsaj ne tako drag, če na njihovem območ-
ju ne bi bilo teh dveh onesnaževalcev?
Kakorkoli že, TGA želi pridobiti potrditev, da njihovih odpad-
nih vod ni potrebno speljati na čistilno napravo, farma bekonov želi
vse prepričati, da ne onesnažuje v taki meri, kot jo obsojamo, Perutni-
ni pa se, kot bi sklepali z zadnjih dveh sestankov, o tem ne zdi vredno
dokončno pogovoriti. Najbolj bodo sveda na slabem spet krajani — ti
pa so že navajeni vsega hudega in bodo vse skupaj lepo prenesli, če
jih bomo prepričali o pomenu Perutnine in svinjske farme za naše ob-
činsko gospodarstva . . . Tako vsaj mislijo tisti, ki jim že nekaj let ni
do tega, da bi prispevali svoj delež (bolje: dolg) za gradnjo kanala, in
iščejo vsa mogoča opravičila.
Nekdo je na sestanku predlagal, da bi poiskali denar na republi-
ški ravni, saj sta Perutninina in farmska proizvodnja republiškega, če
že ne zveznega pomena. Ni slabo; toda botri, ki so dovolili odpreti te
objekte brez ustreznih čistilnih sistemov v interesu slovenskega go-
spodarstva, so že v pokoju ali pa so se izgubili na druge funkcije v na-
šem razvejanem, oprostite, v nepregledno zapletenem in iz leta v leto
popravljanem sistemu.
Na desnem bregu Drave torej, vsaj s stališča ekologije, nič boljše-
ga, kvečjemu slabše.
Darja Lukman
Brez komentarja
četrtek popoldne 15. vinotoka je bil na pohištvenem oddelku
ptujske Blagovnice sila pomemben čas. Peščica možnih kupcev (pre-
šteti bi se jih dalo na prste ene roke) je namesto pohištva bila prisilje-
na iskati trgovce. Izbira je bila sila slaba, saj je šele po daljšem iska-
nju in po zaslugi žvenketa v nepospravljenem predalu raznovrstnih
vijakov za težko zaveso bilo mogoče odkriti prodajalko. Za prigovar-
janje kupcev, ki bi se morda res zadovoljili le z novimi cenami, se ni
kaj prida zmenila, v predalu je žvenketalo naprej, kupci pa so se mir-
no razšli.
Ali je politika, za katero se zavzema Zveza komunistov pri nas,
skladna z interesi večine ali ne? Na to vprašanje je v anketi Slovensko
javno mnenje leta 1980 kar 49,3 % anketiranih odgovorilo, da je poli-
tika Zveze komunistov skladna z interesi večine. Danes tako misli le
še 8,3 % vprašanih.
Kaže, da bodo najdebelejši konec ob letošnji trgatvi potegnili so-
darji. Zaloge vina so še bogate, cena grozdja pa tudi ne spodbuja k
prodaji in v privatnih kleteh so marsikje postavili nove sode.
V ptujski občini se z izobrazbo naših delavcev ne moremo pohva-
liti. Pa kot kaže tudi v bodoče ne bo nič bolje. Organizacije združene-
ga dela si s štipendijami zagotavljajo le kader s IV. stopnjo izobrazbe,
v letošnjem šolskem letu je bilo razpisanih takih štipendij 268, za V.
stopnjo 73 (popolna srednja šola), za VI. stopnjo (višja šola) 59 in za
VIL stopnjo izobraževanja (visoka šola) 78 štipendij. To pa pomeni,
da bi se morala kar polovica osnovnošolcev odločiti za manj kot sred-
njo izobrazbo.
4 — SESTAVKI IN KOMENTARJI
22. oktober 1987 -
TEDNIK
Perutnina Ptuj
Izvoz je njihova
hodočnost
v novejši zgodovini Perutnine
Ptuj bi težko našli obdobja, ko
njihova pozornost ni veljala grad-
nji tega ali onega potrebnega ob-
jekta. Namesto v žepe delavcev so
marsikateri dinar zavestno vložili
v zidove in opremo. Tako je Peru-
tnina rasla iz leta v leto in rezala
svojim delavcem ter vsem obča-
nom vse debelejši kos kruha. Da-
nes je Perutnina gospodarski gi-
gant, znan v Sloveniji, Jugoslaviji
in na mnogih koncih
V Perutnini je danes zaposle-
nih okoli tisoč osemsto delavcev.
z njimi pa uspešno sodeluje 320
kooperantov iz številnih občin
Slovenije in Hrvatske. Skupaj
dosegajo letno proizvodnjo pri-
bližno 40 tisoč ton perutninskega
mesa. To je skoraj petina celotne
jugoslovanske proizvodnje piš-
čančjega mesa.
Seveda imajo zelo pomemben
delež tudi v slovenskem perutni-
narstvu. Svoj delež celo poveču-
jejo iz leta v leto. Ce primerjamo
njihov delež bruto akumulacije,
je znašal leta 1983 triinšestdeset
odstotkov, leta 1984 oseminšest-
deset odstotkov, v letih 1985 in
1986 pa že 74 odstotkov. Ti ka-
zalci so rezultat povečevanja ob-
sega proizvodnje in nenehne skr-
bi za gospodarnost dela.
Njihov pomemben adut je se-
veda tudi kakovost proizvodnje
in s tem se uspešno kosajo na ju-
goslovanskem tržišču, pridobiva-
jo pa si tudi svetovna. V nadalj-
nje izboljševanje kakovosti pro-
izvodnje pa v zadnjem času vla-
gajo ogromna sredstva, ki pome-
nijo največjo investicijo v zgodo-
vini Perutnine.
Še nekaj osnovnih podatkov o
gospodarjenju ptujskih perutni-
narjev. V letošnjem prvem trime-
sečju sta dve njihovi temeljni or-
ganizaciji poslovali z izgubo, se-
veda je bila ta izkazana zaradi
Nova pridobitev tovarne močnih
krmil: stroj za stiskanje knnil v
zrna.
novega obračunskega sistema.
Kot je povedal glavni finančnik,
sodi Perutnina med skupino
podjetij, ki kažejo po novem
obračunskem sistemu slabše re-
zultate poslovanja. V takem po-
ložaju so namreč vse delovne or-
ganizacije, ki dobro gospodarijo
in imajo več svojega kapitala. Za
letošnje devetmesečne rezultate
velja, da so realno slabši kot
pred letom dni, izgube pa ni bilo
v nobeni temeljni organizaciji.
Povsem drugačna pa je slika, če
primerjamo njihovo letošnje go-
spodarjcTije il lanskim po starem
obračunskem sistemu. V tem pri-
meru se lahko letos pohvalijo s
še boljšimi gospodarskimi rezul-
Mesna industrija z novimi objekti prve in druge faze modernizacije
tati. Za kako uspešno delovno
organizacijo gre, pove tudi poda-
tek, da je njihova akumulacija v
lanskem letu dosegla kar okoli
40 odstotkov akumulacije celot-
nega gospodarstva ptujske obči-
ne. Njihovi osebni dohodki so v
devetih mesecih znašali v pov-
prečju 250 tisočakov, najnižji
osebni dohodek je bil septembra
200 tisočakov, razmerje med naj-
nižjim in najvišjih osebnim do-
hodkom pa je 1 proti 4.
V Perutnini nenehno skrbijo
za zmanjševanje stroškov proiz-
vodnje. Njihov cilj je v čim kraj-
šem času in s čim manjšo porabo
krmil doseči dobre vzrejne rezul-
tate. Jugoslovansko povprečje v
porabi krme za kilogram prirasta
je med 2,20 in 2,30 kilograma. V
Perutnini so porabo zmanjšali že
na 1,97 kilograma, že v nasled-
njem letu jo nameravajo znižati
na 1,95 kilograma. Na videz maj-
hen prihranek se v ogromni koli-
čini prirejenega mesa bogato
obrestuje. Tudi vzrejni čas so
zmanjšali. V manj kot 42 dneh
pitanja in z omenjeno porabo kr-
me na kilogram žive teže so do
letošnjega septembra dosegli
povprečno težo 1,77 kilograma.
Krma je torej eden najpo-
membnejših sestavin perutninske
proizvodnje. V Perutnini so z
gradnjo sodobne tovarne krmil
naredili velik korak naprej; zno-
va in znova se potrjuje, da je bila
to pravilna poslovna odločitev.
Sestavo krmnih mešanic danes
določajo specialisti z računalni-
ško vodenimi sistemi, letno pa
proizvedejo v tovarni okoli 120
tisoč ton krme. Pravkar uvajajo
novost — piletirno linijo. Letos
bodo pričeli poskusno krmljenje
s krmili v obliki majhnih brike-
tov, že prihodnje leto pa bodo ta-
ko oblikovana krmila našla pot v
vsa pitališča.
V sodobni delovni organizaci-
ji, ki je v osemdesetih letih zrasla
iz majhne odkupne postaje za
perutnino, jajca in divjad, je po-
stala ozko grlo prav klavnica, ki
pomeni zaključek celotnega de-
lovnega procesa. Vse strožji higi-
enski predpisi, predvsem na tu-
jih tržiščih, so narekovali moder-j
nizacijo mesne industrije. Pričeli I
so jo pred dvema letoma, razde-
lili pa so jo v tri faze. V prvi fazi
so zgradili garderobe, kuhinjo,
jedilnico in sanitarije, v drugi fa-
zi pa hladilnice in ekspedit, torej
prostore za odpremo blaga. Ob-,
jekte druge faze so prevzeli pred
kratkim, v roku in brez podraži-
tev pa jih je zgradilo gradbeno
podjetje SCT Ljubljana. Vred-
nost druge faze je okoli 2 milijar-
di dinarjev. DoHaVi TriO^iTriO, da
je kljub izrednim razmeram zara-
di gradnje tekla proizvodnja v
mesni industriji tako rekoč ne-
moteno,   zahvaljujoč   dobremu
Sodobna zunanjost ekspedita
sodelovanju gradbincev, organi-
zatorjev proizvodnje in seveda
delavcev ter kooperantov. Dne-
vno zakoljejo v klavnici kar oko-
li 105 tisoč piščancev, pred krat-
kim so dosegli celo dnevni re-
kord — 200 ton perutninskega
mesa.
Poleg tega širijo tudi predela-
vo. Klobasičarski izdelki so prav-
zaprav v tem času njihova svet-
lejša točka. Letos bodo dali na
tržišče že okoli 6 tisoč ton klobas
izključno iz perutninskega mesa.
To je za 10 odstotkov več kot la-
ni, za prihodnje leto pa načrtuje-
jo prav tolikšno povečanje pre-
delave. Največ mesnih izdelkov
prodajo na beograjskem tržišču,
sledi pa Bosna; na območju Slo-
venije prodajo le okoli desetino
klobasičarskih izdelkov.
Ko že govorimo o prodaji na
domačem trgu, omenimo še pro-
dajo piščancev. Teh prodajo v
Sloveniji okoli 33 odstotkov, na
Hrvatskem 20, v Srbiji 28, v Bo-
sni 16 ter Makedoniji 3 odstotke.
Kot že omenjeno, so sedanjo,
največjo investicijo v zgodovini
Perutnine razdelili v tri faze.
Pred njimi je najzahtevnejša —
tretja faza. Gre za gradnjo klav-
nice na površini 6400 kvadra^hih
metrov. Skupaj z opremo "bo po-
trebno po sedanjih cen?.h za to
fazo zagotoviti kar 2<] milijard
dinar^t'.. ?oieg gradnje klavnice
nameravajo posodobiti kafileri-
jo, zgraditi čistilno napravo in ta-
ko rešiti problem onesnaževanja
okolja.
Tako obsežno investicijo je
potrebno seveda temeljito prou-
čiti in utemeljiti njeno upraviče-
nost. Vendar to ni težko. Če so
doslej desetletja širili osnovno
dejavnost, so sedaj pred dej-
stvom, ko bodo velikanska sred-
stva namenili izboljšanju kako-
vosti proizvodnje in naredili ko-
rak dalje v predelavi in dodelavi
piščančjega mesa. Zmogljivost
klavnice bo prilagojena tudi mo-
rebitnemu povečanju osnovne
proizvodnje, že v naslednjem le-
tu vidijo možnosti za zgraditev
nekaj novih vzrejnih objektov pri
kooperantih.
Sicer pa je nova klavnica nuj-
na tudi za nadaljnji prodor na
svetovna tržišča. V Perutnini
poudarjajo, da je izvoz njihova
bodočnost. Njihova izvozna pri-
zadevanja imajo že dolgoletno
tradicijo. Bili so med prvimi slo-
venskimi izvozniki kmetijskih
proizvodov, pravi razmah pa je
njihov izvoz dosegel po letu
1980. V naslednjih petih letih se
je izvoz povečal že za 10 krat. Po
rahlem nazadovanju pa so letos
znova pred uspehom. V devetih
mesecih so izvozili za 6,8 milijo-
nov dolarjev blaga, do konca le-
ta pa nameravajo doseči z izvo-
zom 8 in pol ^ilijona dolarjev.
Delo v klavnici je vse prej kot lahko
Prav toliko dolarjev nameravajo
zaslužiti z izvozom v prihodnjem
letu. Letos izvažajo predvsem v
dežele v razvoju, kjer je v os-
predju republika Jemen, našli pa
so tudi pot na tržišče Grčije in v
zahodnoevropske države — Ualj^
jo, Avstrijo, Švico, na Kanarske
otoke in v Belgijo.
Izvažajo v glavnem piščančja
bedra, file in ostale dele piščan-
cev.
Nadaljnji razvoj Perutnine gre
v smeri prehoda k višjim obli-
kam predelave mesa, k proizvod-
nji polgotovih jedi, perutninskih
specialitet in raznih jedi iz peru-
tninskega mesa. Že v prihodnjem
letu načrtujejo poskusno proiz-
vodnjo tako imenovanega izdel-
ka POM v količini 100 ton.
Vse te načrte bodo torej pričeli
uresničevati že v sedanjih prosto-
rih mesne industrije, proizvodnja
pa bo v celoti zaživela v novi so-
dobni klavnici. Začetek gradnje
predvidevajo v marcu prihodnje-
ga leta, trajala pa naj bi leto in
pol, torej bo gradnja končana
konec leta 1989.
Medtem ko so pričele nove
hladilnice iz druge faze posku-
sno delati in ko perutninarji snu-
jejo svoje razvojne načrte, ki jih
nikoli ne manjka, pa se ukvarja-
jo z velikimi in nenehnimi pro-
blemi. Pestijo jih obresti, ki so
nenormalno porasle, nenehno so
v bitki za koruzo in ostale surovi-
ne, ki jih potrebujejo za nemote-
no proizvodnjo. Desetine milijo-
nov piščancev, ki vsako leto pri-
hajajo iz kooperacijskih in last-
nih hlevov, živahnost v številnih
objektih na lastnih farmah, delo
z živim materialom v dveh valil-
nicah — vse to je velikanska ob-
veza. Da je vse tako, kot mora bi-
ti, lahko skrbi le dobro organizi-
rani kolektiv. Da ga Perutnina
ima, je mogoče ugotoviti iz nji-
hovih gospodarskih dosežkov.
To je sicer mogoče ugotoviti tudi
na slehernem koraku, če nas pot
zanese v upravno stavbo ali kate-
rokoli organizacijsko enoto v se-
stavi PERUTNINE. jB
Fotografije:
Lojze Cajnko
Vaših 42 dni je poteklo
TEDNIK - 22- oktober 1987
SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5
Premestitev Lackovega spomenika
— da ali ne?
2e kar nekaj časa na Ptuju te-
čejo pogovori o tem, da bi Lac-
kov spomenik s Slovenskega trga
prestavili kam drugam. Ni prvič,
da se takšni predlogi pojavljajo
na dnevnem redu raznih komisij
in odborov. Že ob postavitvi spo-
menika na njegovo današnje me-
sto, to je bilo leta 1955, mnogi ni-
so bili zadovoljni z njegovo na-
mestitvijo na Slovenski trg in tu-
di v tistih letih so tekli pogovori
še o drugih lokacijah. Tako je bi-
la postavitev na Slovenski trg
označena kot nedokončna, zača-
sna.
Mesto je kip narodnega heroja
Jožeta Lacka naročilo pri kiparju
Jakobu Savinšku (1922-1961).
Savinšek je bil v petdesetih letih
precej zaposlen s spomeniško
plastiko in je izdelal nekaj izred-
no kvalitetnih kipov, na primer
Kugyjevega v Trenti, Tavčarjeve-
ga na Visokem, Gregorčičevega v
Kobaridu. Med spomeniki, pos-
večenimi NOB, izstopa celjski, ki
nosi naslov Vojna in mir. Po for-
malno-likovni plati se je Savin-
šek razlikoval od večine svojih
kolegov kiparjev, ki so se v ti-
stem času podobnih nalog lote-
vali iz realističnih ali celo soc-
realističnih izhodišč. Težil je k
stilizaciji in neobremenjeno raz-
vijal lastni kiparski jezik, v kate-
rem ni dovoljeval, da bi karkoli
nadvladalo plastičnost, ki je že
sama po sebi najbolj značilen iz-
raz kiparstva kot ene od likovnih
zvrsti. Kljub takrat prevladujo-
čim drugačnim likovnim toko-
vom se je Savinšek po drugi voj-
ni uvrstil med najbolj zaposlene
slovenske kiparje. Ptujčani so se
tako ob pripravah na postavitev
spomenika odločili za dobrega
mojstra. Mesto je pridobilo kva-
litetno plastiko. Savinšek je bil
suveren umetnik. Izdelal je kip,
ki je plod njegove do takrat pre-
. hojene ustvarjalne poti. V tem je
bil dosleden in ni pristajal na
kompromise, kakršne bi mu lah-
ko vsiljevali ali naročniki ali pa
morda tudi neposredna okolica
spomenika, ki pa je bila tako ali
tako določena šele neknadno.
Dr. Sergej Vrišer je Lackov spo-
' no povedati, da je projekt ptuj-
ske raziskovalne skupnosti in
oblikovanje izhodišč za pospeše-
vanje raziskovanja in inovacij-
skega dela med mladimi po-
membna novost, ki se ji obetajo
bogati rezultati. Bogati zato, ker
so prvi poskusi raziskovalnega
dela, tako na osnovnih šolah kot
tudi v okviru gibanja Znanost
mladini, tudi v ptujskem srednje-
šolskem centru prinesli že nekaj
republiških naslovov mladim ra-
ziskovalcem in njihovim mentor-
jem.
Na nedavnem posvetu ravna-
teljev in učiteljev, ki skrbijo za
razvoj nadarjenih učencev in ra-
ziskovalnega dela na šolah, ki ga
je sklicala komisija za inovacij-
sko in raziskovalno dejavnost pri
menik leta 1975 opisal v ptuj-
skem zborniku:
»Kipar Jakob Savinšek, eden
najplodnejših kiparjev naše po-
vojne generacije, je s tem delom
oživil spomin na eno najmrač-
nejših poglavij v zgodovini ptuj-
skega mesta. Podobno kakor je
ostal v baročnih delih živ spomin
na stiske tedanjih dni, je zrasel
tudi ta spomenik iz spomina na
hude čase in junaški odpor v do-
bi okupacije.
Kip Jožeta Lacka označuje
klena kiparska dikcija, portretna
dokumentarnost in hkrati fanta-
zijsko  sproščena  monumental-
Pred dokončno postavitvijo sta kipar in arhitekt s pomočjo šablone pre-
verjala, kako se bo spomenik Jožeta Lacka uglasil z arhitekturo Sloven-
skega trga.
nost. Prostor, kjer spomenik sto-
ji, je osrednji prostor zgodovin-
skega Ptuja. Nemirna, razgibana
figura je v drastičnem nasprotju
z ritmom starih hiš, poosebljena
je v sugestiven disakord. Po svo-
je razbija uspavanost starega am-
bienta in je zato že bolj monu-
mentalna in zgovorna.«
Urbanistično in arhitekturno
ureditev spomenika je prevzel
mariborski arhitekt Branko Koc-
mut. Izmed več predlaganih lo-
prispevali tudi javne predstavi-
tve nalog — dobre izkušnje s tem
imajo že v Srednješolskem cen-
tru. Zanimiva pa sta bila tudi
predloga srednješolskega centra
in ptujske ekološke skupine o ra-
ziskovalnih taborih. Pokrajinski
muzej Ptuj in srednješolci bodo
prihodnje leto pripravili arheolo-
ško-turistični tabor, ki bi ga lah-
ko smiselno povezali z razisko-
valnimi nalogami, ekološka sku-
pina pa pripravlja mednarodni
ekološki raziskovalni tabor, na
katerem bodo analizirali onesna-
ženost površinskih vod in pod-
talnice na Dravskem in Ptujskem
polju. Tudi vanj bi se lahko mla-
di raziskovalci iz osnovnih in
srednjih šol vključili, do takrat
pa bi se v krožkih ali posamično
že lotili določenih raziskav, ki bi
kacij sta v ožji izbor prišli dve:
prva na Slovenskem trgu in dru-
ga v sončnem parku pred bivšim
dominikanskim samostanom. V
Zgodovinskem arhivu Ptuj hrani-
jo ureditveni načrt z drugo loka-
cijo, ki je bila kot manj domisel-
na zavrnjena. Ce drugega ne, je
bila vprašljiva usmerjenost Lac-
kove figure. Ta je sicer obhodna,
gledljiva z vseh strani, vendar je
frontalni pogled le najvažnejši,
takoj za njim pa tisti z levega bo-
ka od spodaj navzgor. Pred do-
končno odločitvijo, da spomenik
namestijo na Slovenskem trgu,
sta oba ustvarjalca temeljito pre-
študirala lokacijo. S pomočjo ša-
blone sta preverila vse možne vi-
zure. Takšno pretehtavanje odlo-
čitve, ki so mu lahko prisostvo-
vali vsi zainteresirani, je eden od
načinov dela, ki smo ga v naši
sodobni praksi žal vrgli med sta-
ro šaro. Je bila katera od danes
predlaganih novih lokacij pre-
verjena na podoben način?
Spomenik je tako leta 1955 za-
sedel prostor ob nekoliko pada-
jočem terenu Slovenskega trga,
tem, da bodo v raziskovalni
skupnosti pripravili pfegled do-
sedanjih raziskav in najboljše tu-
di arhivirali, so se na omenjenem
posvetu dogovorili.
D. Lukman
ob izlivu trga v Murkovo ulico.
Njegovo sožitje in delno prekri-
vanje s pročeljem gledališča ni
neutemeljeno. Slovenski trg je li-
jakasta razširitev Prešernove uli-
ce. Do leta 1892 je imel ta sred-
njeveški trg, ki se tipično prilaga-
ja izoblikovanosti terena, eno
šibko točko, in to je bila stavba
gledališča. Trgi so zaprti prostori
in na našem osrednjem mestnem
trgu so ta zaprti prostor obstopi-
le same imenitne zgradbe: stari
rotovž, ljutomerska in druge
mestne hiše, proštija, mogočni
mestni stolp, proti sredini poma-
knjen Orfejev spomenik. Edino
gledališče je bila nekam skromna
arhitektura v tej soseščini. Potem
pa je do leta 1895 pred gledali-
ško pročelje po načrtih arhitekta
Klotza stopila bogata lopa s ste-
bri in arhitekturno plastiko. Slo-
venski trg je postal zaključena
urbanistična celota in z gledali-
škim pročeljem so se Ptujčani
postavljali še dolga leta. Žal pa
so Nemci leta 1941 ob okupaciji
mesta to pročelje odstranili. Slo-
venski trg je izgubil del svoje raz-
gibanosti. Nekaj tega je trgu vr-
nila nemirna figura heroja Lacka
z ekspresivno gestikulacijo, ki jo
je arhitekt postavil prav na tisto
mesto, ki je bilo v zasnovi celot-
nega trga najbolj statično in liko-
vno skromno. Postavitev Lacko-
vega spomenika na tem mestu se
Db takšnih razmišljanjih le ne ka-
že tako naključno in začasno.
Prav tako ne vzdrži trditev, da bi
bilo dobro iz starega mesta od-
straniti vse, kar sodi v 20. stole-
tje. Kvalitetna dela, ki ne rušijo
starega, ampak ga dopolnjujejo,
včasih celo poudarjajo, pred-
vsem pa živijo v sožitju s prete-
klostjo, so v historičnih ambien-
tih vedno dobrodošla. Tudi Slo-
venski trg je rezultat likovnih ho-
tenj mnogih stilnih razdobij, naj-
starejše — antično — nam je za^
pustilo Orfejev spomenik, najlaj-
še nas sooča s Savinškovim spo-
minom na narodnega heroja.
Vsaka premestitev spomenika bi
morala torej zagotoviti vsaj dvo-
je:
1. Nova lokacija mora biti ur-
banistično boljša od dosedanje,
OD .nisn na naso tako raznon-
ko nacionalnost si človek želi, da
bi bilo še več takih srečanj, da bi
se lahko bolje spoznali, s tem bo-
lje razumeli in postali resnični
prijatelji.
NaV.,
če pa ji je zgolj enakovredna,
mora biti premestitev utemeljena
s kakšnimi drugimi dovolj tehtni-
mi argumenti. Dokončna odloči-
tev mora biti plod kar najširše
razprave in potrjena mora biti od
stroke, ki ji je poznavanje likov-
nosti temeljno opravilo. Osno-
vno vodilo pri razpravah mora
biti ohranitev izpovednosti Sa-
vinškove plastike.
2. Ob morebitni premestitvi ki-
pa bo na Slovenskem trgu nasta-
la praznina, ki bo klicala po ka-
kršnikoli rešitvi, ta pa bo morala
biti likovno dorasla okoliški ar-
hitekturi.
Ob tem se seveda sama po sebi
kaže še ena ugotovite. V našem
mestu je očitno več lokacij, ki jih
kaže dopolniti s kiparskimi deli.
Ptuj je predvsem v dobi baroka
naročil in realiziral več kvalite-
tnih javnih spomenikov (glej čla-
nek dr. Sergeja Vrišerja: Zname-
nja in javni spomeniki v Ptuju,
Ptujski zbornik IV). Tako 19. kot
20. stoletje sta dosti manj prispe-
vala k tej likovni zvrsti. Lackov
spomenik se tu uvršča na častno
mesto. Je morda na Ptuju kdo
namesto-o premestitvi 30 let sta-
re plastike razmišljal o novem
enako zahtevnem naročilu, ki bi
bilo rezultat javnega natečaja in
strogega izbora? Le s kvalitetni-
mi sodobnimi deli, ki bi jih lah-
ko brez sramu postavili ob bok
starim mojstrovinam, bo mesto
zadržalo oznako likovno bogate-
ga in živega kraja.
Janez Balažic in
Marjeta Ciglenečki
Ptuj, ž. C. sv. Jurija, Krilni oltar Konrada Laiba, okrog 1460
Najmlajša umetnina gotske dobe, ki s svojo kvaliteto bistveno
dopolnjuje kompleksnost ptujske proštijske cerkve, je relief Poklon
sv. Treh kraljev iz leta 1515. Ikonografsko gre za tako imenovani zgo-
dovinski tip upodobitve, kakšnega poznamo v slikarstvu že dalj časa,
pa tudi oblikovno in kompozicijsko je naš relief blizu slikarskemu
pojmovanju prostora. Kipar se je potrudil, da bi posamezne osebe
med seboj povezal in jim dal različna opravila v smislu realističnega
upodabljanja dogodkov, vendar je realizem ostal na stopnji grafične
oziroma slikarske predloge. Ptujska proštijska cerkev je rezultat dveh
stilnih obdobij, pri čemer je tretje stilno obdobje — barok, ki je tudi
dosegel v njeno stavbno strukturo, za celoto popolnoma nepomemb-
no. Tako romanika kot gotika sta nekajkrat dopolnjevali in spremi-
njali svoj prispevek. Toda kljub vsej tej raznolikosti v času, mojstrih
in naročnikih imamo pred seboj spomenik, ki harmonično in umirje-
no pripoveduje svojo zgodovino in nam daje estetski užitek, kot le
malokatera spomeniška celota v Sloveniji. K temu je tudi nemalo pri-
pomogla zadnja restavracija, predvsem notranjščine, ki je njene posa-
mezne dele valorizirala in med seboj harmonično povezala.
Se nadaljuje
Mala Borštnikova
srečanja
v Slovenski Bistrici
v torek, 20. oktobra, so se v občini Slovenska Bistrica pričela
Mala Borštnikova srečanja s predstavo Slovenskega narodnega gleda-
lišča iz Ljubljane I. Horovitz: Vrsta. Včeraj seje v knjižnici Josipa Vo-
šnjaka Slovenska Bistrica predstavil Polde Bibič, v Videzu pa je bil
gledališki miting, kjer je bil slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl.
Danes dopoldne seje vojakom bistriške kasarne predstavil Miloš Žu-
tič iz Beograda z Vukovo abecedo. Nocoj ob 19. uri pa bodo v Mako-
lah prisluhnili Pridigam Janeza Svetokriškega v izvedbi Marka Cvah-
teta. Jutri ob isti uri bodo Pridigam lahko prisluhnili tudi v Oplotnici,
v soboto ob 10. uri pa na Tinju. Za karavano Cankarjevega doma bo
ista predstava v nedeljo ob 15.30 v viteški dvorani gradu Slovenska
Bistrica, v torek 27. oktobra pa bodo pridige spremljali tudi v Kazin-
ski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Marko Cvah-
te je član Delavsko prosvetnega društva Slovenska Bistrica. Zadnja
predstava v okviru malega Borštnikovega rečanja bo E. Fritza Fleur
de Marie v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora v
Domu kulture v Studenicah.
NaV
Ljubezen do bližnjega
v prejšnji številki je izšel raz-
pis za priznanje občinske kultur-
ne skupnosti — Oljenko, ki se
podeljuje vsako leto ob Sloven-
skem kulturnem prazniku. Raz-
pis kot toliko drugih, pogoji, rok
do katerega je treba poslati pred-
loge. Vse lepo in prav, dokler je
razpis še na papirju. Precej dru-
gače pa je takrat, ko naj bi pri-
pravili predlog za priznanje. Ko-
ga predlagati? Kdo je tisti, ki si
zasluži priznanje? Kako naj
vrednotimo delo tistega, ki ga
bomo predlagali? Tu se vse usta-
vi. V vsakdanjem življenju toli-
kokrat slišimo pohvale za delo
posameznikov, smo tudi med ti-
stimi, ki mu za uspešno delo stis-
nemo roko, pripovedujemo o
njegovih uspehih znancem in
prijateljem. Toda, ko je treba ko-
ga predlagati, zabeležiti njegove
uspehe in prizadevanja na papir,
tu se vse ustavi. Nenadoma ni v
našem okolju nobenega več, ki bi
si zaslužil priznanje. V hipu naj-
demo tisoč in en razlog, zakaj si
priznanja ne zasluži, nešteto iz-
govorov in pomanjkljivosti pri
delu posameznika, za katerega
smo še včeraj prisegali, da, če
kdo, si prav ta zasluži družbeno
priznanje. Človek bi še nekako
razumel, če bi šlo za veliko de-
narno nagrado . . . Dobitnik pri-
znanja občinske kulturne skup-
nosti dobi le listino jn Oljenko.
Od kod torej zavist? Že res, da je
zavist človeška lastnost, a za po-
šteno delo, delo, ki je bilo opra-
vljeno z ljubeznijo, tako delo si
zasluži priznanje.
Kulturna skupnost je vsako le-
to v zadregi, komu podeliti
Oljenko. Predlogov je malo, pa
še ti največkrat ne ustrezajo raz-
pisnim pogojem. Ali res nimamo
takih ljudi, takih delovnih orga-
nizacij, ki se dvigujejo s svojim
nad povprečje, ki so s svojimi
aktivnostmi na posameznem kul-
turnem področju le-to dvignili iz
anonimnosti. Ali se res ne pozna-
mo med seboj? Slednje je težko
verjeti. Kakorkoli že, upamo, da
bo letos drugače. Pozabimo na
zavist in storimo nekaj zato, da
bo res drugače. Ozrimo se na-
okrog in poiščimo tiste, ki pri
svojem poklicnem ali ljubitelj-
skem delu dosegajo rezultate, ki
so odmevni tudi zunaj občine, v
domačem okolju pa jih kaj radi
spregledamo. -jsjav
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (314)
Zvonjenje po toči
Dve radijski delavki nam pišeta:
»Besedo aids pisno pregibamo s končnico -om
za šesti sklon, pridevnik ima končnico -ov. Velika
večina ljudi pa tako tudi bere. Meniva, da bi v go-
voru morali upoštevati pravilo o preglasu in za
glasovi, C, j, č, ž, š in dž ti končnici brati kot -em in
-ev. Glasovna skupina ds se vendar bere kot c in
besedo bi potemtakem morali sklanjati s tistimi
končnicami kot druge podobne prevzete besede,
ki se končajo na govorjeni c, npr. Fritz, Goetz in
podobno (...)
Pri branju angleške kratice AIDS se uvaljavljata
dva načina izgovorjave; prvi po pravilih angleške
izreke, torej (ejc), in drugi, slovenski način branja
akronima, (ajc). Meniva, da je ustreznejši izgovor
(ajc), vendar je že spet zelo glasen tabor tistih, ki
zagovarjajo izvirni izgovor, kot je uveljavljen pri
branju kratice BBC (bi bi si). Kaj storiti?«
Uredništvo Medicinskega terminološkega slo-
varja je v nedavni polemiki z JR zatrjevalo, da jim
beseda aids ne dela nobene težave v izgovorjavi,
oblikah, rabi itd., zato bi človek vprašanje o nje-
nem sklanjanju in izgovarjanju najraje — z nekaj
privoščljivosti — odstopil njenim zagovornikom.
Absurdno je, da mora prav JR razčiščevati dvome
in težave, ki bi se jim bilo mogoče sploh izogniti,
če bi »odločilni dejavniki« v zdravstvenih in novi-
narskih krogih upoštevali nasvet JR in namesto
besede aids sprejeli manj problematično sloven-
sko vzporednico.
V slovenščini doslje nismo imeli nobene besede,
ki bi se pisno končevala na -ds ali -ts, govorno pa
(v obeh primerih) na -c, zato se nam to vprašanje
ni postavljajo. Zdaj smo v dvomih
a) ali naj sledimo logiki, ki jo narekuje pisava (in
torej v edninskem orodniku uporabljamo končni-
co -om, kakor jo uporabljamo pri drugih moških
in srednjih samostalnikih z osnovo na -s, npr, z
asom (besom/kisom/Marsom)Keopsom ipd.)
b) ali pa logiki, ki jo narekuje govor (torej -c), in
v edninskem orodniku uporabljamo premenjeno
končnico -em, kakor je uporabljamo pri drugih sa-
mostalnikih z osnovo na -c, npr. z učencem (Bri-
cem/Agrokomercem/jajcem ipd.
Težava je hujša kakor v tipu Fritz, Franz,
Schultz ipd., kajti v tej primerih je vsakomur ja-
sno, da na koncu ne izgovarjamo -z, -tz ipd., tem-
več je to nemški ali ponemčeni zapis za čisto na-
vadni izgovorjeni -c (Slovenski pravopis 1962 in
predlog novega SP tu vseeno dopuščata dvojnico
-em/-om). Pri besedi aids pa se izgovor končnega
-C marsikomu ne zdi čisto samoumeven, posebno
ker je soglasniški sklop -ds- (izg -ts-) v slovenščini
sicer mogoč oziroma znan, vendar ne na koncu be-
sede, temveč samo na sredi (na t. i. morfemski me-
ji, npr. odsunem, predsednik, odslej) ali na stičišču
dveh besed (npr. rad spi, kot sanje); v obeh polo-
žajih imamo možnosti, da to izgovarjamo ali kot -c
— ali kot -ts--(gl. Toporišič, Slovenska slovnica
1876, str. 85), zato nam ti primeri pri reševanju po-
stavljenega vprašanja ne dajejo jasnega, enoumne-
ga dogovora. Skratka, beseda aids nas sili postavi-
ti novo slovnično (morfonološko) pravilo, ki ga
slovenščina doslej ni potrebovala in za katero ne
najdemo potrditve v nobeni domači besedi. Na-
mig za svojo odločitev najdemo v prenovljenem
(še ne objavljenem) besedilu novega SP: tam se
navaja zgled za sklanjanje tujih lastnih imen na
-ts: Smuts, s Smutsom. Po tem zgledu bi torej lah-
ko pričakovali: aids, z aidsom. Ce se to komu zdi
napaka, gre samo za posledico neke druge, hujše
napake — vdora nerodne in nepotrebne prevzete
besede aids v slovenščino.
Glede izgovora (ajc) ali (ejc) pa se seveda ogra-
vamo za prvo možnost (ne povečujemo števila ne-
potrebnih izjem, branih po tujih pravilih).
6 - IZ NAŠIH KRAJEV:
22. oktober 1987 - TEDNIK
Omet pa odpada
Pravijo, da ima narod takšno vlado kot si jo zasluži. Ali je tako tudi s
sekcijami Delavsko prosvetnega društva Svoboda Ptuj, ki imajo svoje
prostore v Narodnem domu? Tole bolj za šalo. Zares pa, kljub velikim
prizadevanjem, da v Ptuju obnovimo in polepšamo videz starega mestne-
ga jedra, še vedno ne dohitevamo časa, ki neusmiljeno nažira stoletne hi-
še. Denarja je malo, premalo in kot kaže, ga bo še manj. Sekcije Svobo-
de že tako ali tako komaj vežejo konec s koncem, zato tudi v bližnji pri-
hodnosti ni pričakovati, da bi Narodni dom dobil novO obleko, kar bi si
sicer na svojo zgodovinsko preteklost zaslužil.
Fotografija: M. Ozmec Tekst; Na V
KRAJEVNA SKUPNOST DORNAVA
Praznovanje bodo sklenili v nedeljo
Dornavčani so se tudi letos
potrudili in pripravili bogat pro-
gram prireditev ob enajstem kra-
jevnem prazniku. Prireditve so
pričeli že v prejšnjem mesecu:
22. septembra so v jesenskem
krosu sodelovali učenci tamkajš-
nje osnovne šole. Septembrski
program aktivnosti so sklenili z
družabnim srečanjem starejših
občanov, oktobrske prireditve pa
so pričeli strelci, šahisti in gasil-
ci. Dan pred osrednjo sloves-
nostjo bodo izvedli tudi tekmo-
vanje gasilskih društev za pre-
rhodni pokal krajevne skupnosti.
Organizator je gasilsko društvo
Dornava.
V nedeljo, 25. oktobra, bo sve-
čano že zgodaj zjutraj. Po tekmo-.
vanju, ki ga organizira SD Dor-
nava, bodo v avli osnovne šole
odprli trdicionalno razstavo iz-
delkov aktiva kmečkih žensk,
obrtnikov, gojencev Zavoda dr.
Marijana Borštnarja, učencev šo-
le in cicibanov iz vrtca.
Program ob letošnjem prazni-
ku krajevne skupnosti pa bodo
sklenili s svečano sejo skupščine
in družbenopolitičnih organiza-
cij. Na njej bodo podelili prizna-
nja krajevne skupnosti in kraje-
vne konference Socialistične zve-
ze. Najboljšim v športnih tekmo-
vanjih bodo podelili priznanje in
pokale, zahvalili pa se bodo tudi
ostalim krajanom za sodelovanje
v krajevnih akcijah.
Svečano sejo skupščine in
družbenopolitičnih   organizacij
bodo s svojim nastopom obogati-
li cicibani iz vrtca, gojenci Zavo-
da dr. Marijana Borštnarja,
učenci OŠ dr. Franja Žgeča in
člani prosvetnega društva Dor-
nava.
MG
Našli skupni jezik?
Ker je bilo doslej malo napisanega o delu mla-
dinske organizacije v Srednješolskem centru, sem
obiskala Karin Hojker, predsednico koordinacij-
ske komisije ZSMS v ptujskem SŠC.
Kaj bodo počeli v tem šolskem letu? Pripravili
bodo različne akcije, okrogle mize, proslave . ..
Vsak TOZD bo pripravil okroglo mizo in eno iz-
med proslav. Celotni SŠC pa bo organiziral akcije,
ki bodo potekale skozi vse leto.
Urejali bodo okolico SŠC. Ponovno bodo tudi
zbirali igrače in oblačila za učence OŠ Ljudevita
Pivka in Olge Meglic, ki stanujejo v dijaškem do-
mu.
Obnovili bodo stike s srednjo šolov Arandjelov-
cu, da bi utrdili prijateljske odnose med ptujsko in
aradjelovsko občino. Trenutno se dogovarjajo o
obisku arandjelovske OK ZSM in mentorjev v
SŠC. Ta bo predvidoma v novembru.
Spremljali bodo tudi delovanje alternativnih gi-
banj in politično gospodarske razmere v državi.
Vzpostavili bodo boljše odnose z OK ZSMS. V
odnosih je namreč prišlo do napetosti, ker OK
ZSMS ni pravočasno obveščala SŠC o raznih tek-
movanjih, sestankih in svojih sklepih. O tem so jih
srednješolci obvestili v pismu, ki so ga poslali tudi
vsem ptujskim družbeno-političnim organizaci-
jam. Odgovor, ki so ga dobili, pa je prizadel vse
delavce SŠC. Mladinska organizacija v SŠC je mo-
rala tudi sama priznati svojo krivdo, saj niso pra-
vočasno pošiljali svojih zapisnikov na OK ZSMS
in jih tudi niso vabili na svoje sestanke.
Da bi razčistili odnose, so sklicali sestanek, na
katerem je bila prisotna tudi Joca Repič, sekretar-
ka OK ZSMS. Tam so po dolgi razpravi sklenili,
da mora SŠC pismo ustrezno argumentirati ali pa
ga preklicati. Sodelovanje pa bodo v bodoče iz-
boljšali. V ta namen so predvideli skupni sestanek
predsedstva OK ZSMS in razširjene koordinacije
ZSMS SŠC, ki bo predvidoma še ta mesec. Na
njem bodo uskladili program dela OK ZSMS s
programom KK ZSMS v SŠC in zastavili skupne
akcije ter načine povezovanja.
Skupne akcije bodo izvajali predvsem v času
mladinske politične šole. Povabili bodo predavate-
lje, ki bodo predavali na politični šoli, tudi v SŠC,
kjer bi predavali v dopoldanskem času, da bo
možnost udeležbe večjega števila dijakov.
Kaže, da se obrača na bolje, saj se obe strani
trudita za boljše sodelovanje.
Anita HedL
Dr. Jožetu Horvatu
Dobrega moža in očeta, iskre-
nega prijatelja, korektnega sode-
lavca in požrtvovalnega zdravnika
dr. Jožeta Horvata, ki je živel in
deloval v Mariboru, ni več med
nami. Nepričakovano je omahnil
30. septembra 1987 na delovnem
mestu, kjer se je nahajal med paci-
enti in sodelavci, ko mu po mo-
žganski kapi ni mogel nihče več
pomagati.
Dr. Horvat je izhajal iz trdne
slovenjegoriške kmečke družine,
rodil pa se je 5. aprila 1916 v Ga-
brniku pri Juršincih. Živel je življe-
nje človeka, ki si je zelo težko pri-
boril akademski poklic. Zlasti v
mladih letih ni našel dovolj razu-
mevanja za-razvijanje svojih želja
po izobrazbi. Osnovno šolo je kon-
čal v Juršincih, gimnazijske razre-
de pa polagal v Murski Soboti in
Ljubljani. Bil je pravi samorast-
nik.
Med vojno se je nahajal kot be-
gunec v Ljubljani brez sredstev za
preživljanje. Tedaj je občutil vso
eksistenčno bridkost, še bolj pa, ko
je bil interniran v italijanskem ta-
borišču Gonars. Po kapitulaciji
Italije se je zopet vrnil v Ljubljano
ter se preživljal kot gradbeni dela-
vec, nekaj časa pa kot šofer pri po-
šti, dokler se ni priključil naši voj-
ski. Po demobilizaciji je nadaljeval
na ljubljanski univerzi študij medi-
cine. Tudi po vojni je imel materi-
alne težave, kljub temu pa je prid-
no študiral. S priznanji za požrtvo-
valnost zagnanega medicinca je
tudi uspešno sodeloval pri gradnji
proge Brčko—Banoviči in Ša-
mac—Sarajevo.
0
Način življenja prizadevnega
medicinca se je spremenil šele, ko
je leta 1950 postal zdravnik. Tedaj
se je naselil v Mariboru in se zani-
mal že kot stažist ter tudi pozneje
predvsem za preventivno medici-
no. S tem v zvezi je opravil posebej
tečaj za epidemiologijo pri Higien-
skem inštitutu v Beogradu ter de-
lal zatem tudi praktično na ogro-
ženem območju Kosova in Srbije.
Pozneje je temu tečaju sledil še
drugi, zopet v Beogradu, kar mu je
omogočilo, da se je strokovno na
ta način še bolj izpopolnil. Zato se
je kmalu povzpel na delovnem me-
stu do vodje Higienske postaje v
Mariboru, obenem pa je bil šef sa-
nitarne inšpekcije za mestno in
primestno   področje   Maribora.
Kljub obsežnemu in zahtevnemu
delu je priglasil specializacijo iz
splošne higiene jo opravljal v Lju-
bljani in Zagrebu ter dokončal le-
ta 1971. Vzporedno s tem je opra-
vil tudi podiplomski študij iz medi-
cine dela, kar ga je usmerilo, da je
prevzel leta 1964 dispanzer za me-
dicino dela pri mariborskem
Zdravstvenem domu. Ta se je poz-
neje preimenoval v tozd Medicina
dela in športa. Delo oddelka je že-
lel čimbolj posodobiti, zato je leto
za letom odhajal v razvitejše deže-
le in spoznaval sodobne dosežke
na kraju samem in s pridobljeno
literaturo.
Na sploh je veljal dr. Jože Hor-
vat za poštenega človeka in odlič-
nega zdravnika, ki je s svojo hu-
manostjo in neposredno šegavost-
jo  vzbujal neomajno zaupanje.
Zato si je pridobil širok krog pa-
cientov in prijateljev in ti ga bodo
skupaj z njegovimi družinskimi
člani zelo pogrešali. Manjkal pa
bo tudi Slovenjegoričanom, zlasti
pa Juršinčanom, med katere je
rad zahajal. V njem so imeli dolga
leta svojega zdravstvenega sveto-
valca in posrednika, saj se je znal
zavzeti in pomagati vsakemu, kije
potreboval njegov nasvet in po-
moč. Vrline človeka in zdravnika,
ki jih je imel dr. Horvat, bodo
ohranjale njegov spomin tudi bo-
dočim rodovom!
dr. Štefka Cobelj
pieuvioeviijo v inaicu ^iiiiounjc-
ga leta, trajala pa naj bi leto in
pol, torej bo gradnja končana
konec leta 1989.
Medtem ko so pričele nove
hladilnice iz druge faze posku-
sno delati in ko perutninarji snu-
jejo svoje razvojne načrte, ki jih
nikoli ne manjka, pa se ukvarja-
jo z velikimi in nenehnimi pro-
blemi. Pestijo jih obresti, ki so
nenormalno porasle, nenehno so
v bitki za koruzo in ostale surovi-
ne, ki jih potrebujejo za nemote-
no proizvodnjo. Desetine milijo-
nov piščancev, ki vsako leto pri-
hajajo iz kooperacijskih in last-
nih hlevov, živahnost v številnih
objektih na lastnih farmah, delo
z živim materialom v dveh valil-
nicah ~ vse to je velikanska ob-
veza. Da je vse tako, kot mora bi-
ti, lahko skrbi le dobro organizi-
rani kolektiv. Da ga Perutnina
ima, je mogoče ugotoviti iz nji-
hovih gospodarskih dosežkov.
To je sicer mogoče ugotoviti tudi
na slehernem koraku, če nas pot
zanese v upravno stavbo ali kate-
rokoli organizacijsko enoto v se-
stavi PERUTNINE. jB
Fotografije:
Lojze Cajnko
z njimi pa uspešno sodeluje 320
kooperantov iz številnih občin
Slovenije in Hrvatske. Skupaj
dosegajo letno proizvodnjo pri-
bližno 40 tisoč ton perutninskega
mesa. To je skoraj petina celotne
jugoslovanske proizvodnje piš-
čančjega mesa.
Seveda imajo zelo pomemben
delež tudi v slovenskem perutni-
narstvu. Svoj delež celo poveču-
jejo iz leta v leto. Ce primerjamo
njihov delež bruto akumulacije,
je znašal leta 1983 triinšestdeset
odstotkov, leta 1984 oseminšest-
deset odstotkov, v letih 1985 in
1986 pa že 74 odstotkov. Ti ka-
zalci so rezultat povečevanja ob-
sega proizvodnje in nenehne skr-
bi za gospodarnost dela.
Njihov pomemben adut je se-
veda tudi kakovost proizvodnje
in s tem se uspešno kosajo na ju-
goslovanskem tržišču, pridobiva-
jo pa si tudi svetovna. V nadalj-
nje izboljševanje kakovosti pro-
izvodnje pa v zadnjem času vla-
gajo ogromna sredstva, ki pome-
nijo največjo investicijo v zgodo-
vini Perutnine.
Še nekaj osnovnih podatkov o
gospodarjenju ptujskih perutni-
narjev. V letošnjem prvem trime-
sečju sta dve njihovi temeljni or-
ganizaciji poslovali z izgubo, se-
veda je bila ta izkazana zaradi
Nova pridobitev tovarne močnih
krmil: stroj za stiskanje krmil v
zrna.
novega obračunskega sistema.
Kot je povedal glavni finančnik,
sodi Perutnina med skupino
podjetij, ki kažejo po novem
tati. Za kako uspešno delovno
organizacijo gre, pove tudi poda-
tek, da je njihova akumulacija v
lanskem letu dosegla kar okoli
40 odstotkov akumulacije celot-
nega gospodarstva ptujske obči-
ne. Njihovi osebni dohodki so v
devetih mesecih znašali v pov-
prečju 250 tisočakov, najnižji
osebni dohodek je bil septembra
200 tisočakov, razmerje med naj-
nižjim in najvišjih osebnim do-
hodkom pa je 1 proti 4.
V Perutnini nenehno skrbijo
za zmanjševanje stroškov proiz-
vodnje. Njihov cilj je v čim kraj-
šem času in s čim manjšo porabo
krmil doseči dobre vzrejne rezul-
tate. Jugoslovansko povprečje v
porabi krme za kilogram prirasta
je med 2,20 in 2,30 kilograma. V
Perutnini so porabo zmanjšali že
na 1,97 kilograma, že v nasled-
njem letu jo nameravajo znižati
na 1,95 kilograma. Na videz maj-
hen prihranek se v ogromni koli-
čini prirejenega mesa bogato
obrestuje. Tudi vzrejni čas so
zmanjšali. V manj kot 42 dneh
pitanja in z omenjeno porabo kr-
me na kilogram žive teže so do
letošnjega septembra dosegli
povprečno težo 1,77 kilograma.
Krma je torej eden najpo-
membnejših sestavin perutninske
proizvodnje. V Perutnini so z
gradnjo sodobne tovarne krmil
naredili velik korak naprej; zno-
va in znova se potrjuje, da je bila
to pravilna poslovna odločitev.
Sestavo krmnih mešanic danes
določajo specialisti z računalni-
ško vodenimi sistemi, letno pa
proizvedejo v tovarni okoli 120
tisoč ton krme. Pravkar uvajajo
novost — piletirno linijo. Letos
bodo pričeli poskusno krmljenje
s krmili v obliki majhnih brike-
tov, že prihodnje leto pa bodo ta-
ko oblikovana krmila našla pot v
vsa pitališča.
V sodobni delovni organizaci-
ji, ki je v osemdesetih letih zrasla
iz majhne odkupne postaje za
perutnino, jajca in divjad, je po-
stala ozko grlo prav klavnica, ki
pomeni zaključek celotnega de-
lovnega procesa. Vse strožji higi-
enski predpisi, predvsem na tu-
jih tržiščih, so narekovali moder-
nizacijo mesne industrije. Pričeli
so jo pred dvema letoma, razde-
lili pa so jo v tri faze. V prvi fazi
so zgradili garderobe, kuhinjo,
jedilnico in sanftarije, v drugi fa-
zi pa hladilnice in ekspedit, torej
prostore za odpremo blaga. Ob-
Sodobna zunanjost ekspedita
sodelovanju gradbincev, organi-
zatorjev proizvodnje in seveda
delavcev ter kooperantov. Dne-
vno zakoljejo v klavnici kar oko-
li 105 tisoč piščancev, pred krat-
kim so dosegli celo dnevni re-
kord — 200 ton perutninskega
mesa.
Poleg tega širijo tudi predela-
vo. Klobasičarski izdelki so prav-
zaprav v tem času njihova svet-
lejša točka. Letos bodo dali na
tržišče že okoli 6 tisoč ton klobas
izključno iz perutninskega mesa.
To je za 10 odstotkov več kot la-
ni, za prihodnje leto pa načrtuje-
jo prav tolikšno povečanje pre-
delave. Največ mesnih izdelkov
prodajo na beograjskem tržišču,
sledi pa Bosna; na območju Slo-
venije prodajo le okoli desetino
klobasičarskih izdelkov.
Ko že govorimo o prodaji na
domačem trgu, omenimo še pro-
dajo piščancev. Teh prodajo v
Sloveniji okoli 33 odstotkov, na
Hrvatskem 20, v Srbiji 28, v Bo-
sni 16 ter Makedoniji 3 odstotke.
Kot že omenjeno, so sedanjo,
največjo investicijo v zgodovini
Perutnine razdelili v tri faze.
Pred njimi je najzahtevnejša —
tretja faza. Gre za gradnjo klav-
Vaših 42 dni je poteklo
TEDNIK -      Q'^ot>er 1987
KULTURA IN IZOBRAŽEVANJE - 7
V PRtZRENU SO SE KONČALI »VEČERI BRATSTVA«
SREČANJE UUBITEUSKIH GLEDALIŠKIH SKUPIN JUGOSLAVIJE
Ptujska gledališka skupina navdušila
v Prizrenu so od 10. do 21. ok-
tobra potekali Večeri bratstva,
edinstvenega festivala jubitelj-
skih gledaliških skupin vseh na-
rodov in narodnosti Jugoslavije.
Staro mesto Prizren, na obali
Bistrice, je znano po številnih
kulturnozgodovinskih spomeni-
kih, še posebej iz 13, in 14. stole-
tja. V zadnjih letih pa postaja vse
bolj tudi kulturni center. Leto-
šnja srečanja gledaliških skupin
so bila že 22. zapored. Pokrovi-
telj srečanj je bila delovna orga-
nizacija Domača obrt, predsed-
nik organizacijskega odbora pa
predsednik OK SZDL Prizren
Jusuf Gorani. Ob tej priložnosti
je bila v prizrenskem Domu kul-
ture tudi razstava dokumentarne-
ga gradiva, posvečena 50-letnici
prihoda tovariša Tita na čelo ko-
munistov Jugoslavije.
Namen srečanj je predstaviti
ustvarjalnost ljubiteljskih gleda-
liških skupin vseh narodov in na-
rodnosti, izmenjati izkušnje, spo-
znati drug drugega in se na tak
način tudi spoprijateljiti ter po-
Gledališka skupina si ogleduje kulturnozgodovinske znamenitosti Pri-
zrena
globiti bratstvo in enotnost naših
narodov in narodnosti. Gostitelji
so bili resnično gostoljubni, ved-
no pripravljeni pomagati, skupi-
no so spremljali oba dneva, se
trudili, da bi se počutili pri njih
kar najbolje. Res bili so gostite-
lji, da je človek pozabil na utru-
jenost in se vedno znova veselil
srečanja z njimi.
Letos so nastopili gledališčniki
iz Kočanov Bogatiča, Mostarja,
Zadra, Ruskog Krstura, Bjelog
Polja, Djakovice, Prizrena in
Ptuja.
Slovenci so se letos odločili,
da jih bo v Prizrenu predstavlja-
la gledališka skupina DPD Svo-
boda Ptuj. Tako se je z odra v
Domu kulture v Prizrenu, 2. ok-
tobra, zaslišala slovenska bese-
da. Prepolna dvorana je prisluh-
nila. In po nekaj stavkih je bilo
čutiti, da je jezikovna pregrada
padla, da obstaja le še čista gle-
dališka umetnost, razumljiva sle-
hernemu, ki ljubi gledališče, nje-
govo izpovednost, pa naj igralci
govore katerikoli jezik. Igra Pe-
tra Božiča Človek v šipi, ki jo je
režirala Branka Bezeljak-Glazer,
s katero so se predstavili ptujski
gledališčniki, je že sama po sebi
precej zahtevna. Zahteva zbra-
nost in poprejšne poznavanje
vsebine. Ptujčani so gledalcem
pred predstavo razdelili povze-
tek vsebine v srbskem, alban-
skem in turškem jeziku, je goto-
vo pripomoglo k navdušenemu
sprejemu mladih gledališčnikov,
ki so s to predstavo gostovali že
v več krajih Slovenije in tudi v
Avstriji.
Gledalci v Prizrenu so znova
pokazali, da je prav kultura, pa
tudi gledališka umetnost tista, ki
lahko in združuje narode in na-
rodnosti, ne glede na tradicijo,
nacionalnost, medsebojno geo-
grafsko oddaljenost, jezikovno
različnost. Žal skupina ni mogla
ostati (kaj drugega kot denar), da
bi lahko videla tudi ostale skupi-
ne. Videla je le skupino iz Koča-
nov iz SR Makedonije.
1100 kilometrov dolga pot ni
bila zaman. Ptujska gledališka
skupina je pokazala, da zna in
hoče delati, tudi mimo tradicio-
nalnih oblik, zato tudi uspeh ni
izostal. Sprejeli so jih tudi tisti,
ki jezika niso rzumeli. Razumeli
pa so igro, sceno, svetlobne efek-
te, razumeli so — gledališko be-
sedo.
Ob misli na našo tako raznoli-
ko nacionalnost si človek želi, da
bi bilo še več takih srečanj, da bi
se lahko bolje spoznali, s tem bo-
lje razumeli in postali resnični
prijatelji.
NaV
Obetata se dva raziskovalna
tabora
Težko bi dejali, da na ptujskih
osnovnih šolah in v Srednješol-
skem centru leta nazaj učenci ob
pomoči učiteljev niso razvijali
raziskovalnega dela. Toda prav
gotovo je res, da o njihovem delu
izven šolskih vrat niso kaj dosti
vedeli, niti ni nihče vzpodbujal
mladih raziskovalcev, da bi s
svojim delom nadaljevali tudi
pozneje, ali da bi rezultate svojih
raziskovanj predstavili ter spo-
znali ali in komu lahko te razi-
skave koristijo.
Zaradi omenjenega je potreb-
no povedati, da je projekt ptuj-
ske raziskovalne skupnosti in
oblikovanje izhodišč za pospeše-
vanje raziskovanja in inovacij-
skega dela med mladimi po-
membna novost, ki se ji obetajo
bogati rezultati. Bogati zato, ker
so prvi poskusi raziskovalnega
dela, tako na osnovnih šolah kot
tudi v okviru gibanja Znanost
mladini, tudi v ptujskem srednje-
šolskem centru prinesli že nekaj
republiških naslovov mladim ra-
ziskovalcem in njihovim mentor-
jem.
Na nedavnem posvetu ravna-
teljev in učiteljev, ki skrbijo za
razvoj nadarjenih učencev in ra-
ziskovalnega dela na šolah, ki ga
je sklicala komisija za inovacij-
sko in raziskovalno dejavnost pri
ptujski raziskovalni skupnosti,
zato ni bilo odvečnih besed, niti
splošnih razmišljanja temveč obi-
lo konkretnih predlogov in dogo-
vorov. Naloge bodo učenci in
njihovi mentorji lahko prijavili
na razpis do konca novembra,
morali pa bodo naloge utemeljiti
po natančno določeni metodolo-
giji. Pričakujemo lahko, da bo
prijavljenih veliko nalog in pa-
metno bo, če bo raziskovalna
skupnost denarno podprla tiste,
ki bodo uporabne predvsem v
praksi in bodo uveljavile izviren
pristop. K vrednosti naloge bodo
prispevali tudi javne predstavi-
tve nalog — dobre izkušnje s tem
imajo že v Srednješolskem cen-
tru. Zanimiva pa sta bila tudi
predloga srednješolskega centra
in ptujske ekološke skupine o ra-
ziskovalnih taborih. Pokrajinski
muzej Ptuj in srednješolci bodo
prihodnje leto pripravili arheolo-
ško-turistični tabor, ki bi ga lah-
ko smiselno povezali z razisko-
valnimi nalogami, ekološka sku-
pina pa pripravlja mednarodni
ekološki raziskovalni tabor, na
katerem bodo analizirali onesna-
ženost površinskih vod in pod-
talnice na Dravskem in Ptujskem
polju. Tudi vanj bi se lahko mla-
di raziskovalci iz osnovnih in
srednjih šol vključili, do takrat
pa bi se v krožkih ali posamično
že lotili določenih raziskav, ki bL
jih na taboru dodelali in morda
tudi že predstavili.
Prav gotovo so vsi predlogi na
tem j)osvetu dobrodošli, zato
lahkdE pričakujemo, da se bodo
šole in Raziskovalna skupnost pri
tem resnično povezale in vključi-
le v raziskovanje tudi delovne or-
ganizacije in skupine, ki lahko
prispevajo strokovnjake in po-
trebne naprave in opremo za ra-
ziskovanje. Vse preveč je bilo ra-
ziskovanje v naši občini doslej
razdrobljeno in vse prehitro so
raziskave tonile v pozabo. Tudi o
tem, da bodo v raziskovalni
skupnosti pripravili pregled do-
sedanjih raziskav in najboljše tu-
di arhivirali, so se na omenjenem
posvetu dogovorili.
D. Lukman
ZAKLADI, PRIČEVANJA
PTUJA IN ORMOŽA
— Janez Mikuž —
Sakralna kulturna
dediščina
v gotsko obdobje Proštijske cerkve nedvomno spada tudi nasta-
nek tako imenovanega Laibovega oziroma kot ga imenuje Štele, Ptuj-
skega oltarja, enega redkih ohranjenih spomenikov tabelnega slikar-
stva pri nas. Od ostalih oltarjev iz tega časa se razlikuje po tem, da so
vsa tri krila slika, medtem ko je bilo v našem prostoru ponavadi tako,
da je bila v sredi omare z reliefom ali prosto stoječimi figurami, na
krilih pa so bile slike. Ptujski oltar v celoti sestavljajo tabelne slike.
Njegovo praznično podobo je naslikal Konrad Laib, slikar salzbur-
škega kulturnega kroga, ki je naslikal 1457 tudi oltar v Gradcu. Ptuj-
ski oltarje sinteza celotnega Laibovega dela, in predvsem zato lahko
menimo, da ga je naslikal okrog leta 1460. Štele domneva, da je bilo
delo od vsega začetka namenjeno krstni kapeli, čeprav zanjo, kot kaže
povišana predela, ni bilo naslikano. Delavniška stran oltarja je, kot
meni Štele, nastala nekoliko kasneje, vendar je s praznično stranjo to-
liko stilno enotna, da brez dvoma lahko govorimo o mojstrovi delav-
nici. Ce bi hoteli Laiba postaviti v širši umetnostno-zgodovinski
okvir, bi morali ugotoviti, da v svojem delu združuje sestavine švab-
skega in salzburškega kulturnega kroga, pozna realistične dosežke K.
NVitza in H. Multscherja, obenem pa ne more mimo konservativnega
idealizma, ki je bil tedaj še vedno kanon v okolju, v katerem je moj-
ster delal.
Ptuj, ž. C. sv. Jurija, Krilni oltar Konrada Laiba, okrog 1460
Najmlajša umetnina gotske dobe, ki s svojo kvaliteto bistveno
dopolnjuje kompleksnost ptujske proštijske cerkve, je relief Poklon
sv. Treh kraljev iz leta 1515. Ikonografsko gre za tako imenovani zgo-
dovinski tip upodobitve, kakšnega poznamo v slikarstvu že dalj časa,
pa tudi oblikovno in kompozicijsko je naš relief blizu slikarskemu
pojmovanju prostora. Kipar se je potrudil, da bi posamezne osebe
med seboj povezal in jim dal različna opravila v smislu realističnega
upodabljanja dogodkov, vendar je realizem ostal na stopnji grafične
oziroma slikarske predloge. Ptujska proštijska cerkev je rezultat dveh
stilnih obdobij, pri čemer je tretje stilno obdobje — barok, ki je tudi
dosegel v njeno stavbno strukturo, za celoto popolnoma nepomemb-
no. Tako romanika kot gotika sta nekajkrat dopolnjevali in spremi-
njali svoj prispevek. Toda kljub vsej tej raznolikosti v času, mojstrih
in naročnikih imamo pred seboj spomenik, ki harmonično in umirje-
no pripoveduje svojo zgodovino in nam daje estetski užitek, kot le
malokatera spomeniška celota v Sloveniji. K temu je tudi nemalo pri-
pomogla zadnja restavracija, predvsem notranjščine, ki je njene posa-
mezne dele valorizirala in med seboj harmonično povezala.
Se nadaljuje
Mala Borštnikova
srečanja
v Slovenski Bistrici
v torek, 20. oktobra, so se v občini Slovenska Bistrica pričela
Mala Borštnikova srečanja s predstavo Slovenskega narodnega gleda-
lišča iz Ljubljane 1. Horovitz: Vrsta. Včeraj seje v knjižnici Josipa Vo-
šnjaka Slovenska Bistrica predstavil Polde Bibič, v Videzu pa je bil
gledališki miting, kjer je bil slavnostni govornik dr. Matjaž Kmecl.
Danes dopoldne seje vojakom bistriške kasarne predstavil Miloš Žu-
tič iz Beograda z Vukovo abecedo. Nocoj ob 19. uri pa bodo v Mako-
lah prisluhnili Pridigam Janeza Svetokriškega v izvedbi Marka Cvah-
teta. Jutri ob isti uri bodo Pridigam lahko prisluhnili tudi v Oplotnici,
v soboto ob 10. uri pa na Tinju. Za karavano Cankarjevega doma bo
ista predstava v nedeljo ob 15.30 v viteški dvorani gradu Slovenska
Bistrica, v torek 27. oktobra pa bodo pridige spremljali tudi v Kazin-
ski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Marko Cvah-
te je član Delavsko prosvetnega društva Slovenska Bistrica. Zadnja
predstava v okviru malega Borštnikovega rečanja bo E. Fritza Fleur
de Marie v izvedbi Slovenskega narodnega gledališča iz Maribora v
Domu kulture v Studenicah.
NaV
Ljubezen do bližnjega
v prejšnji številki je izšel raz-
pis za priznanje občinske kultur-
ne skupnosti — Oljenko, ki se
podeljuje vsako leto ob Sloven-
skem kulturnem prazniku. Raz-
pis kot toliko drugih, pogoji, rok
do katerega je treba poslati pred-
loge. Vse lepo in prav, dokler je
razpis še na papirju. Precej dru-
gače pa je takrat, ko naj bi pri-
pravili predlog za priznanje. Ko-
ga predlagati? Kdo je tisti, ki si
zasluži priznanje? Kako naj
vrednotimo delo tistega, ki ga
bomo predlagali? Tu se vse usta-
vi. V vsakdanjem življenju toli-
kokrat slišimo pohvale za delo
posameznikov, smo tudi med ti-
stimi, ki mu za uspešno delo stis-
nemo roko, pripovedujemo o
njegovih uspehih znancem in
prijateljem. Toda, ko je treba ko-
ga predlagati, zabeležiti njegove
uspehe in prizadevanja na papir,
tu se vse ustavi. Nenadoma ni v
našem okolju nobenega več. ki bi
si zaslužil priznanje. V hipu naj-
demo tisoč in en razlog, zakaj si
priznanja ne zasluži, nešteto iz-
govorov in pomanjkljivosti pri
delu posameznika, za katerega
smo še včeraj prisegali, da, če
kdo, si prav ta zasluži družbeno
priznanje. Človek bi še nekako
razumel, če bi šlo za veliko de-
narno nagrado . . . Dobitnik pri-
znanja občinske kulturne skup-
nosti dobi le listino in Oljenko.
Od kod torej zavist? Že res, da je
zavist človeška lastnost, a za po-
šteno delo, delo, ki je bilo opra-
vljeno z ljubeznijo, tako delo si
zasluži priznanje.
Kulturna skupnost je vsako le-
to v zadregi, komu podeliti
Oljenko. Predlogov je malo, pa
še ti največkrat ne ustrezajo raz-
pisnim pogojem. Ali res nimamo
takih ljudi, takih delovnih orga-
nizacij, ki se dvigujejo s svojim
nad povprečje, ki so s svojimi
aktivnostmi na posameznem kul-
turnem področju le-to dvignili iz
anonimnosti. Ali se res ne pozna-
mo med seboj? Slednje je težko
verjeti. Kakorkoli že, upamo, da
bo letos drugače. Pozabimo na
zavist in storimo nekaj zato, da
bo res drugače. Ozrimo se na-
okrog in poiščimo tiste, ki pri
svojem poklicnem ali ljubitelj-
skem delu dosegajo rezultate, ki
so odmevni tudi zunaj občine, v
domačem okolju pa jih kaj radi
spregledamo. -jsjaV
JEZIKOVNO RAZSODIŠČE (314)
Zvonjenje po toči
Dve radijski delavki nam pišeta:
»Besedo aids pisno pregibamo s končnico -om
za šesti sklon, pridevnik ima končnico -ov. Velika
večina ljudi pa tako tudi bere. Meniva, da bi v go-
voru morali upoštevati pravilo o preglasu in za
glasovi, C, j, č, ž, š in dž ti končnici brati kot -em in
-ev. Glasovna skupina ds se vendar bere kot c in
besedo bi potemtakem morali sklanjati s tistimi
končnicami kot druge podobne prevzete besede,
ki se končajo na govorjeni c, npr. Fritz, Goetz in
podobno (.. .)
Pri branju angleške kratice AIDS se uvaljavljata
dva načina izgovorjave; prvi po pravilih angleške
izreke, torej (ejc), in drugi, slovenski način branja
akronima, (ajc). Meniva, da je ustreznejši izgovor
(ajc), vendar je že spet zelo glasen tabor tistih, ki
zagovarjajo izvirni izgovor, kot je uveljavljen pri
branju kratice BBC (bi bi si). Kaj storiti?«
Uredništvo Medicinskega terminološkega slo-
varja je v nedavni polemiki z JR zatrjevalo, da jim
beseda aids ne dela nobene težave v izgovorjavi,
oblikah, rabi itd., zato bi človek vprašanje o nje-
nem sklanjanju in izgovarjanju najraje — z nekaj
privoščljivosti — odstopil njenim zagovornikom.
Absurdno je, da mora prav JR razčiščevati dvome
in težave, ki bi se jim bilo mogoče sploh izogniti,
če bi »odločilni dejavniki« v zdravstvenih in novi-
narskih krogih upoštevali nasvet JR in namesto
besede aids sprejeli manj problematično sloven-
sko vzporednico.
V slovenščini doslje nismo imeli nobene besede,
ki bi se pisno končevala na -ds ali -ts, govorno pa
(v obeh primerih) na -c, zato se nam to vprašanje
ni postavljajo. Zdaj smo v dvomih
a) ali naj sledimo logiki, ki jo narekuje pisava (in
torej v edninskem orodniku uporabljamo končni-
co -om, kakor jo uporabljamo pri drugih moških
in srednjih samostalnikih z osnovo na -s, npr, z
asom (besom/kisom/Marsom)Keopsom ipd.)
b) ali pa logiki, ki jo narekuje govor (torej -c), in
v edninskem orodniku uporabljamo premenjeno
končnico -em, kakor je uporabljamo pri drugih sa-
mostalnikih z osnovo na -c, npr. z učencem (Bri-
cem/Agrokomercem/jajcem ipd.
Težava je hujša kakor v tipu Fritz, Franz,
Schultz ipd., kajti v tej primerih je vsakomur ja-
sno, da na koncu ne izgovarjamo -z, -tz ipd., tem-
več je to nemški ali ponemčeni zapis za čisto na-
vadni izgovorjeni -c (Slovenski pravopis 1962 in
predlog novega SP tu vseeno dopuščata dvojnico
-em/-om). Pri besedi aids pa se izgovor končnega
-C marsikomu ne zdi čisto samoumeven, posebno
ker je soglasniški sklop -ds- (izg -ts-) v slovenščini
sicer mogoč oziroma znan, vendar ne na koncu be-
sede, temveč samo na sredi (na t. i. morfemski me-
ji, npr. odsunem, predsednik, odslej) ali na stičišču
dveh besed (npr. rad spi, kot sanje); v obeh polo-
žajih imamo možnosti, da to izgovarjamo ali kot -c
— ali kot -ts--(gl. Toporišič, Slovenska slovnica
1876, str. 85), zato nam ti primeri pri reševanju po-
stavljenega vprašanja ne dajejo jasnega, enoumne-
ga dogovora. Skratka, beseda aids nas sili postavi-
ti novo slovnično (morfonološko) pravilo, ki ga
slovenščina doslej ni potrebovala in za katero ne
najdemo potrditve v nobeni domači besedi. Na-
mig za svojo odločitev najdemo v prenovljenem
(še ne objavljenem) besedilu novega SP: tam se
navaja zgled za sklanjanje tujih lastnih imen na
-ts: Smuts, s Smutsom. Po tem zgledu bi torej lah-
ko pričakovali: aids, z aidsom. Ce se to komu zdi
napaka, gre samo za posledico neke druge, hujše
napake — vdora nerodne in nepotrebne prevzete
besede aids v slovenščino.
Glede izgovora (ajc) ali (ejc) pa se seveda ogra-
vamo za prvo možnost (ne povečujemo števila ne-
potrebnih izjem, branih po tujih pravilih).
8 - ZA RAZVEDRILO
22. oktober 1987 -
TEDNIK
Dober den, po rtaši stori na vodi. Saj ne ven, bode dober ali
ne, če pa gnes, v nedelo, gdo van toto pismo pisen, tak dež ščije,
ke je vsoka lukja mokra. Tote dni si mi kmečki delegati deža glih
preveč ne želimo no bi nam boj pasalo lepo vremen, da bi lehko
krušno pšeničko v zemljo spravili. Mija z Mico sma to že naredi-
la, saj tudi pregovor provi: kak boš sejal, tak boš tudi žel. Samo
meni se zdi, da je pri nas glih narobe: boj no več seješ, manj ža-
nješ, saj nam tote vejke no male Kraduše vse sproti pozobljejo.
Dragačik pa je v totem jesenskem oktobri, ki smo mu včosik
tudi vinotok pravili, vse narobe, saj na našem od toče potučenem
Suhem Bregi letos ne točimo mošta no vina, pač pa samo sol-
ze... Pa kaj bi se sekirah, saj za dežjon drgoč sunček posije. To
ovi den sen v kolendor gleda no vida, da sen nam bliža 31. okto-
ber, den varčevanja. Samo jaz več prav ne ven, kaj naj šparan:
dinare inflacija žere, deviz neman, pa saj tudi tiste skoro vsoki
den zgubljajo na veljovi — seveda v primerjavi z dinarom no na-
šimi poskakujočimi cenami. Tejko pa mislin, da bom vseeno do
31. oktobra prišpara, ke bon lehko enih por sveč na britof nesa
na den mrtvih l.novembra. Lehko je mrtvim, samo žmetno je
nam živim. Mrtve samo zemlja kloči, nos žive pa še marsikaj
drugega poleg. Mene včosik tudi mora kloči. Saj vete, to je tisto,
ke te nekaj v prsah no v duši tišči, nič ne vidiš, samo maš obču-
tek, da te teta Matilda voha. Vete, to je tista teta z vejko koso.
Nič ne pita, si revež al bogat, vsoki mora iti enkrat v njeni štam-
pet spat.
Pa naj bo zadosti za gnes. Dobro se mejte, preveč ne pijte
no ne jejte, predvsem pa se radi imejte. Pa tudi mene ne smete
sovrožiti.
Vas pozdravlja LUJZEK
RADIO PTUJ
(94,7 MHz — ultrakratki val, stereo; 1485 kHz — srednji val)
ČETRTEK, 22. oktobra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo. Uspešnica dneva. Vče-
raj—danes—jutri). 18.00—19.00 Iz naših KS, Sredi življenja — vmes
novosti in zanimivosti v domači zabavni glasbi.
PETEK, 23. oktobra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna glas-
ba (novice, obvestila, reklame med glasbo. Uspešnica dneva. Včeraj —
danes—jutri). 18.00—19.00 Kultura, Za konec tedna, V vrtu — vmes
zabavna glasba.
SOBOTA, 24. oktobra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna
oddaja (novice, obvestila, reklame rned glasbo. Uspešnica dneva. Vče-
raj—danes—jutri). 18.00—19.00 V ŽIVO, vmes zabavna glasba.
NEDELJA, 25. oktobra: 11.00 Tedenski pregled, obvestila. Iz
uspešnic dneva, reklame. 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Domača
ustvarjalnost. 12.50 Aktualnost tedna. 13.00 Čestitke.
PONEDELJEK, 26. oktobra: 17.00—18.00 Informativna in zaba-
vna oddaja (novice, obvestila, reklame med glasbo. Uspešnica dneva,
Včeraj—danes—jutri). 18.00—19.00 Dogodki prek vikenda, nasve-
ti..., vmes vedno lepe melodije.
TOREK, 27. oktobra: 17.00—18.00 Informativna in zabavna od-
daja (novice, obvestila, reklame med glasbo. Uspešnica dneva. Vče-
raj—danes—jutri). 18.00—19.00 Pogovor o . . ., Vprašanja in odgovo-
ri. Iz delovnih kolektivov — vmes domača zabavna glasba.
SREDA, 28. oktobra: 17.-18.00 Informativna in zabavna oddaja
(novice, obvestila, reklame med glasbo. Uspešnica dneva. Včeraj—da-
nes—jutri). 18.00—19.00 Oddaja za mlade (pionirska in mladinska),
vmes Gremo v disko.
POSLUŠAJTE IN POKLIČITE NAS. (771-223)
TEDNIK ~ ^- o>^*o>>«'^
ŠPORT IN DRUŠTVA - S
KOŠARKA
Ptuj:Starše 118:77
v dvorani Center je bila v so-
boto košarkarska tekma med eki-
pama KK Drava in Starše, ki
tekmujeta v drugi slovenski ko-
šarkarski ligi-vzhod. Ptujski ko-
šarkarji so goste brez težav pre-
magali z rezultatom 118:77, pol-
čas 60:35.
Igra je bila enakovredna le pr-
vih šest minut, nato pa so Ptujča-
ni z dobro in agresivno obrambo
ter hitrimi protinapadi razliko
povečevali iz minute v minuto. S
takšno igro so nadaljevali tudi v
drugem polčasu in razliko samo
povečali.
Koše za Ptujčane so dosegli:
Cabrijan 24, Pečnik 24, Damiš
15, Robert Kotnik 14, Cobelj 13,
Rozman 10, Svetelšek 8, Miran
Kotnik 6, Marčič 2, Filipič I in
Kozjak 1.
Cobelj zaključuje uspešno akcijo Ptujčanov na sobotni tekmi (foto L.
Kotar)
V naslednjem kolu se bodo
Ptujčani pomerili z ekipo Gornje
Radgone, ki ima najboljše mož-
nosti na najvišjo uvrstitev.   MG
NAMIZNI TENIS
Prva
zmaga
Namiznoteniške igralke in
igralci Petovie so minuli vikend
pričeli ligaška tekmovanja. Čla-
nice so v prvem kolu medrepu-
bliške lige zabeležile prvo zma-
go. Premagale so Primex iz Vr-
tojbe s pet proti štiri. Po dve
zmagi za Petovio sta dosegli Sa-
nja Džankič in Polona Novak,
eno pa Tanja Sinic.
Njihove mlajše klubske kolegi-
ce, ici so vse še mlajše pionirke,
Petra Mlakar ter Petra in Mateja
Ccgnar pa so letos pričele igrati
v republiški članski ligi, pred-
vsem zaradi tega, da si naberejo
izkušnje s starejšimi in močnejši-
mi igralkami. Toda že v prvih na-
V soboto so se pomerile slovenske članske ekipe, toda žal ostaja dvora-
na Mladika ob takih tekmovanjih preprazna. Mlade ptujske igralke bi
še kako potrebovale vzpodbudo.
stopih so navdušile, saj so uspele
ekipi Olimpije izmakniti en dvo-
boj, ekipi Ilirije pa dva. Z Olim-
pijo so izgubile z 8:1, z Ilirijo pa
2:7.
Tudi člani so pričeli prve dvo-
boje v drugi republiški ligi. V Ce-
lju so izgubili z Ingradom z 8:1,
v Velenju pa so premagali Tem-
po s 7:2. d. 1.
ROKOMET
Drava izgubila pomembno točko
v drugih republiških ligah so bila v soboto na našem območju tri
pomembna srečanja, članice Drave niso uspele premagati vodilne eki-
pe, Ormožu je to uspelo proti Veliki Nedelji', Dravi pa proti Krogu,
mladinci Ormoža so premagali vrstnike Velike Nedelje, mladi Ptujča-
ni so igrali neodločeno s Krogom, mladinke pa izgubile v Racah. Po-
hvale zasluži mladinec Ormoža Alan Potočnjak, ki se je uvrstil v repu-
bliško reprezentanco za nastop na turnirju v Švici (Žmavc iz Ptuja je
prva rezerva). V Ptuju pa je bila seja predsedstva Rokometne zveze
Slovenije.
DRAVA-FUŽINAR 16:16(7:8)
Derbi je upravičil pričakova-
nja prek 200 gledalcev v športni
dvorani Center, končal pa se je
S sobotnega derbija Drava—Fužinar.
1. kotar
neugodno za Dravo. Domačinke
so bile v obeh polčasih boljše v
prvem, gostje pa v drugem delu.
To kaže, da ptujska ekipa ni do-
volj fizično pripravljena in je za-
to delitev točk objektivna in v
skladu z razmerjem moči. Ven-
dar pa so bile Ptujčanke zmagi
zelo blizu. Malo pred koncem so
vodile s 16:14, vendar prednosti
niso uspele obdržati, povrh pa
zastreljale   še   sedemmetrovko.
Obe ekipi sta veliko več pokazali
v obrambi kot v napadu, v takšni
igri pa je napake v napadu še te-
žje popravljati. Fužinar je ostal v
vodstvu z dvema točkama pred-
nosti pred Dravo.
Drava: Farič, Hentak 2, Vtič 1,
Korošak 4, Fridl 7, Gomilšek,
Radanovič 2, Podpadec, Lašič,
Malek, Sitzenfrei.
ORMOŽ - VELIKA NEDE-
UA 24:21 (21:11)
Derbi si je v Mestni grabi ogle-
dalo blizu 500 gledalcev, ki pa so
padli na izpitu zaradi nešportne-
ga obnašanja do sodnikov in go-
stujočih igralcev. Oboji so na-
mreč v zapisku o tekmi navedli,
da razmere za igro niso bile nor-
malne, čeprav e bila igra, ki sojo
prikazali igralci obeh ekip, ostra,
borbena in korektna. Po izenače-
ni igri v prvem polčasu je bilo v
drugem delu polno preobratov.
Igralci Velike Nedelje so namreč
povedli že z 18:14, domačini so
izenačili na 18:18, gostje znova
povedli (20:18 in tudi 21:20),
vendar so domačini v zaključku
po zaslugi vratarja Gaberca in
Zabavnika dosegli pomembno
zmago v boju za vrh lestvice.
Ormož: Gaberc, F. Šandor4,
M. Šandor, Fridrih, Hebar 3,
Rajšp 1, Vrbančič, Vukan 1, A.
Potočnjak 2, Zabavnik 9, Hedžet
4, Feguš.
Velika Nedelja: Zoreč, Sok 1,
Boksa, Hržič 2, Preac I, Mesarec
7, Rajh 2, Cvetko 3, Zorli 2, Jur-
kovič, Krstič 3, Lah.
DRAVA-KROG 32:23 (19:11)
Člani Drave so ptujske ljubite-
lje rokometa prijetno presenetili
z igro, ki so jo prikazali v prvem
polčasu, ko so sicer močno ekipo
iz Kroga popolnoma nadigrali.
Gostje so bili v obrambi nemo-
čni ob hitrih kombinacijah do-
mačinov ter zadevanju z vseh
igralnih mest in nasprotnih na-
padov, pomemben delež pa sta
dodala tudi oba vratarja. V dru-
gem delu seje igra nekoliko umi-
rila, saj so mladim domačim zu-
nanjim igralcem nekoliko pošle
moči. Vendar pa so Sabo, Kelenc
in Baklan to nadoknadili in ob
sodelovanju ostalih igralcev tek-
mo mirno pripeljali h koncu in
zanesljivi, čeprav malce nepriča-
kovani visoki zmagi. Tudi tokrat
se je pokazalo, da so Ptujčani
močni kot kolektiv; ta bo še mo-
čnejši, ko bodo poškodbe odpra-
vili Terbuc, Horvat, Žmavc, Vu-
kašinovič, ko bo po operaciji
znova dobro pripravljen Žuran
in ko se bo po težji poškodbi v
igro vrnil tudi trener Hrupič.
Drava: Valenko, Horvat 5,
Osterc 3, Debeljak 2, Habjanič 5,
Kramberger 1, Zmavc, Terbuc 5,
Kelenc 6, Sabo 3, Pucko 2, Ba-
klan.
KAKO Z OBMOČNIMI ZVE-
ZAMI?
Na seji predsedstva ZRS, ki je
zasedalo v Ptuju, je bila beseda o
predlogih za nove tekmovalne si-
steme na zvezni ravni, ki bodo
začeli veljati v tekmovalni sezoni
1989/90. Možnosti je več, slo-
venski rokometni delavci pa se
zavzemajo za ustanovitev medre-
publiške lige. V javno razpravo
so poslali osnutek registracijske-
ga pravilnika in sprejeli program
dela za prihodnje leto. Precej ča-
sa so namenili delu območnih
zvez, saj je vse prej kot dobro.
Kot kaže, bo tudi delo območne
zveze na našem območju zažive-
lo, saj so razčiščene nekatere ne-
jasnosti (knjige za registracijo in
podobno), pa tudi pripravljenost
za skupno delo je sedaj večja.
Drava premočno vodi
Rezultati 1. razreda — 8. kolo:
Skorba —Stojnci 0:2, Slovenja vas —Boč 1:1, Ge-
rečja vas—Pragersko 2:2, Oplotnica—Osankarica
2:3, Drava—Hajdina 6:1, Središče-Aluminij 2:1.
Lestvica po 8. kolu
1. Drava 8 6 10 32:6 15
2. Slovenja vas 8 4 2 2 15:7 10
3. Stojnci 8 3 4 1 14:13 10
4. Središče 8 4 2 2 14:13 10
5. Boč 8 3 3 2 11:8 9
6. Aluminij 8 4 13 12:11 9
7. Osankarica 8 2 4 I 11:19 8
8. Hajdina 8 3 0 5 15:16 6
9. Gerečjavas 8 2 2 4 15:18 6
10. Skorba 8 2 2 4 11:20 6
11. Pragersko 8 12 5 13:19 4
12. Oplotnica 8 116 9:19 3
Prari 9. kola - 24. in 25. 10. 87 - 1. razred:
Aluminij —Skorba, Hajdina —Središče, Osankari-
ca-^Drava, Pragersko—Oplotnica, Boč—Gerečja
vas, Stojnci—Slovenia
. -J. 10. 87 — 11. razred-
Sobetinci —Rogdznica, Podvinci —Markovci, Go-
rišnica—Dornava, Bukovci —Kicar, Grajena pro-
sta.
Pari 8. kola - 24. in 25. 10. 87 - mladina:
Boč—Hajdina, Oplotnica —Gerečja vas, Stojn-
ci—Skorba, Slovenja vas —Drava, Pragersko —Sre-
dišče
Pari 9. kola - 24. in 25. 10. 87 - kadeti:
Aluminij —Skorba, Hajdina—Središče, Osankari-
ca—Drava, Pragersko—Oplotnica, Boč—Gerečja
vas, Stojnci—Slovenja vas.
Pari 8. kola — 24. in 25.10.87 — pionirji-vzhod:
Hajdoše—Hajdina, Aluminij—Gerečja vas,
Stojnci—Skorba, Slovenja vas—Drava, Dornava—
Središče
Pari 8. in 9. kola — 22. in 29.10.87 — pionirji-za-
hod:
Osankarica Pragersko, Boč-Sp. Polskava,
Oplotnica —Zg. Polskava, Oplotnica—Osankarica,
Zg. Polskava—Boč, Sp. Polskava—Pragersko.
Aleš Kirbiš
Rado Brglez tretji na republi-
škem prvenstvu v šahu
Na pravkar končanem republiškem članskem prvenstvu v Žalcu sta nasto-
pila tudi člana Šahovskega društva MIP Ptuj Danilo Polajžer in Rado Brglez.
Ze tretjič zapored je zmagal Leon Gostiša z Vrhnike (prvič je zmagal leta i 985 v
Ptuju), odlično pa je igral Rado Brglez. saj je z osmimi točkami zasedel tretje
mesto in je tudi edini premagal zmagovalca. To je velik uspeh za ptujski šah in
Rado je s tem samo potrdil, da se razvija v močnega igralca. Z osvojitvijo tretje-
ga mesta si je zagotovil nastop na kvalifikacijah za nastop na državnem prven-
stvu. Danilo Polajžer je s sedmimi točkami zadedel sicer sedmo mesto,-prikaza!
zelo dobro igro, vendar je imel v odločilnih trenutkih nekoliko »smole«.
Za letošnje republiško prvenstvo veljata izredna izenačenost in borbenost,
bilo pa je tudi eno »najmlajših« prvenstev, kar je porok za napredek slovenske-
ga šaha.
Radu Brglezu so njegovi klubski tovariši pripravili skromen sprejem v pe-
tek, takoj po vrnitvi z republiškega prvenstva. Ob tej priliki so odigrali redni
mesečni hitropotezni turnir. Daje Rado v izredni formi,je dokazal tudi na tem
turnirju, saj je zmagal s 16 točkami, drugi je bil MilanŠeruga (13,5 točk), tretji
Janko Bohak (11,5), četrti Žmauc (8,5), peti do šesti Žlender in Benkič (po 8)
itd.
Na hitropoteznem turnirju je sodelovala tudi Anita Ličina, ki je pred dnevi
odlično igrala na jugoslovanskem pionirskem turnirju Boška Buhe v Virovitici
in s šestimi točkami osvojila odlično šesto mesto.
Poročali pa smo že tudi o odličnem četrtem mestu mladinca Toma Viherja
na mednarodnem turnirju v Gradcu.
Vsi ti rezultati so prav gotovo posledica načrtnega dela v društvu pod stro-
kovnim vodstvom MM Danila Polajžerja in so porok za dobro uvrstitev ekipe
ŠD MIP Ptuj na bližnjem republiškem ekipnem prvenstvu.
Silva Razlag
Obetajoči nastopi Ptujčanov
Na množičnem, a hkrati tudi kakovostnem krosu Dela \ Titovem Velenju,
so se med skoraj vsemi slo\enskimi občinskimi reprezentancami dobro odrezali
tudi Ptujčani. Mirko Vindiš je bil svoje zmage v članski konkurenci gotovo ve-
sel, prav tako pa so bili dobrih uvrstitev veseli tudi mlajši ptujski atleti in atleti-
nje. Omeniti velja, da sta pri starejših pionirjih zasedla prvo oziroma drugo me-
sto Robi Preiog in Franci Jerenko. Med mlajšimi pionirkami pa je razveselila
Kovačiče\a z Destrnika. Med mladinci je bil z drugim mestom uspešen Milen-
ko Potočnik, med starejšimi mladinkami pa Vilma Osojnik. Vsi ostali ptujski
udeleženci so se uvrstili v prvo polovico nastopajočih, pravzaprav nihče ni bil
pod tridesetim mestom. Tudi v skupnem seštevku so se Ptujčani uvrstili na do-
bro deveto mesto, kar je dokaz, da je pri nas veliko mladih, ki imajo sposobno-
sti za srednje in daljše teke, in da je usmeritev ptujskega atletskega kluba, da
delu z njimi posveti veliko truda, povsem umestna. d. 1.
Uspeh slovenske
meddruštvene odprave
Pred kratkim so se iz Indije vrnili člani slovenske meddruštvene odprave
SHIVLING 87 Uroš Rupar, Boštjan Kekec, Danilo Tič, Damjan Vidmar in Aco
Pepelnik.
Uroš Rupar in Boštjan Kekec sta se 12. julija povzpela po normalni smeri
na vrh 6543 metrov visokega Shivlinga.
Od 17. 7. do 23. 7 so ostali trije člani odprave preplezali novo Jugoslovansko
smer 87. Visoka je 1800 metrov in je ocenjena z ED. Na isti vrh so alpinisti ple-
zali v alpskem slogu.
^ Smer je najtežja, kar so jih preplezali letošnje leto in je ena od najtežjih v
Garwal Himalaji.
Odpravi so pomagali: Bunny Nazarje, Konus Slovenske Konjice, Impol
Slovenska Bistrica, Zlatarna Celje, Gostišče Sabina in Gradbeništvo Jože Rahle
(Slovenska Bistrica oba). Livarstvo Kekec Žalec. Člani odprave se jim za po-
moč iskreno zahvaljujejo. Samo Brbre
SREDNJEŠOLSKI CENTER
DUŠANA KVEDRA PTUJ
Komisija za delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb Srednješol-
skega centra Dušana Kvedra Ptuj, Volkmerjeva 19,
objavlja prosta dela in naloge
opravljanje laboratorijskih vaj za kemijo in biologijo
Kandidat mora imeti:
— končano srednješolsko izobrazbo kemične ali druge ustrezne smeri.
Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas s polnim delovnim ča-
som ter poskusno dobo 3 mesece.
Vlogi, ki jo pošljete na gornji naslov, je potrebno priložiti dokazilo o izo-
brazbi. Rok za prijavo je 8 dni po objavi.
10 - ZA RAZVEDRILO
22. oktober 1987 -
TEDNIK
TEDNIK - 22. oktober 1987
OGLASI IN OBJAVE — 11
TEKMOVANJE REZERVNIH STAREŠIN IN MLADIHi
Letošnji zmagovalec so Žetale
Tradicionalno občinsko takti-
čno in orientacijsko tekmovanje
ekip osnovnih organizacij ZSMS
in krajevnih organizacij ZRVS
ptujske občine je bilo v soboto
dopoldan v Leskovcu. V lepem
vremenu se je na startu pred os-
novno šolo organizatorju, pred-
sedstvu OK ZRVS, prijavilo 15
ekip, ki so jih sestavljali trije re-
zervni starešine in dva člana
ZSMS. Tekmovalne discipline so
bile orientacijski pohod, taktična
naloga, testiranje, met ročne
bombe v cilj in plezanje po vrvi
ter streljanje z mk puško. Za ra-
zliko od prejšnjih tekmovanj so
tokrat vse naloge reševali vsi čla-
ni ekipe, pri streljanju pa so
zmanjšali kaliber orožja.
Tekmovanje je bilo tokrat še
posebej zanimivo, saj so člani
ekip pokazali veliko znanja in
spretnosti, končnega zmagovalca
pa je bilo zaradi izenačenosti
ekip težko napovedati. Zato so
bili Žetalčani prvega mesta s
470,5 točke še toliko bolj veseli.
Za njimi se je uvrstila ekipa iz
KS Borisa Ziherla, tretji pa so
lanski zmagovalci, ekipa iz KS
Ivana Spolenaka. Drugouvrščeni
Zmagovalci, ekipa iz Žetal
so zbrali 440, lanski zmagovalci
pa 429,5 točke. Sledijo: 4. Ro-
goznica (412), 5. Hajdina (405,5),
6. Gorišnica (402,5), 7. Stoperce
(398,5), 8. Kidričevo (395,5), 9.
Leskovec (383,5), 10. Videm
(357), 11. Markovci (337), 12.
Ptujska Gora (334,5), 13. Podleh-
nik (334), 14. Tone Žnidarič
(273) in 15. Dolena (268 točk).
Pri testiranju so največ točk
dosegli mladi iz Rogoznice, pri
taktiki starešine iz Vidma, v stre-
ljanju pa sta bila najboljša mla-
dinec Dobnik (Hajdina) s 44 in
starešina Primožič (Kidričevo) s
45 krogi od 50 možnih. Ekipo iz
Žetal so sestavljali Butolen, Jaz-
bec, Kopše, Jus in Kolar. Pohva-
lo si zaslužijo tudi gostitelji, sta-
rešine iz Leskovca.
Tekst in foto:
I. kotar
MlP-ova modna revija
Res, paša za oči in občutek
prijetne zavesti, da se je tudi v
naših trgovinah mogoče modno
obleči, takšna je bila velika
MlP-ova modna revija. Športna
dvorana Center je bila minuli pe-
tek polna do zadnjega kotička.
Da moda zanima stare in mlade,
je bilo očitno. Priznani slovenski
manekeni so prikazali ženske,
moške in otroške modele za le-
tošnjo jesen in zimo. Otroške
modele so prikazali otroci plesne
skupine za moderni ples DPD
Svoboda Ptuj. Skozi igro in ples
so nam pokazali, kako obleči na-
še otroke, in njihov nastop je bil
enakovreden odraslim in izkuše-
nim manekenom. Vse prikazane
modele je mogoče kupiti v
MlP-ovih poslovalnicah. Ob tem
bi si želeli le, da bi nam jih tudi v
prodajalnah prikazali tako priv-
lačno. Ko jih namreč ogleduje-
mo stisnjene na obešalnikih,
sploh ne moremo oceniti njihove
privlačnosti, da o modnih dodat-
kih  ne govorimo.  Razumemo
prostorsko stisko, pa vendar:
malo nas je, ki vemo, kaj sodi
skupaj, kakšne barve so moderne
in še kaj. Modna revija nam je
razkrila marsikaj, in če je bil kdo
še v zadregi, kako se obleči, mu
bo zdaj prav gotovo laže.
Na modni reviji sta nastopila
tudi Moški komorni pevski zbor
in humorist Geza. Ne eden ne
drugi nista sodila na prireditev.
Modna revija je že sama po sebi
vsebinsko zaokrožena celota.
Skupek tako različnih zvrsti pa
seveda izniči nastop vsakega po-
sebej. In to se je na petkovi pri-
reditvi tudi zgodilo.
NaV
Danes
o prometni
ureditvi
Ptuja
Prometna ureditev Ptuja je
zadnje čase tema mnogih javnih
in uličnih razprav, dejstvo pa je,
da s sedanjo enosmerno promet-
no ureditvijo v starem mestnem
jedru nekaj ni v redu. Zato bo
beseda o tem tudi na današnjem
zasedanju občinskega komiteja
za urbanizem, gradbeništvo in
komunalne zadeve.
Analiza prometa, opravljena
ni podlagi spreminjanja prome-
tnih razmer ter vpliva tehnične
ureditve na učinkovitost prome-
ta, je nakazala potrebo po spre-
membi nekaterih že sprejetih in
uveljavljenih določb.
Tako je komite predlagal iz-
vršnemu svetu, da za delno reši-
tev ozkega grla pri vključevanju
prometnih tokov s Trga svobode
na magistralno cesto -predlaga
vzpostavitev dvosmerne promet-
ne ureditve v Dravski ulici in
Muzejskem trgu ter vzpostavitev
enosmerne prometne ureditve v
Cankarjevi in delu Prešernove
ulice. - OM
Previdno
s kožuhalniki!
Jesen ni vedno lepa, lahko je
kruta. Delo v kmetijstvu doseže
svoj vrh. S številnimi stroji je to
sicer olajšano, vendar pazljivost
ni odveč. Že nekaj let imajo v
tem obdobju v ptujski bolnišnici
precej dela s poškodovanci, ki so
se ponesrečili pri delu s kožuhal-
niki. Na leto jih je od petdeset
do osemdeset, letos jih je bilo že
blizu šestdeset. Posledice so za
poškodovance izredno hude, saj
sledi trajna invalidnost, nespo-
sobnost za normalno delo in
travme se kar množijo.
Zato vnovično opozorilo ne bo
odveč: s stroji ravnajmo previd-
no! MG
Občinsko tekmovanje:
Kaj veš o prometu
člani sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu skup-
ščine občine Ptuj so v okviru je-
senskih aktivnosti minulo sobo-
to, 17. oktobra, izvedli občinsko
izbirno tekmovanje pod naslo-
vom Kaj veš o prometu. Tokrat
je potekalo pri osnovni šoli
Franca Osojnika v Ptuju, udele-
žilo pa se ga je 64 pionirk in pio-
Med tekmovanjem na spretnostnem poligonu (foto: M. Ozmec)
nirjev iz osnovnih šol ter 16 sred-
nješolcev.
Tekmovalci so morali najprej
pokazati svoje znanje v reševa-
nju pisnih testov o cestnoprome-
tnih predpisih, zatem pa so toč-
kovali njihovo vožnjo s kolesi in
kolesi z motorjem — najprej v
ulični vožnji, zatem pa še na
spretnostnem poligonu.
V konkurenci osnovnošolcev
so dosegli največ točk učerici OŠ
Hajdina pred OŠ Toneta Žnida-
riča in Cirkovce. Med posamez-
niki je bil najboljši Boštjan MertI
s Hajdine pred Bojanom Trafelo
iz Vidma in Andrejem Pulkom,
prav tako s Hajdine.
Med srednješolskimi ekipami
so se najbolje odrezali učenci
Srednje kovinarske, kmetijske in
metalurške šole Veljka Vlahoviča
iz Ptuja pred ekipo Ekonomske
srednje šole Ptuj. Med posamez-
niki pa je zbral največ točk San-
do Šiiemerl pred Podgorškom in
Bratuškom — vsi trije iz Srednje
kovinarske, kmetijske in metalur-
ške šole Ptuj.
Ob koncu tekmovanja je zbra-
nim čestital predsednik občin-
skega sveta za preventivo in
vzgojo v cestnem prometu Slav-
ko Klemenčič in izrazil zadovolj-
stvo nad doseženimi uspehi. Oba
prvouvrščena posameznika sta
prejela darili Komunale, gradbe-
ništva in prometa Ptuj — kolesi
pony, vsi ostali najbolje uvrščeni
pa so prejeli še pokale in prizna-
nja. Največje priznanje za prva-
ke pa bo prav gotovo udeležba
na republiškem tekmovanju, ki
bo v začetku prihodnjega leta v
Ljubljani. _ q^
Z asfaltom ni primerjave
Takole razkošno se bohoti širok asfaltni trak od Vurberka proti
Mariboru, ki so ga pred kratkim zamenjali za dotedanjo prašno cesto.
Vozniki pravijo, da ni primerjave, krajani ob cesti pa prav tako, saj so
sedaj sadeži in plodovi čisti in brez prahu; da ne govorimo o hišah in
zelenju. *
Foto: Ciani
20. oktober — dan arhivov
Ob tej priliki smo pobrskali malo po arhivskem gradivu ih našli
droben dokument, ki si ga je vredno ogledati. Ne gre sicer za nekaj
velikega, pa saj vsi vemo, daje življenje sestavljeno iz drobnih dogod-
kov.
V ogromnem fondu 30.000 spisov magistratne uprave mesta Ptu-
ja za čas od 1395 do 1882 (večina gradiva je iz 18. stol.) smo našli sta-
tistično poročilo o porabi mesa v mestu Ptuju v letih 1745 do 1751.
Meščani mesta Ptuja in meščanska srenja sta se namreč pritoževala
zaradi slabe preskrbe mesta z mesom. Pritoževala sta se tudi zaradi
številnih nerednosti v upravi in sodstvu. Zaradi vseh teh pritožb in de-
janskih nerednosti je Marija Terezija uvedla v Ptuju tako imenovano
invalidsko administracijo, vodeno z Dunaja. Ravno tej upravi je mo-
ral ptujski magistrat poslati poročilo o dejanskem stanju preskrbe z
mesom v mestu Ptuju na 6 let (Arhiv mesta Ptuja, škatla št. 4, ovoj 12,
spis št. 5). Ohranjen je osnutek tega poročila, ki zajema čas od leta
1745 do 1750. Ptuj je v tem času imel okoli 900 prebivalcev (Curk:
Ptuj, Lj. 1970, str. 119), tu še niso prišteti invalidi, ki so se priselili v
letu 1751 in 1752.
V seznamu žal ni perutnine, ki je danes, vsaj v mestu, največ po-
rabimo, in ne rib ter divjačine, ki sta bila poseben privilegij zemjiških
gospodov; teh v Ptuju oz. njegovi okolici ni bilo malo.
Če bi šli malo preračunavat naštete živali v kilogram mesa in to
primerjali z današnjo porabo, kaj bi pravzaprav ugotovili? To naj
ugotovi nekdo, ki je bližje podatkom o porabi mesa danes. Število
prebivalcev se je od takrat do danes povečalo za 12 krat. Leta 1981
(Ptujski zbornik 5, Bračič, str. 84) je namreč Ptuj imel 11.755 prebival-
cev.
Zanimivo je vsekakor, da so pojedli dosti volov, a jih danes ko-
maj še poznamo, tudi kozličkov.ni ravno na pretek, pa ovac ne. Pa še
ena zanimivost. Za statistični prikaz porabe mesa v 6 letih je ohranje-
na 1 pola papirja, popisana s precej grobo roko, ki je bila sicer vešča
nemščine in gotice, nikakor pa ne lepopisja. Koliko papirja bi neki
porabili danes za tak prikaz oz. bolj pravilno bi se vprašali, iz kakšne
gore papirja bi lahko izluščili te podatke?
Ob dnevu arhivov smo arhivski delavci Zgodovinskega arhiva v
Ptuju pripravili priložnostno razstavo, na kateri si lahko ogledate dro-
ben delček iz bogate zakladnice načrtov ptujskih hiš in drugih zgradb.
Te načrte s pridom uporablja tudi Zavod za spomeniško varstvo Ma-
ribor. Razstava bo odprta do konca oktobra vsak dan od 9. do 14. ure
in v sredo do 17. ure. ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ
^^•^'J^."'' Kristina ŠAMPERL PURG
Koncert za srednješolce
v viteški dvorani ptujskega gradu bo v torek, 27. oktobra, kon-
cert francoske harfistke Kristen Nouges. Koncert, ki bo ob 13,30 uri,
prireja za svoje učence Srednješolski center v sodelovanju s franco-
skim kulturnim centrom. N. V.
Razstava o Albertu VVilhelmu
Eden od igralcev, ki so prispevali k sloVesu ptujskega gledališča,
je bil tudi Albert Wilhelm (1906—1944). V Ptuj je prišel na povabilo
režiserja Frana Žižka leta 1938 in bil prvi in edini poklicni gledališki
igralec ptujskega gledališča. Leta 1944 je sodeloval na partizanskem
mitingu v Lebanah; ko so kraj napadli bolgarski bombniki, je bil ra-
njen in zaradi hudih ran je umrl.
V počastitev njegovega spomina bo v gledališču v Ptuju v torek,
27. oktobra, ob 18. uri otvoritev razstave, ki bo govorila o njegovem
igralskem ustvarjanju. Razstavo je pripravil Pokrajinski muzej Ptuj.
N. V.
ČRNA KRONIKA
V minulem tednu (od 19. do vključno 20. oktobra) so miličniki po-
staje milice Ptuj in oddelkov posredovali v devetih prometnih nezgodah.
Pri tem so zabeležili na srečo le eno hujšo telesno poškodbo ter šest laž-
jih. Vzroki nesreč so bili: neupoštevanje prednosti prometnih znakov), ne-
nadno zavijanje in neprevidnost pri srečevanju vozil Materialna škoda je
bila ocenjena na okoli 7,4 milijona dinarjev.
NI UPOŠTEVAL PRAVILA DESNEGA
Do hude nezgode je prišlo v
petek, 16. oktobra, ob 18.30 na
lokalni cesti v naselju Dragonja
vas pri Cirkovcah. Voznik kolesa
z motorjem Ivan Lamberger iz
Dragonje vasi je peljal proti Cir-
kovcam. V križišče enakovrednih
cest je zapeljal v trenutku, ko se
je po drugi ce^li s kolesom pripe-
ljal Anton Jernejšek, prav tako iz
Dragonje vasi. Prišlo je do trče-
nja, v katerem je bil kolesar Jer-
nejšek hudo telesno poškodo-
van, medtem ko je bila material-
na škoda ocenjena na okoli 300
tisočakov. —OM
osebna Uroniha
Rodile so:
Marjeta Mlinaric, Dornava
91/a — deklico; Jerica Cafuta,
Dobrina 28 — Bojano; Bojana
Kvar, Stojnci 13/a — Mitja;
Darja Mar, Obrez 49 — Davida;
Janja Kaučič, Sp. Kamenščak 42
— Aleša; Majda Vojsk, Zgojiči
14/c — Leo; Andreja Maroh,
Ul. Šercerjeve brigade 16 — de-
klico; Bernarda Luknar, Pušenci
16 — Sonjo; Silva Zagorc,
HajndI 22/a — Andrejo; Irena
Mohinski, Vintarovci 29 — Ur-
ško; Violeta Kukovec, Ormož,
Žigrova 2 — Nino; Marta Kolar,
Gradišča 118 — dečka; Sonja
Levičnik, Gomilšakova 14 —
Evo; Stanka Zelenik, HajndI 2
— deklico; Bojana Dolenc, Ka-
juhova 7 — Dina; Hermina
Svenšek, Videm 32 — dečka;
.Marija Bezjak, Gajevci 25/b —
deklico; Marija Vogrinc, Nadole
26 — deklico; Marija Roškar,
Gorišnica 146 — Biserko; Mari-
ja Ivančič, Hrastovec 23/a — Sa-
bino; Frančiška Bratuša, Kore-
njak 3 — deklico; Marija Hren,
Kraigherjeva 34 — dečka; Anica
Trstenjak, Podgradnje 27, Ljuto-
mer — Saro.
Poroke:
Miran Soršak, Lancova vas 86,
in Nada Malinger, Gerečja vas
77; Marjan Kramer, Draženska
C. 28, in Milena Ožinger, Ziher-
lova pl. 16; Nedeljko Potočnjak,
Ormož, Raičeva 9, in Darja
Brodnjak, Kvedrova 2.
Umrli so:
Marija Kocuvan, Vitomarci
67, roj. 1920, umrla 12. oktobra
1987; Ivana Kramberger, Dolič
43, roj. 1904, umrla 12. oktobra
1987; Janez Podgoršek, Nova
vas pri Ptuju 77, roj. 1913, umrl
13. oktobra 1987; Bojan Mlakar,
Vespazianova 9, roj. 1957, umrl
4. oktobra 1987; Danilo Rijavec,
Ziherlova pl. 14. roj. 1957, umrl
4. oktobra 1987; Alojz Levanič,
Gregorčičev drevored 7, roj.
1932, umrl 17. oktobra 1987.
TEDNIK
Izdaja Zavod za časopisno in
radijsko dejavnost RADIO-
TEDNIK, 62250 Ptuj, Vošnja-
kova 5, poštni predal 99. Ure-
ja uredniški kolegij, ki ga se-
stavljajo: direktor in glavni
urednik Franc Lačen, odgo-
vorni urednik Ludvik Kotar,
tehnični urednik Štefan Puš-
nik, novinarji Jože Bračič,
Ivo Ciani, Majda Goznik, Dar-
ja Lukman, Martin Ozmec,
Marjan Šneberger in Nataša
Vodušek ter novinar-lektor
Jože Šmigoc. Uredništvo in
uprava: Radio-Tednik, tele-
fon (062) 771-261 in 771-226.
Celoletna naročnina znaša
10.000 dinarjev za tujino
13.000 dinarjev. Žiro račun
SDK Ptuj: 52400-603-31023. Ti-
ska ČGP Večer, Maribor. Na
podlagi zakona o obdavčenju
proizvodov in storitev v pro-
metu je TEDNIK uvrščen med
proizvode, za katere se ne
plačuje temeljni davek od
prometa.